Leto vi., st. ns.
PoSSntaa j»!a?a^a v g©?®wlnl.
V ELfu&liani, ¥ nadello 4, junffa 1922.
Posam» It, 75
.IflPREJ
®wil° SdciaSistifgie sfra^it^ Jyg©si^wil®.
M—ro—a —— mmmmmmmmm amm—■ m a «^«,,^iiwraw8i
Vihar v narodni skupščini
ga« s^b<>to, 27. pr. m. je imela skup-Dorfa ^viharnejšo sejo. kar jih pomnijo da ril /n ^H^aril, povod pa je seve-ni? I us . dobna opozicija, ki noče.meni linKrw i igrati uloge kratkih ovčic na
htevs.	večini-	Kliub	temu'	da	za"
trainr> Doslovnik od vsakega poslanca
Da do navz°čn°st °d otvoritve skupščine.
Doslan/aZDUS.t.a a'{ od?:oditve. ima mnogo
tja	Driietno	navado, priti semter-
ce. ^edat v Belgrad in pobrat dnevni-
kjer je L03; ^.iveti doma aJi pa kjerkoli, njenih sitnosti kakor v skupščini in rajo nek t-ih' Posodica ie ta. da se mo-fifoČih r>HK •' D0Slanci ubijati po vseh mo-izorehai • r’^' medtem ko se drugi lepo oni odb'310' raditega noffostoma ta ali PosamP70r ne more delati, ker ne more obenem -n DosJanec biti na treh krajih toa kr««’ '«n ^a ’e tudi skupščina pogosto-*0lTla> za silo sklepčna.
na velh1111^ Sv' ima v Drvi vrsti vtad-^orum K znost dajati vladi potrebni oooziciin se Da to navadno ne godi, je ko ^ J soboto sklenila pokazati, ka-dolžnost ,r,a,'° vladne stranke svojo °biskuie;S em- da njih člani niti sej ne Shodom V zad°stnem številu. Pred bil zakom1 na dnevni red. na katerem je Kotovo d ° ministrski odgovornosti, torej EtbinV^olj važen predmet, je sodrug »V fS- oodal sledečo izjavo: da Velik n 2bornici ie prišlo v navado. trebn0 Poslancev ne smatra za pomnoži ®?ravliati svojo dolžnost, ampak
ari našli i3na’0 s tem' da se ^odo ze ^ru" Da da i*,£' nodaio potrebni kvorum, oni kovani 'v Sred° o° svojih potih. (Odo-Zgodilo se ie že večkrat, da
RolJand o komunizmu.
tanile *e~ruarski številki newyorškega kontn?,- *Jh.e Nation« se znani francoski dolge cni pisatelj Henri JBarbusse v stavn članku obrača proti drugemu
^°Hand1U D’sate^u in Wfizofu Romanu 2 oj,!*}11- očitajoč mn da s_e zadovoljuje Sebj '"*-na liudsko vest. kar je samo po stVo .Dac n©olodno počenjanje, če si ne da riIn° komunističnega družabnega re-SocjD,° načinu Barbusseove »Geometrije r^Ut^v revolucije«, ki ne očituje nobene Var; e bibe in katero pisatelj zago-v »Clarte«.
isti številki odgovarja Rolland tfinn SSU s ^a°kom »In tyrannos« (Proti v katerem ostro kritizira ko-0an'Zei?} m napoveduje niegov konec. šfv^ .n-'i komunizem je Rollandu trino-itVo »utrišniega dne.
^»Komunistična doktrina v današnji liudšt-Se mi ne zdi v soglasju s pravim Ud or k* naoredkom:	njena praktična
raba v Rusiji ie zvezana z žalostnimi
so mosrtli hiti zakoni. In sicer včasi zelo važni zakoni serejeti le na ta način, da ie ne vladna večina, ampak opozicija pomagala zbornici do predpisanega kvoruma. Gospodje, opozicija ne misli, da ima v tej zbornici kak posebni privilegij, vendar pa misli, da ie za delo v tej skupščini v prvi vrsti odgovorna vladna večina in da ie predvsem njena dolžnost dajati skupščini kvorum, ki ie Dotreben, da se more delo redno opravljati. Ker se to redno ne godi. ampak so slučaji, v katerih se že skoraj vnaprej lahko dožene. da vladne skupine ne bodo dale tega kvoruma. ie opozicija sklenila podpreti skupščino in njeno delo s tem, da poda vladnim skupinam priliko, da same izvrše to dolžnost. (Ploskanje.) Ce je tukaj kvorum od strani vladnih strank, tedai ie dobro. M_i bomo tedaj ta kvorum povečali. Če pa tega kvoruma od vladne večine ni, hočemo, da bodi ta večina sama odgovorna za to, da se delo ne opravlja redno. To je razlog, da začasno zapuščamo to seio. da se more konštatirati. ali so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni storiti to. dali kvorum ali ne. (Ploskanje pri vsej opoziciji.)«
Nato so vse opozicionalne skupine zapustile dvorano, odštevši nekoliko članov. ki so ostali v dvorani zaradi kontrole. Vladne stranke so bile presenečene in nekateri niih člani so začeli hrupno protestirati, kar pa opozicije seveda ni zmedlo.
Za besedo se ie oglasil Stojan Pro-tič o zakonu o ministrski odgovornosti, ki je bil na dnevnem redu. Pokazalo se ie. da burne seje vendar ne gredo vselej
in krutimi pobesnelostmi (zločinske nakane združenih evropskih in ameriških vlad nosijo največjo odgovornost za vse to), vodniki onega novega stvarneea reda so pač prečesto porabili prilike in one-čaščali najvišje nravne vrednote: Uudo-liubnost, svobodo in najdragocenejše med vsem: pravico. K temu se še povrnem. Če bi hotel na tem mestu razpravljati o teh rečeh, bi potrosil preveč prostora.
Militarizem in policijski teror nista zame upravičeni sredstvi, tudi če se jih poslužuje komunistična diktatura.
Zelo neprijetno mi ie. če slišim na ta dejstva odgovor, da ie raba nasilia le prehodna, kajti verujem, da bi minister narodne obrane in meščanska vlada me* gla dati isto utemeljitev.^ V obeh slučajih ie to popolnoma krivo, ^e bi slična pravica imela kakršensibodi delež verjetnosti, bi moral biti ljudski značaj snažna deska in istočasno stenska tabla, na katero moremo napisati s kredo črto in io potem takoi zonet zbrisati. Toda živi or-erfmizem ie stkan iz preveč občutljive snovi, v kateri se poznajo tudi najnežneiši
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 31*2. Ček. rac. št. il.y59. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
na račun opozicije, zakaj tudi sedaj, ko so bili gospodje povsem med sabo. ie bilo toliko prepira in kregania. kakor da sta bila vsaj Barič jn Šimrak v zbornici. Ko se ie potem prešlo na glasovanje, se ie izkazalo, da v zbornici res ni bilo kvoruma zakai kljub temu, da so vladne stranke iskale svoie člane med Protičevim govorom po vseh kotih, ie bilo oddanih le 128 glasov.
Po glasovanju se ie opozicija vrnifla v zbornico in nekateri temperamentni gospodje iz večine so takoi dvignili hrup. Ali ko ie predsednik konštatiral. da ni kvoruma, se ie oglasil k besedi minister Trifkovlč za povsem nepotreben napad na opozicijo. Razumljivo, da ie to raz-> grelo oooziconalne poslance, ki niso bili razpoloženi, da bi poslušali lekcije z ministrske klopi. Opozicionalcem so ugovarjali vladinovci in iz vsega se je raz* vil vihar, da človek ni slišal svoie bese* de. Takoi za ministrom se ie oglasil za besedo sodrug Kristan po poslovniku in ie k huronskim krikom, razbijanjem vla-dinovcev on klopeh in razburjenim klicem ministrov dejal:
»Gosoodie poslanci! Gospod minister ie apostrofiral opozicijo, kakor da ie storila tukai kak greh. Ko je že bilo ugotovljeno. da ni kvoruma- ie gospod minister napadel opozicijo, češ. da ie izvršila napad na skupščino. Gospod minister bi bil storil mnogo bobe, če bi bil adresiral tiste člane svoje večine, ki sploh nimajo navade prihajati sem in ki ne dajejo njegovi vladi potrebnega kvoruma za delo. (Burno odobravanje na desnici in levici. Hrup v centrurnu.)
Gospodje, po vsem svetu ie tako. da imajo vladne stranke dolžnost držati svo-
utisi: nasilje vtisne v njo sledove, ki jih ni mogoče izbrisati.
Preudarite noleg tega še naslednje: v vrstah revolucijskih voisk najdemo v vseh zemljah premnogo Hudi. ki so se pred kratko dobo. v vojni, borili še za »pravico in svobodo«. Ostali so takšni kot !e. Samo firmo so jzpremenili. In jo bodo še izpreminiali. kar naših izvajanj ne bo nič motilo. Njih duševno stanje ni nič uiani spačeno kot kdaj preje. Samo novo oboroževanje nasilja je izpodrinilo staro in upravičuje k strahu pred še nasilneišo bodočnostjo. Zato sem napisal v svojem romanu in danes zagovarjam svoje besede boJi od kdaj preie.
Cilj, ki ga tako redkoma in tako nepopolno dosegamo, izpremeni samo zunanje stike ljudi: sredstva pa nasprotno ustvarjajo in vodijo ljudski razum, bodisi do zahtevah Pravičnosti ali pa nasilia.
*
Ni res, da namen posvečuje sredstva. Sredstva so sama oosebi mnogo važnejša za ljudski napredek kot cilji.
io vlado, nikakor pa ni to dolžnost opozicije. (V centrumu kriče in razbijajo po klopeh.)
Gospodje, opozicija ie tukai dokazala. da hoče delati, s tem. da ie v neštetih slučajih baš ona omogočila kvorum. (Minister Svetozar Prifrčevič:	To je bila
niena dolžnost.) Ne. njena dolžnost ni, podpirati nemarnost vladnih strank. (Vrišč. in razbijanje v centrumu.) S časom se ie večina privadila temu in se uživela v vero. da mora vedno biti tako. Zato ie bilo potrebno enkrat v tei zbor-
nici ugotoviti, da nima pravic v skupščini le večina, ampak da iih ima tudi opozicija. in da nima dolžnosti le opozicija, ampak da iih ima tudi večina. To se ie danes storilo in drugega n:č, in zato odklanjani napad gospoda ministra kot povsem neumesten in neloialen. (Viharno odobravanje na strani opozicije. Nemir in protesti v centrumu.)«
Zakon o ministrski odgovornosti pride na prihodnji seji. dne 6. junija na dnevni red.
Štedenfe, pogof ljudskega blagostanja.
G. Kamenarovič ie govoril v svojem senzacionelnem ekspozeju prav leoe besede o štedenju. Redko čuiemo tako za celotno družbo res koristne nauke iz ust hankariev. ki iim izvečine gre po glavi predvsem le »zarada«. V listu smo že dovoli pisali o nestalnosti n n še valute in o posledicah te nestalnosti, izmed katerih ie ena naižalostnejših pač splošna zapravljivost. Pisali smo tudi o sredstvih, kako ustaliti denarno vrednost. Reči moramo. da prihaja g. Kamenarovič do istih sredstev kakor mi; razloček je le ta. da smo mi storili v doslednosti tudi najskrajnejši korak, dočim se g. Kamenarovič ustavi pri zlati valuti. Pa p:sali smo o tem že izčrpno in nečemo ponavljati. Danes nam potiskalo pero v roko odnošaji med hranilnicami in bankami.
Hranilnice ustanove, ki nai omogočijo in oodnirafo. štedenie.
Že davno so spoznali umni narodni gospodarji veliki pomen štedenia za ljudstvo. Razvilo se je hranilništvo in države so z vso vinemo podpirale ustanovitev in razvoj hranilnic, ki so si morale nadeti kot cilj predvsem varovanje koristi hraniteljev. Preostali dobiček si ne smejo razdeliti posamezniki, temveč se sme uporabiti le v korist zavoda ali pa v splošne koristi. Zato je razumljivo, da so skrbne občine hitele ustanavljati lastne občinske hranilnice, kjer ie bil upravljan zaupani denar vlagateljev pod nadzorstvom občine tako. da so imeli koristi od tega naloženega denarja vlagatelji pa tudi občine same. s tem da so uporabljale ta denar za cena posojila predvsem napravam v javno korist. Ta poceni posojila so bila tisti dobiček hranilnic in baš ta na nizke obresti dana posojila so omo-
gočila zidavo. _ neštetih šol, vodovodov, iavniii kopališč, melioraoii itd. Že takrat so stale hranilnice v zvezi z bankami, a le v toliko, da so nalagale v bankah nekaj tekočega kapitala, da so ga imele ob potrebi takoj na razpolago. Banke kakor tudi hranilnice so delale na temelju precej enakdi obrestnih mer in tudi obrestna mera za vloge ni bila nikjer v kričečem nasprotju z obrestno mero posojil. Hranilnice so vršile svojo nalogo v polni meri in vsi moramo priznati n. pr. »Kranjski hranilnici«, da ie njeno delo pri občeko-ristnih napravah naravnost velikansko. Če ie v oni dobi protežirala nemške naprave in predstavljala s tem najvažnejši temeli nemštva pri nas. ne izpremeni to prav nič na stvari. Že takrat so odpadale drobtine tudi na slovensko ljudstvo.
s prevratom pa so prešle vse te nabra tudi po imenu v ljudsko last.
Izmed občinskih hranilnic se! ica vila gotovo nailepše »Mestna ljubljanska«. Težak ie bil men razvoJ,ljud. ie »Kranjska hranilnica« nzivala.	p0.
stvu brezmejno zaupanje- . v® nriSjijla ostritev narodnostnega boja. je Slovence, da so začeli vlagati	je
ske zavode. V zadnjih letih pred vsled tega »Mestna hrandn^a 2ah. ska« presenetljivo hitro ras“a trajni Rasti ie začel tudi rezervni fon -	^
vir dobička, in občina lrubliai^ka l ^ ko gledala brezskrbno v bodočn ^ bo umela tako ogromne kapitalne a liati v splošno korist svojih občano . tem bo z lahkoto zmagovala vsa => gospodarska, in kulturna poslan • Prišla ie vojna, doba z^sta^flfneira
se
resničnega gospodarskega in kuJtafIJ c(.
resničnega	—	■	-	s0
razvoia. Vendar vloge v hranilnic ,fla večale, zaupanja v denarne zavod
ni ubila.	...	en	ved'
Prišel je prevrat, popustile so . ge vezanega gospodarstva in zac ^ ^ /utni nles. Na žalost moramo re v^e. v tei dobi hranilnice popolnoma Zgfr Novim razmeram se niso znaie diti. in tako vidimo, da s.0..nav.,a$rateli^’ prav slabo varovale koristi vi	y jtfjh
na drugi strani pa podpirale ba	.n po
divji gonji po kupičeniu kapi koristih, ki so s tem v zvezi. . y ^
O	tej žalostni vlogi hran jj^jdnjič* vojni dobi pa izpregovoriW£>_	—^
Dslavci morajo biti organizirani!
Sto in stokrat smo že rekli in sto in stokrat bomo še rekli, pa ne bo odveč: delavci moralo biti organizirani!
Sto vzgledov in sto vzrokov kriči, da §i morajo delavci ne samo zabiti, temveč tudi vžgati te besede v glavo! Poglejmo okrog sebe. Kjer so delavci te ali one stroke dobro organizirani strokovno, nimajo tako trdega boja s podjetniki. Kovi-narii v Sloveniji so dobro organizirani, zato poteka njihova stavka v Celju popolnoma mirno in vzorno: stavkokazov skoro ni in delo absolutno počiva. Mogočni pruski kapitalist Westen se bo moral ukloniti! Nekoč ie bilo drugače: naši delavci so imeli hude boie v preteklosti.
Pri teh bojih so spoznali ootrebo in moč organizacije in danes so na boljšem.
- - m Enako je tudi v povsod, kjer so delavci d0*7 aj0 v rani. Teh krajev je sicer s,et.vCj kal be' veniii, toda kjerkoli imajo_ d® topih,irnaJ sede v krajevnih občinskih z«*, kier n}' io več upoštevanja kakor drug	Ri-
majo nobene besede. Kraievn fleka cer ne pomeni dosti, toda bo naraval kot nič. Stopnica za st°pn. viade-razvoi delavske kontrole 111	. o
Organizacija pa ni samo Or^i je. temveč tudi šola za detev^^ zacija ni samo pripomoček k ta ^ začasnemu izboljšanju dela pfipr^. mer, pač pa mora biti oben ^e0Tgaa1^ ljalnica za socialni preobrat.	za
rana delavska masa ie nepržj^ vsak oreohrat. Predno bomou t'**
In če ie temu tako, ne bo nobena vladna oblika, ki se opira na nasilje, nikdar zmožna ubraniti zatiranja slabotnežev. Zato se mi zdi nujno zagovarjati nravne vrednote, in v revoluciji še boli kot v mirnih časih. Revoluciie so dobe ore-oJkretov, v njih je mišljenje mas čez noč izpremenljjvo.
S teh razlogov sem tako prepričan, da naiudaneiše služite komunstični ideji z brezobzirno in odkritosrčno kritiko, ne na z brezpogojnim zagovarjanjem.
En sam mož z vaše strani goji v polnem obsegu tako nepristransko kritiko: Ljenin. Toda ta preprosti, liudstvo obvladujoči mož stoji pod vplivom svojega lastnega doktrinarstva. Dovolil bi si trditi. da voliva nanj njegov lastni položaj. Okoli njega se kretaio tudi skoro sami dogmatiki
Komunisti, bodite svobodni možie! Delujte za nepretrgano olepšanje svojega lastnega dela. izprevidite in priznajte svoje lastne h'be in boiuite se zoper lastne napake’ Dokler ne ugledam v vas onega strastnega iskanja pravice, čigar jx>sledica ie spoštovanje svobodne kriti-
ke. dokler bom videl v vseh slučajih in z vsemi sredstvi povsod sama voiio.. pridobiti moč. in konflikte strankinih dobič-kaželjnostl z zahtevami pravičnosti in z neomadeževanim ljudstvom, dokler bo imel končno duh revolucionarnih privržencev edini nagib v politični dobička-nosnosti in dokler bodo z gesli »anarhija« Ln »sentimentaliteta« zavračali svete zahteve pravičnosti, do takrat bom stal ob strani in si ne bom delal ilitzii v izidu boia.	.	.... ,
Biti osamljen, ne pomeni hiti brezdelen. Vsak ima svoio nalogo. V kolikor se upirate (to ie hvalevredno početje) nuini nevarnosti, slutim, da začasni krči sveta niso nič več in nič manj. kot začetek bbžaioče se krize v ljudskem razvoju. posledica uporne dobe. v kateri bo treba liudem zdržati Še mnogo drugih navalov. razen tistih, ki iih imajo že za se-boi. Sknšaimo za t:ste. ki pridejo za nami. rešiti in zbrati sile razuma, ljubezni in vere. da sc bomo mogli zoperstavti viharju, ko bo vaš čredo — odpustite mi, če oreroktiiem niegov konec dovršil svojo začasno nalogo!
J hn raz**0*! Vaš komunistični čredo bo se
radi neorenosliivpstL b°ie^“ marno^' ^ udeležujete, ali pa radi ma^^ki;u5no 0 neodvratno nasleduie vsem litičnim zmagam.	„
Ne preklinjajte me! gi prijatelj Barbpsse, vaš P0» NaJja
vvfraitiAcf \n \rci5n vit6SK0 Uu CafllO
D r e*0*
bojni metodi nista navzkriz-	te _
oolnjujeta $e. Izšla sva °ba n M lS* lucionarne eoohe. bolie rec	^ ;zpo-
težnje za ljudski napredek-	k	W
vedi napredka. Oba °bračav	y{t
žaioči se iutrani.i zarji, pba	ovire. '
miti škodljive okove 0110 °rP'dlcU-zapirajo ppla ljudskemu r'^!	za
ne želim si priznati v zam	prenesh
okove nr--!h, ki bi mi bili še nei vejšl.	oTOti b1"
Z vami in z revoluciona :utrišu).efr, lioštvu rmnulosti. z zatiran gchille dne proti trinogom bodočnosu-ieve besede so moie geslo-
»ln tvrannos!«
Preložil P- ^ar
H o-
roniif1 £0V0	!^0,	nftfatoo'	naprvo	or-
la??? S,an?1 sebe- Predn<> bomo de-5:0 rl SDO-soh!}i za vodstvo nove družbe, na r,?r-^° v^‘ko naučiti, predvsem naučiti se voditi lastne organizacije.
dn 5 rfob.rat ne sme id iz zmede v zme-■ ®dania kaDitalistična družba ustvar-ciia ecin°ma zmedo. Delavska organiza-ustvi?« * ™oraLa na eni strani vedno S l? t0hko, ,Ilove^a- kolikor bo na n i nodr^a starega, nelfa; x+aY§ka zmaS'a- Prava zmaga, ki ostane zmaga- taka ie ne. woca, dokler niso delavci s kladivom
ratn^l S01?i .Dn s~roiih in plugu organizi-go«rwi Ve}'^i večini kulturno, strokovno, nrv? rs ln P°iidčno. Govorimo naj-dmu„0 organizaciji in potem šele o po-
rain vf- končnega cilja! Delavci mo--T10 bdi organizirani!
denar nima vere
m*** nima vere. To se pravi, izko-vzamie^ne Dozna nobene vere. Profitar Dožpiiii T*a|" iz rok kristjana ravno tako ca VnJ-°x kor iz r°k zida, mohamedan-tarstv S ab brezverca. In če je profi-dobičvl Y ^evnrnosti. se hitro združijo Židovsk - kat°i’ške. luteranske, turški mi dobi%vn bud:stične vere z brezverski-tega nrofi?r,i' Združijo se v imenu sve-Izko -s ne Da v bncnu svete vere. izkor-?' eY^c' se združuje.jo v intere-gajnice . ]a- vero pa zaklenejo v bla-d^ujgj" sti izkoriščevalci pa gledajo in radi verp3?0, se delavci prepirajo za-rai° Vs e- Zato izkoriščevalci radi podpi-pa naj k c®rkve in vsako versko gibanje, ie nezav a tako neumn0- ker hočejo, da Versko- na tiudska masa razdeljena Za kapital;^ V6^ razbdn’h ver. tem bolje
oisano^i^ll1 -Da: ko se nezavedni delavci razlik, jl^^io in kavsajo zaradi verskih vernike orpčaio denarni mogotci vse vere. AkC °’ Profit ne pozna nobene kapitalist? Je tore* raznoverni in neverni kaj Se o dobro razumejo med seboj, za-talisti v^J°i delavci? Ako se lahko kapi-zdrnžujei VeT in brez vsake vere lahko triistu, zal V te’ ab oni korporaciji ali v kanizacij^i se ne bi delavci v svoji or-
Veri
Vejp izv ?le ovira kapitalistov pri njihova ^pSčanju, čeprav je rekel sv. Pa-kai j)| .Kdor ne dela, naj tudi ne je — zaboju z ovirala delavce pri njihovem ^avlipni Drav° izkoriščanja in strmcem te kapitalističnega sistema?
Ljudje, ki hujskajo delavce proti delavcu z.aradi vere in hinavsko pr digajo z iezikom in peresom, da se edino z vero reši socialno vprašanje, so hlapci kapitalizma in hote ali nehote podpirajo izkoriščanje delavca.
JUGOSLpVANSKE »DELAVSKE TELOVADNE ENOTE«.
Veliki lepaki so nam naznanjali lansko leto meseca avgusta, da se ima vršiti v dnevih od 26. do 28. prvi iavni nastop socialističnih delavskih telovadnih enot v , Pragi na češkoslovaškem.
Velika in sijajna je bila ta manifestacija čeških sodrugov, kateri so pokazal; vsem ostakm narodom, kako delati in vzgajati delavstvo ter njegovo mladino, da pridemo končno do cilja, po katerem tako vroče hrepenimo, do končnega osvo-bojenia izpod iarma kapitalistične družbe.
V	kratki dobi dveh let so vzgoiili tisoče in tisoče telovadcev, telovadkini in naraščaja, z nepreglednimi vrstam1 so pokazali in povedali mogotcem zlate njihove Prage, da delajo ter, da živijo neutrudljivo samo za naš ed'pj in sveti cilj, katerega slej ali prei dosežejo, in to ie: osvoboienie,
Tudi letos vidimo vel ke lepake, ki pa niso enaki lanskim, ker ne oznaniajo istega, pač pa nam povedo, da bo meščansko sokolstvo imelo svoj praznik. Ljubljana si bo odela praznično oblač lo, kaiti v njej sami se ima vršiti manifestacija jugoslovanskega sokolstva.
In ti, socialistični delavec? Kaj pa s teboj?? Boš li spal. ko drpgi delaio neutrudljivo! Ne. tudi ti boš imel svoi praznik. samo če boš hotel razumevati pomen tega orazn:ka. Tudi ti boš imel priliko manifestirati in sicer tako, da te bodo culi vsi oni. ki te sedaj zasmehujejo. Tudi ti boš moral pokazati, da nisi spal. da si čuval nad svojim idealom, ki ga nosiš v srcu.
Dne 25, junija 1922 se ima vršiti prvi iavni nastop soc?alistlčnih telovadnih enot v Jugoslaviji. Proletariat na skrajnih severnih mejah, ob vznožju Karavank na Jesenicah, priredi ta dan. telovadni odsek izobraževalne zveze »Svoboda« — Jese- ; nice skupno s Telovadnim in športnim društvom »Sloga« iz Maribora prvo javno telovadbo.
To bo dan, katerega naj si delavstvo vse Jugoslavije zapiše globoko v srce. to je dan. ko stopa nova sila socializma na nlan. da pokaže svoje delo in svoi trud.
da oove. da v Času najhujše reakcije ne soj. temveč dela neutrudljivo brez hrupa in šuma. Zgodov'nski naj bo ta dan in delavstvo iz vseh vrst rdečih bataljonov naj stopi tega dne na plan. da manifestira skupno s tistimi, ki so se trudili, delali, da pokažeio nam vsem ostalim, kako treba delati, če hočemo biti močni in veliki kakor sodrugi Čehi.
Sodrugi delavci, sotrpini, glejmo sa-; mi. da bo ta dan res zgodovinski: da pokažemo na ta dan. koliko nas je. nadkri-ljuimo prireditve buržaznih strank. Ude-; ležite se kar največ mogoče tega slavja, osobito podružnice izobraževalne zveze »Svobode«, katere imaio svoje telovadne odseke in nevske zbore. Počastite tega dne ieseniške in mariborske mlade so-druge. kateri so orvi v socialističnih vrstah v Jugoslaviji pričeli nadalievati in posnemati delo češkega socializma.
Vse podrobnosti tega slavja bodo obiavliene pozneie na lepakib in časopisju. Sodrugg Na svidenje dne 25. juni-ia na Jesenicah!
Socialistični pozdrav
Delavec.
—*—  | li iiji. ii li
POLOŽAJ V GLADOVNIH PROVINCAH V SOVJETSKI RUSIJL
Iz brzojavke, ki jo je dobila organizacija >Freiids of Soviet Russia« od nekega svojega člana, ki je odSel v Rusijo, je razvidno, da je položaj v gladovnih provincah ob Volgi skrajno kritičen, kriza dosega svoj vrhunec ravno v mesecu juniju.
Po poročilih, katere je prejela ta organizacija. je prizadetih od lakote nad 37 milijonov ljudi: toda ni treba misliti, da vse to prebivalstvo živi na deželi. V gladovnih provincah ie veliko tovann; skoro 25 odstotkov vse industrije je bilo v provincah ob Volgi, ki so prizadete vsled lakote.
V	splošnem je pa veliko pomanjkanje živil
v vsej Rusiji; primanjkuje nad štiri milijone ten živil. Ko hi bile transportne razmere nekoliko boljše, bi se pomanjkanje živil tako ne občutilo. Ker je pa transportni sistem v Rusiji tako zelo desorganiziran, ljudstvo v notranjih krajih Rusije veliko bolj občuti pomanjkanje živil, kot pa( prebivalstvo v bližini krajev, kateri nšso bili prizadeti vsled suše lansko leto.
Iz vseh poročil je razvideti. da je prepuščenih stradanju in lakoti na milijone odraščenlh' in otrok, če ne pride pomoč od zunaj. Vsa poročila, ki prihajajo lz Rusije od članov ameriških pomožnih komis ii, soglašajo, da je potreba velika.
Nekateri listi, sovražni ruski sovjetski vladi« so hoteli prepričati ljudstvo, da ruska sovjetska vlada ne stori sama nič za bedno ljudstvo v gladovnih provincah ob Volgi in da je prepustila vso prebivalstvo človekoljubnosti inozemcev Dr. Nansen im Haskell. člana ameriške pomožne komisije. pa izjavljata, da je ruska sovjetska vlada storila za stradajoče ljudstvo več, kot sta mislila, da bo. Vlada je rekvirirala vse zaloge živil, ko-
LISTEK.
^Povedka o obeh ženah (Ta in o dvojčkih.
ZgklnT1*0^ Pripovedka spada v bogati Utena *nar°dnih pripovedk in bajk ple-Masai, ki prebiva v Angleški vzhodni Afriki.)
rYe* ie nekoč mož, ki je imel dve ka, dj:va ,mu ni porodila nobenega otro-ocim je druga imela več otrok, borrvi-i l pa. se ]e z2°dilo da je prva yeliifr> , dv°ička, in njeno veselje je bilo Druga’ 0 i® opazila, da sta oba dečka, blišliai pa, )e bila jezna in je mnogo pre-tinbezo Tk0 bi napravila, da bi moževo Vra5K?n v? srečne žene spremenila v so-je ^ek®sa dne, ko je mati spala, rezahf dru?a žena dvojčka, jima prekrvil b.rste in namazala spečo mater s v grd ^Pk°l° ustnic. Dvojčka pa je zaprla
sklica?6 ki ga vrgla v reko* Tedaj je Prebivalce naselbine skupaj in
obtožila mater, da je svoje potomce usmrtila in požrla. Prebivalci so verjeli, ker so videli okolo materinih ustnic kri in niso mogli otrok nikjer najti. Nje mož ni vedel najprej, kaj naj stori z zločinko, no, po kratkem prevdarku je odločil, naj za kazen do svoje smrti goni na pašo osle in naj jih čuva.
Sodček v katerem sta bila zaprta dečka, je med tem struja zanesla v drugo deželo. Tam sta sedela izven naselbine ob reki dva stara moža in sta opazila, da plava nekaj po reki. Prvi, ki je stvar opazil, je zahteval to stvar za sebe, do-čim je drugi hotel imeti vsebino sodčka
—	pa naj bo karkoli — za sebe. Nato sta oba možakarja povlekla sodček na kopno, in ko sta ga odprla, sta dvojčka jokala in vpila da je bilo joj. Starček, ki je bil vsebino sodčka poželel za sebe, je vzel otroka v svojo kočo, ju oblekel in vzgojil, kakor da sta njegova sina.
Dečka sta zrastla in sta postala vojaka. Njihovi drugovi so jima dali priimek »sinovi sodčka«, in ker nista vede-
la, kaj naj to pomeni, sta vprašala starčka in njegovo ženo, zakaj so jima dali otroci ta priimek. Ko sta zvedela, da jih je stari mož našel v sodčku sta se odločila, da obiščeta svojo domovino. Ker pa nista hotela dospeti tja praznih rok, sta mislila, da bi bilo bolje, če bi naplenila prej nekoliko živine. Kmalu nato sta se podala na boj; imela sta srečo in sta si takoj priborila večjo čredo živine.
Ko sta šla skozi neki gozd, sta dospela slučajno v neko tujo deželo; kmalu sta . opazila, da je naseljena. Nista dolgo hodila pa sta srečala žensko, ki je izven naselbine pasla osle. Da je ženska pasla osle, ju je tako zelo iznenadilo, da sta nagovorila žensko: »Kako je vendar mogoče, da moraš ti čuvati osle? Saj je to vendar delo za otroke!«
Ženska je odgovorila: »Zelo grenko je pripovedovati, kako sem prišla do tega dela.« Povedala i ma ie žalostno zgodovino svojega življenja. Ko sta orjaka vse
i	to slišala, sta rekla: »Tvoja otroka sva!
•	Glej. tukaj na prsih zareze.« Povedala
Ifkor }e le mogla in rili poslala v gladovne province. Vsa transportna sredstva je dala na razpolago pomožnim komisijam,
..Jn ruski delavci so sami pomagali po svojih najboljših močeh. Ustanovili so se posebni pokrajinski odbori, da je pomožna akcija uspešnejša. Člani delavskih strokovnih unij prispevajo mesečno pet odstotkov svojega zaslužka v pamoč stradajočim. Kmetje v provincah, ki niso bili prizadeti vsled suše. prispevajo 'mesečno po tri funte koruze, funt kaše ta tri funte koruze, funt kaše in tri funte krompirja; toliko prispeva slehmi kmet. Meščani, ki ne pripadajo kmetskemu sloju uiti delavskim strokovnim unijam. prispevajo mesečno po tri funte žita od deleža, katerega dobijo na svoje nakaznice iz vladnih zalog.
Francoski delaivci so naložili vlak z raznimi živili in ta vlak je že na poti v Stettin, kjer bodo preložili živila na parrifo. Na poti v Sovjetsko Rusijo ja osem parnikov naloženih z raznimi živili, kot dar drugih inozemskih delavcev. 25. maja je zapustil londonsko pristanišče parnik naložen z živili, katere so kupili avstralski delavci. V kratkem bo zapustil Marseille« parnik z živili, drugi parnik je že naložen v Krastijanlji in eden v Stettton.
Resnica.
Na občnem zboru starinov, ki hočejo imeti posebno organizacijo, čeprav pravijo. da hočejo delati po našem programu
—	je izjavil g. Kocmur, glede našega članka o ljubljanskih občinskih valitvah, da je postal »Naprej« čez noč iz Savla Pavel, ker ie začel napadati demokrate. Kako grdo ie to podtikanje! Pri ljudeh, o^ katerih vemo, da so čitali »Ljudski Glas« tudi lani, preduo se ie združil z »Naorejem«, moramo tako govorjenje imenovati — laž.
Da spozna ljudstvo resnico, ponati-skuieruo tu članek, ki ga je strankino tajništvo o istem predmetu objavilo že lani 19. oktobra v »Ljudskem Glasu«, ker takrat »Napreja« še m imelo v rokah. Glasi se:
Vrtilna geometriia se fe imenovala v stari Avstriji tista goljufija, s katero ie
vladajoča klika okradala ljudstvo za njegove pravice. Tudi Slovenci smo čutili. Razrezali so nas tako na volilne okraje, da se je čimveč naših glasov zgubilo. Ta-, ko dela vladajoča klika tudi v Jugoslaviji. Novi volilni red za občine so predložili v taki oblikj. da upajo zatreti opozicijo: Proporčni sistem naj velja samo za polovico mandatov, drugo polovico dobi oa kot nameček tista stranka, ki ie dobila največ glasov.
Ta način ima nekaj prav dobrega na sebi, to namreč, da bo večinska stranka v občinskem odboru lahko delala po svo-ietn načrtu ne da bi bila odvisna od dru-
sta ji, kako se je jima godilo. In res: spoznala je tedaj svoja dva sina in na njuno prošnjo je zapustila osle, in pričela molzti krave, ki sta jih otroka gonila pred seboj. Osli so se zvečer povrnili brez pastirice v naselbino, in ljudje so povpraševali, kje da je oslovska ženska, kajti tako so io b;li nazvali.
Drugo jutro so jo videli v novi obleki, in vsi so povpraševal*1’, če se nista morda vrnila njenadva otroka.ki iu je vendar usmrtila in požrla. Ko jo je njen mož zagledal, jo je hotel ubiti. Toda oba vojaka sta ga zadržala in zaprosila naj skliče vse može naselbine skupaj, češ, da jima imata veliko povedati.
Vsi so se zbrali in iz pripovedovanja so izvedeli, da sta oba vojaka sinova starega moža. Stari je hotel tedaj hudobno ženo, ki je mater otrok po krivem obdolžila, ubiti, toda na prošnjo otrok, ji je dal isto delo, ki ga je prej opravljala njuna inati. Pognali so ju iz naselbine in tako j§ morala do konca svojega življenja pasti in skrbeti za osle.	Al	C.
gih strank, in da bo nosila tudi odgovornost za vse občinsko gospodarstvo. Manjšinske stranke nai pa imaio samo toliko zastopstva, da lahko nadzirajo. Seveda mnogokrat bo večinska stranka imela prav neznatno večina recimo samo 1% glasov, na primer:	Izvoliti je treba 32
odbornikov. Volitev bi se udeležilo 6 strank, ki bi od oddanih glasov dobile po vrsti 20, 19, 17. 16. 15 ia 13%. Prva stranka bi dob'la 20%, torej etto petino glasov, odbornikov bi pa dobila najprej Dolovico vseh, to ie 16, zato, ker ima relativno večino, razen tega na se od druge polovice po proporcu 3, torej skupaj 19 odbornikov, druge stranke pa po vrsti 3, 3. 3. 2 in 2 odbornika. Vseh pet drugih strank skupai bi imelo torej le 13 odbornikov, čeprav so dobile skupaj 80% glasov.
Gotovo se zdi to kritično vsakemu, vendar je.tudi tak volilni red pravičen, če bi velia! za vse občine enako. Zdaj vladajoča stranka ie pa ta red predlagala smo za tiste občine, v katerih računa na to, da bo najmočnejša, to je za občine nad 10/100 prebivalcev, v katerih ima celo vrsto uradništva in drugih odvisnih ljudi, ki računa nanje, v manjših občinah pa nai velja navaden proporc kakor pri ?adn.i ih volitvah, tam ve. da vladna stranka ne bo najmočnejša, zato tam ne mara dati najmočnejši stranki take moči v roke.
Delavno ljudstvo! Spoznaj že enkrat. da boš doseglo uroti taki pristranski vladi uspeh le takrat, če se ne daš cepiti na strančice, če se zediniš v veliko stranko vs^ga delavnega ljudstva. V vseh velikih in malih občinah lahko dosežeš, da boš najmočnejša stranka, če se združiš
—	samo da bo treba pravočasno misliti na združitev! Nai bi ne bilo nikjer j nikogar, ne z leve. ne z desne, ki bi ne razumel, da ie ta volilni red tak samo zato. ker vlada računa na to. da je delavstvo razkropljeno v štirih strankah.
Zmagal bo pametnejši in pridnejši. Zato premišljujte in delajte! Zedinite se!
slanci po poročilih iz Bel grad a	„
rati o tej zadevi v narodni sku|? * m kor smo že poročali, ie dala .v ~ ^ ponudnikom odlog sedmih dnu t	j
terih ie premišljevala o stavbe	m	ja.
bah. Na seji ministrskega, sveta	»	•
so pa sklenili, da bo podpisal fina	z
nister definitivno pogodbo o ■ §e Blf.rovo skupino. O tem posojilu poročali, ker ni izključeno, da na	^
poročali o imenitnih provizijah, zaslužile gotove »odlične« osebn •
+ Koliko le stala jugoslovansKa ^ leeaciia v Genovi Te dm so	$
račun belgrajsike delegacite na j*	anjo,
konferenci. Iz tega računa posjKjn^ da ie stala naše državljane delegacija samo 5.395.735 ir frankov, ka.r znese v kronah ra
Po!it!in@ vesti.
+ Sumljiv le sporazum med Italijo In Jugoslavijo. Na seji ministrskega sveta v Detek, 2. t. m. je poročal minister Krsteli
o	sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Prebral ie besedilo sporazuma, iz katerega je razvidno, da je čisto navadna revizija rapallske poarodbe. čeprav so vladni časopisi pisali na dolgo in široko o sporazumu, ki pomenja za nas veliko zmago zaradi uspešne mtervenciie Lloyda Geor-geja. Naša delegaciia ni samo popustila predvsem v vprašanju Zadra, temveč tudi glede baroške luke. Ves sporazum ie izdelan naravnost v prid Italije. V Belgra-du. kier so škandali na dnevnem redu, se že povprašujejo, kdo le zopet prav mastno zaslužil pri »glihanju« izvršitve rapallske pogodbe. V belgr&Jskih krogih že ooažaio med radikali in demokrati tiha očitania. Politično ozračje smrdi zelo sumljivo, toda Belgradu ne bo škodoval, ker ga ie že navajen.
-+- Milijonsko dolarsko posojilo je dvignilo v Belgradu obilo prahu, tako da se ie iavnost kmalu prepričala, da nekaj ni v redu. Akcija za milijonsko oosoilo je izšla od sina ministrskega predsednika. Rade Pašiča. Ta ie z vsem močmi deloval na to. da bi sprejela vlada Krassovo oonudbo. Skupina okrog Rade Pašiča je s svojim pohlepom po provizijah tako občutno rušila ugled naše države v inozemstvu. d.# so sklenili opoziclonalni po-
miliionov kron. Tedai nas ie osK“ otjco. delegacija za to »malenkostno«	^
poleg te pa še občutno moralno... ^ drugih nerodnosti, ki jo ie za*frlV1i spo-delegacija, spada sem tudi nesre	^
razum med Italijo in Jugoslavijo.	cjje,
se obnašali kot ponižni hlapa 1 nam seveda ni potreba menda se	^
podčrtavati. »Bog nas obvaruj	^
legacii!« vzdihujejo že sedaj udok ^ koplačevalci, ki bodo delali obup ze. ko bodo morali segati v zep	0.
vati polomije naših državnikov nimi davki.	.	anrtft	It*“
+ Fašlstovska diviania ▼	f3o-
fUL Laški fašisti so se polasti« “parijo-logne, v katerem neomejeno g,. irajo, ; Oblasti seveda z njimi kou 10 mestu se ie dosedai zbralo že	gete
soč fašistov, ki so pregnali V.orajo tar iz državnih vojašnic, tako. da g^vljaio boriti po iavnih trgih. Fašis^1 ^too na cesti barikade za evefl>u . FaŠish vojaštva, ki pa se drži t>aS!'Lriiji Itatttf-so stopili v akcijo v vsei z* «0 dneV" Tako n. pr. so v Turinu uni&u s0 pe' no izdajo »Stamoe« in vozov •	lcef
Hali list na pošto, to oa ^ «iihova div* ie oreišnji dan ostro obsodila netio 80 jaška početja. V San Vitale ftdrf0' naskočili z bombami tvornico ^ p-vanie kmetijskih strojev, v sas	Q{g*
žgali dva socialistična konsum . . a^efi» moni in Mantovi delavske dom • notranjščino so skoro popovo .	vse»
jali. Podobna poročila pa !iivjaflie!5 krajev. Fašisti hočejo s svojim	^ la
odvrniti pozornost od delavsKU so na dnevnem redu in obene	eZad-
mogoče škodovati socialističnim ^jpira. Reakcionarna vlada jih s^rlVv. rfb&v}? ker ve dobro, da ii ie P^^Laiistifr11 prav posebno še v kalnih nac1 .	2*'
vodah. Delavci se teh vladnili	vl so
vedajo, zato pa so mirni- Pre“ i -n <jel0' se razbila pogajanja med deiav _ s0 je'
se razuua pogajanja mcu “r~,_ko sO uv, dajalci kovinske industrije m ^ nad lavci proglasili kovinarsko si zaplet' cek> Lombardijo. Vsled kriticn liajev računajo z vladno krizo- ^
+ Zračni promet so ^v<^r 1 g erli njem času Nemci in Rusi mea ^ jjitru1 in Moskvo, v svrho obojestraJi informacij predvsem političnega M' S prvim junijem pa so otvpr* pa-gleži in Francozi med LondcjP 2ra^’ rizooj. V bližnji bodočnosti ^-ggji 4e' nlovi najbrž popolnoma nadom . po leznice. V Ameriki, ki posebno^ ^gvn0 svofi civilizaciji, so namre'^	, poti11'
uvedli zračno pošto in prevaža* kov iz- kraja v kraj.	gtrafl"
-+• Napiedovanle sociallst^.^ v0Ul-
ke na Madžarskem. Po dosed t naj' nih rezultatih le izšla iz vol;t sociall' močnejša opozicionalna stranK
Socialistične stranke napredujejo
JLiud1?c / kar ie čisto naravno. feErl otresa*£> voine psihoze in priha-
sociaHet—Znania’ da pril3ada bodočnost f t ™ strankam, ki se še najbolj
uSn h m'0ti obst<«'ečim kapitalističnem,, H°r^D,5 ol3Stoiečenm kapitali-
1	d družabnemu redu.
konW„i’ed il^ernaci«nal!io socialistično HafSU-, Pred ’cratkim se 3e strank -Ja konferenca socialističnih
so sklpiiii	vi’JCV ancil'e in Belgije, ki
cionalnn if skhcati socialistično interna-istem £ konferenco, in sicer v Haagu v renS , 0 ocle zborovala tu konfe-
k ?enovJw!:OJniiak0V-''' ki nadaliuie svo-konferpno i ?van,e- Ta socialistična tudi vnr * -°	*e’ pr‘^ki obravnavala
-—-lpra^anje preprečenja bodočih vojn.
12 organizacije stanovanjskih najemnikov.
bo	delavstvo	je	spoznalo potre-
V£mbrae|0^nizaCiie ter *° meseca no“ cijo «n . ^u.d' ustanovilo. V organiza-m>Slien;QDni('OT3'b brez razlike političnega rei tudi , °brtniki, treovci in delavci, to-ie Vr5-feZ razbke stanu. 16. aprila t. L
v odbor .	zbor- na katerem so bili
... lstotairr*	čla.ni raznih
. _	izvoljeni
in slojev.
n «* slojev.
DriT>ravifri0^eSOr Mravljak pa ie sklical eani^J. H' občni zbor druge slične or-
0reD^iih°tak0 'Of(
eanizači!all,i občni zbor druge slične or-čini član^’,'' re2:a so se udeležili uove-soodje J lH. °bstoječe organizacije. Go-2acija JL- ,V rojenja, da ie prva organ i-to ,^lailstična- Ko so se prepričali, stoiečo n ctl?' s?. sklenili vstopiti v ob-skliče i7r^anizacijo P°d uogojem, da se ^bor turi--ni zbor ter da prideio v u?od£nn viavni nameščenci. Temu ie bilo redni 0kx„. srtedo. 29. maja se je vršil iz-doineš^en- ..or- na katerem so bili nameščenci 1 c k odborniki z javnimi na-Zu^ino noV Dremenile so se tudi spora-^dnik Kere *°čke v pravilniku. Predah te&-,°jen govoril o pomenu in nalo-v°bče jj
Sčito. £>„.?. naredbgh za najemniško za-
IgO-g j v,w	MVHIV-liU	lil	IiaiU-
yobče itl ^uštva, o položaju najemnikov
oX:j	m«.__ji_i _	•	#yi
k 'to* Pr rii nareaDgn za najemniško zabili soo-i- aKal J'e dve resoluciji, ki sta
glasno sprejeti.
resolucija se glasi:
.85'
Droti”^1 društva odločno protestirajo jenini]Co^Tn^;ravani opustitvi zaščite na-niki v ’ vojnem času so prišli držav-s.tanovan' državah do prepričanja, da se blaj^o w ne obravnava kot navadno l^fcitaln * 0 bi na’ služilo zasebnemu ie jf v spekulativne svrhe, ker se šte-Vfrn. 7^lzogibnim potrebščinam človeko-ie blin £5 . effa so zaščitili najemnike. Ce "	5 ai °otrebno, da se najemnik šči-
sedanjih težkih časih najbolj
Jvfc to v
S?rebno-
DlJstitve
bjj^kov zvišala.
Ne samo. da se bo v slučaju zaščite najemnina za več sto temveč hišni lastniki
fcree^; Xeliki meri najemnike enostavno
-	anjail- ~ Zahtevamo, da se za od.
s*ran.itA« / *«*wvdmo, ua se za oar drža,,; stanovanjske bede uredi v celi
enak  -------!____J_____1.	1	•
^avi «	ueue urecu v cen
Dor^bi • n1a,. Dr°gresiven davek, ki se naj skih ki* •	00 za zidanje stanovanj-
SC vsako ^eto razdeli temu pri-frir^ brezobrestno v upravo posamez-Droti maim' — Odločno protestiramo Vanje	vlade, da naj določuje reše-
£lasrwn tT i11 na-iemnine okraino sodišče Uradnega Ista štev.
Oiarča' ,o^QT1^a štev4 28 z dne 24. rešui« i	15-	— Zahtevamo, da
PristfTi^ Vlšmi najemnine kakor do sedai
1 Ojna Stan-rcvnnicVn f^hlnct	..
Dri^),na stanovanjska oblast, in sicer v t)r0ti ^Sti nrisednikov. — Protestiramo inšta« U>Daniu stanovanjske oblasti II. lok6 cCfe v Ljubljani, katera večinoma od-stanovanjskih ciriasti I. inštance v
Celju po enostranskih informacijah razveljavi in s tem dejanjem uspešno delovanje tukajšnje stanovanjske oblasti one-mogočuje. — Nalagamo našim poslancem. da storijo vse korake in omogočijo zakon za zidanje stanovanjskih hiš, s ka-^ terim se zasigurajo sredstva iz uprave fondov tudi za naše kraje. — Zahtevamo, da se pravilnik pokrajinske vlade v Ljubljani, s katerim se ie navedlo pri najemniških sporih z enomesečnim odpovednim rokom bagatelno postopanje, ukine in se upostavi prejšnje civilno pravno postopanje.
Dru,-.a resolucija pravi:
Zahtevamo od mestnega župana celjskega večio brižnost in agilnost v reševanju stanovanjskih zadev. — Stanovanjska oblast naj z vso strogostjo in v zmi-slu stanovanjske naredbe gleda na to, d> se bo začelo zidati tako. da bo vsgi do zime nekaj stanovanj na razpolago. — Zahtevamo, da se sklep občinskega sveta o zidanju stanovanjskih hiš ne zavlačuje. Gleda naj se na to, da bo do zime za vselievanie strankam na razpolago.
Pri točki vplitev priaednika v stanovanjsko oblast je prišlo do burnih spopadov med skupinami. Javni nameščenci so hoteli na vsak način izrazitega demokrata vsiliti za prisednika v osebi prof. Reicha. Ker so pa videli, da se nahaiajo v manišini, so se po izjavi g. profesorja in dem. obč. svetil. Mravljaka odstranili z grožnjo, da izstopijo iz društva ter si ustanovijo strankarsko društvo. Predsednik sodr. Karen je ugotovil, da ne vidi nobenega vzroka, ki bi nai dal članom (iavnim nameščencem) povod, da se de^ monstjcativno odstranijo ter ustanovijo novo organizacijo, če hočejo ti člani varovati demokratična načela, se morajo tudi pokoravati volji večine. Obstoječa organizacija, ki ni in ne sjne biti strankarska, si bi znala varovati vsepovsod svoje pravice ter ne bo dopustila nobenega nasi-lia. Nato so se soglasno izvolili naslednji prisedniki: za mesto Celje Štefan Lah (namestnik Rudolf Coutič). za Okolico Celie Franc Heisinger (namestnik Alojzij Pongrac).
I. JAVNA TELOVADBA DELAVSKE TE-LOVADNE JEDNOTE »SVOBODA«. PODRUŽNICA JESENICE IN DELAVSKEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA »SLOGA« IZ MARIBORA.
ki se bo vršila na Jesenicah
25. junila 1922.
I. Ob 9. dopoldne sprejem došlih telovadcev »Sloge« na kolodvoru, nato odhod v »Delavski dom« na Savi
II. Na tolovadi5ču kratek pozdrav gostov, nato skušnja za proste vaje.
JAVNA TELOVADBA.
I. Pozdrav telovadcev.
II. Izvajanje prostih vaj DTJ češkoslovaških za I. delavsko olimpijado v Pragi 1. 1921.
a) Moški šolski naraščaj z rdečimi prapore i;
b) ženski šolski naraščaj;
c) proste vaje članic; č) proste vaje članov.
HI. Vaje na orodju:
a) Vaje članic »Sloge« na bradli;
b) vaje obrtnega naraščaja »Svobode« na drogu;
c) orodne vaje članov »Sloge« m »Svobode«.
IV- Skupina.
Po javni telovadbi priredi gostil, in stavbna zadruga domačo zabavo.
Vstopnina: 5 Din. 4 Din in. 3 Din.
Igra godba kovtoarjev na Jesenicah,
Socializem in vera! Dolgo pričakovana brošura sodr. Zvonimira Bernota je pravkar izšla. Stane broširana 7 Din, vezana 9 Din. Naroča se pri Pokrajinskem tajništvu SSJ, Ljubljana, poštni predal
168. Tisti, ki io pridejo osebno, iskat, io dobe v Frančiškanski ulici 6, »Učiteljska tiskarna«, 1. nadstropje. Vsak sodrug naj si to krasno in zelo poučno knjigo, o kateri bomo še poročali, nabavi..
Dobili smo še naslednji dopis k našemu
utrinku o bogu v vinil., kakor s>i ga predstavljajo klerikalci: En sam utrinek je strgal klerikalcem krinko z obraza. Utrinek od 23. maja jih ie zadel v njihovo gnilobo, odkril je nekoliko njihove »pobeljene grobove«, da je njim samim zasmrdelo. »Slovenec« z 25. maja pravi le, da je taka pisava nekvalificirana in si končno želi civilizirane države, da bi tako bogokletno pisavo sodišče kanovalo. Zaključi pa: »Ti Ljudje pa bodo ob volitvah (!) seveda trdili, da je vera privatna stvar, da oni niso nasprotni veri, da so oni pravzaiprav resnični kristjani itd. Takrat jim bo treba pod^ nos pomoliti te odpadke-. — Gospodje, le počasi! Utrinki in člartki, ki jih prinaša »Naprej«, nič ne smrdijo; smrdi vam le iz vaših pobeljenih grobov, ki se čedalje bolj rušijo. Toda končno ste si vi sami sneli krinko. Ej, da! Civilizirane države si želite, pa inkvizicijo, n. ipir. tako kakor je bila na Španskem, ko so jo vodili dominikanci, pa je bila državna, da je imela katoliška cerkev čiste roke. Nedolžne ljudi so mučili do smrti, kar so imenovali: aiuto-da-fe (t. j. dejanje vere). Takrat je bila katoliška cerkev na višku iai menihi so po samostanih prirejali orgiije. A inkvizicije ni več. zato vera peša, pojavljajo se »protiverski« elementi, ki jim nič ne morete: toda »ob volitvah« . . . »Ob volitvah« je vaše geslo. Jasno je, da vam ni za resnico; vam je »za volitve«, za gosp odst vo: vam se hoče države, ki bi preganjala vam nevarne elemente. In za volitve so vam cerkve z oltarji, prižnicami, spovednicami ter — zvonovi; za volitve so vam vaše organizacije; za volitve vam je vse vaše delovanje za šolstvo: to vse z odpadki vred vam bo prav prišlo »ob volitvah«. — Verjemite pa. da vam bodo utrinki — in članki, ki jih prinaša »Naproti« škoditi, ker bodo ljudstvo poučili; vas bo pa zadušil lasten »smrad«. — Kdor je vas spoznal, ta vas ne b zgrešil, dasi znate svoje barve bolje spreminjati kot pa kameleon. — Delavec, ki nič ne da na vaše otročje cepetanje.
Zdrav policijski režim. Radi pretiranih mesnih cen je policija v Osjeku zaprla več mesarjev. Vse ostale'mesarje ie to tako splašilo, da so takoi znižali cene mesu.
LJubSčana,
Izlet ljubljanskih kovinarjev na Jesenice, ki bi se moral vršiti na Binkošti 4. t. m. ie pre. ložen na 25. t. m.
Protestni shod proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta Včeraj po-ooldne ob 6. so priredili občinski svetniki zaradi razpusta ljubljanskega občinskega sveta, protestni shod. na katerem so ostro nastopili proti vladnemu nasilju. Govorniki so povdarjali notrebo združenja vseh opozicionalnih strank, .da bo na ta način za vedno odklenkalo demokra-škemu režimu.
Stavka uslužbencev cestne električne železnice. ki bi imela izbruhniti danes (v soboto) opoldne, odpade, ker se je obratno vodstvo uklonilo zahtevam »sluižbenstva. Povišek za april ie M že izplačan.
Ljubljanski trg. Tržni proinet je živahen; blaga ne primanjkuje. Kvaliteta mesa se je dvignila. Goveje miesp I. vrste 68 do 70 K, druge vrste 44 do 52 Kkg. teletina 60 K. svjnjsko meso I. vrste 86 do 90 K, dru jr c vrste 80 do 86 kron, trebušna slanma 10\) K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 K. šunka 100 do 120 K kg. prekajeno meso prve vrste 90 K, druge vrste 80 K, koštram 36 K, jagnje 56 K. kozličevina 60 K. — Mesari izdelki: kg krakovskih klobas 112 K. de* breejnskih 112 K.r hrenovke, safalade in posebne klobase 100 K, pol prekajene kranjske 230 kron, suhe 180 K. ■— Perutnina: majhen piščanec 50 K, kokoš 80 do 110 K, petelin 80 do 90 kron, raca 120 do 180 K. domači zajci 20 do 35 K. — Mleko 10 do 11 K leter. surovo maslo 150 K, čajno 200 K> jajce 3.50 do 4 K. — Glede sadja s« je letos zopet pričel uvoz iz Italije, kar. silno neugodno upliva na cene. Trgovina s sadjem naj se ori jen tira na domače producente in raj še zakasni sezono različnega blaga za eden ali dva tedna. Jugoslavija tori*«: lahko sama vse potrebe z malimi izjemami. Uvožen? češnje se plačujejo v nadrobni prodaji 36 do ;0 K kg. Špecerija: kava portoriko 208 K. ;:nmtos 116 K-Rio 102 K, kristalni sladkor 62 K« v kockah
64- ts Ttt T/' vršič "38" K,	K,	nžfc
ini2Juo olje 06 K liter, jedilno 84 K, cel poper 8» K. mlet 96 K, paprika tretje veste 85 K, sitidica paprika 160 I(, testenine prve vrste 44 kron, druge 40 K. — Moka št. 0 25 K, kaša 20 kron, jespremj 24 K. otrobi 12 K. koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšeničen zdrob :8 kron, ajdova maka prve vrste 32 K, druga 26 .rcm,lA°^\r 13-50 K, koama 12 K. fižol riben-can 14.50 K, prepeličaa- 17.50. leča 44 K. — Cene zelenjave niso primerne, iker manjka trgu izoatne konkurence. Trg za divjačino in ribe je neznaten, kor ni organizirana dobava blaga.
Gradbeno nodieds in tehniško pisarno sta otv-orila Ing. Alojz Hrovat in ing,- Albin Černe, avtorizirana civilna inženjer.ia v Ljubljani, Krekov trs: 10/1.
AutomobHna prometna d. d. v Ljubljani naznanja cenj. ohekisfcvu. da, otvori v soboto dne 3. Rinita redni a-vtomobilni promfct na progi Lesce-Bled, ter opoizarja, da bo redna zveza k prihodu in odhodu vsakega osebnega vlaku, s postaje Lesce.
Osrednje # društvo trg. nastavlieivcev za Slovenijo v Liubliani ima redne sestanke in seje vsak torelc In petek od pol 8. dalje v posebni sobi v gostilni pri Levu na Gosposvetski cesti štev. 16. Vsi tov., ki žele pristopiti ali plačati članarino ozir. dobiti kakršnekoli informacije naj se ob teun času izgltrse v navedenem lokalu. Vse dopise je naslovljati na Osrednje društvo trg. nastovtjencev Sp. Šiška. Zibertorva Mica štev. ^69. — Odbor.
Puccinijeva noviteta v operi. Danes v soboto se vptrtzoni iv opernem gledališču prvikrat itajnavejAe Puccinijevo operno delo »Trfpty-ehcai-, sestoječe iz treh enodejank in sicer 'Plašč*. »Sestra Angelska* in »Oianni Schicchi*.
V glavttih vlogah nastopijo skono vse naše najboljše operne moči. Režira in dirigira g. Rukavina.____________________
Iz stranke.
Po sklepu pokrajinskega odbora SSJ naznanjamo vsem sodrugom, da poslanca Josip Kopač in Filip Kisovar nista več člana naše stranke. Pokrajins sld odbor ju je izključil, ker se nista ravnala po sklepih.
Ker nista več člana, bi pravzaprav tudi ne mogla več biti socialistična po* slanca. Toda, čeprav ima stranka od obeh izjavo, da odložita mandat v tem slučaju, imata po meščanski morali pra* vico, to izjavo preklicati, zato stranka teh izjav sploh ne bo porabila. Vsak naj se sam odloči po svoji morali. Če bo ta morala meščanska, bo to za stran* kine organizacije dokaz, da morajo bolj paziti pri izbiranju kandidatov, ki morajo imeti socialistično mo* ralo, pa ne le v govorjenih in pisanih besedah, temveč tudi v dejanjih.
V Ljubljani, 31. maja 1922. Pokrajinsko načelstvo SSJ-’*
Po sklepu pokrajinskega načelstva z 31. maja objavljamo, da gg. Ivan Kocmur, dr. Perič, dr. Jelenec in še ne* kateri manj znani bivši sodrugi niso člani naše stranke, čeprav izdajo te dni nov tednik »Zarjo«, ki se bo po krivici imenoval socialističnega prav tako, ka* kor se naši liberalci po krivici imenu* jejo demokrate.
V Ljubljani, 1. junija 1922. Pokrajinsko tajništvo SSJ.
*
LJUBLJANSKI SODRUGI, POZORI
V sredo 7. t. m. ob pol 8. zvečer se bo vršil v salonu restavracije »Novi svet«. Gosposvetska cesta sestanek Članov krajevne politične organizacije SS.I v Ljubilani in kralevne politične organizacije SSJ v Šiški. — Vstop ie dovoljen le z izkaznico.
Ker Je dnevni red tega sestanka Izredne važnosti, vabimo člane In članice obeh organizacij. da se sestanka zanesljivo In točno udeleže. — Odbor kraj. pol, org. SSJ, Ljubljana-
li strok, gibanja.
Seja ožjega odbora Strokovne komisije za Slovealjo sž bo vršila v soboto 3. Junija t. I. ob , zvečer v pisarni Strokovne komisije. — Tajništvo.
Osrednja knjižnica »Svobode« je sedaj v poletnem času odprta vsako sredo od pol 18. do 20. in vsako soboto od 17. do 20. Knjižnica se nahaja v Židovski ulici 1. I. nadstropje (nad drogerijo Ant. Kanc).
Dobrotnikom Ferialtiega saveza! Želeli bi natisniti in javiti svojim članom naslove vseh. ki bi bili pripravljeni prenočiti (ali po mogočnosti nahraniti) onega člana ferialca, iki bi se, potujoč po domovini, obrnil s tako prošnjo nanje. Prosi-mo iyse one, ki bi hoteli postati naši dobrotniki, naj jatvjjo srvoje naslove in svoje obljube: Feri-alnctmu savezti. Beograd. 1J. muška gimnazija.
UTRINEK.
Ro je vatikanski »jetnik« videl, kako se Francozi in BefeSjci repenčijo v Genovi kakor petelini na gomili Snoja zaradi nacionalizirane inozemske lastnine v Rusiji, je tudi njemu zrasel grebem in poslal je noto v Genovo z zahtevo, da ruska vlada povrne katoliški cerkvi v Rusiji zaplenjena posestva. — Toda papež je slabo naletel. Lisičji Lloyd George je hitro povedal bratom diplomatom svete antante, da papeževa nota ne spada na konferenco. Opozoril je petelinaste Francoze, da Rusija ni biia prva, ki je zaplenila posestva katoliške cerkve; če bodo zavezniki poslušali papeža iu zahtevali, da sovjeti vposta-vijo zaplenjeno imetje katoliških cerkva v Rusiji, se lahko Cičerin obrne in vpraša zaveznike irljudno: Kdaj ste pa vi vrnili vse tisto, kar ste vzeli papežu in mjegov-i cerkvi? — Dobra poteza! Anglija je ob času reformacije zaplenila vso lastnino katoliške ceukve na svojih tleh; isto ie storila Francija dvakrat, prvič olj času svoje revolucije in drugič pred nekaj leti. ko je bila ločena cerkev od države. Italija je vzela papežu Rim! Z akad papež ne zaideva Rima? Zakaj ne zahtava, kar sta mu vzeli Francija in Anglija?
Gospodarstvo.
— Žitni trg. (Novi Sad, 1. junija.) Kilogram -pšenice velja 3.S8—3.90 Din. kg koruze 3.05—3.10 Din. kg moke (št. 0) 5.50—5.62 Din. Dovozi slabi povpraševanje živahno.
— Denarni trg. (Zagreb. 2. junija.) Ameriški dolar velja 69 Din, nemška marka 0.27 Din, italijanska lira 3.65 Din.
— Za prehrano pasivnih krajev v Slove-lii je odobrila centralna vlada m predlog pokrajinske uprave 2 milijona dinarjev, kot obratni kapital v svrlio nabave živil. Ubožnim slojem se bodo oddajala žiivila kolikor bo to mogoče po znižanih cenah, a izjemoma celo brezplačno. Vsa ta pomožna akcija, ki stoji pod neposrednim nadzorstvom pokrajinske uprave, se bo čšmiprej izvedla.
— Davek na poslovni promet. V uradnem listai izide te dni razglas finančne delegacije, ki zadeva izvršitev zakona o davku na poslovni promet. Kor ie razglas važen, opozarjamo nanj prizadete kroge, da se točno ravnajo po izdanih navodilih in stom vansjojo stroje pravice, predvsem pravico pritožbe.
Poslano.*
Iziava.
Iz časopisnih poročil sem zvedel, da me ie gosp. Čiro Kamenarovič, glavni ravnatelj »Jadranske.banke«, napadel na zboru delničarjev dne 28. maja t. L. trdeč, da spadam med elemente, ki so »napovedali Jadranski banki boj. identifiku-ioč sebe z neko politično stranko, ker jim ni ugodila na njih interevencije« ter da sem Jadranski banki predlagal »ustanovitev trgovske družbe & trois, potom katere, naj se z ene strani izkorišča državno posestvo Belje s cenenim nakupom proizvodov, z druge strani pa socialistične organizacije v Sloveniji s kupovanjem teh istih.«	.
Izjavljam, da si ie oboje gosp. Kamenarovič izmislil in da fe oboie neresnično. Nisem nikdar napovedal boja Jadranski banki, ker mi Jadranska banka ni nikdar ničesar zakrivila — nasprotno, ona i pod sedanjim vodstvom finansira, seve v veliko večji meri, vse one gospodarske zavode, za koje sem svojedobno pri nii pod Kaimenarovičevim prednikom
mm tn mit man®. aw
pil v finančno grupo Slavenske ba -vendar ne znači napovedati boi	,>a
ski. Ce je pojmovanje g. KaI”f?¥ar nH takšno - onda. z Bogom! - Nikdar m sem niti mislil na kako ustanovi govske družbe za eksploatacijo	,
tem manj predložil Jadranski ban . se ustanovi takšna trgovska druz •
Naprosil sem gosp. dr. Majarona-,, vetnika v Ljubljani, da vloži tožb bo proti g. Kamenaroviču zbog Kis Pred sodiščem se	bo izkazala da	S>
spodar Jadranske	banke	goso. ^	.	.,
rovič o meni namenoma govor resnico in me grdo obrekoval.	.
Spravljati mene v zvezo kratsko stranko, s koip nisem imel i ve tudi nimam nikakršnih stikov, ie > ^ stvar posebnega namena in okusa. daj sem bil samo	v eni	politični	» ^
organiziran in to	v soc.	demokrats
če sem odšej iz Slovenije v Saram odložil politične funkcije in stopil l.,^*
tičnega vrvenja, nisem s tem obleke=	^
kakega drugega strankam. Gosp. narovič to ve. ali i tu ie govoril nere**^ m obrekoval svojega bližnjega. ^ Gosp. Kamenarovič ie s svoji1«. ^ pozeiem hotel pogoditi nekai. kar _ godil. Ogromne vsote ie izdal, da^ ^ ni listi prinesli njegove klevete -p ^ ie samo enemu beograjskemu ust« - t0 80.000 leron za priobčenje. Oemti jce?
—	ako je zastopnik resnice m P ^eta Bil sem mnogo napadan v s življenju, ali lažnjivi napadi so ^arlle-od sebe odbili — isto bo doznal g-narovič na svoji koži.	^
Lak (Baranja), 30. maja *	’
Ant. Kristan *•
 	. ndgovaria
*	Za vsebino tega soisa zahteva naše uredništvo samo v k.olik<>r zakon.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu
Odgovorni urednik: Anton Podbov Tisk Učiteljske t i s k arnev LJub Ja J-
lepota
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor	lepote &
ias, tse morejo samo skozi ra/umno ueg	vgeb d
seči. Tisočera pripormanja so dospe13 žel sveta za lekarnarja Fellerja:	rtnai**0^®
,,EL,SA«	za0Otota
F%Uar
blago, najfinejSe nmilo lepote11; 4 kosi in poštnino 120 K.	OBBfg*
POMADA o‘Ut.ra?n0 peg0*
nečistost kože, zajedance, nabore, x'Q.^o
redi kožo mehko roin ^ in čisto; 2 porcelan«*^,
čka z zamotom ^
80 K.	**
,111.84“ TA\«CHIWA P* re2nj0 KANT liAS krepi kožo glave,	prhut,	V**"
nje, lomljenje in cepanje las, zapre1m«	^ %
rano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta tom in poStnino 80 K.	•	J2 k°'
PRODAJALCI ako naročijo najma«Ji ^ sov od jednega predmeta
v naravi.	,0g;
RAZNO i Lilij no mleko 24 K; Brkom« origi^' finejSi Hega-puder Dr. Klugera v ve ^ pt* b nih Skatuljah 40 K; najfinej§i Hega v vre* g. v patent Skatljah 40K; puder za g« Vrečic81* ,^e 8K; zobni prašek v Skatljah 12K; o0n z* ...m Sachet dišava za perilo 12 K; Scbampoo. fug 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; go K. 2*. po 48 in 60 K; Močna voda za, 'fLeebei razne predmete se zamot in poStnina PUk
EVGEN V. FELLER, ManE donja Elsatrg št. 252. ^rV
Mersk® # »c aj m m v vsaki množini se dobi naj-^SS mm m mP	ceneJe pri SEVEIP5 SCOE^SP ,
SO Tla® OiTCICCž Ljubljana, Wolfova ulica St. 12.
Zahvala.
Podpisana zadruga se tem Potom javno zahvaljuje požar-n|m hrambam Trebnje, Ponikve, Mirnapee, Velika Loka o Mirna za njihovo nadvse Požrtvovalno pomoč o priliki Požara na žagi v Trebnjem.
Ljubljana, dne 1. junija 1922.
mar.LZ8.Li LjaMjanL
ilMtji iela
W	B	VI	_
se sprejemajo za trajno delo pri akordni plači, prostem stanovanju, razsvetljavi in kurjavi v
opekarni Lajteršpergu pri
Mariboru.
T	izide	v	prihodnjih	dnevih.
slov °^e"a vse kraje v Sloveniji in Prekmurju z dodatkom vj ?nsko-nemško-madjarskim besedilom krajev. Ker naklada ni rocil»a’i Pros*mo> da nam vsi interesenti takoj javijo svoja na-> ker pozneje knjige ne bo več dobiti. Cena knjigi je 40 Din.
za Slovenija" e Ljubljani. Sodna ulita S.
izborno in tečno ter po nizki ceni nudi vsakemn gostilna pri „KORLNU* (prej Petan); toči tudi vedno pristna vina.
MIHIH CIBLIB, Giisoosveisla testa 66, poleg SR. lili
9	Več	spretnih
JJUzarskih pomočnikov
i®nih boljših del, sprejme tvrdka A. Rojina & Komp., Ljub- Ijana, Slomškova ulica 16, Kolodvorska ulica 8.
Za
večjo industrijo v Slavoniji
iščemo
izprašana strojevodji
Plača & o 0 Pr°g°> mlajša in neoženjena po možnosti za takoj. K 20 • 2000 mesečno, od vsakega vagona K 1‘50, od 4 vlakov Pedeli)n, ,°d 5 vlakov K 50 reparaturne doklade v delavnik in 20 ki V. se Pečajo na uro. Razven tega dobi vsak še 20 kg bele, kuhinirv i^2116 m°ke, 5 kg slanine, 5 kg graha in 2 kg soli; hreznlo^	tvrdka. Stanovanje, razsvetljava, drva in nekaj zemlje
  aono. Potne stroške plača tvrdka. Naslov v upravi ,Naprej-a‘.
Ne pozabite, da je pri
vinu, čaju in kavi najboljši
KEKS
K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko
VI • ■	•	V
1 11 Vladimir V. Marica
Kragujevac? klavna ulica št. 48
spretnega k rola ca
Z© moške S« ženske Oblek©. Plača po pogodbi in zmožnosti. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na gornji naslov najpozneje do 25. junija 1922.
najboljše kakovosti peče
L delavska pekarna
v Ljubljani, Keleziiska uiSca 4
5rs ga obdaja
v Ljubljani in okolici v onih prodajalnah, ki so označene s tozadevnimi napisi.
Prvovrstna
PUCH-KOLESA
pnevmatika in vse potrebščine
kupite najceneje pri tvrdki
l|A|l specialna trgovina šivalnih
arinim m	strojev	in	koles
Ljubljana, Sodna ulica št. i.
Sčem
<7-13 let)
Popolne oskrbe. Ponudbe »Moderna vzgoja4 na upravo j,Napreja“.
splošno izobrazbo se sprejme. ača dobra. — Prednost ima 0rganiziran socialist, ki pri-Znava progresivni davek. Po-bddbe sprejme Uprava ,Napreja4.
Pridobivajte naročnike!
m
m
m
m
Gala lit |
l Koščeni!
| Biser n ij
I
L——| G u m b I I--------
■
■
Prvovrstni. Brez konkurence.
Tovarne za gumbe, Slov. Bistrica.
Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja le milo z znamko,Gazela4.
I
Hoa železnine in zaiooe rlbarsksgo srožja
Gosposka ulica 11. MARIBOR Gosposka ulica 11.
Stavbeni materija!
imata v zalogi ter prodajata po sledečih najnižjih cenah: strešna lepenka . . . . od K 205 do K 290
izolir plošče vatproof . . karbolineum drvocement
K 70-— K 12-50 K 16-50 K 15-50
ete. etc. — Pri večjem naročilu popust cene.
Kosta Novakovič in drug,
veletrgovina s stavbenim materialom, Ljubljana, Miklošičeva cesta IS.
Telefon 31. 588.
TeMitni, tBtto-ttMM S gumijevi pinti vs® ml
na drobno In debelo.
Glavno zastopstvo poln* gumijevih obročev za vorne automobile tovarn Walter Martiny, Tormo.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obr čev v centrali, Ljubija > Rimska cesta 2. Prevoz podjetje za prevoz biag* celih vagonov na vse kr J > za kar je na r a z p o 1 a b 10 tovornih automobii
Podružnice:
Lfubllana,	Marlbo?,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
Beograd)
Knez Mihajlo?a ulica 3'
STAMPinr
ant. černe) vti
UUBLJA3VA J
lil
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
t Stobn, pošta Domžale pri
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršati v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. ...............
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjeri*
in razpečava
la čehoslovaškl in angleški koks za livarne in doWac0 vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15“
Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smeti, šute, pepela, gramoza ali druzega materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15. Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni.
Modni salon ==
K. Stadler,
Sv. Petra cesta 23-1.
priporoča veliko zalogo damskih In moških slamnikov
kakor tudi športnih Čepic od najcenejše do najfinejše kvalitete (original dunajski).-
Motam se sprejemajo slamniki v belen Je, preoBsBiko« vanje, barvanje in kln-Čanje.
Delniška glavnica: »in. 30,0110.000. Rezerve: Din. 15,000,000.
Podružnice:
Celje, Cavta?, Dubrovnik, Ercagnavl, Jelša, Korčula Kotor, Kranj* Ljubljana, Marlbo?, Meskoviž, Sarajevo, Spili, Šibenik, ZaSI1’® *
Naslov za brzojava: JADRANSKA.
Mirani zavod:
FRANK SA&5SŠK STATE BAN*
82 Certland Street.	===	New	Yerk	«*?'