St. 55. V Trstu, v sredo 9. julija 1884. Tečaj 13 Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko >▼ ffUnoati J« bo«.« »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vtako sred« in »ab«t« o poludne. Cena za vse ) Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Ttrre.its« »Nuova Tlpografia;« vsak mora bili leto je 6 gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 1. pld. KO kr. — Posamezne Številke se ) frankiran. Rokopisi o*ez posebne vrednosti se ne vraSajo. — Inserati (razne vrste nazna- dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr«t« pr> & kr., v Borici in v Ajdovščini po ? nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen«; pri kratkih oglasih z drobnimi G kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Upravnlltvo, vit T«rr««t«, »Nov« tl«k«roa*. ( Irkami hu plačuje za vsako besedo 2 kr. Cesar in cesarjevič v Pulji. Po d veli letih imajo Primorci zopet srečo, da se nahaja mej njimi presvetli nag vladar in njega uastop-nik. Kakor nag cesar v obče obrača svojo skrb vsem deželam in vsem strokam enako, prav tako jo sedanje njegovo potovanje očiten in jasen dokaz, da mu je na srcu tudi naša vojna mornarica, da je njemu v prvej vrsti za to, da je Avstrija mogočna ne le na kopnem, temuč tudi na morju. V gt. 51 in 52 nagega lista smo na obgirno poudarjali in dokazovali važnost in potrebo močne vojne mornarice; rekli smo, da je bila ta do-sedaj kolikor toliko zanemarjena. — Cesaijev obisk v Pulji in vojne vaje nage mornarico, ki se vrge pred cesarjem in njegovim nastopnikom, znamenje so nam, da se bode odslej na c. k. mornarico obračala večja pozornost, nego se je dosedaj, in da najviši krogi dobro poznajo važnost mornarice gledć velevlastnih ciljev Avstrije. Z veseljem in navdugeno torej pozdravljamo novi prihod cesarja in cesarjeviča na Primorsko, dobro ve-doči, da ima vsak prihod vladarja blagostne nastopke za ljudstva, njemu zvesto udana. — Ker pa so te dni oči in srca vseh zvestih državljanov obrnena na Pulj, zato smo gotovi, da ustrezamo nagim čitateljem, ako jim poročamo, kolikor nam to prostor dopugča, o cesarskih slavnostih v Pulji, temu najvažnejgemu in najvećemu mestu Istre. Cesar in cesarjevič sta se v ne- PODLISTEK. (Dalje.) Niso vedeli, da so pri ribičevih Urha prej iskali, nego tukaj Toneta. Ribič v kratkem vse razloži io sestri se utešiti. Ko pa ribič omeni in razlošl, <1a mora Tone v daljne kraje pobegnoti, jima se zopet solze udero. Ribič veli svojej ženi, naj ide po mladeniča, ki v gozdu čakata, Tonetovej materi pa, naj urno vse pripravi, kar mislijo sinu dati, obleke, denarjev in drugih reči. Skrbna mati pripravi, kar treba. Kmalo prikorakata mladeniča z ribl-čevko v hiso, v katerej je danes toliko ialosti. Jokajoč se bratu sestri okoli vratu obešati in ga ljubiti. Težka in britka jima je ločitev od ljubljenega brata, niste bile pripravljeni; z jasnega neba je vso hi§o nesreča zadela. V četrt ure je vse za odhod pripravljeno, ker ribič je k odhodu priganjal. Muti je pripravila sinu potrebne obleke, dala mu nekoliko denarjev in mnogo, mnogo dobrih naukov na pot. Svarila ga pred slabo, zapeljivo tovaršijo, ter ga priporočala Boru v varstvo. Spremili so Toneta do morja, nobeden besedice ni spregovoril, vse je bilo tiho; le ihtenje jokajočih žen, ribičevke in Tonetovih sester se je čulo. Pridejo do morja, kder jih Urh s čolnom čaka. 'Ione ne pretaka solz, ker vidi, da mu to ničesa ne pomore. Se enkrat poda deljo opoludne z velikim spremstvom odpeljala z Dunaja v Pulj; cesarja spremlja tudi državni vojni minister. V Pulj sta dospela v ponedelek zjutraj ob gestih. Mesto je bilo odičeno s prapori, ob luki se vihrale trofeje iz praporov v državnih, deželnih in mestnih barvah. Priprave za svečavo so veličanske, v ulici deli' arsenale visi 150 pisanih lampijonov. Deputacije vseh večih istrskih občin in veteransko drugtvo iz Rovinja je priglo v Pulj. Tujcev je zelo veliko, posebno Dalmatincev. Cesarja je v Pulji sprejel deželni namestnik baron Pretiš, ki j« na parniku «Pelagosi» tja peljal. Iz Trsta so se tja peljali tudi mestnega sveta in trgovinske zbornice zastopniki, g g. Dimmer, Stalitz in pl. Vucetich. Cesar je najprej sprejel deželnega namestnika, potem isterski deželni odbor, na to deputacijo iz Trsta, zastopnike iz Rovinja, Pulja, LoSina, Vodnjana, deputacije iz Pazina, Kopra, Pirana, Isole, Buzeta in Milj. Cesar je natanko poprageval o razmerah posameznih občin; piranski župan mu je potožil veliko gkodo, katero dela trsna u g, in drugi vzrok, neregeno praganje o luki, zarad katerega se mesto ne more vspegno razvijati. Cesar ga je pazljivo poslugal ter odgovoril, da se s pomočjo njegove vlade mestu pomore. Po pregledovanji vojakov je cesar rekel: Priznati moram, da sem z mornarico jako zadovoljin, kar se tiče oprave, držanja in defiliranja. Tudi s polkom kralj Milan I. sem zadovoljin, vendar je ge marsikaj želeti, kar se vsem po vrsti roko, potem skoči v čoln in ribic za njim. Z vso močje vesljajo, da bi jih solze na bregu stoječih ne omečile. Vsak za svoje veslo poprime in čoln plava kakor lastovka po zraku, po tihem in mirnem morju. Uie se prikaže zora na jasnem, z neStevilnimi zvezdami posejanem nebu, a nobeden še ni očesa zatisnol, le redko-krat kdo kako besedo izpregovori in nobena roka Se vesla ni izpustila; skrb je vsem moč dala, jezik zavezala in spanec odgnala. Še le, ko se popolnoma zdani, začno se razgovarjati. Urh izpraSuje očeta, kaj so lovci naredili, ko so v hišo prišli, pa ga niso našli. Ko si ti odšel, odgovori mu, legel sem jaz na klop, Mihec je pa pri materinej postelji obsedel. Duri so bile zaprte in jaz sam v hiši. Uže sem ležal dobro uro in premišljeval, kaj je storiti, ko potrka nekdo na vežena vrata. Jaz vstanem in prem odpirat; komaj odprem, zgrabi me nekdo za roko in zauplje, uŽe ga imamo, imamo ga. Dvoje trdnih rok me iz veže potegne in pet mož obstopi. Ko pa spoznajo, da nisem za nje, in tudi ne tisti, katerega iščejo, spuste me. Treh, ko bil mignol, zmanjka, eden pri durih ostane, eden pa z menoj v hišo gre. Notri me po tebi popraSa in ko mu odgovorim, da te ni in da si odšel, pokliče tovariše, ki so vso hišo preiskali. Ker te pa niso našli, začno se rotiti in pravijo, da te morajo dobiti, naj velja, kar hoče. Potem vsi odidejo. Ali vas je pa skrbelo, da bi me dobili? popraŠuje Urh dalje. Od začetka me je, pa Mihec je rekel, da sta šla k votlemu hrastu in sem si mislil, tam jih moreta videti, ko memo gredo. Lahko se jima tiče defiliranja. Potem je cesar obiskal vtrdbo Verudello ter tu ogledal vrteči oklopni stolp in bil je jako zadovoljin, ko je videl, da se je velikan, ki vaga en milijon kilov, v enej minuti zasukal okrog svoje osi. Na praganje, ali hočejo s kroglo ustreliti, odgovoril je cesar: „Ni potreba, vem, da moja mornarica zna dobro zadeti. „Predno je vladar to vtrdbo zapustil, rekel je: „Jako sem zadovoljin, to ste prav dobro storili." Potem je cesar obiskal vtrdbo „Punta Christo" in se tudi tu pohvalno izrazil.Nazadnje seje odpeljal na „Oli-čini otok", kder je v delu stolpna ladija „Kronprinz Rudolf". Inženir Pogan mu je zgradbo razkazaval. Delo te ladije stane uže zdaj blizu 2 milijona gold., ko pa bo ladi a do-vrgena, stala bode 8 milijonov gl. Cesar in cesarjevič sta se zelo zanimala za to ladijo, cesar je rekel: „Zdaj pa moramo skrbeti, da bo k malu izvrgena; denar zanjo se uže najde". Na praganje, do katerega časa jo jo mogoče dovrgiti, odgovorilo se je cesarju: ,,Veličanstvo bi nže prihodnje leto lehko gledali v morje drdrajočo«. Na to je cesar smeje rekel: »Kdo ve, če ne pridem«. Potem se je cesar odpeljal na krov ladije »Miramaro«. Popoludne proti gtirim je zapustila eskadra puljsko luko ter odplula proti Fazani, kder so se vaje o streljanji pjav dobro obnesle. Ko se je cesar na skali «San Pietro» hotel vkrcati, zapazil je slepega starca, ki je ob poti klečal, prognjo v rokah držeč. Cesar je stopil k njemu ter mu sam prognjo iz rok vzel. Baron Mondel jo je hotel cesarju vzeti, a ta se je branil rekgi: «Prognja jo pri meni v dobrih rokah». Včeraj, 8. tega meseca, so bili velike manevri na morju; cesar se je vkrcal na kasematno ladijo Lissa in iz mosta omenjeno ladije opaževal ves manever, ki je bil povsem natanj-čen, tako, da se je cesar jako pohvalno izrazil o preciznosti kretanja. — Ma-nover jo trajal skoro do poludnć, a popoludnć je divizija torpednic napravila napad na sovražnika, kateri manever se je cesarju kaj posebno do-padel. Ob 6. uri zvečer je bil dvorni obed na jahti «Miramar», na katerega so bili povabljeni vsi admirali in poveljniki ladij. Po obedu so je cesar na jahti «Miramar» peljal mej električno, čarobno razsvitljavo v Fazano, spremljalo ga je na stotine ladjic z baloni razsvitljenih. Mesto Pulj je praznično odičeno, ljudstvo navdušeno in praznuje. (Več v telegramu). skrijeta, da vaji ne dobe. S temi besedami sem tudi mater vtolažtl. Pri vas so še le morali razsajati, pri vas, Tone, govori ribič dalje. Ker pa nobenega niso ujeli, splaval je ves nju up do lepih denarjev po vodi. Nisem utegnol očeta prašati, kaj so pri nas počenjali, odgovori Tone, ker se je preveč mudilo. Danes bodo naju gotovo v drugič iskali. Bog vedi, kdo naju je v to reč zapletel? Kak slepar, pravi Urh, kak Judež, ki je iz lakomnosti hotel naji prodati. Zopet nastane molk. Potem začne Urh očeta izpraševnti. »Je li daleč do prijatelja, do katerega naju mislite odvest*«? • Ko bo solnce na poldnevu, boderao tam, ali vfiaj blizu« odgovori oče. • Kako pa ste se seznanili s prijateljem«, vpraša Urh. »Posjnšajta me«, pravi ribič in začne takole: »Se prav mladega so me posluli stariši po svetu. Mene ni nič tako veselilo, kakor široko morje, iskal sem tedaj službe na kakej ladijl. Dolgo časa je nisem mogel dobiti in moja mošnjica se je začela sušiti, pa pomankanja še nisem trpel. Tu in tam sem kaj prislužil in se tako živel. Po dolgem čakanju mi nekdo naznani, da iščejo delavcev na neko ladijo, katera je namenjena v daljne kraje. Urno grem tja in se vpišem za mornarja. Tri dni potem smo odrinoli. Srečno pot smo imeli, le enkrat nas je vihar nekoliko od prave poti zanesel. Noč, v katerej je ta vihar tulil in razgrajal, bila je temna, kakor greh, in človek sam sebe ni videl. Komaj sem stal na ladiji, tako jo je vihra metala. Okoli polnoči menim je bilo, ko zaslišim pok ne daleč od naše ladije. Urno nazna- Politika sprave in naši Iredentaši. Slavnost blagoslovenja zastave gorigkega bralnega in podpornega drugtva in zadnji dogodki v Gorici so sprožili razun praganja, ako imajo Slovenci v Gorici pravico javno nastopiti, tudi drugo praganje, namreč praganje: je-li dopugčeno, da se zmerni in Avstriji zvesti Italijani s6 Slovenci pogodć in ž njimi vred ustavljajo ire-dentarskiin naklepom. Na to praganjo gotovo vsakdo odgovori: saj to je bag program mi- nim. kaj sem slišal, in kmalo se zasvetijo svetilnice na njej in top odgovori drugemu poku, kateri je vsakdo iabko čul. Zdaj se razlegne tretji pok po razkačenem morju. UŽe sem se toliko navadil viharja, da sem po ladiji lahko stopal. Mi spustimo dva čolna v vodo, v vsacega skoči nekaj mornarjev, da bi z lastno nevarnostjo nesrečne oteli. V enem čolnu sem bil tudi jaz. Stal sem na sprednjem koncu in svetilnico v roki držal. Iskali smo uže četrt ure, pa nobenega poka ni bilo več čuti. Ko se obrnemo, kar naglo zagledamo pre i čolnom nekaj plavajočega; posvetim in vidim človeka, držečega se debele deske. Zaupijem in mornarji ustavijo čoln. Urno zagrabim desko, katera je uže do čolna priplavala. Izvlečem iz vode mladega, na polu mrtvega človeka. Spravimo ga na ladijo. Noč in dan sem mu stregel, in še predno je ozdravel postala sva največja prijatelja. Srečno prijadramo v Kalkuto, kamor je bila ladija namenjena. Ko smo vse prodali in ladijo z bombažem oblož li, razpnemo jadra proti domu. Domu smo srečno dospeli, če prav morje ni bilo tako mirno kakor poprej. Moj prijatelj je bil bogatega kupca sin. Neizrečeno mi je bil hvaležen; ponujal mi je, česar bi poželel. Ničesa nisem hotel vzeti, in to ga je sicer peklo, a prijatelja sva ostala do denašnjega dne. Vsako leto ga najmanj enkrat obl&čem in vselej mi naroča, naj katerega mojih sinov k njemu pripeljem, in k temu prijatelju vaju sedaj peljem. (Dalje prih.) EDINOST nisterstva Taaffejevega; to je bag naj-topljejša želja sedanje vlade. — Ako se pa skrajna, znano nelojalna ital. stranka temu ustavlja, ali se ima vlada bati, ali ima sploh ožit- jemati na pre-tenja te stranke? Na to prašanje ne more ne minister ne navadni človek drugače odgovoriti, nego: ne, ne in ne. Znano pa je vsemu svetu, da je imela biti slavnost goriških mestnih Slovencev čisto mejnarodna, nikakor pa no strogo narodna slovenska, kajti na programu te slavnosti je stalo, da se je vdeleže goriški veterani «in cor-pore» se zastavo, goriško italijansko rokodelsko društvo «Societa di mutuo soccorso» tudi «in corpore» se zastavo, potem so se imela vdeležiti 3 ali 4 delalska podporna druStva iz Furlanije po deputacijah in tržaSko društvo «Unione operaja» bi se bilo vdeležilo tudi «in corpore» se zastavo te pomenljive slavnosti. Reči moramo, da so bili udje zadnjega društva prav tako neprijetno iznenadjeni, ko so se prepričali, da je «L' Indipendente» prav imel, ko je pisal, da ne bode iz slavnosti nič, kakor smo bili iznena-djeni mi Slovenci; oni prav tako delajo dolge obraze, kakor mi in se po-prašujejo: Je li mogoče, da so zmagali Iredentovci? Vsa slavnost je bila tako pripravljena, da bi bila ves čas vladala najlepša harmonija mej Italijani in Slovenci. — Predsedništvo goriškega društva bi bilo pozdravilo italijanska društva po italijansko, slovenska pa po slovensko, pri banketu bi se bile vršile napitnico v obeh jezikih in vse je bilo v resnici tako napravljeno, da bi se bilo dokazalo da je mogoče, da na Primorskem živć Italijani in Slovenci v miru pod eno streho, da se vzajemno spoštujejo. Ali i to je treba razumeti: niže ljudstvo je nagneno k takej spravi, a nekateri takozvani konservativni Italijani viših stanov so pa zopet v tem podobni Iredentarjem; oni nočejo ni malo ni dosti Slovencu priznati njegovih prav in ga držć za politično brezpravnega tlačana. Vendar pa je ljudstvo v takih stvareh tudi me-rodajno in nobena vlada ne sme prezirati ljudskega menenja. Avstriji zvesto ljudstvo, bodisi italijansko, bodisi slovensko, je torej glede zadnjih dogodkov le enega menenja; ono ostro obsojuje hudomušno agitacijo Iredentarjev goriških in tržaških in to so storili tudi oni italijanski listi, katerih naloga je, da širijo avstrijsko mišljenje na Primorskem, in ti so «L' Imparziale» in «L' Adria». Nastane torej prašanje: Je li v očigled navedenim faktom mogoče, da je ministerstvo še cel<5 poostrilo naredbe goriške policije gledć omejitve omenjene slavnosti, kakor to poroča «Indipendente»? Jeli mogoče, da je vlada verjela pretenju ireden-tarskih listov? Mi moramo to naravnost zanikati, ker ministerstvo ne bi bilo moglo kaj tacega včiniti, ako je poznalo natanko vse razmere in dogodke. — Vendar pa imamo iz Gorice taka poročila, ki daj<5 sklepati, da so vsaj tamošnji lokalni vladni organi prav čudno postopali, kajti najprej je bilo vse dovoljeno, po interpelaciji v goriškem mestnem zboru pa se je to dovoljenje uže omejilo. — Odbor bralnega in podpornega društva je tudi na to prvo omejitev pristal; a ko se je par dni potem stvar še bolj omejila in lokalizirala le na Kostanjevico, ko se je hotel prepovadati celd banket in beseda, in ko se je društvu in gostom odmerila pot na Kostanjevico tam, kder navadno gonijo le živino, zato je odbor rajše odpovedal slavnost, nego | de bi bil sprejel naš narod tako poniževalne pogoje. — Odbor ni mogel v takem položaju drugače ravnati, nego je ravnal, on ni mogel sprejeti gostov, katere bi se bili morali potikati po Gorici in tudi to, da ne bi smelo bilo društvo svoje blagoslovene zastave prenesti od blagoslova razvite in vihrajoče v svoje prostore, tudi to je strašno poniževalno in spominjana prvo dobo kristjanstva, ko so morali kristjani v podzemeljskih katakombah skrivati svoje svetinje in v teh opravljati službo božjo. Ne bi se bilo še toliko čuditi vsem tem naredbam, ako bi se bilo goriških Lahončičev res toliko bati; a znano je, da jih je prav malo in da niso tako nevarni. — V Trstu je to vse drugače; tukaj imamo na tisoče italijanskih podanikov in različne drhali, katero je uže bolj težko nadzirati, in vendar je tukaj pred dvema letoma del. podporno društvo blagoslovilo svojo zastavo, slovenska zastava se jo nosila z godbo po najlepših ulicah mesta, in noben Italijan ni niti črhnol. In tukaj so en mesec poprej bombe padale, bili so mrtvi in ranjeni in nastalo je parkrat v avgustu in septembru rabuki podobno gibanje ljudstva. A slavnost tržaških Slovencev se je izvršila tako lepo, tako mirno in dostojno, da se dostojnejše ni mogla. Zakaj torej v Gorici toliko naredb previdnosti? Ako smemo verjeti «Triesterci», bila je ta previdnost zarad tega, ker se je v nedeljo Nj. veličanstvo cesar odpeljal v Pulj. Dobro, Slovenci znamo, kaj smo dolžni svojemu cesarju in še nikoli se nismo branili največih žrtev za cesarsko hišo; toda, ali ni goriška oblastnija tega poprej znala, aH ni mogla tega poprej naznaniti odboru bralnega in podpornega društva? Gotovi smo, da bi bil odbor z veseljem slavnost za teden kesneje napovedal, da se mu je to reklo o pravem času. Sicer pa ni bilo niti misliti v Gorici na druge, nego na čisto patrijotične izjave v ožjem krogu, in ne na izzivajoče demonstracije, za to so jamčila uže imena poštenih mož, ki so bili na čelu vsej slavnosti, in nekaj se je treba vendar tudi zanašati na ljudi, ki uživajo zaupanje ljudstva. Ako to ne velja, dosledno velja potem, da sta «L' Indipendente» in »II Corriere di Gorizia« in nju pristaši gospodarji situvacije na Primorskem. — V tem menenju bi vte-gnola marsikaterega potrditi tudi okoliščina, da je bil «L'Indipendente» najprej in najbolje izveščen o vladnih namerah. To pa ne more biti želja vlade, tega ne bi se smelo niti misliti, kajti to bi žalilo vse prave avstrijske patrijote bodisi Italijane bodisi Slovence; to bi po nekakem kazalo, da se nekateri krogi bolj bojć iredente, nego je treba; s tem pa se njej daje potuha in pogum, da začne še bolj greben po konci nositi in rosroviliti. Če pa hočete zatreti iredento, ne smete rok vezati tistim, ki jo bolj poznajo nego vi ter imajo zoper njo — ne krvavega orožja — ampak toliko moralne moči da vi, ki imate toliko skrbi i nepotrebne previdnosti, o tem še sanjate ne. A ko se ozremo še na nekatere telegrame v velikonemŠkih listih, po katerih soditi bi bili tudi nekateri Nemci mešali se v to zadevo, češ, da tudi oni protestujeje proti slavnosti, potem bi se skoraj sodilo, da je to politika velikonemško - lahonske zveze. — Ali tudi ta politika ne bi smela biti denes zmagonosna, ker se protivi vladnim načelom in interesom I Avstrije, in misliti si skoraj ne moremo, da bi na Primorskem veljala povsem druga načela, nego pa na Dunaju, Ako veljajo sploh tudi tukaj načela, katera je proglasilo sedanje ministerstvo za svoja, potem je vse to, kar se je te dni zgodilo, čisto nerazumljivo in potrebuje nekega popravka, katerega zahtevati mora biti naloga in skrb poslancev našega naroda, kajti ako bi veljalo, da se morajo mirne patrijotične slavnosti, slavnosti pri katerih se družita oba na primorskem živeča naroda, slavnosti etičnega, človeko« Ijubnega pomena prepovedovati zarad kljubovanja nekaterih iredentašev, potem se nam bo vsem silil na jezik izrek: kaj smo, kde smo? Deželni kulturni svšt za Istro. V zadnjej letošnjej seji je sprejel ister-ski deželni zbor zakon o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta za Istro. Ta zakon je predložila vlada zboru uže pred dvema letoma; italijanska večina je bila sicer za ustanovitev kulturnega sveta zadovoljna, a odrekla je ministerstvu poljedelstva naravnost pravico, pošiljati dva zastopnika v svet. V vseh drugih točkah je bil zakon uže pred dvema letoma sprejet, dobil pa ni sankcije zaradi preje navedenega vzroka. Gotovo marsikomu ni znan namen »deželnih kulturnih svetov«. Torej vpra-fiamo najprej: Kaj je deželni kulturni svet? Deželni kulturni svet je oficijelni za-stop kmetovalcev o kmetijskih zadevah. Edini kmetijski stan je, ki svojih \astopov le nema. Kmetijske družbe so le društva, katerih namen je delati v prospeh kmetijstva, in če tudi imajo prislov cesarske k ral jeve, vendar so le popolnoma privatna društva, kakor vsa drugu druStva. Obče dognana stvar je, da so vse kmetijske družbe zastarele in njih delovanje ne zadoSčuje današnjim tirjatvam in potrebam; kajti v takih družbah se skoraj brez izjeme povsod nahaja več ali manj takih odbornikov, ki o kmetijstvu še pravega pojma neinajo ter se tu in Um v take zavode silijo, z namenom, da bi jim odletel kak sold v žep in to je kar taki gospodje radi imenujejo navdušenje v prospeh kmetijstva. Pa se v teh društvih nahajajo tudi taki, ki imajo v žepu »bore«, v glavi pa razen slame premnogo čestihlepja, in ker se ne morejo proslaviti nikJer arugod, iščejo slavnega imena v kmetijskih društvih, kder je najcenejše, saj je uže to velika slava, da tak človek sme svojemu podpisu pristaviti pomembne besede: »Ud kmetijskega druStva«. Tega prav nič ni treba dokazavati, saj je sploh znano. Taka žalostua kmetijska družba je bila tudi istrska, katera je imela svoj sedež v Rovinji. Delala ni skoraj nič za kmetijstvo, a vtikala se je mnogo več v druge stvari, ki niso spadale v njeno področje. Vlada jo je radi tega lansko leto razpustila. Deželni kulturni svet je ustanovljen uže na Češkem in Tirolskem in sedaj ga bodo, tudi v Istri imeli. Ministerstvo kmetijstva bi rado v vseh deželah ustanovilo take kmetijske zastope; a temu nasprotujejo kmetijske družbe, ker potem bi one popolnem otemnele, od nikogar pa se ne more zahtevati, da bi si sam dejal vrv okoli vratu. Gotovo se pa preje ali pozneje to povsod zgodi; kajti ako ima kupčijski in trgovski stan svoja postavna zastopstva, zakaj bi jih ne smel imeti kmetijski stan, ki je Se mnogo več vreden, ki je pravi steber naSe države, najboljši domoljub, najboljfii državljan in naj stanovitnejši davkoplačevalec. NaS namen je govoriti o organizaciji našega bodečega kulturnega sveta. Deželni kulturni svet bode imel (žali-bog) svoj sedež v Poreču. Sestavljen bode iz teh le udov, in sicer: iz predsednika, katerega imenuje cesar sam, podpredsednik bode dotični referent o kmetijskih zadevah deželnega odbora. Ud bode dalje referent za kmetijske zadevo c. kr. na-mestniŠtva v Trstu, ministerstvo voli v svet dva uda, isto tako tudi deželni odbor dva uda. Udje deželnega kulturnega sveta bodo potem ludi vsi predsedniki kmetijskih zadrug, ki se imajo na podlagi tega zakona po deželi osnovati. Tudi druga kmetijska društva, ako bi se osnovala, imela bodo pravico v svet odpoŠiljato po jednega zastopnika. Po zakonu se imajo osnovati v vsakem sodniškem okraju po ena kmetijska zadruga, ako to ne bi mogoče bilo, ustanovi se za dva sodniška okraja po jedna zadruga ali pa celo za vse okrajno glavarstvo jedna. Okrajni glavarji morajo skrbeti, da se podružnice ustanove. Zadruga je ustanovljena, ko Ima najmanj dvajset udov. Ud |e lahko vsak, ki se peča s kmetijstvom. U lje kmet;ške zadruge volijo izmej sebe predsednika in njegovega namestnika, katera potrdi potem c. kr. namestnik v Trstu. Vsaka zadruga ima delati v prospeh kmetijstva svojega okraja. Glavno prašanje je pa to, kako bodo zastopani istrski Slovani v tem svetu. Deželni kulturni svet se nema mešati sicer v nobeno politično stvar, vendar pa vemo, ako pridejo v svet sami zagrizli Italijani, da mi od njega dobomo k večjemu tu in tam kako diobtinlco, katera bi prav pa na ključbi odletela od bogate mire državnih in deželnih subvencij. Upamo pa, da presvitli cesar predsednikom izvoli moža, kateri bode imel v prvej vrsti blagostanje kmetijstva pred očmi ter bode vsem tirjatvam brez ozira na narodnost pravičen, isto pričakujemo tudi od zastopnikov, katere bo imenovalo ministerstvo kmetijstva, kakor tudi od zastopnikov deželne vlade. Ko pa pride do ustanovitve zadrug, potem se udeležimo vsi, ker tako za-dobimo lahko v nekaterih so inijskih okrajih vse svoje može, v drugih pa, večino, iz katere si izvolimo poštenega in previdnega gospodarja domače korenine za predsednika. Gospodarji, pozor! Politični pregled. Notranje dežele. Za rektorja dunajskega vseu&ililta je bil 4. t. m. za šolsko leto 1884-85 izvoljen doktor bogoslovja Zschokke. Volitev se je morala večkrat ponoviti, predno je dobil zadosti glasov. Vidi se iz tega, da mej dunajskimi vseučiliškimi profesorji tudi ni tiste edinosti, kije na toliko važnem in imenitnem zavodu tako potrebna. V Pragi so se 5. t. m. izvršile volitve v trgovinsko in obrtniško zbornico; Čehi so slavno zmagali, imajo zdaj 32 sveto* valcev, nemška stranka pa le 16. Doslej so bili Nemci v večini. Volitve v deželne \bore se zdaj vrfie v več deželah. Na Dolenjem Avstrijskem se je v kmetskih občinah malo promenilo; na Moravskem so Čehi v kmetskih občinah pridobili enega odločnega narodnjaka, trije drugi zagrizli Nemci so propali i na njih mesto bili izvoljeni zmerni kandidati; v mestnih volilnih skupinah pa so Čehi pridobili dvanajst sedežev. Druga volilna skupina moravskega ve-lejposestva je 7. t. m. soglasno izvolila v deželni zbor kandidate kompromisne liste. Vsled zmag češke stranke na Moravskem je dobil deželni zbor vse drugačno lice, Nemci bodo vpribodnje imeli 48, Čehi pa 43 sedežev, in ker ima srednja stranka veleposestva 8 sedežev, zato bode ona odločevala. Delegacije se zbero letos v Budimpeštu koncem meseca oktobra. Hrvatski dei. »borfa zadnji petek sprejel predlogo, naj se kompetenca okrajnih sodišč razširi tudi na granico. Za zgradba stolne cerkve je zbor za letos dovolil 5000 gold. Poslanec Starčevič se je temu upiral ter dolžil kardinala Mihaloviča, da on iz dohodkov svoje Škofije v Budimpeštu zida palače. V dalmatinskem deželnem \boru utegne nastati vihar; večina tega zbora namreč ni zadovoljna s postopanjem dalmatinskih državnih poslancev, ki je krivj, da se je vlada na Dalmacijo tako malo ozirala. Vnanje dežele. Srbskemu ministerskemtt načelniku Qa-ralianinu je naš cesar podelil veliki križ* Leopoldovega reda. Katolilka stranka v Italiji utegne pri prihodnjih volitvah stopiti krepkeje na noge. Zmaga katolikov v Belgiji jej je dala nov pogum. Upanje je, da papež dovoli katoliškej stranki, da se bode vpribodnje vdeževal.i političnih volitev. Italija se tudi pripravlja za velike vojne manevre na morji. Prično se 15. avgusta in bodo trajali dva meseca blizu Mesine. Francoski senat je 8. t. m. izvolil osemnajst udov v poseben odsek, ki se bo posvetoval o predrugačbi državne ustave. Niifiiemska vlada je 4. t. m. v drugej zbornici izjavila, da misli meseca avgusta predložiti načrte o prestolnem nastopstv« in predrugačbi državne ustave. EDINOST. Kitajski poslanec Li-Fong-Pao se v Parizu dogovarja z načelnikom francoske republike zastran prelomltve francosko-kitajske pogodbe; on trdi, da kitajska vlada ni imela nobenega slabega namena. Po poročilih s Kitajskega zato ni hotel kitajski poveljnik predati FrancozomLong-sona, ker mu njegova vlada ni poslala do-tičnega ukaza. Francozi so mu dovolili tri dni odloga, ker je pa tudi potem še kljuboval, napadli so Francozi Langson, ali bili so z veliko zgubo odgnani in pet francoskih častnikov je bilo ujetih. Sploh pa je dokazano, da so Francozje imeli večjo zgubo, nego so jo naznanila poročila z bojišča. Francoski ministerskl svet je 7. t. m. sklenol, da bo zahteval od kitajske vlade vojno odškodnino, ker je prelomila skle-neno pogodbo. V parlamentaričnih krogih se govori, da bo ta odškodnina znašala 250 milijonov frankov; francoski časniki dalje poročajo, da francoska vojska zasede nekatere važne kraje na kitajskej meji, posebno arsenal Foucheou, da se odškodnina zagotovi. Sudana dohajajo tako navskrižna poročila, da je iz vsega le toliko gotovo, da uporn.ki vedno napredujejo. Mudir iz Dongole poroča, da so uporniki konci meseca junija napali Debbob, da so pa bili odpodeni po zelo krvavem boju. Dopisnik časnika «Daily Telegraph« pa poroča iz Kahire, da se je Mahdi uže zadnje dni meseca maja brez velike težave polastil Kartuma, da se pa prebivalcem ni nič Žalega storilo, ker so se večidel pomu-hamedanili. General Gordon tega ni storil, vendar se sme prosto gibati v krivega proroka tabo u. Mahdi sam je vKartumu. Dopisnik dalje pravi, da sicer za resnico te vesti ne more biti porok, da pa iz Kartuma uŽe davno nobene druge vesti ni bilo. Gotovo pa je to, da ima Mahdi v zgornjem Egiptu močno stranko, s katero je v zvezi, in ki mu tudi v Egipt pripravlja pot. DOPISI. ISE Gorice, 6. julija. (Izv. dop.) — Da daje preložena svečanost blagoslovenja zastave mnogo govoriti časnikom domačim slovanskim, pa tudi italijanskim in nemškim, to je čisto naravno, ker dogodki so tako interesantni, da ne morejo biti bolj. Par goriških doktorjev, par trgovcev preprečili so patrijotično slavnost, kateni je bila celo jako strogo vla linitn ruožem simpatična. — Znano je, da goriški mali in veči trgovci žive le od žuljev Slovencev, da nemajo Gorjauov, Kraševcev, Vipavcev, Bricev, lehko vsi skupaj zaprd botege. — Ali ti trgovci so v politiki veliki «krake-larji», posebno pa se bojć za njih furian-Ščino, ki je, skoro bi reicJi, pokažena slovenščina, kajti: «La mlekarza le lada sul potok lava li cugnis di &iora Tinzm — to je vendar jezik na pol slovenski. Goriške družine so tudi v resnici skoro vse manj ali več slovenskega rodu in skoro vsem najhujšim kričačem za Italijo se da do pičice dokazati, da njihovi Btariši so bili pošteni Slovenci, ki niti niRo znali druzega, nego slovensko, nekaterih takih stariši so še živi in so pošteni Slovenci. Taki ljudje, katere vežejo še najožje krvne vezi na slovenski rod, so naj-buji »krakelarji« in prav bi bilo, da bi se tem barantačem. kakor so na priliko Sior Michel, Sior Pepic, Sior Panjak, nekoliko pokazalo, da Slovenci ne trebajo za svoj dober denar njibove slabe postrežbe, kakor je to učinil te dni gosp. Jonko, bovški poslanec, ki je 6-1 k Venutti-ju, očetu onih mladičev, ki so nosili po Gorici glasovito peiicijo, praŠal po svojem računu, plačal, pa rekel, da ga nikoli več ne vidi čez prag njegove prodajalnice. To je Jonko pošteno učinol in njega bi morali posne-5 J8' d,Ugi slovenci v Gorici in na Uorfskein. Ako pa ni v Gorici zadosti domačih, poštenih prodajalnic, pa naj se izvrši ona ideja, katero je imel te dni tržaški Ust »L'Imparziale«, da naj bi Slovenci v Gorici napravili si svoj veliki kon-sumni magazin za razno blago. — Tr ba je te malenkostne ljudi zgrabiti tam, kder so najbolj občutljivi. Da sino Slovenci goriški silno razžaljeni vsled grdega rogo-viljenje goriških krakelarjev, to si morete misliti, saj se je to poznalo uže denes, v nedeljo, ko je bila tombola. — Druga leta je bilo okoličanov na tisoče v Gorici na javnej tomboli; letos pa prav malo; vsa okolica je razkačena iu ne pozabi tako hitro grdega postopanja proti našemu naroiiu. Ali vsem je uganjka postopanje goriškega glavarja, ki je dosedaj veljal kakor sicer dobričina v širšem smislu, Istrski Hrvat bi rekel »pusti me ča«, a Se precej objektiven mož. Pa bodimo tiho, »da nas ne sliti Miho, in preidimo rajše k stvari. — Začetek in zgodovina vse glasovite slavnosti je taka le: Uže pred 3 tedni uložit je odbor bralnega in podp. društva pri glavarstvu cel program slavnosti in prejel odlok, da je vse dovoljeno. Pred nekaj dni pride tajnik glavarstva ter jivi, da Žali g. glavar, vrnivŠi se iz Trsta od g. namestnika, govoriti s predsednikom ali kakim drugim udom odbora. Šli so nekateri na glavarstvo in tam so slišali prijazen svet, da bi, ker je razburjenost tako strašanska, toliko anonimnih grozilnih pisem, ker mestnijsbor tako srdit itd. sami preložili zbirališče s TravDika h Katerini-ju, ker sicer bi nam vlada konečno glede občne srditosti to zapovedala, kar bi bilo za nas poniževalno itd. Vse drugo pa da ostane neomejeno, zastave, godba do mesta, prehod čez Corno itd. Na to je bila seja, in odbor pritrui takim nasvetom, da se pokaže, da je Slovencem za mir in pošteno postopanje, a ne za provokacijo, kakor je trdil mestni zbor, v katerem sedi tudi grof Goronini. dež. glavar, in ki je durch »dlckund diinn« šel z Venutovci. Nadejali smo se, da ostane Eri tem, za kar je dal gosp. glavar svojo esedo. A kmalo beremo v »Corriere«, da se ne bodo smele zastave nositi pr osto plapolajoče, vse da se bode moralo vršiti tiho in po zakotnih predmestjih. Odbor je zopet poslal do g. dvornega svetovalca ter ga interpeliral; on pa odgovori. da to je laž itd., in da je rekel podesta Mauroviču, da zastave so društvom postavno dovoljene. A drugi dan se raz-na&ajo po hišah tiskovine od municipija, (s podpisom PodeBt& in Segretario) da ne bodo sinele skoz mesto zastave, »che si svolgera tutto fuori della citta« dal Cat-tetini e dietro il Corno — Gastagnovizza. Odbor pošlje zopet k g. dvornemu svetovalcu i u predsednik mu riekda pokaže list, v katerem je stalo vse to ter ga prosi, da mu pismeno potrdi, da zastave imajo prostost razvijanja po mestu. To on stori. Zdaj pa popraša viši policijski komisar za slavnosti sprevod. Ko pa sliši, da od Catterinija gremo čez Corno — S. Antonio — Kostanjevica, pravita oba, da ne tako, ampak odločena da je pot za Corno in naravnost na Kostanjevico. Te sramotilne, in neizmerno poniževalne naredbe, ali odredbe ove ceste, katero so napravili za govejo živino na trg, da ne delajo po tržnih d postopanja poslancev v go-riSkem zboru, ki booo vtorek vlado inter-pelirali o tej zadevi. — Žalostno pa je za naše razžaljeno ljudstvo, da ni dobilo pri jatelje tam. kder bi jih moralo imeti. To so dogodki, katere si mora vsak Slovan vtisnoti globoko v srce. Domaee in razne vesti. Korarjem koperNkega ka pHelJuft imenovan ju čast. gosp. Jakob Bo nifacio, dozdanji unb. pomočnik pri Antonu ^tarem. Tržaške novosti: V mirodijnici g. Guarrinija v ulici S. Sebastiano razpočila 6e je v ponedeljek ob sv. 7. uri zvečer velika steklenica žvepljene kise,ine strašnim pokom, kar je izzvalo krik po ogni, toda ni se tilo vnelo in gasilci niso imeli kaj gasiti. V zapor so dejali poslednje dni več grabežev, razgrajavcev ter slepo-igravcev invjeli so zopet pred malo dni ubeglega Angela S., ki je bil zarad ropa zaprt. Nesreče. Delavcu na tukajšni železniški postaji, Luki Maku, pal je v petek velik kos železa na desno nogo in mu jo stri. Odnesli so ga v bolnico. Samomor. V nedeljo o poldne končal si je 80letni starček Abraham de Angeli, i7. Reggio Emilia, svoje trudno življenje. Bival |e uže 60 let tu v Trstu. Kaj druzega nego nadloga je spravila starca v obup, da se je obesil. I/ Indlpendenle se sklicuje na l. štev. »Osservatore Triestino«, ki je izšla pred 100 leti, in pravi, da je tam čitati, kako je gonSka akademija Arkadov pred 100 leti gojila italijansko slovstvo in vedo. — Res je, daje to društvo gojilo tudi italijansko vedo, ali prav v isti Štev. «Osser-vatore* nahajamo vest, da je to društvo presojevalo spise v raznih jezikih ne le v italijanskem, bilo je to>ej kosmopolitično in podpredsednik mu je bil pred 100 leti grof Guidon Kobenzl, rodoma slovenskega pokolenja. Tega ne ve ali noče vedeti In-dipendente. Ali da bi bil vestni Imlipen-dentov zgodovinar v omenjenem listu dalje Čital. našel bil bi. da so se v Trstu od 31 do 27. junija 1784. porodili ti le otroci: Ivan Abramič, Josip Majat-, Josip Goj, Peter Mesesnel, Ana Keršič, Peter Pigamel, Ivan Dolenc, Josip Lazarič, Peter Živic. Umrli pa so iste dni: Ana Rudinič, Marija Cotič, Ivan Abramič, Elisabeta Ceglar, Marija Sardi, Josip Ponton. V zakon sta stopila Ivan Germek in Helena Kriegbel. — So li to imena Rimljanskih potomcev? Oj Lahončiči, vse zastonj, vsaka stran tržaške zgodovine Vas stavi na laž. 12pred sodnlje. Včeraj je bila obravnava proti Michelu in Neži Žega iz Koprive na Krasu. — Oba; mož in žena sta bila tožena, da sta, ko jima je bila hiša na dražbi prodana in ko sta morala zapustiti domače ognjišče, se seboj vzela ne le pohištvo, kar ga je bilo njihovega, ampak celo okvire oken, polkna, še celo kasnuje od ognjišča, sploh vse, kar se je le dalo odtrgati. — S tein sta hišo tako razdejala, da je imel dotični kupec, nek Pracek, okoli 170 gld. izračunene škode. Miha Zega je sicer tajil, a vse zastonj, priče so ^ izrekle proti zatožencema in mož in žena obsojana Sta bila vsak na 3 mesce zapora. — Ivan Balog iz Stano-višča pri Tolminu je tudi dobil 3 mesce prostega stanovanja, ker se je z rnočjo zoperstavljal finančnemu respicijentu, ko ga je na Belvederju vstavil zarad kontra-banda. Tatvina. F. 600 v vrednostnih papirjih odnesli so oni neznani grabeži v nedeljo večer v «Via del Solitavio» nekej družini in sicer iz zaklenjene omare. — Na prostem spati je manje ali več vendar le nevarno; sicer o tej vročini ni nevarnosti, da bi se prehladil, ali komarji pikajo in srkajo našo kri in vedno oprezni, nudeči lopovi izmikajo kaj radi iz žepov veljavne stvari. Dva tirolska de lavca Ivan S. in Anton G., ravno došla v ponedeljek v Trst, obžaljujeta njuno prosto ležišče na javni ulici. Odnesli so jima srebrni uri in novcev f. 17. GortSke novosti. Te dni je došlo v Go ico več Francozov, ki so zbežali iz Francoske zarad kolere. — 301etna Josi-pina Vogrič je v nedeljo skočila z mosta v potok Koren, poškodovala se je in kmalo potem umrla. — Goriški Lnhoni se zopet ližejo slovenskim kmetom, pravijo jim, da nemajo nič proti njim, da so jim njih groŠi uže prav ljubi; a le te proklete Kranjce je treba izgnati iz Gorice, ker oni delajo zmešnjave. — V Istri. Trstu, Gorici, povsod enako! Povsod je Kranjec kriv, ako se slovensko ljudstvo otresa jarem zatiralcev in ako se ne da več dreti in zaničevati. Ljubljanske novosti. Mahrova trgovska šola v Ljubljani je praznovala v nedeljo 40 letnico svejega obstoja. Došlo je par sto gostov iz vseh krajev sveta, vsi nekdanji učenci te šole. Znano je namreč, to so to šolo od nekdaj obiskovali ne le Siovenci temuč posebno mnogi Italijani iz Piimorskegain tudi Italije potem mnogi Hrvatje in Srbi. — Učenci to Sole so zdaj po vsem svetu razkropljeni. — Dokaz temu je tudi 200 telegrafičnih če-stitek, katere so dospele v nedeljo mej slavnostjo v Ljubljano iz vseh krajev sveta. Slavnost se je vršila v najlepšem redu, vdeležili so se je prvaki Ljubljanski iz obeh taborov, nemškega in slovenskega. — V Ljubljani In okolici, je bila v nedeljo hudo ura. Po polji okolo Ljubljane leži žito po tleh, toča je napravila veliko škodo, tudi treščilo je v nek kozolec poleg sv. Krištofa, kozolec je pogorel. — Novihta pa je dosti škode napravila tudi So Gorenskem, v Mengšu je strela ubila 3 letno dekle. Vlekla se je potem nevihta tudi na Dolenjsko in tam tudi dosti škode napravila. Kolera se zadnje dni ni razširila ter je še vedno vtesnena na Tnlon in Mar-siljo; v prvem mestu je od 3. do 4. t. m, umrlo 14. ljudi za to boleznijo in eno-liko od 4. do o. t. m.; v Marsilji jih je umrlo od 4. do 5. t. m. 7, od 5. do 6. pa 15. Mej italijan kimi delavci, ki so prišli iz Tulona v Saluzzo, zboleli so trije in eden je umrl. OJ 5. do 6. t. m. je v Tu-Ionu umrlo 19 osob za kolero, v Marsilji pa od 6, do 7. t. m. 13 osob. Na ladiji Kartagena, ki je odplula iz Marsilje ▼ CardifT, zbolela sta za kolero dva mornarja. Zadnje poročilo iz Marsilje pa je bolj vznemirjajoče, ker po uradnem izkazu je umrlo od 7. do t. m. 23 osob. — Imenitni dr. Koch, ki je prišel iz Berolina v Tulon preiskavat kolero, izrekel je, da je azijatska i da se najbrže razširi po vsej Evropi. Dva dunajska židovska časnika »Neua Fr. Presse« in »W. Tagblatt«, trosila sta v svoji nedeljski številki vest, da so na železnici med Divačo in Pnljem zasačili podkop (mino) z dinamitom. To sum-nječo laž je lukajŠnji «>Osseivatoie« precej v ponedeljek oporekel, ali prej no bili tukajšnji talijanski časniki: P cč lo, Cittadino in Indipendente uplenjeni, ker so ono vest porazglasili. Vsled veselice, katero prirede i3. t. m. v Bazovici tamošnji rodoljubi, napravi Tr-ŽaŠki Sokol izlet v Bazovico* Odhod iz društv. telovadnice ob 3. uri popoludne. K obilnej udeležbi vabi. Odbor. Telegram „Edinosti1*. Puli 9. julija. — Denes so vse vojne Iadije odišle na visoko morje. — Cesar i z mornarico odšel na jahti Miramar o« 1 -bode najveći manever daleč na morju morskimi minami in torpedi. — Zv» • pa bode velikanska razsvitljava, po;^! krasno razsvitljena bode arena. C^a in cesarjevič odideta po noči. .1 Nekaj o novošegnili bankah. (Dalje). To kar smo rekli glede odstranitve banknih previlegijev je velike socijalmi-poiitičn« važnosti. Največa napaka v >o-cijalnem zmislu je v novejšem času. da vlade preveč podpirajo nakupičenje kap. -tala le na katerih krajih, recimo naravnost v židovski u bankah; s tem se zapreči zaslužek v nižih razred in človeškega druStva in se ustvarja najkrutejša plutokra-' cija. — Da si dobro predočimo škodo, katero nam delajo banke, naj bode le to povedano, da v Avstriji blizo 98*l0 od vsega prebivalstva za-lnži pod 800 gld. na leto in le 2*f# vsega prebivalstva zasluži nad 800 gld. na leto. Kedor pa premisli, kako bore malo je 800 gld. za Življenje pri de-naSnjej draginji, razvidel bode na prvi mah žalostno razmerje, in ta razmera postaja vrhu tega Še vsako leto slabša, 11 ko sicer, da polagoma bode ves denar v rokah kakih 50.000 previlegiranih Kre-zov, 38 milijonov prebivalcev Avstrije pa bode oiivisrvh robov. Ako se torej premisli, kako posebno židje po i.ankah brez posebnega delu "i truda bA-futijo, kedo se bod« še čudil, u.i seje poj ivilo socijalno pitanje I Tudi sa ni čuditi takozvanemu antisemitizmu, ki nima svojih uzrokov v verskem sovraštvu, ampak v socijalnej tendenci Židov, ki so od nekdaj na to delali, da z denaroin podjarmijo človeško društvo in se nad njim maščujejo za-id pretrpljenih nezgod ▼ srednjem in v ziSetku tega veka. Naravno je torej, da se uosta socijalizem in antisemitizem toliko bolj širila, kolikor veče gospodarstvo dobe previlegirane banke, in da mora drŽava, ako hoče odstraniti socijalizem in antisemitizem, pred vsem odstraniti obeii prikazni uzroke, torej odstraniti vse previlegije bank in boise. Se le potem bodo imele dobri uspeh obrtnijske in delalske zadruge, Še le potem se bodo mogle vdomačiti tudi vse druge napravo, katere narekuje humanizem v korist df-lalcu in rokodelcu. Ali tudi kmetijstvu strašansko Škoduje tak kapitalistični monopol. Kmetija, kakor znano, ne trpi ii"l gov, vsak kmetovalec, kateri dela dok->* na svojo kmetijo, ako ni tak dolg naprav ijen 7.a razširjenje kmetije, je uze z er <> nogo v breznu. Zatorej je silno potrebuo, da se zadolženje na kmetije kolikor mogoče postavno omeji, kajti pri kmetiji je dragače. nego pri trgovini. Kmetija ne sme menjavati gospodarjev, ker s takim menjavanjem se zemljišča le posl ušajo; ona so ne da sprijazniti z načeli Mn-se ter se ne da spremeniti v mobilni ku^i >1. kakor bi nekateri želeli. — Sicer pa tn-i kmetija potrebuje kapitala za nje povzdigo in za vpeljavo kmetijske obrtnije, ki je toliko važna v pogledu napredovalnega kmetijstva. Toda v tem pogledu je bilo dosedaj jako slabo skrbijeno. EDINOST. Tu in tam so hranilnice, ki posojujejo na kmetije, ali v novejšem času so nastale tuđi takozvane hipotekarne banke, ki dolžniku namesto denara dajejo hipotekarne liste, in tako tudi kmetijstvo spravljajo na borso. — Te hipotekarne banke ne jemljejo sicer oderuških obresti, one si računajo 4 i pol do 5°l,; a kaj to koristi, ko si obdrie še kakih 1 do 2®10 za razne troške in ko imajo svoj dobiček tudi pri kurzu hipotekarnih listov. Recimo, da denes kmet vzame 1000 gld. pri tikej bat ki; ona mu ne da denara, ampak mu da hipotekami list, za katerega po tem sama ne izplača več nego 95°/„ ali 950 gl., kmet torej ni dobil 1(00 gld., a obresti mora vendar plačati od čele svote; — ali kuri 95* i o je Še najugodnejši in bili so slučaji, da je ubogi posestnik pri prodaji takih papirjev zgubil na vsakih 100 gld. 15 gld. Vse to, kar se je torej zgodilo za pomoč kmetu, hiia je le pomoč teoriji na papirju; ali v istini bilo je le na Škodo Kmetijstvu. In hipotekarne banke bodo kmetijo polagoma v nič spravile, ako ne l>o tudi na to stran izdatne iu radikalne pomoči. (Dalje prib.) Tržno porodilo. Kava — kupčija bolj mlahova; sladkor v najslabšem obrajtu; vsega druzega blaga cene so nespremenjene ostale. Sploh pa vlada neka tišina v kupčiji, katere ne malo uzrok so vznemirjajoče vesti o koleri. Borsno poročilo. Tudi na borsi prav malo posla; tendenca nedoločena. Dunajska Borsa dne 8. julija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 50 » Zlata renta......103 » 05 • o°l§ avst. renta .... 95 » 75 • Delnice narodne banke. . 856 » — » Kreditne delnice .... 301 • 10 • London 10 lir sterlin . . 121 » 90 •» Napoleon..............9 » 08 » G. kr. cekini............5 ■ 76 » 100 državnih mark ... 59 » 60 » Listnic« uredništva Gosp. I. Š. v V. Ž. — Goriška hranilnica plačuje vedno veče obresti, nego pa Tržaška. Uzrok temu je, ker je tukaj več kapitala in torej več nložnlkov. Javne ilražlus Dne 10. julja, 11. avgusta In 13. sentembra t. 1 ** Komnu na 370. cenjena Anton Zrjalova post ii,vu, V Sežani dno 11. julija t. 1. na f. 845. cenjena France Dunovčena posestva v Rodiku 4 avgusti, 3* septembra in 3. oktobra t. 1. na f. 3691 cenjona Luka Bekarjeva posestva. V Gorici dne 12. juljn. 14. avgusta in 15. septembra t. 1. na f. 908 cenjena Janez Kavčičeva posestva v Do-nbergu. Dne 14. julija, 16. avgusta in IG. septembra t. I. na f. 1780. cenjen« posestva Emu Mikluševe. V Trstu dne 10. julija, 11. avgusta in 11. septembra t 1. na f 39 582 40 cenjsne v Via dtsi Gclsi ležeče hiše Kaj tana ČJorradini-ja in dtustov. Dne 21. julija, 21. avgusta in 13. septembru t. 1. na f 45»>4 23 cenjena Miha Ml-klavčeva posestva v Rocolu. V Volovskom dne 9- julija, 8. avgusta in C. septembra t. 1. na f. 940*54 cenjena Jožef Jušičeva posestva. Praktikanta iz dobre hiše, kije dovrSil vsaj spodnje srednje šole, ter je slovenščine i nemščine zmožen, išče slovenska tvrdka v Trstu. Ponudbe pod P S 5 poste ro-stante v Trstu. 3—1 Semenj v Svetem (^uta). Vsako leto dne 11. julija je v Svetem ]'ti Komnu semenj la živino in kramarijo, les In druge stvari. To se daje na znanje kupcem živine in prav tako prodajalcem, da se oni taistega i-cmnja mnogo udeležć, in prihodnji petek ija pridejo. % Za poletje I oddaje se v najem v SENOŽEČAH poleg Divače lepa hiša, pripravna za dve ali tri družine, z 10 sobami, kuhinjo, kbtjo itd,, s pohištvom ali prazna. V t S f-a poizve od gosp, €■• B. Ausell-ja. mirodijnica, na lesnem trgu v Trslu. 1—3 P »Klano* *) Dosio mi jc brezimno pismo, v katerem nekdo tarna, da ie naša rojanska cerkev premalo okinčana, iu da bi morali za lepši kinč skrbeti starešine. — Ko sem to pismo Cltal, mislil sem, da bo dopisnik tudikonečno rekd: Tukaj 10 gld. kot začetek in dober izgled, a varal sem se. Ako mu je res stvar tako na srcu in da ni samo navadni zabavljal, potrudi naj se k g. fajmoštru in k starešinam, pa naj začne precej nabirati za kinč cerkve; ali to naj mu bode povedano, da starešine tisto plačo, katero dobivajo, lehko tudi njemu odstopijo in se mu tudi vmaknejo, akoprem jim vest ne očita, da zanemarjajo dolžnosti sttirošinsks * Na Oreti, 8. julija I884. Ivan Škrl, starešina. Izjav«. Podpisani naznanuje vsem svojim prijateljem, znancem, kupcem in splob celemu p. n. slovenskemu občinstvu, da on ni podpisal vkljub vsemu pritisku od nasprotne strani protesta zoper svečanost blagoslovi jenja zastave »bralnega in podpornega društva v Gorici«, ter se sploh nikdar in v nobeni z idevi vedel kot nasprotnik Slovencev. V dokaz navedenega zastavlja svojo častno besedo. V Gorici, dne 8. julija 1884. Jurij Može, trgovec z laketnim blagom v 3—1 RaStelu v Gorici. V Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva Uredn. učiteljskih služeb. V političnem okraju Voloslca razpisujejo se s koncem tega Šolskega leta nasledna učiteljska mesta in sicer: mesto učitelja II. reda na dvorazredni narodni Šoli v Jelšanah, slovensko; mesta učiteljev III. reda na hrvatski enorazredni Soli v Veprincu; potem na slovenskih enorazrednih šolah v Brezovici, na Tatrah, v Podgradu, Materiji in eventualno v Lipi. Mesta učiteljic III. reda na hrvatskih šolah v Kastvu in Rukavcu; dve mesti podučiteljev in jedno mesto poduČiteljce na hrvatski šoli v Kastvu. Prosilci naj vložijo svoje doku-mentovane prošnje v šestih tednih event. po službeni poti pri podpisanem Šolskem svetu. Od c. kr. okrajnega šolskega sveta. V Voloski, 5. julija 1884. 4209 Oznanilo« Dne 24. julija t. 1. od 9. do 11. ure predpoldne oddali se bodo v občinskem uradu v Podgradu naslednji lovi za četiri leta to je od 1. avgusta 1884. do 31. julija 1888., pojavni dražbi v najem in sicer: lov v občinah: 1) Gradiče, 2) Rito-meče, 3) Kavčiče združene z Oreh-kom, 4) Slivje, 5) Velikeločo in 6) Markovščiaa. Dotični najemski pogoji razpoloženi so na ogled pri občinskih uradih v Podgradu, Materiji in pri podpisanem okrajnem glavarstvu. C. k. okrajno glavarstvo. V Voloski dne 2. julija 1884. Popolno Ozdravljenje 1 IN u II IT H O vseh bolezni na živcih, epileptičnih IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma o\dr»,vil. 8—25 Dr. prof. A. MALASPIM ud mnogih učenih društev 106, FAUB0URG S. ANTOINE 106, PARIŠ. Posvetuje in zdravi se pismenim potem. Službo občinskega tajnika išče mož V na]bol?j h letah, Slovenec, kateri govori in pi$e tudi nemško in italijansko. On je omežen opravljali brez i7jeme ne le vSa z pravila občinskega Jajnika, ampak sploh tudi naj težje delo, ki spida v po iročje odvetnikov in javnih urndnij, ker ima z vsemi takimi zavedami že mnogo let s prav dobrem vspehoai opraviti, kar bo tudi s prav dobrimi .spriče?alami dokazal. — Oferte naj se blagohodno pošiljajo pod naslovom »Anton Jurman« uredništvu Eiinosti v Trstu. HHIIIMHHIIIMI Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne Vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°[, Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicillrane na tržaškem trgu po.......3*li*J# Potojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*//l# viSe zneske v tekočem računu po .............4'1/u Oaje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. '^'abortfVi VLAHOV lek odobren po c* kr. viadi, priporočan od zdravniških strokovnjakov, patpnto-van od zj>*dinj?nih drŽav Ameriških. r>os»*nl uspehi: vsako ina nfrazpolofnost, ntpr»Uarlji»(iBt, ko ika tflji^to, kvavioa (hemo-roiie), povraSJJive ran-Hoe, vodenica, pranfea, lun. at, slabost, Cilćenje hrvl. Cisti po ngnma in okrptfuje t Irarje. — 8 vsako steklenico vred dobi se tudi narod, kako 30 in.« rabiti lek. ••MM i j OD M O O) CP *čo" Riunione Adriatica di Sicurta v Tr*tu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenjc v vsih kombinacijah Glavnica In reserva društva dne 31. deoembra 1883: Glavnica društvn gld. 3,300.000 — Reservni fond oil dobičkov • 536.622-02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje » 150.000 — Reserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780 36 Reserva za škode • 267 601 — V portfelju: Premije, ki pe imajo potirjati v prihodnjih letih . . , . » 16,954.118 57 Skupni znesek v; h Skod plačanih od i. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 1—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši) VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele inožke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—5 se zameniti. Vaše blagorodje ! Dolgo fiasa 8em bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub zdravniskej pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univenal-mm zdravilom dr. Rosov zdravilni balsam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil s^m popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, Čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, iireči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo In je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno im«tl pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnem povietji. Z velespošto-vanjem J. W., c kr. nadporotnik topničarskega polka v Sibtnji. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odviftna zgoli od ohranitve in po$p«Sevanja dobrega prebavljanja, ker tu je glavni pogoj zdravja in telesnega in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO probavljanje wediti, doseči primerno meianjo krvi, odpraviti pokvarjene nezdravo krvno dole, to je uze več let oploh znani in priljubljeni dr. BOSA žirij $aski babam, Napravljen iz naJboljSlh, zdravnliko najkrep-kejilh zdravilaklh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomofi pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu In ielodou, želodčnem krilu, prenabasanjn želodca z jedml, zasliženju, krvnem navalu, hemeroldah, iensklh boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In Čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. W Svarj enj e ! Da bc izogne neljubim napuklim, zato prosim vse p. n. gg. narofinike, naj povsodi iisrefilio dr. Kotov Uvljenthi'baltani iz lekarno B. Frupner-ja v Pragi zah tekajo, kajti opuzil aem, da go naročniki na v«8 krajih dobili neuapeSno zmos, ako bo zahtevali sama iivljenski balzam, in ne izruCno dr. Jioiovtga f i vlj enakega balzama Pravi dr. Rosov žirtjMi balzam dobi »e Mamo v glavnej zalogi izdelaloa h. rragner-ja lekarna >k fenoinu orlu« v Pragi, Roke der Sporner-gasae Nr. 305—3. V TR8TU: P. Prtndini, O. Foraboichi, Jak, 8r.r-ravallo, Ed. vou Leitenburg, 4nt> Lutlina in K. Zantiti, lekarn ifiaij i. V GORICI: O. Criitofotrtti, A. pl. Oironcoli, O. K. Panloni, H. Kiirntr, lekarniBarjl. V OGELJI: Du-mato d'Klia. V LJUBLJANI: O. Pi eoti in J, Svoboda, lekar-oiCft* j it. V ZAGREBU: C. Araiim, lekarniCar. Vte lekarne in vtjt trgovine t maleriialmm blagom v Avitro-Ogrrtktj imajo lalogo Itga tivljenekega baltama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se lenam prsa vnamejo, ali atniijo, pri bulah vsake vrate, pri turih, gnojnih tokih, pri Brvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmaScenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper rovinatiCne otekline iu putiko, zoper kronično vn«tjo v kolenih, rokah, v ledji, Ce si kdo nogo spal)ne, zoper kurja ofiesa in potne no^e, pri razpokunih rokah, zoper liKajo, zoper oteklino po piku uirčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kolo ni boljSega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bulo in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven teffe, potegne na t ilo v kratkem vto gnojieo na—se, [ in rano ozdravi. — To mazil" je zato tnko dobro, ker hitro pomaga in ker se po njom rana p rej ne Mačeti dokler ni ita bolna gnojiea ven potegnma. Tudi zabrani ras: divjega mesa in obvarujo pred »netom (Crnim prisadom); tudi boleBine to hladilno mazilo poapeBi. — Odprte in tekoSe rane se morajo z mlnfino vodo umiti potem £e le se mazilo na oje prilepi. 16—G Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Balzam za uho. SkuBeno in po mnozlh poskusih kot u&jzanesljivejMe sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dob/ tudi popolno ule zgubljeni sluh. 1 aklcnica 1 gld. a. v. Lastnik, drufttvo »EDINOST« — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu