Marum&M Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 234 Maribor, torek 14 oktobra 1930 »JUTRA« '*ht|a razun nedelje in praznikov v$ak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.4-09 ^•Ijt iiiesačno preje^an v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Italijanske vzgojne metode Umor učitelja Fraacesca Sottosan-nja v Vrhpolju pri Vipavi je dal povod, da je po justifikaciji v Bazovici sPoznal svet poleg juridičnih tudi vzgojne metode fašistične Italije v slovenskem Primorju. Slovenska deca tu, kjer ob prihodu v šolo s šestim sedmim letom ne razume besedice ‘Pijanski, na milost in nemilost izro-?ena najhujšim nekulturnim fanatikom ^sizma, ki so bili poslani iz južnih kovine, ne da bi niti najmanje poznali jj^no ljudstva, med katerim živijo in da bi poznali njegovo zgodovino in r^išnje kulturno stanje. stopi otrok v šolo, ne razume u-te«a. učitelj pa ne otroka. Že to dej-jV° zadostuje, da med obema ne more sn x e raziinievanja ne ljubezni in ne Postovanja. Na italijanska vprašanja “Rovarja otrok pač v svojem jeziku. ?e da bi jih razumel. Navadno učitelja ti nedolžni odgovori razburijo,' da *acne otroka zmerjati, suvati in nazadujte Pretepati. Tako je razmerje že prvi jpn in se ublaži nekoliko šele tedaj, ko otrok vsaj toliko priuči italijanščine, ve, kaj učitelj pravzaprav hoče od VJeKa. Ko je dosežene to, mu učitelj pri £ne Pripovedovati, da je jezik, katere ”a so ga starši naučili, barbarski, na-p?1 divji in da se mora sramovati, da 01 Ka še kdaj govoril. Prične mu zlepa Uspeh balkanske konference KONFERENCA JE UČVRSTILA BALKANSKO SOLIDARNOST IN ZAČRTALA POT ZA NADALJNO TESNEJŠE SODELOVANJE BALKANSKIH DRŽAV. In da zgrda ubijati v glavo, da je Italijan, ie njegova narodnost italijanska, da jr*°ra tedaj tudi po vsem svojem bistvu P°stati vreden član In državljan veiike *n mogočne kulturne Italije. . Ko zna otrok za silo že govoriti, zah ‘eva učitelj od njega, da mora govoriti samo italijansko tudi izven šole s svo-sošolci in celo s stariši. Znani so J^čaji. ko je bi! otrok v šoli tepen sa-j 0 zato, ker se ni držal teh navodil in J,. 2 materjo, ki seveda ne razume ita-'^nščine, govoril s;ovenski. Ko je dovršeno to delo »vzgoje«, vpišejo otro- v razne mladinske fašistične orca-. ‘Zacije in v uniformi fašistične »Balli-ij »Piccole Italiane« itd. se mora u-sieževatl raznih protislovenskih ma-l/Jstacij. mora preklinjati vse, kar ni plansko, še svoje lastne slovenske °jjltelje. Ta kontrola italijanskega učitelja pa tako daleč, da se otrok tudi doma ^ sme-učiti svojega maternega jezika, ^®hn° pa ne sme pisati ali čitati. — do ^i s^a^n0 sprašujejo otroke, če so ^ovenski pisali ali čitali sloven-l e knjige ali časopise. Če to store, so /Znovani. zaorti in navadno še bru-5rtv° tepen‘- često pridejo iz šole vsi kjnKl °d udarcev, toda gorje staršem, se Pritožili, zapišejo se med oroti-Drv^Vne rovarje, iredentiste itd. in )b 3ru* DrJIiki gredo v ječo ali so na kak 5]0 f naČin kaznovani. Tako je šola za SnsjJ‘ ski hrib zopet na treh mestih prav ne’ varno zmelil. Na cesto, ki vodi Pod hribom proti Sv. Petru, so se vsuli pla’ zovi in jo zabarikadirali. Seveda s° oblasti takoj ukrenile potrebno, da se bo cesta čim prej zopet izročila pr°' metu. — Pralnica ovratnikov Rakuša, Slovenska ulica 15. se priporoča. 24*' Pristni kraškl teran dobite v kavarni Union, Meljska 12-. 2945 Danes — torek zadnja predstava /VENGALt-JA v Veliki kavarni »Gorski zrak« v zaprtih prostorih- Poljski listi prinašajo vest o zanin11' vi iznajdbi na polju medicine. ”0' skusni zavod v Poznanju je objavil.0 se je posrečilo konstruirati svetilko, pomočjo koje se lahko vživajo bla£?.' dati gorskega zraka tudi v mestn stanovanjih in sicer s pomočjo ^re!!.ki njaka in živega srebra. V tej sve,jLj se tvorijo aktivni popolnoma nevia žarki, ki uničujejo dele Pokvarjen*^ zraka in obenem ustvarjajo karakte^ stične rezerve ozona. Iznajdba * zlasti važna za bolnice, zdravniške ^ kalnice itd., ker ne samo da bo zan njala druge nr-čine prezra^""™^ '^. prtih prostorov, ampak boobenei stvarjala gorski zrak in uničevala mikrobe. Težka reč. j^c? — Ali veš. kolikega imamo dan = Poglej vendar v časopis. imaš pred seboj! v . — Ta ni za nič, ta je od vueraj Rusija in severno polarno ozemlje USPEHI LETOŠNJIH EKSPEDICIJ, - ARKTIČNA NDUSTRIJA, V1NOREJA IN POLJEDELSTVO. — NOVI EKSISTENČNI VIRI. ŽI- Polarne pokrajine so v zadnjih letili Postale središče izrednega zanimanja. J osebno pažnjo jim pa posvečajo v Ameriki in v Rusiji. To zanimanje pa ,"i več samo znanstveno, kakor nekoč. ®wpak tudi gospodarsko in praktično. 1 oročali smo že svoječasno, da namerava Danska prihodnje leto pričeti s Kolonizacijo nekih na novo odkritih »rcdelov Grenlandije, na kateri so doslej živeli samo redki Eskimovci. — ^ tir užene države so tekom letošnjega leta odposlale na skrajni sever Alaske več ekspedicij, isto- je storila tudi Ka-uada^ Vse ekspedicije so se vrnile s Poročili o velikih bogatstvih pokrajin, katere so preiskale. Našle so številne rude, železo, baker in tudi srebro, zlato in platino. Izredno pažnjo posveča severnim Polarnim pokrajinam tudi sovjetska Rusija, ki je lani na tihem anektirala bivšo Franc Jožefovo deželo, na katero so pri mirovnih pogajanjih v'Parizu. pozabili in bi prav za prav bila IrJorala pripasti Jugoslaviji, kot lastnici bivšega avstrijskega morja. Letos ■je odposlala na Franc Jožefovo deželo, Novo zemljo in skrajni sibirski sever več znanstvenih in gospodarskih ekspedicij. Ob tej priliki je odkrila no-J’P skupino otokov, ustanovila oporišče na Novi zemlji in zgradila novo Pristanišče ob Arktičnem morju. Kakor ameriške, tako so tudi ruske ekspedicije našle na skrajnem severu velika ležišča rud, posebno premoga, ”akra, zlata in platine. Kemijski insti-*ut v Moskvi sedaj proučuje najdene Ednine in možnost ter centralnost eksploatacije. Kakor izgleda, se bodo • S(jvjeti odločili posebno za pridobivale zlata in platine, pri čemer jim bodo °°bro služile arktične zaloge premoga in novo pristanišče. Od te akcije si o-betajo veliko korist, posebno ker bodo lahko v rudnikih zaposlili razna svoja severnosibirska ljudstva, ki so na življenje v Arktiku že navajena. Drugo, vzporedno prizadevanje sovjetske Rusije pa stremi za izrabljanjem arktične živinoreje in poljedelstva. Pred vsem hoče dvigniti rejo severnih jelenov, ki naj bi dajali severnim ljudstvom vse potrebno meso, kože in roževino. Jz Amerike so pripeljali posebno vrsto goveda, ki uspeva tudi na skrajnem severu in prvi poizkusi so se baje ze:o dobro obnesli. Poljedelskemu zavodu za Sibirijo se je nadalje posrečilo vzgojiti posebno vrsto žita, ki uspeva tudi tam, kjer naše vrste ne obrode in ne zore več. —■ Vzgaja se nadalje tudi severno sočivje, za katero se izrablja razmeroma toplo poletje, ko solnce tri mesece sploh ne zaide. Tako se polagoma ustvarja podlaga za pomnožitev prebivalstva skrajne Sibirije, kjer se bodo tudi pričela dela za izsušitev tunder, ki zavzemajo o-gromne pokrajine. Ko bo vse to vsaj deloma izvršeno, tako računajo v Moskvi, bo v severni Sibiriji in na arktičnem ruskem otočju prostora za ogrom ne milijone ljudi, ki bodo ob.pridnem delu našli razmeroma dobro eksistenco. Rudarska industrija, živinoreja, lov na ribe in severno divjačino, med katero so nekatere živali, ki dajejo dragoceno kožuhovino, vse to bo odprlo svetu tudi one pokrajine, ki so bile doslej za človeštvo mrtve in brez koristi. Tako tedaj vidimo, da skuša naraščajoče človeštvo izkoristiti vse možnosti, tudi najskrajnejše za svoj razvoj in obstoj. Praui in japonski biseri Ko so se Japonci naučili »gojiti« bisere, je na trgu biserov skoro zavedala panika, ker jih je samo vešč strokovnjak mogel razločevati od pravili. Francoska sodišča pa so nekoč razsodila, da imajo vzgojeni ,biseri Pravico do imena biser. Pravi biseri so draga stvar in le redki smrtniki si aliko kupijo to malo blago. Biseri prihajajo iz Indijskega Oceana, Perzijskega zaliva, Srednje Amerike, Za-Padnc Indije, Avstralije in Japonske. 1 otapljači, iskalci biserov se iz Indijskega Oceana selijo sedaj v Avstralijo. in večina v Avstraliji naseljenih Japoncev se bavi s trgovino z biseri. Japonci so danes odločilni činitelji v industriji biserov. Oni so najbolj smeli, Najbolj vzdržni in najbolj strokovno Podkovani potapljači, obenem pa naj-Podjetnejši trgovci. Tudi Japonke se udejstvujejo v iskanju biserov kot po-tapljačice. Že pred 15. letom so dobre Potapljačice, angažirajo jih pa za ta Posel večkrat že celo z desetim letom, '■■'d marca do decembra «vsako leto pe vnala Japonka skupno z moškimi tovariši po 25—30 krat v morske globočine in prinaša na površino čim več školjk — navadno krog 50 vsakikrat, "" Predno ji poide sapa. Puščajo jih v Neverjetne g.obočine. 1 otapljaški posel ni lahek, ker je na Gorskem dnu težko prepoznati školj-ki jo v morju zakriva vse mogoče. !>° Potapljač iztrese školjke na palubi, "ll odpirajo z nožem in mečejo nazaj 'Porje, če v njih ni biserov. Včasi treh? . ,-^a odpreti 3000 školjk, da se najde Pa še ta ne bo dragocen. ,1 rve umetne bisere delali Kitajci 'og 1. 1680, Odkrili so tajnost bise-£?v. da so rezultat dražila; zato so v vo ,!te dcvali male treščice in grudice Rr! , 111 čuvali do treh H v vodi. in Z ,.at kil biser, toda brez sijaja ve-x ' tega neznatne vrednosti. V no-bi^m času so odkrili, da postanek c)r.Grov povzroči mali vsiljivec, ki pro §1 ,?k!°P školjke in prodira vanje, nio*- se ,)r<)t‘ vsiljencu brani s po-po§ebne izločevine. Vsiljenec umira, se, oksidira, in tako postane biser kot sarkofag črviča. Japonci dajejo v školjke kemične preparate, okrog katerih se delajo biseri. Sprva teh u-metnih biserov niso ločili od pravih, dokler ni angleški strokovnjak za bisere H. C. Hopkins konstruiral aparata, s katerim se da točno razločiti, dali je biser pravi ali japonski. »Večkrat so me vprašali,« je dejal Hopkins, »jeli se more iz daljave 1—2 m ugotoviti, ali dama nosi na vratu ogrlico iz pravih ali japonskih biserov. Jaz sem vedno odgovarjal, da je to nemogoče.« 5mej se In bos zueličan! V Debrecinu na Madžarskem je gospa Fiilop ustanovila novo sekto: sekto smehljajočih se ljudi. Člani sekte nimajo druge dolžnosti, nego smehljati ,se. Toda gospa Fiilop ne oznanja filozofskega smehljanja Kitajk, ki je bel cem uganka, tudi ne smehljanja Ame-rikancev, ki donaša denar, ne, ampak smehljanje, ki naj prinese zveličanje. Apostolstvo smehljanja se opira na sveto pismo in evangelij in trdi, da Zveličar ni propovedoval otožnosti, ampak radost. Kdor se smehlja, bo zve ličan. Kdor hoče biti zveličan, naj se pravočasno smehlja, bodisi da ima za to razlog ali ne. Gospa Fiilop prireja seje, v katerih je smehljanje naj večja čednost. Seveda v današnjih dneh to ravno ni lahko, zato ne vemo, kakšne uspehe bo imela gospa Fiilop. Batja zaposluje 21.000 ljudi. Po krizi v čevljarski industriji, ki jo je občutil tudi največji evropski producent Batja, se konjunktura popravlja, in Batja sprejema zopet nove delavske moči. V tvornici v Zlinu na Moravskem dela danes 16.000 oseb, v njegovih trgovinah in drugih sporedniii delavnicah pa 5000. — Batja je za strokovno izobrazbo svojih nameščencev, katere sprejema na novo, uredil potrebne tečaje. Batja n. pr. zahteva od Šefov svojih trgovin, da se tudi sami spoznajo na čevlje, da jih znajo čistiti, meriti nogo, urejevati izložbo, voditi knjigovodstvo itd. šuečsfca pohuala naše higi-jensfce službe Stockholmski list »Nia Daglight Alehanda« prinaša članek o socijalni hiigjeni v Jugoslaviji in pravi, da je nemalo iznenadilo, ko je bilo na liigi-jenskem kongresu v Parizu Franciji dano priporočilo, naj si za organizacijo socijalne higijene vzame za zgled Jugoslavijo. List vprašuje, ali se naj res ena najnaprednejših kulturnih držav uči od Balkancev, ter se divi organizaciji higijenskih prilik v Jugoslaviji. Izraža, koliko se je v zadnjem času v Jugoslaviji storilo za zmanjšanje epidemij in drugih bolezni. Glavne zasluge za vse to ima dr. Andrija Štampar, ki ga list imenuje higijenskega Mussolinija. List obširno poroča o vsem, kar je storil dr. Štampar za izboljšanje higijenskih prilik v Jugoslaviji in za povzdigo zdravstvenega stanja v širokih narodnih masah ter priporoča to delo za vzgled vsem ostalim državam. ,,Hual šolstvo 1 škola«. Knjiga potrebna učiteljstvu za spoznavanje celokupnega sokolskega preblema v vseh detajlih soko:skega dela. od ideologije pa do administracije Sokolstva. Obsega 80 strani in stane 10 Din. Na vse knjige se je mogoče predbe-ležiti. ne da bi se denar poslal naprej. Predbeležba obvezuje vsakogar, da bo knjigo prevzel, čim bo gotova. Ako se vzame vsaka knjiga posebej, stanejo Din 100 oz. 10. skupno pa Je Din 150. Predbeležbe. ki so možne ie še do konca oktobra, sprejema Dušan M. Bogunovič, nastavnik gimnastike — Zasrreb. Bogovičeva ulica 7. Knjige se interesentom najtopleje priporočajo. Seja župnega načelstva bo v četrtek. 16. tm. ob 8. uri v Narodnem domu. Radi važnih zadev, pozivam k polnoštevilni udeležbi. Načelnik. Sokolskim društvom župe Maribor, Pozivamo vsa bratska društva, da preskrbe za mašo zadušnico za našim narodnim mučenikom Vladimirjem Gortanoin, čegar obletnica mučeniške smrti bo 17. t. m. Zdravo! — Župna uprava. . Šport Maribor : Rapid. V nedeljo popoldne se bo v Mariboru odigrala najvažnejša nogometna tekma jesenske sezone. Na igrišču ISSK Maribora se srečata najresnejša nasprotnika in kandidata za prvenstvo Maribora ISSK . Maribor ima po do-sedaniih uspehih, kakor tudi po kvalitativni premoči več izgledov. vendar protivnika ne bo smel podcenjevati, sicer presenečenje ni izključeno. O obeh moštvh lahko trdimo, da sta na višku moči, ki sta jo dosegli v .etoš-njem letu in da bosta nudili prvovrsten nogomet. Sodil bo ljubljanski sodnik. Start* državnega nog. prvenstva. Po VI. kolu tekem za državno prvenstvo je situacija naslednja : 1. BSK 9; 2. Concordia 9; 3. Jugoslavija 7; 4 Hajduk 7; 5. Slavija (Sarajevo) 4; 6 Slavlja (Osijek) 0 točke. Pet pomarančnih pečkS (The Five Orange Pips.) Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K. Savec. »Listine, ki jih je hranil Openshaw, so za osebo ali osebe v jadrnici očlvidno fivljenskega potnena. Skoro gotovo se mi namreč zdi, da je več oseb zapletenih v stvar. En sam človek bi ne mogel končati dveh oseb tako, da bi prekanil sodnika. Moralo jih je biti več, in sicer morajo biti vsi sami okretni in odločni možje. Svoje listine zahtevajo, in naj jih hrani, kdor hoče. Na ta način črke ,K. K. K’ niso več začetnice ene same osebe; to* je znak vsega društva.« »A katerega društva?« »Ali že niste nikoli« — je tiho dejal Holmes, nagnivši se naprej — »ali še niste nikoli slišali o ku-klux-klanu?« »Ne, nikdar.« Holmes je okrenil par listov knjige, ki jo je držal na kolenih. »Tule je,« je vzkliknil kmalu nato, »,ku-klux-klan. Ime je vzeto od namišljene sličnosti z glasom, ki ga čuješ, če napneš puško. Strašno društvo so ustanovili neki bivši vojaki južnih držav izza meščanske vojne in hitro je imelo podružnice v raznih delih Zedinjenih držav, zlasti v Tennesseeju, Lousiani, Carolinih, Georgiji in Floridi. Društvo je svojo moč uporabljalo v po litične svrhe, posebno za plašenje zago govornikov črnega plemena; člani so morili in gonili svoje nasprotnike iz de žele. Preden so izvedli svojo zlobno nakano, so poslali vsakokrat svoji žrtvi svarilo, kije imelo sicer fantastično ob liko, a so ga prejemalci le pravilno poj-mili; pošiljali so v nekaterih krajih hrastovo vejico, v drugih lubenično seme ali pomarančne pečke. Žrtva, ki je bila posvarjena, se je morala javno odreČ svoje stranke ali pa pobegniti iz krajine Kdor je kljuboval, tistega je kmalu zatekla smrt, in sicer navadno na čuden in nepričakovan način. Društvo je bilo ta ko dovršeno ustrojeno ih je posloalo ta<-ko sestavno, da ni moči navesti niti enega slučaja, v katerem bi se jim bila žrtva uspešno postavila po robu. Moril ca nikoli ni bilo moči izslediti. Navzlic vsem naporbm državnih uradov in bolj ših družbenih življev Južnih pokrajin je društvo nekaj let prav lepo uspevalo- L, 1869. pa je ves pokret nenadoma prestal dasi se še dandanes pojavljajo tupatam posamezni slučaji.*« »Ni težko ugotoviti,« je zopet povze Holmes, odloživši knjigo, »da je društvo tako iznenada opešalo, ko je uteke Openshaw z društvenimi listinami iz Amerike. Polkovnikov beg je bržkone zakrivil razpad društva. Ni se torej tre ba čuditi, če nekateri neprizanesljivi du hovi zasledujejo polkovnika in njegov 'rod. Lahko je umreti, di tisti sezna- mek in dnevnik ogražata nekaj prvih ve-jakov juga, in da marsikatera duša nima miru ne podnevi ne ponoči, dokler niso listine uničene.« »Potem je list, ki sva ga videla —« del dnevnika,« mi prestriže Holmes besedo. »Če se prav spominjam, ,e vseboval: .Poslali smo peške A—u, 3—u in C—u’ kar pomeni, da je društvo vse tri posvarilo. Nadalje je bilo zapisano, da sta A in B srečno odnesla pete — zapustila sta krajino — in da so tretjega sircmaka posetili, kar je bilo zanj bržkone usodno. No,, zdi se mi, doktor, da bodeva kmalu malo posvetila v to črno temo. Uverjen pa sem, da mladega Open-shawa nič ne more rešiti smrti, če se ne bo ravnal po mojih nasvetih. Nocoj ne moreva ničesar več dognati in ničesar več storiti; prosim Vas torej, dajte mi gosli in skušajva pol urice pozabiti grdo vreme in še grše ravnanje naših sozem-janov.« Drugega jutra se je izvedrilo in solnce je navsomoč preganjalo tanko meglico, ci je preprezala velemesto. Ko sem prišel k Sherlocku Holmesu, je bil že pozajtrkoval. »Oprostite mi, da Vas nisem čakal,« se je opravičeval; »slutim namreč, da bo treba ves dan trdo delati, če hočeva u-godno rešiti stvar mladega Openshawa.« »Kaj pa mislite ukreniti?« ga vprašam. »To bo iz večine odvisno od uspeha mojih prvih poizvedb. Bržkone se bodeva morala napotiti v Horsham.« »In ne poidete takoj tja?« »Ne, začel bom v notranjem mestu. Pozvonite, dekle Vam prinese kavo.« Da si okrajšam čas, sežem po še neodprtem časniku na mizi in ga začnem pregledovati. Nenadoma se mi prime oko razprto tiskanega naslova in zazebe me v dno srca. »Holmes,« vzkliknem, »zakesnili ste.« »Ah!« se začudi in postavi čašo na mizo. »Torej se nisem bal zaman. Kako so svojo nakano izvršili?« Govoril >d sicer mirno, a videti je bilo, da se ga je nesreča močno dojmila. »Zagledal sem Openshawovo ime in naslov .Tragedija blizu waterlooškega moštu.’ Poročilo se glasi: .Sinoči med džveto in deseto uro je čul redar h-oddelka Cook, ki je stražil blizu water-looškega mostu, da nekdo kliče na pomoč, in takoj nato je nekaj pljusnilo v vodo. Noč je bila skrajno burna in temna; dasi so priskočili nekateri nočni pot niki, niso več mogli rešiti nesrečneža. Hitro so obvestili vodno redarstvo, ki je malo zatem našlo utopljenca. Pri mrliču so našli zavitek z imenom Ivan Open-shaw; ponesrečeni mladenič je pripadal boljšim slojem in je stanoval blizu Hor-shama. Kakor vse kaže, je hitel ponesrečenec proti mostu, ker bi bil še rad ulo vil zadnji vlak, ki odhaja zvečer s postaje Waterloo; v naglici in izredni temi je zgrešil pot in se prekucnil črez rob malega pristana za rečne parnike v vodo. Na mrtvecu ni znakov kakega nasilja; zato ni nobenega dvoma, da je postal, hodnik usode, kakor se je Openshaw mladenič žrtva usodnega slučaja, kar naj bo v svarilo in opomin vodnemu uradu, naj ne pušča tako v nemar pristane ob naši reki.’« Nekaj minut sva molčala. Holmesa je nesreča hudo potrla in pretresla; še nikoli ga nisem videl tako žalostnega. »To mi rani ponos, Watson,« je končno dejal. »Žal mi ga je, to je res, ali predvsem — to mi rani ponos. Stvar je sedaj moja, se tiče mene samega in če mi nakloni Boe zdravje, bo lopovska drhal kmalu v mojih pesteh. Lejte. zatekel se je k meni po pomoč, jaz pa sem pa poslal v smrt —1« Skočil je pokonci in je začel silno vzburkan letati po sobi; suho lice mu je žarelo in krčevito je sklepal in razklepal dolge, tanke roke. »Sodrga mora biti neverjetno navihana,« je vzkliknil navsezadnje. »Kako so ga neki izvabili tja? Pristan ni v ravni črti od kolodvora. Most jim je bil brez dvoma celo v taki noči prepoln ljudi za podli namen. No, Watson, nič ne de; videli bomo, kdo bo močnejši v hudem in težkem boju. Zdaj pa pojdem v mesto!« »K redarstvu?« »Ne; sam bom svoj redar. Ko mrežo dopletem, potem naj lovijo svoje muhe. prej pa ne.« Ves dan sem bil zaposlen in šele pozno zvečer sem se utegni: vrniti v Pekarsko ulico. Sherlock Holmesa še vedno ni bilo domov. Bila je skoro deseta ura, ko se je vrnil ves bled in izmučen. Stopil je k lavi; odtrgal si je kos kruha in ga je željno pohlastal, nato pa je splaknil zalogaj z dolgim požirkom vode. »Giadni ste,« sem pripomnil. »Od lakote umiram. Pozabil sem na hrano. Od zajtrka do tega trenutka nisem ničesar použil.« »Ničesar?« »Niti grižljaja. Ni bilo časa. da bi mislil na želodec.« »In kako ste uspeli?« »Dobro.« »Ali imate kako vodilno nit?« »Držim jih za vrat. Mladi Open-sha\v ne ostane dolgo nerpn^čevan. Veste kaj, Watson, pošljiva jima njih lastno peklensko svarilo. A:i ni t