f**tniu& plačana 't gotovini. imAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. fena posamezni št^rilki Din 1&(0. TRGOVSKI E.IST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in loži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Teleioa št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 6. februarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 16. O pospeševanju tujskega prometa. i. Mnogo se piše danes o tujskem pro-anetu in to ne samo v strokovnih listih, ampak tudi v dnevnem časopisju. Prav je, da se vedno in povsod opozarja javnost na gospodarsko važnost tujskega prometa; s tem se poživlja ■akcija za njegov nadaljnji razvoj. Potrebni so pa predvsem konkretni predlogi, kako priti k izboljšanju naših še precej primitivnih tujsko-pro-metnih razmer. Nastalo je namreč veliko tekmovanje med državami in narodi v pogledu tujskega prometa. Poleg, lahko rečemo, klasičnih dežel za tujski promet Švice, Francije in Italije, so začele v zadnjih letih tudi Nemčija, Španija in od severnih držav Švedska razvijati velikopotezno propagando v inozemstvu, zlasti v Ameriki. Mnogo držav žrtvu je za pospeševanje tujskega prometa in posebno za propagandne svrhe velike vsote. In mi? Priznati si moramo, da se šele gibljemo >okoli« pospeševanja tujskega prometa in da je še dolga pot do popolnega uspeha. Interesantni so podatki, ki jih je •iznesel g. Vallat, direktor državnega zavoda za turizem v Parizu, na nekem predavanju o važnosti tujskega prometa v Avignonu. Po statističnih podatkih, ki jih je zbral francoski državni zavod za turizem, dosegajo vsote, ki jih potrošijo potniki in turisti v vseh državah, kjer je organiziran tuj-S| • J>f0rne^’ v**no 100 milijard francoskih frankov, torej preko 200 milijard inarjev letno. Od tega zneska pride samo na Francijo 13 milijard frankov iirwiLma fva sama od te vsote do-ov ,^a okroglo 4 milijarde frankov a razn>h davkih in davščinah. Ne smemo misliti, da gornje števil--e temeljij° na točnih statističnih po-atkih; nekaj je statistike, drugo so Pa cenitve. Izračunati se pa dajo po podatkih direktni dohodki, ki jih ima država od tujskega prometa. Zato je treba podčrtati znesek državnih dohodkov 4 milijard frankov ki jih je navedel g. Vallat za Francijo. Naspotno pa znašajo sredstva, ki jih trosi francoska država za pospeševanje tujskega prometa in zlasti za propagando v inozemstvu, le 5 milijonov frankov letno. G. Vallat je mnenja, da je to malo, premalo za milijardni francoski državni proračun ter poziva merodajne čini tel je, da se ne pustijo prehiteti po drugih bolj agilnih sosednih •državah. Povedal je, da je Nemčija naravnost preplavila Ameriko z brez-P acmm propagandnim materijalom izdala lani za pospeševanje sko-prometnih^ustanov v i™1'0 'r* kansko vsotrv finn n?. v drzavi veli- frankov. teklem letu intenzivno pronaffamt priliki svetovne Ta*stav7^^ žrtvuje za tujsko-prometne svrhe 40 niilijonov frankov, Italija pa 35 mjij. jonov frankov državnega denarja. Manjše države, kakor Švica, ki pravzaprav radi doseženega visokega razvoja turizma in dovršene organizacije na tujsko-prometnem polju, propagande ni toliko potrebna, potem Češkoslovaška in Madžarska, imajo v svojih državnih proračunih za te namene lO-milijonske kredite, v O naši državi g. Vallat ni vedel ni-jesar povedati. Statistike o dohodkih, 1 jih ima naša država od tujskega j prometa in tujsko-prometnih naprav, najbrže še nimamo, vsaj nismo še ničesar slišali o tem. Koliko pa troši naša država za razvoj tujskega prometa v zemlji, ki ima vse predpogoje za to, a kjer je treba šele orati ledino ter sedaj nekoliko več žrtvovati, kakor kasneje, ko bo tujski promet zadostno organiziran? Kredit v proračunu ministrstva za trgovino in industrijo, kateremu je poverjeno pospeševanje tujskega prometa, je znašal v proračunskem letu 1925/26 za »unapredjenje prometa stranaca u celoj Kraljevini« Din 200.000-—, in se je v naslednjih letih zvišal na Din 300.000-— in potem na Din 500.000-— ter znaša v tekočem proračunskem letu 900.000 dinarjev. Kaj naj se pa vse dela, organizira in pospešuje s tem zneskom? Najbolje je, da citiramo iz tiskanega proračuna ministrstva za trgovino in industrijo dotični odstavek, po katerem služi ta kredit: »za potpomaganje, unapredjenje, usavršavanje, organizovanje i nadzor hotelske industrije; za razvijanje letovališta i klimatskih mesta odnosno stvaranje preduslova; za unapredjenje planinarstva (planinske kuče, kolibe i skloništa, putokazi, markacije itd.); za potpomaganje, j unapredjenje, organizovanje i nadzor nad udruženjima i ustanovama potrebnim^ za razvijanje turizma (savezi) i društva za saobračaj putnika, promet stranaca, ulepša vanje k ra jeva itd.; za čuvanje starina, održavanje i unapredjenje domače radinosti (narodne nošnje, izrade od drvela, kovina, minerala. koža itd.); za propagandu pu-tem novina, brošura, izložaba, preda- vanja, projekcija itd. j za nabavku potrebnog materijala (fotografija, diapozitiva, klišeja, slika, plakata itd.) za razne publikacije, pulovodje mape, turističke časopise itd. kao i ot-kup rukopisa, za stručnu biblioteku i obaveštajnu službu, za uredjenje statistike, hotelskog katastra, razne na-bavke i ostale administrativne poslo-ve; za članarinu u medjunarodnim t ur i s t i čk i m organizacijama.^ Vse to naj se dela in opravlja v celi državi z zneskom Din 900.000-—. Res je, da moramo štediti v državni upra- vi povsod, kjer je mogoče, ne sme se pa preveč štediti tam, kjer lahko do-našajo razmeroma mali Izdatki državi neposredno in posredno lepe dohodke. Ne smemo pozabiti, da znašajo po gornjih navedbah v Franciji proračunski izdatki za pospeševanje turizma samo 5 milijonov frankov, državni dohodki od tujskega prometa pa cele 4 milijarde frankov. Zato je nam predvsem in neobhod-no potrebno, da se kredit v proračunu ministrstva za trgovino in industrijo, ki je namenjen za pospeševanje tujskega prometa, že za prihodnje proračunsko leto, ki pričenja s 1. aprilom 1930, primerno zviša. Ker pa to zvišanje najbrže ne bo izdatno, je potrebno, da so tudi v banovinskih proračunih onih pokrajin, ki so predesti-nirane za razvoj tujskega prometa, predvideni za pospeševanje turizma, zadostni krediti. Le s 'primernimi denarnimi sredstvi bo mogoče tujsko-prometno akcijo nadaljevati in usmeriti tako, kakor to nujno zahteva jo gospodarske prilike v Dravski banovini. Racionalizacija v mali trgovini. Il poročila glavne zveze nemških detajlnih trgovcev beremo med drugim sledeče: Zadnje letno zborovanje glavne zveze nemške detajlne trgovine v Berlinu in spomin na važno in interesantno zborovanje v Hamburgu lanskega leta v jeseni nam daje povod, da si zopet postavimo vprašanje, ali so se že dalj časa v detajlni trgovini započeti poizkusi racionalizacije obnesli. Sedaj posebno težki časi kažejo, že po številu polomov in omejitvi prodajale« tudi površnemu opazovalcu, da je eksistenca samostojnega podjetništva jako v nevarnosti. Radi eksistenčnega boja se je konkurenca v posebni ostri obliki razvila in naredi vtis, da morajo tudi najboljše metode ostati brez uspeha, če se na drugi strani pojavi moč kapitala. Razveseljivo pri tem je vendar dejstvo, da se baš v mali trgovini najbolj uveljavljajo osebne sposobnosti in stvarno znanje trgovca in njegovih nastavljencev, kar nudi kupcu sigurnost in zaupanje. Na ta način si trgovec pridobi in obdrži stalne odjemalce. Spoznanje tega je v veliki meri pripomoglo, da se povsod v krogih detajlne trgovine vedno bolj obiskujejo tečaji za posvetovanje o načinu prodaje. Te tečaje je deloma organizirala glavna zveza in ' deloma krajevne organizacije, deloma pa 1 tudi strokovne zveze in to često s sode-lovanjem trgovskih zbornic. t I osvetovanje o načinu prodaje ne obsega samo pospeševanje samega prido- , n vanja in postreženja odjemalcev, am-pa udi praktične migljaje in nasvete glede celotnega vodstva obrata. Ravno tako se tukaj izmenjajo misli o pravo- ! časnem in pravilnem urejanju trgovine, o oblikah in obsegu nakupovanja do knjigovodstva iu najnovejši način preračunavanja stroškov. Najvažnejša podlaga za preizkušnjo razmer v lastni trgovini v primeri z istovrstnimi normalnimi povprečnimi pod-podjetji tvori udeležba pri zbiranju strokovnih statističnih podatkov in baš tukaj se opaža stalno večji interes in udeležba. To je pač najboljši dokaz, da si obetajo člani organizacije uspeh od racionalizacije. Treba je vedno po vda riti, da pojem »Racionalizacija« v detajlni trgovini ne pomeni, kot v industriji, toliko tehničnih izpopolnitev, ampak veliko bolj težnjo po dosegi največjih uspehov in to na podlagi opažanj, ki nas marsikaj novega nauče. Ne samo detajlna trgovina ampak celo gospodarstvo se je že prepričalo, da je treba imeti za cilj čim manjšo zalogo blaga pri največji možni izberi. Ta namreč omogoča trgovcu, da ne rabi toliko obratnega kapitala, torej tudi ne plačanje obresti in odpade riziko za izgubo na blagu, ki mu že dalj časa leži. To vse je pa važno za malega in srednjega podjetnika. licitacija glavnih TOBAČNIH ZALOG V DRAVSKI BANOVINI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja svoje interesente, da se vrši licitacija glavnih tobačnih zalog v Dravski banovini dne 14. t. »n. — Ponudbe se morajo do tega dne vložiti pri monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. Pogoji se dobe pri glavnem skladišču tobačnih izdelkov v Ljubljani po 10 Din. Razpisan je tudi ljubljanski okoliš, katerega je doslej uprava monopolov sama zalagala. Za zboljšanje telefonskih razmer v Celju. Zbornica za TOI je opozorila Direk-| cijo pošte in telegrafa v Ljubljani na i veliki* težkoče, ki jih povzroča sedanje stanje telefonskih naprav v Celju tamošnjemu poslovnemu svetu. Celje kot prometno zelo važen kraj in sedež mnogobrojnih industrij potrebuje stalno dobrih zvez za medkrajevni, kakor tudi za mednarodni promet. Pri sedanjem stanju pa se pritožujejo stranke radi mnogih neprilik in ovir. Tako n. pr. morajo v seziji stranke cele ure čakati na telefonsko zvezo v Rogaško Slatino. Zveza z Jesenicami preko Ljubljane je zelo neprikladna; mnogokrat se progo težko dobi, ko pa je zveza vzpostavljena, so pogovori komaj slišni. Tudi za krajevni promet je že davno potrebna položitev telefonskih kablov, namesto strešnih vodov v mestu in zgradba telefonske avtomatske centrale za ca. 500 naročnikov Sedanja centrala je istrošena in jev urah intenzivnega prometa poslovanje na dosedanjih zastarelih in nezadostnih aparatih prava muka za poštno osobje, kakor tudi za interesente. Zbornica prosi v svoji vlogi Direkcijo, da z ozirom na veliko gospodarsko važnost in vedno intenzivnezši telefonski promet mesta in okolice, posveti zboljšanju telefonskih razmer v Celju in odstranitvi grajanih nedo-statkov posebno pažnjo. Svetlobna reklama. Moderna reklamna tehnika si je prisvojila vsemogoča sredstva, da učinkovito upliva na maso konsumentov in jih opozarja na to ali ono blago. Ni skdro stvari, katere bi ne srečali v reklami, a najbolj si danes dela pot in ima tudi največ uspeha svetlobna reklama. Reklamska tehnika si je ta način oglašanja osvojila radi tega, ker je ta najbolj učinkovit in se pojavlja baš takrat, ko se hoče konsument po izvršenem dnevnem delu otresti skrbi 111 se sprehaja po ulicah. Ima dovolj časa. da se poglobi v igro luči in se igra z njo. Ni skoro svetlobne reklame, ki bi ne prisilila pasanta, da se ustavi in jo občuduje. Ni potreba bogsivedi kakih žrtev ■in posebne tehnike. Tudi svetlobna reklama ima svojo tehniko in svojo estetiko. Odgovarjati mora vedno predmetu, za katerega se bori, ne sme biti kričeča, niti sme biti mrtva. Mod mrtvo svetlobno reklamo prištevamo ono, ki je vedno stabilna, to je ona, katera vedno žari in ne spreminja svoje oblike oziroma svojega pojavljanja. Taka reklama redko učinkuje in ima svojo zaposlitev samo tam, kjer gre za razsvetljavo napisov, kakor pri kavarnah, barih in drugih javnih lokalih in to samo, če ne gre za propagando, ampak služi samo kot nekak okrasek pročelja, viden tudi ponoči. Glede reklamne svetlobne tehnike smo mi že preko začetkov in opažamo, da se nekatere napredne tvrdke kaj močno trudijo, da se čim bolj spopolne v tej tehniki oglašanja. Publika se za to zanima in ta napredek hvaležno odobrava. To je vsekako viden znak, da je odmev v publiki dober in teinu primeren uspeh ne izostane. Posebno nekatero ljubljanske modne trgovine zavzemajo v tem pogledu kaj vidno in častno mesto. Naši trgovci imajo sicer precej težak položaj, zlasti kar se tiče stroškov za razsvetljavo. Visoka cena električne energije straši marsikaterega podjetnega trgovca, ki bi sicer rad posnemal druga, a ne i)i or e, ker mu tega previsoka cena elektrike ne dovoli. Po velikih me- stih je stvar v tem pogledu imalo drugačna in se na vse mogoče načine skuša ustreči trgovcem, ki se poslužujejo svetlobne reklame. Za take tvrdke imajo posebne nizke eene, ki omogočajo skoro vsakemu podjetju, da se poslužuje električne energije za reklamo. Mislim, da bi se dalo tudi pri nas marsikaj doseči, ako bi mestni magistrat oziroma mestna elektrarna hotela v dobrem razumevanju tega vprašanja iti trgovcem na roko. To bi ne bilo samo v korist elektrarni, ker bi se konsum povečal, ampak bi s tem pridobilo tudi mesto na svoji mičnosti, ceste in ulice bi zvečer oživele in ta način bi tudi pripomogel, da bi se ojačila razsvetljava ulic samih, ki niso danes baš vzorno razsvetljene. Ceste bi dobile svojo atrakcijo in na tujca, ki pride k nam, bi to napravilo ugoden vtis. Ne moremo reči, da so naše ulice v večernih urah kaj privlačne, tudi ne navede na tujca vtisa razvijajočega se mesta. Dati je treba tudi od te strani pečat in mislim, da ni boljšega in lepšega kot svetlobna reklama. Treba bi bilo pogledati samo na velika mesta, kako se uporablja in upošteva ter kako se tu ponoči z razsvetljavo ustvarja praznično razpoloženje, ki vsekako dosti pripomore k nakupovanju in pospeševanju konsuma. Kdor je opazoval v Ljubljani publiko o priliki poizkusnega razsvetljenja gradu, ta bi si kmalu naredil jasen pojem o pomenu svetlobne reklame in nje učinkovitosti. Potrebno je še slišati ljudi pred razsvetljenimi izložbami, ki nam nudijo dokaj zanimivosti in tudi zabave. Ako bi naši trgovci imeli na razpolago ceneno električno energijo, bi se te gotovo posluževali v večji meri in kmalu bi naša okna žarela v nebroj izpreminjajočih se barvah, pa bi imeli med nami visoko v zraku visečo svetlobno reklamo m skoro vsako izložbeno okno bi nam nudilo nekaj novega. S tem bi dobilo tudi mesto novo privlačno lice. Naši trgovci imajo mnogo smisla za moderno reklamo in ta bi se dala razvijati do višine drugih mest, kar bi pa ne bilo v prid samo trgovcem, ampak tudi mestu, ki bi z uporabo svetlobne reklamne pridobilo dokaj na zunanjosti. Dobro bi bilo, da bi se ta ali ona modna trgovina odločila in poslala enega ali dva svoja nameščenca v tujino, da si tam ogledata način in sredstva moderne reklame. Baje namerava neka ljubljanska tvrdka to izpeljati, kar je znak, da zna ceniti moč reklame. Dobro bi bilo, da bi jo tudi druge posnemale. In to posebno z ozirom na svetlobni aianžma izložbenih oken in nadaljne sveth-bne re-klamske tehnike. Na velesejmih v inozemstvu je tega mnogo in tu se na naj-'ceuejši način da doseči svoj cilj. Upajmo, da bo ljubljanska mestna elektrarna upoštevala te potrebe in bo od svoje strani ukrenila vse, da se omogoči moderno svetlobno reklamo. G. Gomiscek. PRIJAVITE KONTROLI MER OBRATE. KI SE liAVIJO Z IZDELOVANJEM, POPRAVLJANJEM IN PRODAJANJEM MERIL IN MERILNIH NAPRAV! Kontrola mer v Ljubljani je izdala poziv, da ji morajo vsi trgovci in obrtniki, ki se bavijo na njenem področju (polili? ni srezi: kamniški, kočevski, kranjski, lititjski, logaški, ljubljanski z mestom Ljubljana, novomeški, radovljiški in čr-nomeljski) z izdelovanjem, popravljanjem in prodajanjem meril in merilnih priprav (tehtnic, utežev, tekočinskih in suhih mer, krčmarskih steklenic itd.) prijaviti svoje obrate do 10. februarja 1930. Prijave, kolkovane s 5 Din, je nasloviti na: Kontrolo mer in dragocenih kovih v Ljubljani, Pred Prulami št. 17. Priložiti je prijavam tudi prepis obrtnega lista. Prijave so dolžni vložiti vsi zgoraj navedeni trgovci in obrtniki, ne glede na to, kdaj so začeli obratovati, torej tudi oni, ki so pričeli obratovati še pred uveljavljenjem sedanjega zakona o merah. V bodoče morajo oni, ki hočejo izdelovati, popravljati ali uvažati merila in merilne priprave, to prijaviti pristojni kontroli mer vsaj 10 dni pred začetkom obratovanja ter ji obenem naznaniti kraj, v katerem je delavnica ali lokal, kjer se merila prodajajo. Prav tako morajo obvestiti omenjeni urad tudi o izpremembi kraja ali lokala najkasneje v 14 dneh od dne. ko se 'je selitev izvršila ali se je ■obratovanje ustavilo. Gospodarski položaj Jugoslavije. G. Eisen iz Zagreba pošilja »N. Fr. Pr,-sledeče poročilo: Delež kmečkega prebivalstva Jugoslavije na vsem prebivalstvu je s ca. 80 do 90 odstotki tako velik, da moremo imenovati kmetijstvo temelj vsega gospodarstva. Leto 1929 je bilo za poljedelstvo leto izredno živahne prodaje. Pšenice je bilo prodane 534 milijonov kg v vrednosti 1230 milijonov dinarjev, koruze 167 milijonov kg v vrednosti 273 milijonov Din, leta 1928 je bilo prodanih samo 162 milijonov kg pšenice v vrednosti 410 milijonov Din in samo 3,965.000 kg koruze v vrednosti 103-2 milijona Din. Pač pa so dosegle cene v drugi polovici preteklega leta nenavadno globino, ob koje nadaljevanju bi se niti najmanje ne moglo govoriti o rentabilnosti pridelovanja pšenice. A prav v letošnjem januarju je nastopil preokret. V decembru se je gibala cena pšenice še okoli 190 dinarjev za 100 kg in tudi še niže, v začetku februarja pa jo dobiš v Vojvodini težko pod 215 do 220 dinarjev. Jugoslovanske cene se bližajo sedaj svetovni pariteti in so stalno trdne. Cene koruze zaostajajo daleč za cenami pšenice, zaloge koruze so tudi neprimerno večje kot zaloge pšenice. L. 1929 z.apočete odredbe za obratiio-tchniški in finančni dvig jugoslovanskega poljedelstva se bodo v tekočem letu nadaljevale. Kreditna preskrba potom Privilegirane Agrarne banke, ki je državni zavod, je zadobila že veliko izmero. Zakonodajno delovanje poljedelskega ministrstva je zelo obširno. V preteklih tednih je bilo priobčenih že precejšnje število bilanc. Začeli so kot vsako leto majhni bančni zavodi. Pri tem nas osupnejo leto9 številne glavnič-ne pomnožitve. V kolikor so doslej priobčila svoje bilance industrijska podjetja, tudi pri njih dvigi kapitala niso redki. Podjetnost se je brez dvoma poživila. Seveda pa tudi ne manjka neugodnih zaključkov; osupnil je v teh dneh bankrot Prve Liške hranilnice v Gospicu, ki je sicer bolj majhen zavod, a je bil vsekakor ustanovljen že v devetdesetih letih. Velike banke bodo priobčile svoje bilanco v glavnem v mesecih februar— april. Od lanskih so ne bodo bistveno razlikovale. Bilance mlinov dobo zelo zanimive, bolj kot doslej. Splošni položaj pod krizami zelo trpeče mlinske industrije se ni bistveno zboljšal. Število mlinov je mnogo preveliko, in vsi poskusi, da bi se dobil izhod, so se izjalovili vsled neugodnosti razmer, še bolj pa morda vsled izredno slabega organizacijskega duha. Posebno zanimive bodo topot tudi bilance sladkorne industrije. Po dvigu v zadnjih letih se majhno poslabšanje ne da utajiti. Lesna ali gozdna industrija mora prav -tako ugotoviti poslabšanje konjunkturnih razmer, vendar se pa finančne razmere v preteklem letu ne mo- rejo označati kot neugodne. Tekstilna industrija mora napore zelo povečati, da si zagotovi vsaj deloma primerno prodajo. Z izredno vnemo obdeluje tudi najmanjšega kupca, kar povzroča prav živahne ugovore in protiodredbe veletrgovcev. Kupčijski položaj tekstilne industrije je neugoden. Stavbno gibanje je trajno, zlasti pri zasebnih stavbah; a tudi pri javnih stavbah se je živahnost povečala. Zelo značilno za današnji gospodarski položaj je močno zanimanje inozemstva za udejstvovttlne možnosti v Jugoslaviji. Angleži posvečajo svojo pozornost zlasti rudarstvu. Delovanje Seleotion Trust Co-e v Južni Srbiji, kjer se je izkoriščanje svinčenih najdišč izkazalo kot nenavadno dobičkanosno, je zavzelo že zelo velike izmere. Tudi A m eri kanci se v naraščajoči izmeri udejstvujejo v jugoslovanskem rudarstvu. Novi rudarski zakon, ki nudi ravno inozemskemu kapitalu velike ugodnosti, bo kmalu izšel, načrt je predložen že v končni obliki. Nemške tvrdke se zanimajo za železniške in cestne gradbe, italijanske prav tako za cestne gradbe, Francozi si skušajo osvojiti trg, v prvi vrsti s prodajo raznih tehniških predmetov, z gradbo tehniških naprav itd. po posebno nizkih cenah. Ameriški špedicijski koncern Busli se namerava poleg transportne kupčije baviti tudi z železniškimi grad-barni, Harriman ima potom stalnega zastopnika v Beogradu v načrtu veliko izkoriščanje gozdov v Črni gori. Merodajni uradni krogi gledajo na vse to z dobrohotnim zanimanjem. Letošnje leto bo zaznamovalo brez dvoma velik napredek inozemskega glavničnega delovanja v Jugoslaviji. Trgovska bilanca Jugoslavije je bila v preteklem letu s 357 milijoni dinarji aktivna (izvoz 7952 milijonov, uvoz 7595) proti pasivnosti 1390 milijonov dinarjev v letu 1928 (izvoz 6645 milijonov, uvoz 7835 milijonov). AAAAAAAAAAA A>fcAAAAAAA* 'w mYvywvvvv OSIJEŠKI POMLADANSKI VELESEJEM. Priprave za la sejem so v polnem teku. Kakor lani, se bo vršila tudi letos v okviru sejma poljedelska razstava, ki jo bo priredila uprava velesejma (lani jo je priredila distriktna oblast). Kakor se je lani videlo, se prav za poljedelsko razstavo občinstvo najbolj zanima, in jo bodo zalo letos povečali. Veliko pažnjo posvečajo perutninski razstavi ter mleku in siru. Nameravano veliko živinsko razstavo hočejo združiti z živinskim sejmom. Razstavljeni bodo tudi konji, lovski psi, enovprežni in dvovprežni vozovi, kakor je bilo to že druga leta; nova bo letos razstava vin in destilatov. — Sicer je do otvoritve razstave še tri meseca in pol, a je prišlo /e doslej precejšnje število priglasov. Skoraj gotovo bodo morali postaviti dva nova paviljona, ker pričakujejo letos večjega števila razstavljal-cev. Uprava velesejma gre udeležencem zelo na roko in nudi onim razstavljalcem, ki razstavijo pomladi in v jeseni, 50-od-stoten popust. čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«. 2>iiudk. IZVOZ SIRA IN SUROVEGA MASLA V GRČIJO. V Grčiji, posebno v Solunu, so prodajni pogoji za surovo maslo in fine vrste sira iz Jugoslavije ugodni. Grška uvozna carina za surovo maslo z vsemi dokladami vred je 10-50 drahem za 1 kg. Grška uvaža surovo maslo večinoma iz Holandije in sicer v pločevinastih škatlicah; to pa zaradi dolgega pota in grških toplotnih razmer. Izvoz se vrši v pošiljkah po 200 škatlic ali 40 kg. V tem slučaju stane 1 kg 62-50 drahem ali ca. 40 Din. Jugoslovanski eksporterji morejo poslati vzorce surovega masla in finega sira na sledeča naslova: Holivatos et Tschigaridas, 3, Itue Rongotti, Saloni-que; Cooperative >Promitevs<, Papathe-mistoklis, Rue Venizelos 10, Salonique. * * * Za trgovinske zvezo s Turčijo. Agencija in komisijska trgovina Sabauzade ve Abdulaziz, Izmir, Salihaga Hana No. 17 do 18 se priporoča našim izvoznikom in uvoznikom, koji so v zvezah s Turčija. Zastopništva naših tvrdk v‘Albaniji prevzame Paško Guraši, trgovec, Tirana. Živi že nad 10 let v Albaniji in pozna ta-mošnje razmere dobro. Piše in govori srbo-hrvatSki, albanski, italijanski in turški jezik. Revizija carinske tarife. (Poročilo tajnika g. dr. Cvetka Gregoriča na zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu dne 28. januarja 1930.) Predlog zakona o splošni carinski tarifi tak, kakoršen je danes v veljavi, ni nekaj stalnega, niti ni bil kot tak zamišljen. Spričo tega nikakor ne moremo pristati na to, da bi naša država z njegovo veljavnostjo vstopila v carinsko premirje, ker bi to v nikakem oziru ne bilo utemeljeno. Prilike, pod kojimi se sedaj izdeluje definitivna redakcija naše carinske tarife, so jako težke in resne, Radi tega se mora delo vršiti s posebno pozornostjo in z veliko opreznostjo. Agrarni protekcijonizem industrijskih držav otežuje, da celo onemogočuje naš izvoz agrarnih produktov. To nas navaja, da poleg izpopolnitve naše agrarne produkcije mislimo neizogibno tudi na večji razvoj naše industrije, katero je treba pospešiti in ščititi, med drugim tudi s carinskimi odredbami, če prav bi bilo to tudi v nasprotju z intencijami in željami zapadnih industrijskih držav, ki s-i prizadevajo, da uveljavijo načelo zrušenja carinskih barijer, toda samo v korist izvoza svojih industrijskih proizvodov, dočim se same zapirajo pred našimi agrarnimi proizvodi. Ne smemo biti več že v naprej popustljivi napram lepim frazam in — za sedaj še — utopističnim načrtom, ter zavedajoč se svetega egoizma, ki ga uveljavljajo glede tega vsi drugi narodi, ne smemo ničesar popustiti, kar bi utegnilo okrepiti naše gospodarstvo. Primeri naših sosedov nam kažejo, da oni narod, ki se hoče gospodarsko razviti, posebno pospešuje svojo industrijo s lem, da jo carinsko zaščiti. — Oglejmo si Poljake, Čehe, Ogre, Ru-mune itd. Navesti hočemo samo en primer. Večkrat se naglaša, da so naše tekstilne carine pretirane, vendar so naše carine nižje nego v zgoraj navedenih državah. (Posebno moramo opozoriti na slučaj Ruiminije, ki jo v 1. 1929 uveljavila novo carinsko tarifo z namenom, da zniža carinsko obremenitev poljedelskega prebivalstva. Navzlic temu so v tej novi rumunski carinski tarifi carine na tekstilne produkte višje nego naše tekstilne carine. Poleg tega je še z zakonom za-branjeno, da se pogodbenim potom znižajo. S tem je Rumunija pokazala odločno voljo za pospeševanje svoje tekstilne industrije. Apeliramo na naše agrarne kroge, da radi trenotne pocenitve poljedelstvu potrebnih predmetov ne ovirajo carinske zaščite za domačo produkcijo, ker bi bila korist od znižanja ali ukinjenja carin na predmete, katere sami doma izdelujejo, samo prehodna in navidezna. Ako inozemska industrija nima konkurenta v naši državi, lahko izkorišča naše tržišče po svoji volji. Izkušnja je pokazala, da so cene za razne predmete občutno padle, cim so se ti pričeli izdelovati v državi, na primer vijaki, nekateri poljedelski stroji, briketi itd. Na drugi strani inozemstvo takoj poviša svoje cene, cim preneha domača produkcija (n. pr. modra galica). Superfosfat, modro galico in razne druge predmete, potrebne za poljedelsko produkcijo prodaja inozemska industrija v naši državi znatno oeneje nego doma. Sekire za Av-• stri jo Din 1830-— za 100 kg, za Jugoslavijo Din 1570 — za 100 kg s carino Vred, lopate za Madjarsko Din 1360 — za 100 kg, za Jugoslavijo ocarinjeno Din 980-—. Ako bi vsled znižanja ali ukinitve carine naša domača produkcija prenehala, bi se ti predmeti, če tudi bi bili oproščeni carine, bolj podražili nego so sedaj z vračunjeno carino. Poljedelski krogi bi morali vpošte-vati, da je domači tovarniški delavec naizanesljivejši konzumen! poljedelskih produktov, kojih izvoz na inozemska tržišča je vedno težji. Računamo lahko, da daje naše industrijsko delavstvo na leto okoli 2 milijarde dinarjev za življenske potrebščine. Z večjim razvojem naše industrije in z zvišanjem števila delavcev, se bo zvišala tudi domača potrošnja agrarnih produktov in zmanjšala skrb za njihov izvoz. Poljedelski krogi ne smejo pozabiti niti, da je industrija važen davčni objekt za državo in za samoupravo. Žrtve, katere doprinaša poljedelec s carino za svoje potrebe, ali in v koliko je carina v splošnem povod za podražitev, mu nosijo koristi v drugi obliki. V novi carinski tarifi je potrebno, da dobi naša domača produkcija zaščito proti inozemskemu dumpingu, ki se vse pogosteje pojavlja in ki tudi sicer ogromno škoduje naši industriji. Navajamo najeklatantnejše slučaje s škrobom, sirupom, z grozdnim sladkorjem, z lopatami, s pilami, s premogom itd. Razen zaščite s carinsko tarifo je treba v zakonu uveljaviti posebne odredbe — antidumpingklav-zulo — po čehošlovaškem vzorcu, kakor smo že ponovno zahtevali. Pooblastilo predloga zakona o občni carinski tarifi, da more ministrski svet v slučaju, kadar to zahtevajo interesi države, zmanjšati ali ukiniti carine, se mora dopolniti v tem smislu, da more ministrski svet carine v istem primeru tudi povišati. Načela, po katerih bi se moral definitivno redigirati predlog zakona o obči carinski tarifi, so bila predmet konference zbornic za trgovino, obrt in industrijo, katere so se udeležile tudi Centrala industrijskih korporacij, Zveze industrijcev v Zagrebu, v Ljubljani in v Splitu. Na tej konferenci so se določila načela, katera so priobčili tudi ministrstvu. V teh načelih so se vpoštevale potrebe domače produkcije in interesi domačega gospodarstva. Naravno, da se zahteve glede minimalne carinske obremenitve pogonskega materijala in ugodnosti za carine prost uvoz pomožnih sredstev produkcije morajo razumeti tako, da se te zahteve nanašajo na materijal, ki se v državi ne izdeluje. Tečaj 5. februarja 1930. DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold Berlin IM............. Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengJJ Curih 100 fr. . ... . Dunaj 1 Šiling .... London 1 funt......... Newyork 1 dolar . . . Paria 100 fr.......... Praga 100 kron . . . Tret 100 Ur........... Hovpra* sevanje Din Ponsdb* Din 13-5425 109440 7-9790 107-06 32-796 13*5725 7-909) 9-928 < 1097 40 8-0096 270-11 66-665 22274 168-46 297-26 »Jadranska plovidba« bo dala zgraditi dva nova parnika tipa »Makarska«, parnik >68« bo pa preustrojen po vzorcu ladje »Karadjordjec Kolodvor v Karlovcu bodo letos razširili in preuredili. Potreben je nakup več posestev tam okoli. Glede izrabe vodnih sil v Jugoslaviji se bo vršila konferenca gospodarskih zastopnikov. Tozadevni zakonski načrt se v gradbenem ministrstvu že pripravlja. Jadransko bi-odogradilište d. d., glavnica 1 milijon zlatih dinarjev, je vpisana v beograjski trgovski register. Promet na nemških efektnih trgih v preteklem letu je znašal 45 milijard mark. Francoska banka je znižala obrestno mero, ki je bila že itak zelo nizka, od 3'A na 3%. Gotovo se bo to poznalo tudi drugod. Julij Meinl d. d. izplačuje za leto 1029 12X>-odstotno dividendo proti 12% v letu 1928, 11 v letu 1927 in 10 v letu 1926. Zletovo Mineš L trt London, ki pripada znanemu angleškemu trustu Selection, je vpisan v beograjski trgovski register; glavnica 5 milijonov Din. Poljska banka je znižala obrestno mero na 8%. Kakšna je še zmeraj razlika med njo iu Francosko banko! Družba Siemcns-Halskc je najela pri Dillon, Read and Co. ter pri Deutsche Bank in Diskontogesellschaft v Berlinu veliko posojilo; ameriški nominalni znesek je 14 milijonov dolarjev (resnični 32 milijonov), nemški nominalni znesek je 10 milijonov mark (17-5). Brezposelnost v Avstriji je dosegla višek in je narasla na 320.000 oseb, ne vštevši družinske člane. Odslej upajo, da bo boljše. Ford in Citroen se pogajata o skupnem delovanju v Franciji, kar bi bilo za Forda zlasti važno v slučaju, da se izvede nameravano zvišanje francoske uvozne carine na avtomobile. Cena srebra je zopet padla in je dosegla najnižjo točko, odkar sl-ebro noti-ra. V deželah s srebrno valuto (Perzija, Indija in doslej tudi Kitajska) je padec srebra povzročil težko gospodarsko krizo. Podjetje umetne svile Courtaulds je vsled slabe kupčije omejilo obrat; prizadetih je 4000 delavcev. Govorijo o 50-odstotni omejitvi produkcije. V Belgiji je bilo v preteklem letu ustanovljenih 1064 novih družb z glav-nico 7800 milijonov frankov; 767 družb je zvišalo glavnico za 6900 miiljonov frankov. Štiri rumnuske banke se bodo fuzioni-rale; pogajanja so se zaključila z ugodnim uspehom. KONKURZL Društvo industrijcev iu velelrgov-c?v „v . Ljubljani objavlja naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in predkonkurzih za čas otl 21. do 31. januarja* 1930. A. Otvorjeni konkurzi: Slovenija: Kuhar Pavel, Maribor; 'Skupni dom , r. z. z o. z., Mežica, v likvidaciji. Hrvatska: Klaber Leo, Zagreb, Niko- ičeva ul. 9; prva ijfka štedionica d. d., Oospič. M ife ti mi' u if* i'? Jip rd o, Beograd, Kv-h i/rml- DfiiviV"v" ’ 'Mihmrii, :;Bei> v', Gnjilane; Džar- f® Filipovič. Ra- dovan, Bela Palanka; Golič N. Koste, Kragujevac; Koen B. Haim, Skoplje; Majstorovič Dz. Ljubica, Prislonica- Matovič Jezdimir i drugovi, Cačak; Micič Budislav, Niš; Mršie i Kucolovie, Vlaso-tinac; Nikolič K. Lazar, Beograd, Ma-kenzijeva ul. 9; Nikolič M. Miloš, Sibni-ca; Rašic Nikola, Jagodina; Sarič M. Jezdimir, V. Ljig; Satfkijevič Husii Cerna!,' Tetovo; Stefanovič Jačim, Biljač. Bosna: Baroš Brača, vlasnik Nikola Baroš, Sarajevo. , * Datum, do katerega je treba sodišču prijaviti terjatev iu ostali podatki, n. pr. kedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. 15. Otvorjeni predkonkurzi: Hrvatska: Deitelbaum Hugo, Viuko- vac: Glesinger Vilim i sinovi, Osijek: Grossmann Samoil, Križevci; Jugosla-vensko rudarsko i induslrijalno d. d. iz Londona,.podružnica Golubovac; Lončarič Ivan, Selce; Mančič i drug, Grubišno polje;. Nabavno sredi šte za poljopriv redne Strojeve Krunoslav Stj. Jakovlič, k. d., Zagreb, Draškovičeva ul. br. 31., kao i Dušan Ključec iz Zagreba, Draškovičeva ul. br. 31; Oparnica Stanko, Kolarič, opč. Vojnič; Reiner Jakob, Vinkovci. C. Odpravljeni konkurzi:** Hrvatska: Litowšky Dimitrij, Zagreb; Snitcer Aleksander Adam, Zemun; Schreier Milan, Vukovar. Bosna: Hajdarovič Derviš, Stoca pri Mostarju. Srbija: Džirič St. Dušan, Pirot; Gavri-loyič Mihailo, Ub; Ilič A. Jovan, Negotin;. Jakovljevič Milišfiv, Ub; Mijalkovič Ljubomir i Dušan, Pirot; Simič Svetislav, Ub; Sinčetič Ivan, Lazarevac. Črna gora: Galičič br. Slado, Cetinje. D. Odpravljeni predkonkurzi:** Hrvatska: Bjelič ■ Bogdan, Dar uvar; urlič i Jahl, Valpolo; Petrinovič Ljudevit, Novi. *" \ /roli, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. EDEN. 3551 Devizno tržišče. Večina na ljubljanski borzi beleženih deviznih tečajev je tekom ninulega tedna bila v znamenju še vedno trajajoče hausse«, kar je bilo eden glavnih vzrokov očitne rezerviranosti v deviznih kupčijah. Dosledno temu je bil devizni promet v prejšnjem tednu šibak in je zaključil s 14.294 miljonov dinarjev. V primeri s predzadnjim tednom se je torej /.nižal za približno osem milijonov. Značilno je pri tem, da je prej omenjeni presežek v deviznem prometu predzadnjega tedna pripisati zgolj večji potrebi po intervencijskem blagu, ker je tokrat dala Narodna banka komaj za ‘2-975 milijona dinarjev deviz na razpolago in sicer v glavnem Dunaja (1-214) in Prage (0-865), dokaj manje pa Berlina, Curiha ter par zaključkov Londona in New Yorka. Nasprotno pa izkazujejo zaključki v privatnem blagu pretečenega tedna največji promet v devizi London (5-255), Trst (1*812), Ne\v York (1-777) in Curih (1-404). Najmočnejše nazadovanje v prometu prejšnjega tedna izkazujejo zlasti devize New York, Praga in Berlin, kar je jasneje razvidno iz sledečega primerjanja prometnih številk poedinih deviz minulega tedna nap ram istim v predzadnjem tednu (številke v oklepajih — vse v milijonih dinarjev): London 5-338 (1-327), New York 1-834 (5-615), Dunaj 1-838 (1-327). Trst" 1-812 (1-280),' Curih V678 (2-266), Praga 0-865 (2-403), Berlin 0-557 (2-496), Pariz 0-342 (0-169) in končno en zaključek Budimpešte. Celokupni promet v januarju t. I. znaša Din 89,106.713-15. Devizna tečajnica minulega tedna nudi približno isto sliko kot v predzadnjem tednu, ker očitujejo po večini vsi važnejši tečaji stalno tendenco navzgor izvzeriiši Curiha, ki noti-ra dosledno na bazi 1095-90 in pa deloma Pariza, ki je bil sicer skozi celi pretekli teden v stalnem porastu toda je v petek (31. januarja) utrpel napram četrtkovem tečaju (222-91) enajst-poenski padec. Ostali tečaji so zabeležili tekom prejšnjega tedna znaten porast, tako predvsem London (od 276-02 na 276-28) za štirinajst točk, Trst za 30 točk (poslednji tečaj 297-07), Berlin za 15 poenov (tečaj 31. januarja 13-565), Praga je od pondeljka (167-84) na petek (167-90) Okrepila svoj tečaj za 6 poenov in Amsterdam za 10 točk. Tečaj Nevv York je stalno ra.-tel od pondeljka (56-61) dalje in le v petek ostal na višini četrtkove notice, ki je beležila 56-67 tedaj v očividnem nasprotju z osciliranjem tečaji devize Dunaj, ki se je na prvih treh borznih sestankih trgovala po povprečnem tečaju 7-9836, dočim je v četrtek dosegla svoj najvišji tečaj 7-9945 in v petek zopet malenkostno popustila na <'9891. Analogno pot sta začrtala tečaja Bruslja in Budimpešte, ker sta noti rala v minulem tednu najnižje v torek (28. januarja) najvišje pa v petek, na obeli vmesnih borznih sestankih pa vzdržala na isti tečajni višini in sicer Bruselj 7-9014, Budimpešta'pa 9'92. Notic ostalih devizni bilo. Efektno tržišče. Edini nominelni zaključek je bil storjen dne 29. januarja v papirjih Kranjske industrijske družbe po tečaju Din 225-—. V efektni tečajnici ni beležiti nobenih posebnih sprememb. Edino Prva hrvatska štedionica je ixl 28. januarja dalje ' notirala 925-— za tl e nar in 29. januarja pa Kranjska industrijska družba 230-— tudi za denar, seveda brez blaga, med- j tem ko s-o bile omenjenega dne nudene ; delnice Trboveljske premogokopne družbe po Din 490-—. Tendenca in zanimanje sla neizpre- j menjeno skrajno mlačna Lesno tržišče. Mrtva sezona na lesnem tržišču traja trdovratno dalje. Naši večji odjemalci, iz Italije razprodajajo svoje zaloge, ker upajo na padec cen ter na ugoden nakup v času, ko so bodo cene ustanovile za bodočo sezono. Obratno, pa se zaloge lesa 'opijvja. pri naših domačih lesnih producentih množe. Osobito v mehkem lesu je sedaj zelo veliko ponudb, a malo odjemalcev, isto velja tudi za trd les in trame. Da pa zamoremo tudi v slabih časih stagnacije na lesnem tržišču izdržavati vsaj nekoliko naše prejšnje veze ter zadovoljiti vsaj v najmanjšem naše dosedanje odjemalce, je neobhodno potrebno, da naša mala produkcija izboljša in izpopolni produkcijo lesa. Tako bodo stari konsu-menti navzlic veliki konkurenci tujih držav gotovo že z obzirom na dobro kakovost našega lesa krili vsaj deloma svoje potrebe pri nas. Prodalo se je pretečeni teden na borzi 12 vagonov desk — smreka, jelka, paralelnih, očeljenih 12, 18 iu 24 min, 4 m, 1 vagon bukovih palic za metljišča, 1 vagon lipovih hlodov. Povpraševanja: Vsako množino hrastovih drogov. Večjo množino hrastovih frizov, I., II., lepo blago. Večjo množino fiatih testonov od 19 cm naprej, dolžina 2 25 ni. — Cena franko vagon meja Postojna. 10 do 15 vagonov bukovega prahu. — Cena franko vagon meja Postojna. 1 vagon javorjevili hlodov, dolžina 1 70 m ali pa 3-50 m, premer od 54 cm naprej, blago zdravo, letošnje zimske sečnje, zdrave grče se tolerira. Cena franko vagon nakladalna postaja. Trami, od 8/10 do 13/16, od 4 do 7 ni dolžine, franko vagon nakladalna postaja ali fob Split. Trami, 4/5, 5/6, 6/7, 6/8, 7/9, 5, 6, 7, 8 m dolžine, 100 m3, franko meja via Postojna tranzit. Ca. 2500 komadov desk, smreka ali jelka, paralelnih, monte, z malimi grčami, izključeno gnilo in razbito ter razpokano, od 28 do 30 cm širine, debelina 50 mm, dolžina 4 50 m, ca. 160.000 ni3. Cene naj se glasijo franko meja via Postojna tranzit. Bukovi hlodi, od 35 cm premera naprej, od 2 50 m naprej, I. kvalitete, 25 % srca. — Franko vagon Sušak pristanišče. Ca. 100 m3 jelovih hlodov (smreka, jelka), od 9 do 18 m dolžine, eventuelno nekaj krajši, od 25 do 55 cm debeline. Franko vagon nakladalna postaja. Večjo množino hrastovih dog, samo klanih, dolžina 1 15 ni, debelina 40 mm, suhe, franko vagon nakladalna postaja. Trami, jelovi, rezani na živ rob, monte, zdravo blago, z zdravimi grčami, izključeno gnilo, razbito in razpokano: 60 kom. 20 X '20 cm, dolžina 9 111, 21600 m3; 8 kom. 20 X 20 cin, dolžina 8 m, 2.700 m3; 60 kom. 20 X 20 cm, dolžina 7 50 m, 18.000 m"; 28 kom. 16 X 30 cm, dolžina 8 m, 9.600 m3; 32 kom. 16 X 20 cm, dolžina 8 m, 8.200 m3; 75 kom. 16 X 20 cin, dolžina 7 m, 17.000 m3; 212 kom. 14 X 20 cm, dolžina 5-70 m, 33.800 m3; 56 kom. 14 X 20 cm, dolžina 2 111, 3.400 ni3; 160 kom. 12 X 14 cm, dolžina 10 111. 21.900 m3; 1.340 kom. 10 X 10 cm, dolžina 1-50 m, 21.100 m3; 1.340 kom. 10 X 10 cm, doljžina 1 111. 13.400 m3; 670 kom. 12 X 20 cm, dolžina 6-30 m, 101.500 m3; 1.340 kom. 12 X 20 cm, dolžina 9 m, 290.000 m3; skupaj 561.200 kubičnih metrov. 1500 m'1 desk, smreka, jelka, 4 111, od 16/17 cm naprej, debelina od 20 do 50 min, III. —; Cena franko meja via Postojna tranzit. — Prevzem in plačilo na licu mesta. 2 vagona hrastovih hlodov I. kvalitete, od 10 cm naprej, od 3 111 dolžine naprej. Franko vagon nakladalna postaja. Hrastove podnice, 43 111111 debeline, 2-65 nt dolžine, od 19—28 cm. Franko meja via Postojna tranzit. Smrekove deske. 1., II.. ca. 50 vagonot, za dobavo v letu 1930: debelina 3 111111, širina 23 cm, dolžine od '23 cm ali multipli do 4 m; debelina 5 111111, širine 55, 05, 85, 95, 100, 105, 110. 120, 130, 140, 150, 160, 170, 175. 200. 215, 225, 240 111111. dolžina 4 111: debeline 8 111111, širine 65. 110, 130, 140, 150, 170, 180, 195, ‘210, 225. 245 mm, dolžine 4 111; debelina 12 mm, širine 65, 85, 105 nnm dolžine 4 m; debelina 15 mm, širine 110, 180, 210, 225, 255, 300 111111, dolžine 4 m. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Hrastove podince: 220 kom. 15-5 X 25 X 1 750, 1.356 m3. 400 kom. 190 X 35 X 2 135, 5.600 m3; 100 kom. 180 X 40 X 2 900, 2.098 m3; 100 kom. 190 X 40 X 2 900, 2.204 m3; 800 kom. 230 X 55 X 2 900, 29.360 m3', 2100 kom. 230 X 55 X 3 000, 79.695 m3: 300 kom. 230 X 55 X 2-500, 9.487 111"; 200 kom. 130 X 45 X 3000, 3.510 m3; 200 kom. 130 X 45 X 1 060, 1.240 m3; 200 kom. 130 X 45 X 0 600, 702 m3; 200 kom. 130 X 45 X 4-200, 4.914 m3; 200 kom. 150 X 45 X 4 200, 5.67.0 m3; 200 kom.. 150 X 45 X 0 600, 810 mT 200 kom. 150 X 45 X 1 060, 1,431 m3; 200 kom. 150 X 45 X'3 000. 4.050 m3; 200 kom. 150 X45 X 1 000'. 1.431' 111", 200 k