2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 27. septembra 2012  Leto XXII, št. 39


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 27. septembra 2012

Porabje, 27. septembra 2012

Kak je lüstvo vidlo srečanje
Porabski Slovencov
 STR. 3
Dnevi Havanna v Budimpešti
 STR. 4

Živinoreja in sadjarstvo kot priložnost za Porabje

Slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je svoj prvi uradni obisk pri zamejskih Slovencih, in sicer v Porabju, začel 21. septembra na dvorišču DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tam se je prav takrat odvijala prva delavnica v okviru projekta „Upkač”, pri katerem želijo k sadjarstvu pritegniti tudi najmlajše rodove in pri katerem sodelujejo tudi inštitucije matične domovine. Minister se je v Porabju mudil na povabilo Razvojne agencije Slovenska krajina, ki s slovenskim kmetijskim resorjem sodeluje že četrto leto.
Učenci višjih razredov na šoli so s pomočjo sadjarjev iz vasi in Slovenije posadili dve mladi jablani in dve češnji. Pri sajenju jim je na pomoč priskočil minister Bogovič, ki je tudi spodbudil šolarje k usvojitvi sadjarskih znanj in okolju prijaznemu življenju.
Delegacija iz slovenske prestolnice je obisk nadaljevala na zemljišču, določenem za izgradnjo vzorčne kmetije, s katero se bo v Porabju skušalo ponovno uveljaviti govedorejo in poljedelstvo. Medtem pa se je delavnica na dvojezični šoli dalje izvajala pod vodstvom specialistke za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor mag. Zlatke Gutman Kobal. Otroci so s pokušanjem ugotavljali razlike med posameznimi sortami jabolk, so pa tudi merili stopnjo vsebnosti sladkorja z ustrezno napravo. Za konec so jih čakali še okusni izdelki iz jabolk: sok, krhlji in pita.
Med tem so se na Generalnem konzulatu RS v Monoštru pričeli pogovori slovenske delegacije s predstavniki Porabskih Slovencev. Na kasnejši tiskovni konferenci je minister Bogovič povedal, da se je letos na Ptuju podpisal protokol, s katerim se je združenje AGROSLOMAK tudi formaliziralo, kar je pomemben korak pri povezovanju zamejskih pokrajin na področju kmetijstva.
Poudaril je, da je za manjšine izrednega pomena ohranitev jezika in kulture na določenem nivoju, možen pa je korak naprej na področju kmetijstva. »S tem našim delom nadgrajujemo to, kar je bilo v teh zadnjih 20 letih dobrega narejenega in prav ta projekt vzorčne kmetije, ki smo ga danes spremljali, je projekt, s katerim je naše kmetijsko ministrstvo zelo močno povezano« - je izpostavil minister in dodal: »Veseli me, da je izvedba projekta v takšni fazi, da lahko dejansko pričakujemo realizacijo. Sem trdno prepričan, da bodo te gospodarske vsebine ponudile tudi možnost za razvoj okoliš-kih kmetij.«
Franc Bogovič je še opozoril na stične točke na področju varstva okolja z Narodnim parkom Őrség, z direktorjem katerega se je tekom dneva sestal. Obiskal pa je še tudi župana Monoštra in si pred odhodom ogledal stanje na gradbišču za učno sadjarsko predelovalnico na Gornjem Seniku.
-dm-


Minister Bogovič med učenci na gornjeseniški šoli, kjer je potekala delavnica
v okviru projekta Upkač


Na pogovorih na Generalnem konzulatu RS v Monoštru

Srečanje Porabskih Slovencov – v kejpaj pa besedi




Zbrane Porabske Slovence so pozdraili predsednik DSS Martin Ropoš...

V velkom šatori so se zbrali lidgé iz porabski vasnic, Budimpešte, Mosonmagyróvára, Sombotela pa iz Prekmurja tö

Števanovska cerkev že dugo nej tak puna bila kak na Srečanji Porabskih Slovencov




...državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar...

Dva mlada muzikanta z Gorenjoga Senika. Benjamin Sukič (harmonika) pa Patrik Bajzek (klarinet)

Zadvečerek so bile delavnice, med njimi lončarska




...in državni podsekretar Ministrstva za človeške vire Csaba Latorcai

Sto je želo, si je leko pogledno graničarski muzej

Zgrablenci na kvadrat iz Büdinec so zaspejvali goričke pa prekmurske pesmi




Pevec Franc Gorza iz Čepinec je v dobro volau spravo lidi

Znanci, padaši, žlata... pri istom stauli 

Mlašeča folklorna skupina iz Števaovec je zaplesala gostüvanjske plese

Kak je lüstvo vidlo srečanje
Porabski Slovencov

Kolesarski maraton LIPA

15. septembra okrog pol desete ure so se pri hotelu Lipa v Monoštru v lepem številu zbirali udeleženci VIII. kolesarskega maratona Lipa. Skupino kakih štiridesetih kolesarjev je pozdravilo lepo, za kolesarjenje prav primerno vreme. Po registraciji sta udeležence nagovorila  József  Papp, zastopnik Kolesarskega društva 1896, in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Jože Hirnök ter sta jih seznanila s pravili maratona in s tehničnimi napotki. Kolesarji so ob 10. uri štartali izpred hotela Lipa, v spremstvu tehničnega avta so prevozili 42 km preko naslednjih naselij: Monošter-Dolnji Senik-Gornji Senik-Martinje-Šulinci-Čepinci-Verica-Ritkarovci-Števanovci-Monošter. Letošnja proga maratona je bila obratna kot lanska.
Udeleženci maratona so v Čepincih bili lepo sprejeti, kajti ob skupnem oddihu jih je pogostil lastnik bara Lipa Herman Ostrič. Med udeleženci so bili v lepem številu članik Kolesareskega društva 1896 iz Monoštra, najmlajši med njimi je bil strar štiri leta.
Na cilju – na terasi holeta Lipa jih je po skoraj 4-urnem kolesarjenju čakala topla malica, goleževa juha, nakar so med udeleženci izžrebali darila. 
 Kolesarski maraton so podprli: Zveza Slovencev na Madžarskem, Kolesarsko društvo 1896, restavracija Lipa, Herman Ostrič iz Čepincev in hotel Apát iz Števanovcev. 
Gina Varga

Nej davnik so v Števanovci držali državno srečanje Porabski Slovencov, na štero je prišlo vküper več kak 400 lüdi. Če rejsan je dosta domanji bilau, smo srečali eške več takši Slovencov, šteri daleč od Porabja živejo. Za nji eške več znamenüje slovenska meša, slovenski ples in spejvanje, pa najbole srečanje s takšimi padašami, štere so lekar že več kak deset lejt nej vidli. Ka pa dalečnji Slovenci v istini čütijo pa brodijo, smo raj nji vöopitali.
»Zatok smo prišli, aj se srečamo z našimi Slovencami. Tü se celau dobro čütimo, ka je vse lepau pa sploj dosta lüdi geste. Dosta je stari spoznancov« - so nam ovadili strina Teréz Hajós (po domanje Ovčarska Rejzek z Gorenjoga Senika), šteri gnes v Hegyeshalomi živéjo. »Ge doma tö furt slovenski gučim, ka mam edno sausedkinjo, štera je Slovenka. Müve si slovenski gučive pa tau rejč ne more pozabiti. Nikdar nej!« - so eške povödali Teri néni pa cüjdali, ka na leto gnauk, dvakrat zatok domau pridejo. 
S Sakalauvec je v veuko Pešto taodišo drügi človek, šteroga smo zgrabili kauli veukoga šatora. Jožef Karba na vsikšo srečanje pride domau v Porabje. »Dobro je, ka se leko s padašami pa starimi poznanci srečamo, se pogučavamo, pa obnauvimo stare spomine.« Joži pravi, ka má v Pešti tö priliko gučati svoj materni gezik. »Če ovak nej, te večer Boga molim ali pa pesmi poslüšam. Ali pa riporte, ka majo Slovenski utrinki na teveni ali na radioni MR4. Žau, ka Radio Monošter ne morem poslüšati, ge bi najraj na interneti poslüšo. Vüpam, ka gnauk zadobim tau« - je povödo peštarski Slovenec, šteri privatno tö večkrat pride v Porabje. »Ešče mi tü živé sestra pa očina sestra. Vsikšo leto pridem gnauk z držinov, ka žena eške tö má žlato v krajini. Gda pa gda gorpoiškemo gospauda Ferenca Merklina v Vasszécsenyi pa tam eden keden živémo v hoteli.«
Po kulturnom programi so leko navzauči bole spoznali Števanovce. Na šauli v etoj vesnici se že sploj dugo spravlajo z lončarstvom. Tak je na državnom srečanji škonik Karel Šalamun včiu najgir lidi na tau meštrijo. Med njimi smo najšli edno gospau z Böltinec blüzi Murske Sobote, štera je za srečanje zvödala od ednoga svojoga padaša. »Po mojem je takša prireditev sploj lejpa, pri nas bi leko takše tö bole na gausti držali. Ovak mladina pozabi na svoje korenjé« - je povödala Marija Makovecki pa cüjdjala: »Na števanovskom cintori sem najšla tri grobe, na šteraj piše moj dekliški priimek, Čiček. Špajsno mi je bilau, zatok sem napravila fotografije. Zdaj mo začnili iskat, od kec so naši stari starci. Če so naši prišli k vam, ali vaši k nam.«
Drüga skupina lidi je odišla k graničarskomi muzeji, gde so leko spoznali, kak so v cajtaj »železne fijanke« živeli sodacke po kasarnaj. Med najgir gosti smo najšli Ano Perschy z Bakonyszentlászlóna, pri njinoj iži na Gorenjom Seniki je v tisti žmetni časaj vsikdar dosta graničarov bilau. »Pri našom rami so meli draut na ednoj sojej, ta so mogli vsikšo vöro gortiti pa se zglasiti. Kaulivrat so ojdli pa so tisto mogli nutzglasiti. Če so nej tam bili, so včasi prišli gledat, ka je nauvoga« - so pripovejdali strina Ana, šteri so zatok prišli v Števanovce, ka bi se srečali s starimi spoznanimi. V etom sodačkom muzeji pa so eške nikdar nej bili. »Odila sem v Gubinoj kasarni na Gorenjom Siniki. Tam so film kazali, smo ojdli gledat. Tam so tö držali svinjé pa küjali. Tistoga ipa so eške s konjami ojdli, nej z autonami pa motorami kak gnes. Gda so srmacke sodacke čüli, ka konji dejo, so šli včasi na svojo mesto, če so nej tam bili. Sigurno je bilau, fejst.«
Če pa je štoj bole nika krepkoga nüco, se je leko podau na paut k števanovskoj žganjarni, doj po cerkvenom bregej. Leko si je pogledno, kak žgéjo palinko pa probo edno malo kraplo, čisto kak skuzo. Feri Kranjec z Budimpešte eške poni, kak so s Slovenske vesi nosli sadje za palinko žgat v Števanovce. »Zdaj vidim, ka tü gestejo drva. Tistoga ipa smo mi eške drva tö mogli cujdati, gda smo prinesli za žgati. Zdaj pa svoja drva nücajo.« Feri Kranjec, kak je povödo, najraj domanjo palinko pigé. »Če domanjo škem piti, te je tau števanovska. Vejpa v krajini samo tü žgéjo« -  je raztomačo Feri pa eške povödo, ka na vsikšo srečanje pride. »Dostakrat 10 lejt tádé, ka se ne srečamo. Pozovém pa eške takše pajdaše tö, ka so z drügi vesnic ali smo vküper slüžili sodačijo.«
Po krapli dobre palinke so leko vsi gostje državnoga srečanja bole koražno plesali na bali. »Porabska Mati« pa je leko pá vesela bila, ka so njeni mlajši znauvič vküpprišli donk za eden den.
-dm-




Najmlajši udeleženec (4 leta) je maraton prekolesaril s pomočjo očeta

Jožef Karba

Terezija Hajós


Marija Makovecki



Ana Perschy

Ferenc Kranjec

OD
SLOVENIJE…

Dnevi Havanna v Budimpešti

V XVII. okrožji Budimpešte, gde najdemo 10 narodnostni samouprav, se vsako leto orginizira Narodnostni den tisti cajt, gda so Dnevi Havanna. Letos so tej dnevi držali od 9. do 16. septembra. Narodnostni den je v zadnji lejtaj na slednjo soboto. Prvin je tak bilau, ka so se tej dnevi v soboto začnili z Narodnostnim festivalom. Te je vsakša samouprava v narodnostnom parki gora potegnila zastavo matične države, potistim se je pa začno kulturni program na odri pri kulturnom daumi Béla Kondor.
Letos je slovenska samouprava mejla priliko, ka je leko organizirala svoj program na začetki dnevov Havanna. Tau je pa zatau bilau, ka je Državno srečanje Slovencov ranč na tisti den spadnilo, da bi mi tü mogli biti kak organizatorji festivala. Samouprava je nej stejla dola ostaniti z ednoga programa nej. Po enom tali dužnosti mamo tü. V taum velkom varaši moramo nota pokazati našo kulturo. Po drugom tali, svoj rojstni kraj je vsikdar dobro gor poiskati, najti se s spoznancami, s sterimi se vejndrik samo tü sreča človek, poslüšati materni gezik, pesmi, gledati plese, tau pa za nas nej slejdnjo delo. Tak ka smo se te tak odlaučili, ka mo eden keden prvin meli program, pri tom nam ja pomagala ravnateljica kulturnoga doma.
Letos smo nastopajoče imeli iz Porabja, žensko folklorno skupino iz Slovenske vesi. Ženske so začnile plesati 2010. majuša. Zdaj pleše osem parov. Podpira je Narodnostna samouprava Monošter, dobile so pomauč od Zveze tö, pa članice v žebko tö segnejo. Več nastopov so mele že po porabski vasaj, zvün toga v Csörötneki, v Magyarlaki, na Rábafüzesi in v Magyarnádalji.
Program se je začno v šestnajstoj vöri. Naši gostje so že rano mogli gorastaniti, aj se pri cajta pripelajo k nam. Najprvin smo je pogostili v enoj gostilni. Potistim so se preoblekle ženske v lejpe noše. Ravnataljica kulturnoga doma je vsaksoga lepau pozdravila, med njimi lokalnoga župana Attilo Ughyna, podžupana Tamása Csomona, on skrbi za narodnostne samo-uprave. Najprvin so ženske plesale dva venca slovenskih plesov, potistim madžarske tö. Velko ploskanje so dobile. Potistim je župan odpro Dneve Havanna, letošnji dnevi so bili edenajsti. Župan je tapravo, ka dugo-dugo lejt je tau mesto, Havanna telep nej na dobrom glasi bilau, zato ka vsefele lüstvo se je zbralo v tej velki blokaj. Zdaj že 4-5 lejt, ka je ovak tü. Bloke obnauvlajo, na mir policajge skrb majo pa kamere. Dosta igrišč so napravili za mlajše in tak tadala. Potistim je Tibor Erdélyi, kipar, mojster ljudske obrti, koreograf, dobitnik Erkelove nagrade odpro rastavo rezbarja Béle Horvátha, mojstra ljudske obrti, dobitnika nagrade Kapoli, steri živi tü v našom okrožji. Čüdovite predmete so si leko poglednili vsi navzauči. Potistim so pá ženske prišle na oder, zaplesale so ples iz Moldove. Za te ples so tö velko ploskanje dobile. Župan je pravo, kak je tau lepau, ka narodnost iz zahodnoga tala rosaga pleše plese enoga drugoga naroda, steri je paulek vzhodnoga tala rosaga. On se je tö zahvalo ženskam za lejpi program. 
Na konci programa je kulturni dom pogostiu s pogačami, z vinom vse navzauče.
Samouprava je tö pozvala nastopajoče in naše goste v narodni dom, gde smo nadaljevali pri bejlom stauli. V narodni daum pela paut prejk parka narodnosti, gde stoji spomenik, steroga so postavile narodnostne samouprave. Pred njim smo napravili fotografijo za spomin. V daumi se je predsednik samouprave zavahlo ženskam, ka so se vzéle za tau gostovanje. Želo njim je ešče dosta nastopov, dosta uspehov, pa aj ešče dugo dugo vküp ostanejo. Mi, steri smo tü v Budimpešti, smo tö ponosni na ženske, vej so pa s tejm lejpim programom dvignile ceno nas, Slovence, vej pa prejk tašni programov furt več Madžarov vej, ka živejo tü Slovenci, pa tau tö, ka je naša matična država Slovenija. Kak je tau dobro čüti v taum velkom varaši enomi pripadniki narodnosti, gda hvalijo njegvo matično državo. Naš cilj je tadala tau s tejmi programi, ka pridejo k nam iz Porabja ali pa iz Slovenije skupine, naj čüjemo živo slovensko materno rejč, lejpe pesmi, vidimo lejpe stare plese, šege, aj ne pozabimo, in vse te stvari aj vidijo in spoznajo druge narodnosti in Madžari tö.
Zahvalimo se Skladi Wekerle, steri je s pejnezi podpiro naš program, lokalnoj samoupravi pa sodelovcom kulturnoga doma.
Zahvalimo našim lidam tö, mislimo, ka njim je nej žau, ka so prišli pa so bili z nami.
Jože Karba
podpredsednik 

Janša našel podporo za reforme v tujini
Predsednik vlade Janez Janša je podporo za prihajajoče nujne reformne in stabilizacijske ukrepe šel iskat v tujino. Najprej se je mudil pri luksemburškem premieru in dolgoletnemu šefu evroskupine Jeanu-Claudu Junckerju. Ta je zatrdil, da gredo reforme, ki jih predlaga slovenska vlada, v pravo smer in so izjemno pomembne tako za Slovenijo kot posredno tudi za celotno območje evra. Slovenski premier se je nato zglasil še pri predsedniku irske vlade Endi Kennyju. Irska je morala namreč zaradi velikanskih stroškov reševanja skoraj propadlega bančnega sistema zaprositi za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada, Janša je pri irskih sogovornikih poizvedoval o irskih izkušnjah. Nova sanacija bank v prihodnjih mesecih namreč čaka tudi Slovenijo, ki želi pri tem stroške za davkoplačevalce čim bolj omejiti.
Ključni reformi trga dela in pokojninskega sistema
Vlada je obravnavala in potrdila tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da paket zajema 21 zakonov in 12 podzakonskih aktov, 10 strateških dokumentov in pet finančnih instrumentov. Spremembe vključujejo področja delovnopravne zakonodaje, bančnega sistema, poslovnega okolja ter kmetijstva, okolja in prostora. »Gre za enega od najpomembnejših strateških dokumentov, ki predstavlja program dela vlade do konca leta,« je dejal Žerjav. Kot ključni del paketa je navedel reformo trga dela, ki zajema prenovo zakona o delovnih razmerjih, novelo zakona o urejanju trga dela in, dodatno, novelo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ter pokojninsko reformo. Zakoni so vezani na socialni dialog in minister upa, da bodo pogajalske strani uspele najti kompromise. 



Ženske iz Slovenske vesi so plesale slovenske in vogrske plese

Slovenci med publikov na odprtji Dnevov Havanna


Spominska slika v parki

… DO
MADŽARSKE

Fejst sem vesela

14. septembra so velki den meli tisti, šteri so od leta 1949 do leta 1957 na gorenjoseničko osnovno šaulo odli, zato ka te den so meli 55-letno srečanje. Tau srečanje je najprvin Micini Šuliči iz Hrvatskoga Židanja/Horvátzsidány na misli prišlo, ka bi se dobro bilau gnauk dobiti s tistimi, s šterimi je vküper, v eden klas odla v šaulo. Začnila je organizirati pa hvala baugi se je posrečilo, tak so se te v petek, 14. septembra na Gorenjom Seniki srečali.
- Mici, zaka vas tak fejst veseli tau srečanje?
»Name tau fejst veseli, zato ka mi smo petdesetdrügoga mogli odtec kraj iti. Zato, ka so oča meli edno krčmau, pa za volo tauga so staroga očo pa mater na Hortobágy odpelali, mi s starišami smo pa na Meggyespuszta odišli. Ge sem se potistim več nej najšla s tistimi, s šterimi sem vküper v šaulo odla. Name je leranca fejst rada mejla, pa me je vsigdar, vsigdar baužala. Tau je zame žmetno bilau, ka doma sem med Slovenci bila, kama sem pa prišla, tam so samo Vaugri bili. Vsigdar sem djaukala, zakoj smo mogli mi ta titi, zato ka te sem eške ge telko pameti nej mejla, ka bi tau sporazmejla. Petdesetdrügoga augustuša, gda sem deset lejt stara bila, na prečiščavanji (obhajilo) sem eške tü bila, pa potistim smo odišli, tauma de zdaj vernau šestdeset lejt.«  
- Gde zdaj živete?
»V Horvátzsidányi živem, zato ka ta sem se oženila. Dapa tam je tü tak bilau, ka kulacka krv kulaka najde. Tam pri možej so tü vse podržavili (államosítottak), tak ka vse se je vtrgnilo, vse sva tak po srmačko začnila, eške ram sva mogla küpiti. Mauž mi je rano mrau, samo dvajsti lejt sva bila vküper, zdaj že trideset lejt sama živem. Nej je bilau léko, zato ka dug sva mela na kuči, pa dostakrat sem eške telko penez nej mejla, ka bi si krü leko küpla. Pa te sem eške dva sina mogla raniti.« 
- Odli ste domau na Gorenji Senik?
»Prvin sem dostakrat ojdla se na Gorenji Senik, zato ka so stara mati, tetica pa botra tü živele. Dapa zdaj že zaman pridem, ka nikoga nejman več, vsi so tapomrli. Za volo tauga me je mojo srce tak bolelo pa tak žmetno bilau. Zato sem si tak mislila, ka bi dobro bilau eške gnauk vküppridti s tistimi, šteri eške živimo, šteri smo v eden klas odli, aj se leko eden drügoma veselimo. Na tejm sem ge že tri lejta študirala, kak bi tau leko vküperprinesla. Dostakrat mi je napamet prišlo, gda je stoj tašo srečanje emo, ka zaka bi mi tö nej leko meli. Te sem gorzvala Bajzek Micko, pa sva se začnile pogučavati, pa lüstvo vküpiskati. Eške Marijano Sukičevo smo prosili, aj v novine Porabje eden skupni naš kejp nutik deja, pa napiše malo tau, ka bauda. Tak sva mislile, če trbej, te müvedvej plačave te obed, samo aj pridejo tisti, šteri eške živijo. Edna iz Soprona mi je telefonirala, tak djaukala, ka ne more pridti, zato ka betežna, pa me je prosila, aj pozdravim vsakšoga, šteri pride.« 
- Vse ste prejk telefona organizirali ali ste odli tü?
»Z Bajzek Mickov sve es prišle, pa sve malo kauli šle, pa poglednile, kak baude. Ta senička ravnateljica, Ildiko Trajber, nas je tak lopau čakala pa gučala z nami, ka tak bi mogo biti vsakši školnik, kakšna je ona.« 
- Kelko vas je vküpprišlo?
»Tak mislim, ka nas tak edenajset baude, zato ka edna v Pešti, drüga v Šoproni betežna, pa odtec s Senika je edna nej prišla, zaka, tau ne vejm. Vejpa nika bi nje nej koštalo, samo telko, aj bi malo vküper leko bili.« 
- Kama te še šli zvün šaule?
»Poglednemo eške grob gospauda Kühara, zato ka so oni nas včili moliti. Pa tau tö nikdar ne pozabim, da je prvo prečiščavanje bilau, smo dobili od nji čaj pa kolač, tak žmano je tisto bilau, ka tau teba ranč ne moram povedati.« 
- Kak mate program?
»V desetoj vöri smo se dobili tü pri Kerni, potejm demo podnek v vrtec na obed. Po obödi si poglednemo Küharovo spominsko hišo pa odidemo molit k njigvomi grobi. Gda s tejm vse zgotauvimo, te demo v šaulo, po šauli pa s štrtim busom vsakši de domau. Vüpam, ka se dobro posreči pa vsakši zadovolen baude.«
- Kakšna je te šaula bila, gda ste vi taodli?
»Mi smo eške v tisto staro šaulo odli, tam je tö osem klasov bilau tak eden za drügim. Dosta se ne spaunim, zato ka sem ge brž kraj odišla od tec. Na našo razredničarko Évo Orbán se dobro spaumnim, ona je te dvajsti lejt stara bila, mi pa deset. Ona je tü začnila včiti na Seniki, mi smo bili njeni prvi klas. Iz Varaša se je z biciklinom gorparpelala vsakši keden, med kednom je tü bila, ka je mejla edno sobo, gde je leko spala. Njé tö nikdar ne morem pozabiti, zdaj je osemdeset lejt stara. Nej mogla pridti, ka go je hči v Budimpešto pelala, dapa pisala je nam edno lejpo pismo. V tom pismi piše malo od sebe, ka se je z njauv zgaudilo, pa tau, ka se dobro spominja na nas. ‚Nikdar vas ne pozabim, vsigdar te mi v srcej’, tak je skončala svoje pisanje. Vejš, ka gda smo tau šteli, ka nam je vse na djoj šlau.« 
- Ka ste leko pripovejdali, da telko lejt nejste se vidli?
»Vse fele, sto kak je, ka se je z njim zgaudilo, dapa bilau tak tö, ka smo mogli pitati, ka čidna si ti gé. Zato ka šteri so daleč kraj odišli, tisti so se samo rejdko ali sploj nej vidli. Dapa leko povejm, ka tau je meni fejst, fejst velko veseldje, ka se mi je ta želja leko spunila.«
Karči Holec 

Predhodna registracija pred volitvami
Prejšnji teden so trije poslanci, (dva fidesovca in krščanski demokrat) predložili parlamentu osnutek zakona o poteku volitev, ki predvideva predhodno registracijo volivcev. V volilni register bodo prišli le volivci, ki bodo to sami prosili. Registracija bo petekala vsako četrto leto, in sicer od septembra pred letom volitev do dveh tednov pred dnevom volitev. Volivci se bodo lahko vpisali v register osebno na občinah pri notarju ali preko elektronske pošte. Za vpis v volilni register po navadni pošti bo le dva tedna časa, in sicer med 1. in 15. septembrom, kar je po mnenju opozicije precej skrb zbujajoče, kljub temu da bo pred tem datumom (v mesecu avgustu) dobil vsak državljan pisno informacijo o možnosti volilne registracije. Registracija bo veljala tako za domače parlamentarne in občinske volitve kot tudi za volitve v Evropski parlament.
Na podlagi sedanjega osnutka bo tudi kandidatura poenostavljena. Novost je, da bodo lahko kandidate postavljale tudi civilne in družbene organizacije, ne le politične stranke. Posamezni kandidat h kandidaturi potrebuje le 200 podpisov volivcev, in ne tisoč priporočilnih listkov kot je bilo to do sedaj. Noviteta bo tudi, da bo lahko isti volivec dal podporo več kanditadom.
Osnutek zakona predvideva, da bo mandat Nacionalne volilne komisije veljal za devet let, člane komisije bo izvolil parlament z dvotretjinsko večino.
  
Logistični center za  mrežo drogerij Müller v Letenyu
Prejšnji teden so v Letenyu predali nov logistični center za mrežo drogerij Müller, ki bo oskrboval trgovine na Madžarskem in Hrvaškem ter v Sloveniji. Investicija je stala 2,8 milijarde forintov. V logističnem centru na več kot 18 tisoč m2 bo delalo 300 delavcev v dveh izmenah. Erwin Müller, lastnik nemškega podjetja, je poudaril, da bodo pred božično-novoletno sezono zaposlili še nadaljnjih sto ljudi in bodo delali v treh izmenah. Sedanje površine želijo povečati na 23 tisoč m2 , kapacitete obdelave pa s 13 tisoč artiklov na 39 tisoč.


Mici Šulič (Horváth Istvánné)


Na Gorenjom Seniki so se najšli tisti, steri so od lejta 1949 do leta 1957 ojdli v šaulo  

Murska Sobota:pomembna glasbena novost

Murska Sobota

MURSKE BALADE
IN ROMANCE

MURIN PARK SKULPTUR

Nekdanji ponos Pomurja in Slovenije, konferkcijska tovarna Mura s prek 6 tisoč zaposlenimi, je pustila v Murski Soboti trajne sledi na različnih področjih. Financirala je gradnjo stanovanj, otroških vrtcev in infrastrukture, prispevala denar za športne dejavnosti, zlasti za nogomet in za kulturo. Tako je po zamisli umetnostnega zgodovianrja dr. Staneta Bernika in hortikulturnega strokovnjaka dr. Aleksandra Šiftarja  leta 1980 nastal Murin park skultur, ki so jih razporedili po velikem tovarniškem dvorišču. 
Mura je šla v stečaj kot večje število slovenskih tekstilnih in drugih tovarn, od nekoč 6 tisoč delavk in delavcev z vseh koncev Pomurja, jih zdaj dela le tisoč in nekaj. Sprehod po velikem Murinem dvorišču daje tistim, ki poznajo tovarno v njenem razcvetu, kaj žalostno podobo srednje zapuščenih tovarniških hal, ob katerih se bohoti plevel ali z zidov odpada omet. Vsaj tako kaže, da stečajni upravitelj Branko Đorđević kupca za vse proizvodne prostore skupaj ne bo uspel najti, zato bo prej ali pozneje Muro raz-prodal po delih. In da Murin park skulptur in bogata zbirka slik ne bi doživela enake usode kot vse ostalo, je murskosoboška Galerija iz stečajne mase, kot se uradno reče temu, kar je zdaj na Murinem dvorišču, odkupila deset likovnih del prekmurskih akademskih slikarjev: Nikolaja Beera, Zdenka Huzjana, Sandija Červeka, Franca Mesariča, Marjana Gumilarja in Štefana Hauka ter delo koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja. Pomurski muzej pa se je zavzel za odkup skulptur priznanih slovenskih akademskih kiparjev in enako kot Galerija dobil od ministrstva za kulturo denar. Avtorji skulptur so Jenez Boljka, Dragica Čadež Lapajne, Peter Černe, Tone Demšar, Janez Lenassi, Mojca Smerdu, Slavko Tihec, Dušan Tršar in Luj Vodopivec. Vrednost Murinih umetnin je bila ocenjena na 180 tisoč evrov, Galerija in Pomurski muzej sta jih »dobila« za 70 tisoč evrov. Stečajni upravitelj Branko Đorđević tudi zagotavlja, da se bodo morali kupci Murinega dvorišča, na katerem je park skulptur, s pogodbo zavezati, da razstavljenih del ne bodo odstranili in da bodo skrbeli za ureditev okolice. 
Pomurski muzej je izdal tudi brošuro dr. Janeza Balažica o Murinem parku skulptur. Direktorica muzeja Metka Fujs je v Predgovoru  zapisala: »S pomočjo gospodarstva so se od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja oblikovale mnoge umetniške zbirke, ki so našle mesto znotraj podjetij kot del opreme poslovnih prostorov, tovarniških dvorišč ali celo zunaj le-teh v obliki javnih plastik, ki so še danes zaščitni znak mnogih slovenskih krajev... V pogojih svobodnega tržnega gospodarstva, ki ga uravnavajo globalni trendi, pa se je v novem tisoč-letju drastično spremenila tudi podoba in vloga industrije, ki se bodisi ukvarja le z lastnim poslovnim preživetjem ali celo popolnoma izginja iz našega okolja.«  Dr. Janez Balažic  je opisal nastajanje Murinega parka skulptur in predstavil avtorje in njihovo delo, predvsem pa dela, ki so v Murski Soboti. V katalogu Mura – odprto, so tudi fotografije  (Tomislav Vrečič) skulptur, razporejenih po dvorišču nekdanjega ponosa Pomurja, konfekcijske tovarne Mura. 
E.Ružič

Na zgoščenki, ki je nastala v uredništvu in pod umetniškim vodstvom Ferija Lainščka, Vlada Žabota in Slavka Šuklarja, je štirinajst pesmi, za katere so besedila v prekmurskem in prleškem narečju napisali: Marko Kočar, Štefan Kardoš, Vlado Poredoš, Milan Vincetič, Dušan Šarotar, Vlado Kreslin, Feri Lainšček in Vlado Žabot. Enajst je skladateljev, Murska Banda, ki izvaja skladbe, šteje sedem glasbenikov, poje devet bolj ali manj znanih pevcev. Zgoščenka je izšla pri založbi Argo, društvo za humanistična vprašanja, večino denarja  z Evropske prestolnice kulture, kjer je Murska Sobota eno izmed partnerskih mest, javna predstavitev je bila v soboški gledališki dvorani Park in s tolikšnim zanimanjem, da mnogi niso mogli v živo poslušati štirinajst narečnih skladb. Obiskovalci so z velikim navdušenjem pozdravili izvajalce, kar ni niti presenetljivo, kajti nastop je bil odličen, enakih ali podobnih glasbenih dogodkov je v Murski Soboti malo, če omenjeni ni bil celo eden prvih, zlasti po izvirnosti in številu nastopajočih. 
Murske balade in romance ali poklon duhovnemu bitju Pomurja je naslovil v spremljajoči knjižici svoj premislek pisatelj Vlado Žabot, tudi eden izmed avtorjev narečnih besedil. S Pomurjem povezani avtorji besedil in glasbe se zavedajo bogate in dragocene tradicije, »umeščenosti v ustvarjalno živahen panonski prostor, v vplivna območja nemške, madžarske in hrvaške kulture, v katerih je skozi stoletja zmoglo obstajati in vztrajati v svoji izrazni barvitosti.« 
Mogoče se zdi, da je v današnjem času preveč skrbi in da je pesniško življenje Prekmurcev neke vrste romantična iluzija, sanjarjenje ali celo pravljica, »ki nezadržno in za vselej kopni celo iz poslednjih pesniških duš. Pravzaprav je treba prizanti, da je vsakadnji videz res tak.« Kljub vsem neprijaznostim globalizacije in vseh drugih vplivov je dobro, če se zavedamo lastne duhovne posebnosti in lastne resničnosti. Vlado Žabot pravi, da človek živi pesniško,«ko sanjari, upa, ko ga je strah, ko ljubi, ko snuje srečno prihodnost zase, za svojo družinbo, ko moli, ko se ga nekaj čisto potihem dotakne... O tem torej v pomurskih narečjih z glasovi domačinov pojejo pričujoče pesmi. In so z vso preostalo pomursko pesniško živostjo in ustvarjalnostjo nekako starinske in hkrati sodobne, nekako domače, minljive in hkrati univerzalne in trajne. Z njimi in v njih namreč pomurski pesniški človek in pomurski pesniški bog, enako človeška in božja obenem, malo vesela in žalostna, malo pijana in trezna, malo vsakdanja in malo nebeška, hodita z roko v roki v neznano.«
V knjižici, priloženi k zgoščenki, so natisnjene tudi pesmi, kot prijetno dopolnilo zanimivega kulturnega projekta, ki bo zagotovo odmeven tudi izven Pomurja.
E. Ružič



Janez Boljka, Bik, skulptura v bronu iz leta 1985, ki spada v sam vrh sodobnega kiparstva na Slovenskem.


Janez Lenassi, Prostorska kompozicija (1985) pred  upravno zgradbo nekdanje, v Evropi čislane konfekcijske tovarne Mura.

 PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA


Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. 

 Krava

Tou prpvejst veseloga fudaša eške najbole drouvni mlajši pounijo. Gdakoli kakšno kravo vidijo na taveni, vejo pitati pa se kcuj smedjati:
»Veseloga fudaša nega na njoj?«
Tou pa zatoga volo, ka je tou trno smejšna prpovejst. Pa zatoga volo tö, ka jo najraj mlajšom pripovejda. 
»Pomalek mlajši več nete ved-li, ka je tou krava gé. Vej je pa skur več ne morete videti. Zatoga volo pounite, ka vam gučim. Bilou je tou v tistom časi, gda si leko na poštijaj pa potaj eške zavole krav srečo. Koula so vlačile, orale pa se pasle na travnikaj skrak ramov. Ja, ja, toga več skur nega, pomalek pa toga sploj več nede. Kak sam pravo, tou se je zgodilo v tisti časaj. 
K meni domou je prišo eden velki paver. Za dva tedna de žetev emo, mi je pravo. Pa dosta lidi de emo gor vzeti pa zatoga volo njim ške na dvouri veselico naprajti. Po velki pa dobri žetvi tou tak mora biti, je eške pravo pa sva se pogoudila. Dva tedna je brž taminoulo. Ve-čer so z delom zgotouvili. Ge sam že na svojom mesti biu. Gda je slejgen pojo večerdjo, sam fude naprej vzeu pa se je začnolo. Kakoli so znamtrani bili, brž so plesati začnoli. Najbole pa paver pa njegva žena. Sam ne vejm, gda je pounouč vövdarila. Šou sam do pavra pa ga pito, če pomalek že zgotouvimo. Gvüšno so lidge že trüjdni. Un pa se mi je samo smidjau, pa pito, če sam ge nej trüden. Na, zdaj sam se ge njemi na velke začno smedjati. Ge, trüden! Boug moj, takšno se je eške nej zgdilo. Leko igram do prvoga sunca pa eške tadale, dokejč se meša ne začne. Na, tou bi un rad vido! Dobro, sam pravo. Dobro, če nede tak, ge mo po cejloj vesi na kravinoj glavej igro. Pa sva v rokou segnola. Vej pa, prosim vas!? Ka bi ge tou nej mogo, ge, ka sam že telko takšoga obredo!? Igro sam, vlačo fude, ka se je vse vužigalo. Zmejs sam samo malo dola stano, ka so se prsti spočinouli, ka sam kaj malo pojo, pa brž tadale. Sunce je že stanolo, ka sam znouva malo dola stano. Zo san falat mesa pa malo krüja. Nika sam tam nut v sebi začno broditi. Pa bole sam brodo, bole sam biu sneni. Ge ne vejm gda, ne vejn kak, depa, samo nagnouk je moja glava na stoli bila pa že sam spau. Spau sam pa li samo spau. Nin od daleč sam čüu, kak v törmi zvon zvoni. Tak nagnouk sam gora skočo, vzeu fude pa začno igrati. Niške nej šou plesat, skur niške več nej tam biu. Samo paver, njegva držina pa dva ali trgé sousedge. Tam so me gledali pa se li samo smedjali. So se mi smedjali, krava tam zar za njimi pa je veselo mükala. Brž sam vedo, ka je ge. Malo me sram bilou, malo pa nej. Nika, ka sam pravo, tak mora biti. 
Vseu sam se med rogle na kravino glavou. Paver je primo za vouže pa sva že šla po vesi. Takšo eške svejt nej vido. Vlejko sam fude tam med roglami, krava je mükala, lidge, ka so nej bili pri meši, pa so naj ojdli na poštijo gledat pa poslüšat. Najprva smo mi trgé tak ojdli po dugoj poštiji. Skur eno vöro. Pa smo prišli do cerkve ranč v tisto minuto, kak se je meša zgotouvila. Ja, tam smo eno vöro veselico držali. Lidge so djufkali, plesali, plebanoš pa se je od velke nevoule cejli čas križo. 
Potejm smo šli po potaj po brgaj. Ja, takšno je eške nej bilou. Vsikši človek v vesi, vsikši pes nas je leko vido pa poslüšo. Nin kesno zadvečerka smo zgotouvili. Ge pa sam nika nej sneni biu. Lidge so k pavri na dvour prišli pa sam tadale držo veselico. Več nej zmejs med roglami. Krava, vej ne pounim, kak se je zvala, je trüdna spala pa tri dni nej mlejka davala. Ja, libleni moji, tak je tou bilou pa nikak ovak nej.« 
Miki Roš

Najbole čisto

Pismo iz Sobote

Reklame na teveni sam že od inda svejta nej najbole maro. Vsigdar se mi je tak vidlo, kak bi tisto, od koga mi gučijo pa mi škejo odati, mujs mogo küpiti. Če tou ne küpim, je z meuv nika nej v redi, sam si brodo. Zatoga volo neškem takše gledati. Depa, kakoli je gé, nikak nejde, ka bi je nej vido, ka bi je nej vpamet vzeu. Rejsan, ka so gnešnje reklame vcejlak ovakše, kak so inda bile. Ja, vse na toum svejti se vsikši den vömini pa tak reklame tö. 
Mi doma mamo eden takši nej najbole nouvi auto. Dobro, naša deset lejt stara gara je za nas eške vcejlak dobra gé. Gda pa na teveni vidin, kakšne vse nouve autone delajo, ja, po tejm že po meni kopa, kak je naš že stari. Že si brodim, kak nikšne pejneze dobim pa si nouvoga küpim. Depa, steroga, kakšnoga? Eden je boukši od drugoga. Eden menje pancina spige kak drugi. Vsikši vsefele nut ma, kak pa kakši drugi. Pa gda vse tou po meni kopa, našoga poglednem pa je un nam eške vsigdar zavolé dober. 
Za tejmi autonami so druge reklame, ka mi na mozgé dejo, tiste, ka od akcije gučijo. Boug moj! V toj bauti geste akcija za mesou, v drugoj akcija za pijače, v tretjoj akcija za konzerve, v štrtoj akcija za mlejko, v petoj majo najbole falo šalato, v šestoj pa akcijo za srat papir. Pa po tejm, gda me s tejmi reklamami za akcijo do kraja zmantrajo, po tejm me nouva nevola zaodi. Vse telko akcij majo, ge pa pejnez nemam, ka bi si vse tou, ka je tak nebesko falo, leko küpo. 
Najbole od vsej reklam pa mi na žile dejo tiste, ka ponüjajo detergente, vsefele nikšne oneje za sronjeke pa vse takšno. Več od polonje reklam je gé od toga. Najprva geste eden pra za gvant prati, ka je gé ekološko najbole naprej valaun. Po tejm pride drugi pra, ka takšno vözapere, ka tou eden ne more naprajti. Brž po tom praji mi vözglasijo, ka ge sploj doma nemam dobre žajfe. Zatoga volo aj si njigvo küpim, pa po tejm mo vido, ka je prava pa najboukša žajfa. Za žajfo mi tri paste za zobe pokažejo. Takšno mi povejo, ka si brodim, če sploj geste kaj boukšoga na toum svejti. Zaprav, povejo mi, ka nigdar niške boukše ne napravi. Depa, vraga! Že brž za tejm zvejm, ka geste ena eške boukša. Ja, pa za njou eške edne gvüšno geste. Gda to tamine, sronjeki na rejd pridejo. Tam vse takšno leko vidiš, ka bi skur nej mogo vörvati. Depa, dun ne lažejo. Če s tistim nikšnim njihovim onejom šankrejt spucaš, leko vö iz njega gejš, tak čisti grata. Depa, že si vejn brodite, ka gestejo eške boukši od toga. Pa istino mate. Vsigdar neške boukše od najboukšoga vönajde. Na, škem prajti, nam tumači, ka je njegvo najboukše. Od šankrejti pa nas reklame znouva odpelajo v mašin za gvant prati. Če nut v njega vligeš nikšen onej, de gvant tak méki pa léki, ka človek ranč vpamet ne vzeme, ka je oblečeni gé. 
Gda vse tou vidim pa čüjem, se mujs moram poglednoti pa sam sebe prdenoti. Ja, zatoga volo, ka začnem broditi, kak sam ge vcejlak zamazani pa vonječi. Sploj se ne vejm mujvati pa sploj ne vejm, kak mora gvant biti zaprani. Kak bi se do tej rek-lam lidge sploj nej za sebe brigali, me mantra. Vej sam se pa deset, dvajsti, tresti lejt nazaj tö mujvo pa gvant smo prali brezi vsega toga. Depa, reklame so tak suges-tivne, ka se tou pravi, nam tak gučijo, kak bi se rejsan vse vküper ranč z njimi zač-nolo. 
Gda te čiste raklame taminejo, pa nam vcejlak nouvi auto pažejo, ka skur brezi pancina de po poštiji. Skur nika drugo nej trbej, samo pejneze trbej meti. Takšne raklame, kak vcejlak čisto pa pošteno do pejnez priti pa eške nejsam vido. 
 Miki

BARVE IN RADOSTI 
PORABSKE JESENI


PETEK, 28.09.2012, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI,  7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RAZOČARANJE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, ODDAJA ZA MLADE, 11.10 VRNITEV DOMOV, DOK. FILM, 11.25 V DOTIKU Z VODO, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.20 2012, LETO NIČ: KJE JE DEDEK?, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.05 POZABLJENO BOGASTVO VEZENIN, DOK. ODD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 JUBILEJNI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK 2012, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
PETEK, 28.09.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.35 DOBRO JUTRO, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA, 14.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.25 OSMI DAN, 15.55 LYNX MAGAZIN, 16.30 ŽOGARIJA, 17.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 ČRNO-BELI ČASI, 18.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.35 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE, DOK. ODD., 20.00 LEGENDA O KRISTALNIH LOBANJAH, DOK. ODD., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.10 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.05 NADZORNIKA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.40 JEZDECI APOKALIPSE, AM. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 29.09.2012, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: FRAN MILČINSKI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: ZVOK JE VSEPOVSOD, 7.45 BINE: VLAK, LUTK. NAN., 8.05 ZMAJ BAJBAJ, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 BIBA SE GIBA, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 ČRNA OVCA, KRATKI FILM, 10.45 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR.  NAN., 11.20 KINO KEKEC: LOTI IZ NAREDISAMA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.25 NA VRTU, 15.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.05 ČUDOVITI SVET POD ZEMLJO, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ČEZ PLANKE: ČILE, 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 DOBRI WILL HUNTING, AM. FILM, 23.40 POROČILA, 0.15 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.30 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.20 OZARE, 1.25 DNEVNIK,  UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
SOBOTA, 29.09.2012, II. SPORED TVS
10.00 SKOZI ČAS, 10.10 POGLEDI SLOVENIJE,  11.35 SLOVENCI V ITALIJI, 12.05 OSMI DAN, 12.55 FESTIVAL FENS 2012 – NAJSTNIŠKI, 14.00 SKRIVNOSTNI SVET MAJEV, POTOPIS, 14.50 KONCERT GIMNAZIJE KRANJ: NOSTALGIJA S  SLOVENSKO POPEVKO, 16.10 KOŠARKA: SUPERPOKAL, UNION OLIMPIJA : KRKA NOVO MESTO, 18.00 BELOKRANJSKI VEČER Z ANSAMBLOM TONIJA VERDERBERJA, 20.00 ŠPORT, 21.30 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 0.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.30 MED VALOVI, 0.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.30    ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 30.09.2012, I. SPORED TVS
6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.00 NAVDIHNJENI ZA LJUBEZEN, DOK. ODD., 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA: PASTORALNI NAČRT, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 JUBILEJNI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK, 15.05 NA SVOJI ZEMLJI, SLOV. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 JUBILEJNI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 INTERVJU: LORDAN ZAFRANOVIĆ, 21.45 ZAKRITI PREMOGOVNIKI KRASA, DOK. ODD., 22.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.10 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
NEDELJA, 30.09.2012, II. SPORED TVS
8.30 SKOZI ČAS, 8.40 GLOBUS, 9.10 LYNX MAGAZIN, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 9.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.15 ŽOGARIJA, 11.00 GLASBENA MATINEJA: FESTIVAL OKTETOV KRANJ 2012, 12.45 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, DANIJEL BRECELJ IN MARKO MUNIH: A. ČOPI, S. PROKOFJEV, 13.30 VLOMILCI DELAJO POLETI, DRUŽINSKA KOMEDIJA, 15.05 ČUDOVITI SVET POD ZEMLJO – SLOVENSKE PODZEMSKE JAME,  DOK. ODD., 15.50 POLKA FILM: O GLASBI, KLOBASAH IN SLOVENCIH V AMERIKI, DOK. FILM, 17.25 ALEKSANDRINKE, DOK. FILM, 19.00 ŠPORTNI IZZIV, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NACISTI V ARGENTINI, DOK. FILM, 20.50 JELICA ŽUŽA, DOK. FELJTON, 21.20 BERLINSKA KONFERENCA 1885 - TEKMA ZA AFRIKO, DOK. ODD., 22.45 KJE SI STARI?, KRATKI FILM, 23.05 PETER BOSSMAN DOBRODOŠEL, DOK. FILM, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
PONEDELJEK, 01.10.2012, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, OTR.  NAN., 10.20 IZ POPOTNE TORBE: ZVOK JE VSEPOVSOD, 10.35 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 11.05 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKO LISTJE, POUČNA NANIZANKA, 16.20 RIBIČ PEPE: ČEZ DEVET PLANIN IN DEVET DOLIN V SLOVENSKE KONJICE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.30 ZABAVA V BLOKU, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZON LIVE 2012, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 01.10.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 MED VALOVI, 14.35 ČUDOVITI SVET POD ZEMLJO - SLOVENSKE PODZEMSKE JAME, DOK. ODD., 15.20 INTERVJU: LORDAN ZAFRANOVIĆ, 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 LEGENDA O KRISTALNIH LOBANJAH, DOK. ODD., 17.35 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 18.05 TO BO MOJ POKLIC: VINSKI SVETOVALEC IN BARMAN, DOK. SER., 18.40 KOROŠKA POJE 2012, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA, 21.10 DEDIŠČINA EVROPE, FR. FILM, 22.45 VERA: IZMIŠLJENA PRIPOVED, ANG. SERIJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 02.10.2012, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.55 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKO LISTJE, POUČNA NANIZANKA, 11.00 RIBIČ PEPE: ČEZ DEVET PLANIN IN DEVET DOLIN V SLOVENSKE KONJICE, 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI BESED: TONE SELIŠKAR, ODDAJA ZA GLUHONEME, 12.00 POROČILA, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: PASTORALNI NAČRT, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE: RASTLINE, LUTK. NAN., 16.25 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.30 CILJ: POLETJE, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.30 ŽAL NAM JE, DOKUMENTAREC, 18.15 PLESI OD POVSOD, DOKUMENTARNO RESNIČNOSTNA ODDAJA, 18.45 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,  ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 DRŽAVNI UDAR V ARGENTINI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 MOTOLOV - MOŽ ZA KOKTAJLOM, DOK. ODD., 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
TOREK, 02.10.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 14.30 ZABAVA V BLOKU, RESNIČNOSTNI ŠOV, 15.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.00 JELICA ŽUŽA, DOK. FELJTON, 17.30 ZAKRITI PREMOGOVNIKI KRASA, DOK. ODD., 18.00 MOSTOVI –HIDAK, 18.35 GLASNIK, 19.00 NEVIDNI, DOK. FILM, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 VELIKO PRIČAKOVANJE, ANG. NAD., 20.50 MUZIKAJETO, 21.20 RAZGALJENI LENNON, ANG. FILM, 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 03.10.2012, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: RASTLINE, LUTK. NAN., 10.30 PEPI VSE VE O POROKI, 10.55 ZLATKO ZAKLADKO: POHAJKOVANJE PO GORJANCIH, 11.10 IGRA, KRATKI FILM, 11.25 ODDAJA ZA OTROKE, 11.35 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 NACISTI V ARGENTINI, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLICAJ ČRT, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.30 OMEMBE VREDNO, RADIJSKA ODDAJA, 18.05 VIRUS TV, RADIJSKA ODDAJA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNU LENNONU, ANG. FILM, 21.40 OBLAK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
SREDA, 03.10.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 15.15 ČEZ PLANKE: ČILE, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.50 NA VRTU, 17.15 ČRNO-BELI ČASI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 EVROPSKI MAGAZIN, 18.45 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 19.00 ČO OJU - BOGINJA TURKIZOV, DOK. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 PORTRET MEZZOSOPRANISTKE BOŽENE GLAVAK, 21.20 DNEVI POEZIJE IN VINA, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 V SANJAH, ANG. FILM, 23.55    ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 04.10.2012, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, LUTK.   NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 SANJE V SKRINJICI, DOK. FILM, 11.35 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE,  MLAD. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.30 UKROČENA TRMOGLAVKA, RESNIČNOSTNI ŠOV, 18.05 DIVJI VEPER, HUM. ODD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
ČETRTEK, 04.10.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.40 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 14.50 JUBILEJNI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK, 16.15 MUZIKAJETO, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.35 UNIVERZA, 18.20 ŽREBANJE DETELJICE, 18.30 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, LAZIO : MARIBOR, 21.15 ZDA PROTI JOHNU LENNONU, DOK. FILM, 22.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 ZABAVNI INFOKANAL

POZVANJE K SODELOVANJU!
Slovenska zveza na Madžarskom zové na tekmovanje vse tista društva, kulturne skupine, šole iz Porabja, ki radi ustvarjajo in se drüžijo. Tekmovanje de 7. oktobra 2012, ob 14.00 vöri v Slovenskom daumi v Monoštri.
Vsakša skupina mora doma pripraviti en „jesenski produkt”: 
- leko je tau jesenski aranžmaj (slika, namizni okras, venec, itd.) 
- ali staršilo .
Kakšni material leko gorponücate pri produkti: vse, ka je ostalo na gračenki, na njivaj, v lasej ali v sadovnjaki (zelenjave, sadje, rauže, veje...), vse ka je povezano z jesenjo. Nücajte najbole naravne (természetes) materiale, farbe...
Prosimo vas, če ste se tak odlaučili, ka te sodelovali na tekmovanji, te vönapišite prijavnico.Pripravljene produkte vsakša skupina mora nutpokazati, reprezentirati tak, ka vsi dobite zraven en sto, šteroga morate okinčati. Potem de vašo delo  žirija cenila, pa razdeli v obej kategorijaj eno-eno prvo mesto.
Ka vas eške čaka na te prijeten jesenski zadvečerek:
- medgeneracijska delavnica (jesenske dekoracije, figure s kukarčnoga lopinja)
- v okviru projekta Upkač, ki se financira iz programa SI-HU, RASK, vküper s porabskimi sadjari, se nut pokaže kak se dela djabočni pa grauzdjovi sok, leko pa koštavate sirupe, marmelado pa suho sadje 
- muzika, spejvanje ljudskih pesmi (Ljudski godci in pevci Gorički lajkoši)
- gastronomska delavnica 


P R I J A V N I C A  
  
1. Ime skupine: ...........................................................................
2. Ime kontaktne osebe, tel.številka, email naslov:
.......................................................................................................
3. Podčrtaj, kateri jesenski produkt boste pripravili:
 aranžmaji (dekoracija)  staršilo
5. Kelko de vas sodelovalo:.....................................................
Prosimo, prijavnico pošlite nazaj do 27.septembra 2012 na Zvezin poštni naslov (9970 Monošter, Gardonyi ulica 1.) ali po emailu (gyongyi.bajzek@freemail.hu).
Datum: ...................................  ............................... 
                podpis