inaerati se sprejemajo iu velja irisMipna vrsta: 8 kr., če sc- tiska 1 krat, iŽ ,, „ y ^ l) 15 ;, ,t „ 11 '* ,, Pri večkratnem tiskanji sa W/ velja 60 kr. m- na ieto.r P- P: f Wmf W____ ita! ilrnrn ii4t>8riv'"k -P'- Vredništvo na velikem trgu n št 9, v II. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. — Drža* ni zbor. Z Dunaja, 15. januarija. Državni zbor se je danes sošel k prvi seji. Poslancev je manjkalo na obeh straneh silno dosti, ker se mnogim današnja seja ni zdela tako važna, da bi se bili podvizali priti na Dunaj. Desnica bila je zarad pre- pičlega števila svojih poslancev dostikrat že . v hudi zadregi; tudi danes je ostala pri toraj preklicati, enem glasovanji v manjšini. Profesor Exner je namreč predlagal, naj se njegov nasvet o markah za obrtne izdelke izroči posebnemu odseku 15. udov, dr. Zeitliammer pa je njemu nasproti nesvetoval, naj se izroči že obstoječemu gospodarskemu odseku, ker ni dobro številnih odsekov še pomnoževati. Pa ta predlog je ostal v manjšini in obveljal je nasvet Exnerjev. Peč sama na sebi nima nobenega pomena, vendar pa priča, da večina ne sme biti nemarna, ako neče propasti pri važnih vprašanjih, ki bi mordd ne ostalo brez slabili nasledkov. Izmed Dalmatinskih poslancev k današnji seji ni bilo nobenega. Dkaz cesarskega namestnika, da ima notranji vradni jezik, ki je bil doslej hrvatski ali italijanski, odslej biti nemški, jih je tako vžalil, da ne-čejo več priti na Dunaj. Vlada je vsled tega v ne majhni zadregi. Pravijo pa, da dotični ukaz ni tako strog, kakor se je pisarilo po časnikih in da ne zadeva sedanjih časov, ampak ima pred očmi še le prihodnost. Vlada namreč želi. naj hi se mlajši vradniki temeljito naučili tudi nemškega jezika, dahi bili kedaj v stanu vradovati nemški. Pa tudi tak ukaz v sedanjem času nikakor ni več primeren, in vlada',bode morala Dalmatincem pustiti take jezikovne pravice, kakoršne so imeli dozdaj. Sporočilo se je toraj dalmatinskim poslancem, naj le pridejo v državni zbor, in cela desnica se bode potegnila za to, da se jim njihove pravice ne kratijo. Prej omenjeni namestniški ukaz se bode moral Obravnavali so se pa v današnji seji samo predlogi v prvem branji, to se pravi, izročili so se raznim odsekom, ki jih imajo pretresati in zboru stavljati svoje nasvete. Prva točka je bila delniška postava, ktero je zbornici predložila vlada sama. Izročila se je brez ugovora posebnemu odseku, ki se bo volil v eni prihodnjih sej. Liberalni listi hudo zamerijo ministru Pražaku, da o tej postavi ni nič spregovoril. Za tem je prišel na vrsto predlog Roserjev, naj vlada skoraj osnuje postavo zoper spridenje jedi in pijače, in sploh za živež potrebnih reči. V svojem govoru je obširno razlagal, kako brezvestni špekulantje kvarijo razne za vsakdanji živež potrebne reči. Podpiral ga je poslanec Kin- udov. Naposled govori še Pacher zoper ravnanje nekterih prodajalcev, ki vedoma ljudi sleparijo s tem, da prodanega blaga ni toliko, kolikor bi ga moralo biti. Predlog njegov se izroči gospodarskemu odseku. V današnji seji so se zbornici izročili tudi nove davkarske postave o osebnem pri-hodninskem, o rentnem davku. Liberalni listi s temi predlogi niso nič kaj zadovoljni in so že danes vdrihali po njih. Silno jih boli, da bodo morali tudi borzni bogatini plačevati od svojih dohodkov, ki so jih dozdaj vživali brez opovir. Prilično bodemo o načrtih teh postav spregovorili obširneje. V današnji seji je g. Klun tudi izročil resolucije ljubljanskih obrtnikov zarad odprave dela po kaznilnicah, zarad osnove samostojnih obrtnijskih zbornic in zarad omejitve za delo odločenega časa. Sklep seje bil je popoludne ob dveh. Prihodnja seja bo v petek 19. t. m., pa brez meritoričnih razprav, ker so na dnevnem redu zopet prva branja posameznih predlogov. Marljivo so se pa dela poprijeli odseki, zlasti budgetni odsek se je že danes zvečer puti Cbllt 1^1. X. v/v b,v ------ ---- Zlasti UUUgeLin UU&CIV ac JC /iC dermann in predlog se je izročil kazenskemu segej j- prvj gej^ v kteri je obravnaval po- A^nnlril i • • 1 * 1-1 - .1 1 „ ^ a «nn«n)(iin /1 nirnl 11A- odseku. M en g er vtemeljeval je potem svoj predlog, da naj se davek naklada popotnim in pohišnim razprodajalcem. Izroči se dav-karskemu odseku. Za njim poprime besedo Exner, ter opravičuje svoj že gori omenjeni predlog, ki se izroči posebnemu odseku 15 kojninski zaklad in pa proračun deželno-brambovskega ministerstva, Prišle so pri tej priliki v razgovor tudi razmere v Kri-vošiji in Bosni. Minister IVelsersheimb je odgovoril, da je v Krivošiji vse mirno; prebivalci so pobegnili v Črnogoro in se niso več vrnili. Radi bi bili sicer prišli zopet Dpoja ?iada. Črtice iz ruske zgodovine. Po Solovjevu in linmjskem .'itisul J. Steki isti. (Dalje.) Ali same vojaške potjehe niso mogle iz-ključljivo zanimati Petra; njega je mučila želja za znanjem. Igre soldaške, ustrojenje soldaških polkov, vse to je pokazivalo željo za izkustvom v vojaštvu, za novo evropsko uredbo, a predstavitelji tega izkustva, te uredbe so bili poleg; v Moskvi je bila cela sloboda, tako zvana nemška, napolnjena s ptujimi najetimi častnici. Semkaj tedaj se je moral naravno in neobhodno obrniti mladi Peter za izkustvom, za znanjem; tukaj se mu je odkril novi svet, ki ga je prikoval za vselej k sebi. Le ti ptuji častnici sicer niso mogli Petra mnogo naučiti, med njimi ni bilo učenih ljudij, ali to je bil večidel narod Siv, vesel, izkušen, ljudje, ki so mnogo sveta vidili: oni so v svojem pripovedanju odkrili ' vse čudeže zapadnega sveta, čudeže zapadne civilizacije; oni so njemu z uvelicavanjem jpredstavljali bogastvo tega tega sveta v nasprotju z bednostjo ruske zemlje; oni so na ta način razpalili v Petru strast, da vidi vse to sam in da prenese v Rusijo. V tem veselem in priprostem krogu se je odvadil Peter popolnoma dvorskih običajev, od starinskih ruskih navad. Med vsemi timi ptujci se je Peter družil naj raje s Ženevcem (Švicarjem) Francetom Lefortom, ki ga je pridobil za-se s svojim veselim iskrenim, in družabnim značajem; bezkoristje in vdanost ste še bolj skrepili le-to družbo; kot drug, ljubljeni tovariš, je uplival Lefort na Petra silno. Da se more naučiti aritmetike, geometrije, fortiiikacije, artilerije najde si petna jstletni Peter za učitelja Holandeza Timermana. (Po najnovejem iztraživanju se je Peter upoznal z Lefortom še le po 1689.1. in eden prvih njegovih učiteljev je bil Livonec Meng-den, zapovednik preobraženskega polka. (Glej Briickuer A., Peter der Grosse. Berlin. G. Grote 1879.) Poprejšni moskovski careviči niso bili naučno naobraženi; stareji brat Petrov je bil sicer podučevan, ali ta poduk je bil cerkvenega značaja, kajti duhoven mu je bil učitelj. Petru pa ni bil dan tak učitelj, on se je obrnil kar radi nauka k ptuj-cem zapadnjakom; od obrazovanja, donešenega kasneje po Petru v Rusijo ; sicer je bila nauka tudi pred njim dopuščena, ali pod nazorom cerkvenim, kakor smo vidili iz ustava Slavjano-Greko-Latinske akademije za čara Feodora. Enkrat je pregledava! Peter s Timermanom v selu Izmaj-lovu starine deda svojega Nikite Ivanoviča Romanova (bratranca čara Mihajla) pa je našel ptujo ladjo, in precej je poprašal Timermana, kakšna je ladija ? kje jo rabijo, v čem je ona bolja nego ruska? Timerman je odgovoril, da je to angležki (bot) čoln in da vozi z jadri po in proti vetru. Odkrivši to redkost ukaže Peter tak čoln prirediti za plovitbo? Timerman je pokazal na Holandeza Branta, ki je hitro zadovoljil želji mladega čara spustivši brod poJavzi. Peter je kupil ta brod, dal ga odpeljati v Izmajlovski ribnik in potem ododpraviti na Porejaslavsko jezero, da bi se tam iztesalo še nekoliko takih ladij. Ženitevz Evdokijo Feodorovno Lopuhinovo (v jan. 1. 1689) ga ni mogla odvrniti od obljubljenega zanimanja, odvrnila ga je pa za nekaj časa buna moskovska. Pad Sofije. Potjehe mladega Petra Sofija ni smatrala za sebe nevarne; one so od uprave dr* tukaj svetski značaj njega oddaljevale od Moskve, nazaj, pa vlada zahteva brezpogojno vrnitev; sicer pa so tamošnji ljudje, kakor je rekel g. minister, silno surovi in divji ter neobčutljivi za omiko. Ta izjava poslancem ni kaj dopadla ravno tako njegov izrek ne, da je žalibog resnično, kar listi pišejo o naših razmerah nasproti Rusiji. Politična ta izjava pač ni bila. Gospodska zbornica bode imela svojo prvo javno sejo v četrtek 18. t. ra. Njena obrtnijska komisija prav marljivo pretresa obrtnijsko postavo in je večinoma pritrdila sklepom zbornice poslancev, prestavila je samo nekoliko paragrafov. Edina merito-rična prememba je ta, da pravi kupci ne smejo sami izdelovati reči, ki jih prodajajo. To je bil že v poslaniški zbornici nasvetoval poslanec Z ali ing er in poročevalec grof Belcredi je priporočal ta nasvet, pa ostal je v manjšini. Ako ga toraj sprejme gospodska zbornica, bode le vstregla večini, ki je to že prej nameravala, pa ne dosegla. Morda bode reč obveljala sedaj, ko pride postava vsled omenjene premembe iz gospodske zbornice zopet v poslaniško zbornico nazaj, kar so utegne zgoditi v kakih 5 ali 6 dneh. (»ambetta in časopisje. To je bilo vrenje in drvenje, vriš in šum, ki gaje delalo svetovno časopisje zadnje dni. Listi in lističi, znani in zakotni poskušali so se in tekmovali med seboj, hvalili, poveličevali in slavili vse vprek zadnjo uro minolega leta umrlega Gambetto. Kamorkoli si se ozrl po časnikih, povsod bili so polni tega imena: vvodni članki, politične novice, dopisi, raznoterosti: vsega povsod obilo in vse večinoma o Gambetti; in bilo je tako gibanje in dviganje valov, da bi bilo skoro rekli: tega ne bo konca! V zadregi bili so skoro listi, kje bi začeli hvaliti, zato bili so jim skoro pretesni njih prostori in enako so lističi za temi kobacali in po svojih močeh tudi pritrkavali glasu, ki naj bi svetu naznanjal javno mnenje. »Zapustil je svet njegov žavne; privrženci njeni so pokazivali vedno na veselo življenje Petrovo, samo da ga očernijo pred narodom: „Naša gosudarinja (Sofija), so govorili oni, moli neprenehoma, a tam pri Petru igrajo na orgle in gosle“. Nevarna jim je bila družina careva potješni predrzneži. Sicer pa ni bilo sovraštvo So-fijino in njenih privržencev obrnjeno pogla-vito na Petra, nego na mater njegovo, carico Natalijo Kirilovno, ki ni prenehala z dvema svojima glavnima privržencema La-vom Kirilovičem Nariškinom in knezom Borisom Aleksjejevičem Golicinom izražavati nezadovoljstvo svojo o vlastoljubju Sofijinem, ki se je zdaj zvala že samodržica vse Rusije ; upraviteljici pa se je prijavljivalo vse, kar se je govorilo proti njej pri carici; Sak-lovitij, ki je imel s padom Sofijinim izgubiti vse, ni drhtal pred nobenim sredstvom, ki bi bilo moglo odstraniti ta pad: „Da tebe, gosudarica, ne bijejo, bolje je, da se carica odstrani11 govoril je on Sofiji. Da učvrsti svojo vlast, hotela je Sofija dati se venčati s carsko krono, ali hladnost, ktero so strelci pri tej nameri pokazali, jo je prisilila, da je popustila v tej zadevi. Šakloviti je pod- genij, zapustil ga je mož velik v mislili, a še veči v dejanji; ločil se je od nas mož nesebičen, čistega značaja; sin, ki je žarno ljubil svojo domovino, ki je toliko žrtvoval zanjo, od kterega so upali, da opere madež, ki temni francosko od 70. leta, državnik, ki je skoro samovoljno vkazoval osodo v Evropi itd“. Vse to in še mnogo drugega šlo je po časopisih vse vprek resnično in neresnično, hvale in graje vredno: vse so metali v en koš in vse je klicalo: Gambetta ave! Pri vsej tej komediji pa človek ni vedel, komu bi se bolj čudil: ali zmešnjavi, ki je pri vsem tem počenjanji vladala, ali grozni in obsodbe vredni nesamostojnosti posameznih. Bolezen in smrt Gambettova bile ste nekako skrivnostni, v meglo zaviti in nikdo ni vedel, kako in kaj; med boleznijo so skoro do zadnjega listi ljudi vodili za nos in ob smrti in po smrti počil je glas iz Pariza in ta glas se kotlja sedaj kot odmev po vesoljnem svetu, tu in tam po razmerah malo, a ne bistveno spremenjen; časopisi pa so hiteli svojim bralcem pravit novice, ktere so ti slastno brez razsodbe požirali. In dosegli so svoj namen; reči moramo: javno mnenje, izraženo po časopisih v imenu človeštva, je umrlemu prijazno. Le lepo, hvale in posnemanja vredno se govori o njem, in gorje onemu, ki bi se drznil postaviti se po robu temu javnemu mnenju, ki bi tudi v sedanjih razmerah hotel samostojno soditi po svojem zdravem razumu o tem možu. Nekako oblastno zdi se zahteva to javno mnenje od človeka, da bi žrtvoval najdraži svoj zaklad, ki si ga je pridobil z bojem in znojem, da bi žrtoval svoje prepričanje ter z drugim svetom vred pridružil se slavnostnemu sprevodu, ki se vrši po širnem svetu, kteremu na čelu mogočno, zavestno in oblastno stopajo listi svetovni in vplivni in za njimi, sicer vse bolj ponižno, a vendar le še drzno se pehajo tudi drugi lističi, ki prerivajo drug druzega, kdo da bi bil bliže onih prvih velikanov; za njimi pa se drvi silna množica človeštva brez reda, večinoma nevedoč. kaj da vse to pomeni; glas pa te silne množice, tu čist, tam pa vže hripav in oduren kliče ti strmečemu opazevalcu nasproti: Gambetta ave! Veliko jih, je a vendar vsi nimajo tako po ceni svojega prepričanja, zdravega svojega razuma, malo sicer, a vendar nekaj jih je, ki se ne pridružijo temu sprevodu. Ali naj ga pa morda ustavijo, za-branijo; smešno bi bilo delo tako, ker nevspešno. Nerazumeli bi njegovih glasov, tuji bi ostali svetu, ki se stara, kaj je opomnil Leo XIII. pri neki priliki. Smejali bi se mu zaničljivo in skušah ga z vsemogočimi sredstvi svojimi uničiti. A vendar k temu molčati ne more, ne sme! Upati vendar je, da se valovi poležejo in da šum potihne. Pričakovati smemo, da bode kmalu konec kraljestvu, ki si ga je vstvarila v prvem hipu v človeškem srcu kraljica domišlija, ki tudi neznatnega prostorčka ni dovolila razsodnemu razumu Želeti je, da se duhovi umire, da zopet pridejo v navadni tir, kjer bode zopet lahko ločiti dobro od slabega, resnično od neresničnega, mogoče od nemogočega in tedaj mislimo, da bodemo čuli tudi pravo sodbo o Gambetti. Za sedaj omenimo le resnico, da kolikor pihoval nenavist strelcev proti carici; ali strelci, ki so se poprej tako hitro vzdignili bolj se človeštvo načelno upira vsakemu za rešitev careviča, se zdaj niso odvažili kultu božjemu, toliko globeje zagazi v kul na ubojstvo carice. (Dalje prih.) j človeški, kakor nekdaj v paganstvu. Boga ---------- ne časte, ne molijo, a klanjajo se geniju človeškemu, naj se kaže v tej ali oni podobi, naj si bode genij na glediščnem odru — kult svetovno znanih igralk — nesramnic — kjer se le na odru vrše dramatični prizori, ali pa genij na svetovnem odru, kjer se vrši krvava drama vsakdanjega življenja — kult državnikov, umetnikov in pesnikov, to lahko opazimo v tem slučaji. — In drugo enako važno resnico: kolikor bolj se človeštvo ponaša s svojim brezverstvom, ker neče načelno pripoznati nobene veljave, kolikor bolj se baha s svojim razumom, tem manj ima samostojnih nazorov, pridobljenih po razumnem premišljevanji, tem raji veruje človeški veljavi: lastna razsodba se gubi in bati se nam je, če se razmere bistveno ne spremene, da bode jela vladati in gospodariti le fizična sila in kruta strast! Poglej v življenje in sodi sam! Država in šola na Angleškem. (Konec.) Kardinal Manning v svojem pastirskem istu 1. 1872 ni odrekoval državi prava, braniti se socijalnih nevarnosti, ki nastanejo iz nevednosti nje podložnih, a hotel je,( naj se starišem ne krati pravica, poučevati otroke v veri svojih očetov, on je zahteval, da se cerkvi prizna to, kar se ji ne more odrekati, ker izvira iz Boga — namreč pravica do šole. Ali pa more cerkev izvrševati svoje pravice, ako postavodaja vsaki čas in v vsakem kraji pooblašča večino občinskih svetovalcev ali davkoplačevalcev, da vstanove šolski svet in napravijo brezvrsko šolo , s tem se sila godi katolikom, ki so dostikrat v manjšini, pa tudi revno prebivalstvo, ki ne plačuje davkov, se kar naravnost mora sili podvreči. Ako je v kaki občini že taka šola, vlada ne vidi, da bi bilo tam treba še kake verske šole, to je, ne daje podpore za tako versko šolo, ker so pa katoliki na Angleškem ubožni, je to toliko, kakor da bi se zabra-nila verska šola. V tem slučaji pa, t j. ako ni verske šole, primora pa poznejša postava stariše, zažugaje jim kazen, da pošljejo svoje otroke v brezverske šole, a tam je njih vera v nevarnosti! Kar pa se tiče šol, ki so bile že pred 1. 1870 in so v zvezi s kako cerkveno družbo spremenilo se je pri njih vsled sklepa v parlamentu 1. 1870 vzlasti mnogo pri katoliških šolah: vsaka katoliška šola, ako je dobivala pri državi podpore, je bila zavezana, sprejemati v šolo otroka, tudi nekatoliških starišev, ako je bilo le v šoli kaj prostora, in so stariši zadostili, kar se je tirjalo od njih zastran snažnosti in rednega obiskovanja šole, in zastran vplačevanja šolskega denarja; takih otrok ne gre pridrževati pri krščanskem nauku, ako stariši tega ne zahtevajo. Taka določba zbriše verski znak šolam, ki so se vstanovile tudi s katoliškim denarjem. A pride še več: poučevanje v veronauku ne sme biti v šolskih urah. Tako postane verski nauk, kateremu morajo podvreči se vsi drugi nauki, kakor pišejo papež Pij 1. 1872 nadškofu v Frei-burgu, postransko poučevanje, otrokom se obtožuje naučenje krščanskega nauka, in s tem se krati verska prostost. Sila ta se razteza notri do izbere šolskih pripomočkov, ako je prepovedano rabiti take bukve, ki zastopajo versko stališče; mislimo le na zgodovino, kako zelo mora motiti taka prepoved. Kar se pa tiče vstanove novih verskih šol, kolikor te namreč zahtevajo državne podpore, določuje postava parlamenta, da naj se napravijo le v takih krajih, kjer se ljudje kaj zanimivajo za šolo in kaj morejo plačevati; ni treba ralagati, kaj se to hoče reči v okraji, kjer stanuje ubogo irsko ljudstvo. Taka je postavodaja še danes, ker poznejša postava 1.1876 ni spremenila ničesa v tem, kar se tiče vere. Ali bodo mogle pri takih okolistavah šole, ki so sklenene s katoliško cerkvijo tekmovati z brezverskimi. Sicer se neumorno trudijo, zasesti nove kraje, in zasedene kraje potem obdržati. A bojna sredstva niso jednaka. Šolskemu svetu, ki je postavljen nad brezverskimi šolami so zmirom novci davkoplačevalcev na razpolaganje, s temi stavljajo šolske palače, preskrbe šole z vsemi potrebnimi pripomočki učitelje dobro plačujejo. Stariši se dajo preslepiti, videti tako prostorne in dobro oskrbljene šole in raje v take šole pošiljajo otroke, kakor v verske šole. Katoliške šole se zdržujejo s dobrovolj-nimi zneski katolikov po večem revnih; da-siravno pa vsi svoj denar pokladajo in katoliško plemstvo s svojo darežljivostjo kaj lep vzgled daje, vendar je čedalje več treba, ker Lei prihajajo in se trosek komaj zmaguje. Katoliki morajo po sklepu parlamenta prikladati za brezverske šole, ki so njih veri najbolj neprijazne. To je vendar vnebovpijoča krivica, zoper katero hoče kardinal Manning vlogo z več tisoč podpisov predložiti parlamentu; koliko bo izdalo, se bode videlo. Cerkev se sme edino na to zanašati, da stariši vedo ceniti korist verskih šol, ki otroke vzgajajo v veri, in to je le tedaj mogoče, ako se stariši pridobe za cerkev, ki mora tudi večkrat za nje skrbeti. Pri tem mora pa cerkev skrbeti tudi za vzgojo učiteljev, kakor je že to storila po učiteljskih semeniščih. Ako pa spodleti vse to upanje, bode li angleško ljudstvo spregledalo, kaka nevar-nostnost preti mladini po vzgoji v brezverskih šolah. Ali bode spregledalo, kam pripelje taka na pol omika, ki budi strasti državnemu redu najbolj nevarne: nevošljivost, prevzetnost in častilakomnost in hrepenjenje po hitrem bogastvu. Angleškega ljudstva sicer naravnost niso vprašali, pa pa ga kličejo vsako tretje leto k volitvam, da volijo ude okrajnemu šolskemu svetu. Med njimi so vsako leto taki, ki zastopajo tudi cerkveno stališče. L. 1876 je vse nekako dobro kazalo, veliko jih je bilo voljenih, med njimi tudi katoliki, ki imajo v šolskih svetih nalog, varovati katoliške davkoplačevalce preob-kladanja in braniti verske koristi, kedar se ne strinjajo z brezvrskimi. Pozneje je pa pri postavljenji kandidatov šlo za to, ali bodo s dohodki za začetne šole še tako potratno ravnali, ali bodo kaj štedili ? Pred kratkem so bili nove volitve v Londonu, ki so mero-dajavne za vso deželo, ker obsegajo neznano veliko število šol. Dosihmal je bila šolskim svetom politika, da so z denarji, kar so jih imeli na razpolaganje, ustanovili več srednjih šol, tudi na to niso gledali, ali ostane kaj denarja, da se otroci ubogih nauče najpotrebnejšega. To je popolno zoper postavo, ki hoče, da se javni denar obrača le za uboge. A londonski šolski svet ni vodila ljubezen do više učenosti, mislil je s tem več učencev pridobiti, da spravi ob veljavo verske šole. Zoper to so se uprli zastopovalci verskega stališča, a tudi štedljivci. Ti dvoji sicer niso predrli, pa so vendar veliko svojih spravili v šolski svet, tudi ti, ki niso bili voljeni, so imeli znatno manjšino za sabo. Vpraša se, kaj bode prihodnost prinesla, ali ne bode sedanja večina postala manjšina , in bode nastopil preobrat na korist verski vzgoji. Dosihmal smo navedli nepriličnosti angleških prvotnih šol, a priznati se mora, da država tudi takim katoliškim šolam, katere znatno podpira, popolno prostost daje, da volijo, umeščajo, plačujejo in odstavljajo svoje učenike, kakor se jim prav vidi. S tem se škodljivo vpelivanje države, ki se na Nemškem pikazuje, nekoliko zmanjša. Politični pregled. V Ljubljani 17. januarja. Avstrijske dežele. Naši ustavoverci bi radi vedeli, koliko časa se smejo zanašati, da bode še njih liberalno gospodarstvo v deželnem zboru in odboru trajalo. Zato neki, kakor izve „Vater-land“, liberalni časnikarji zatrdujejo, da prihod našega obče spoštovanega dež. predsednika na Dunaj je v zvezi z razpuščenjem deželnega zbora, ker meseca julija, o času šeststoletne svečanosti ima zborovati novoizvoljeni deželni zbor. Mar li je kaj na tej govorici, ali ne, ne vemo; mislimo pa, da meseca julija nov dež. zbor lahko zboruje, naj sedajni liberalni zbor tudi ne bode pred časom razpuščen, ker meseca junija bo njegov čas (šestletna doba) tako potekel. Ce je za volitve vse pripravljeno se lahko naglo izvrše; bila bi saj volilna borba pred pri kraji. V Trstu je bil izvoljen v II. volitvenem oddelku Artelli z 139 glasovi, kandidat tržaškega političnega družtva je dobil 74 glasov od 293. Volitveni red za vojaško granico. (Konec.) § 5. Prebivalci po mestih izvršujejo svojo volilno pravico le direktno. Kar se tiče oseb, ki so v § 6. postave o volitvenem redu kraljevin Hrvaške Slavonske pod b), c) in d) navedenih določuje se v mestnih občinah neposrednjega davka naj manj 10 gld. § 6. Prebivalci selskih občin izvršujejo volilno pravico neposrednje ali posrednje. Neposrednje volijo deželnega poslanca: a) Vse osebe, ki imajo ali za se ali za svoje družine ali kot hišni očetje zadrug v hrvaško-slovanski posestva in od teh plačujejo davka naj manj po 25 gld. na leto. V selskih občinah okrajev Lika-Otočan-skega in Ogulin-Sluinskega so za direktno volitev opravičene osebe, ki pod zgoraj imenovanim okolinostmi plačujejo direktnega davka naj manj 15 gl. b) Duhovniki vseh pripoznanih vero-izpovedanj, aktivni, razpoloživni, in umirov-ljeni državni in deželski uradniki, umirovo-ljeni vojaški častniki, srenjski predstojniki in notarji, odvetniki, doktorji katere koli vede, magistri kirurgije, lekarničarji, zemljemerci z diplomom, morski kapitani in učeniki splošnih ljudskih in meščanskih šol. c) Rokodelci, kupčevalci in vozniki po morji, gospodarstveni in gozdni uradniki denarnih zavodov, ki plačujejo najmanj 20 gld. Posrednje volijo deželnega poslanca a) Vse osebe, ki imajo za se ali s svojimi družinami ali kot hišni očetje zadrug v dotičnem volitvenem kraji posestvo, od katerega naj manj tri goldinarje plačujejo. b) Rokodelci, trgovci, gozdni in gospo- darstveni uradniki, uradniki denarnih zavodov, ki plačujejo naj manj 5 gld. davka. § 7. Pod postavami, navedenimi v §§ 10, 13, 22 in 41 deželnega volitvenega reda dne 15. julija 1881 imajo se razumeti, kar se tiče hrvaško-slavonske granice, tiste določbe, ki tam veljajo zastran volilnega reda v občinah dne 8. junija 1871; politična oblast, katera je po tistem volitvenem redu namestno županstvo, so pa v vojaški gra-nici okrajne gosposke. § 8. Ta volitveni red veljaTTfe toliko časa, dokler se po postavnem potu ne vkrene kaj drugega. Vnanje države. Iz Petrograda 13. januarija. Cesar in cesarica prišedša le-sem sta se peljala najprej v cerkev Kasansko in potem v Anič-kovo palačo. — V zimski palači se danes sprejemo velikaši. — Cesar je podelil katoliškemu nadškofu Fialkovskemu red Aleksandra Nevskega. Katoliški častniki, katerih je dve tretini v ruski armadi, so bili dosihmal izključeni od viših služeb; prednost so imeli pravoslavni; sedaj pa je došlo povelje, da tega v prihodnje ne bode, in general Obru-čev je dobil ukaz, da zdela primeren navod. Jerome Napoleon navadno rudeči princ imenovan, je objavil 15. t. m. nenadoma svoj „manifest — razglas1' na moje sodržavljane. Prinesel gaje ne le rodovinski list „Figaro“, ampak nabit je bil na raznih voglich ulic. — Se ve, da policija se je kar mogoče podvizala ga doli iztrgati. Čez dan je republikanska vlada zapovedala J. Napoleona zapreti. Iz Nizze 13. jauarja. Ob 1. uri so prepeljali Gambettovo truplo na pokopališče. Vojaki so šli pred mrtvaškim sprevodom. Maire (župan) je imel nagrobni govor, in je povdarjal, da ta žalostna okoljščina daje Nizzi priliko, da dokaže svoje sočutje do francoske republike. Iz Dublina 13. januarja. Pred sodbo so bili postavljeni srenjski svetovalec Carey in še dvajset družili, dolže jih, da so se zarotili umoriti več policijskih uradnikov. Mohamedani v vzhodni Rumeliji se pripravljajo na vstajo. Vzhodno rumeljska vlada je zasačila več zabojev, kjer so bile puške po sistemi Henry-Martini, te je poslal mlado-turški komite na pododsek v Plodivje, a vlada jih je zaplenila. Zagotavlja se, da se turška armada nabira ob vzhodno rumelski meji, a preplašeni kristjani se pripravljajo za obrambo, ker se boje resnega vstanka. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 16. januarija. (Skrb za delavce. — Novi udje gospodske zbornice. — Zakaj se je AVimpffen ustrelil in zakaj so bili v nedeljo zaprli jezuitovsko cerker v Levovu?) „Deutsche Zeitung" danes piše, da ima večina obrtnijskega odseka danes tajno sejo, da se pogovori hoče li sprejeti ali zavreči od gospodske zbornice nameravane spremembe obrtnijske postave. Ta novica je gola laž; kakor sem pisal včeraj v članku o državnem zboru, je dozdaj nasvetovana pre-menba prav v smislu večine obrtnijskega odseka, ki mu toraj ni treba še le pretresati, kaj naj stori. Sicer pa gospodska zbornica omenjene premembe še ni pritrdila in bi se lahko zgodilo, da bi jo tudi zavrgla. Obrt-nijski odsek bi toraj čisto prazno slamo mlatil, ko bi že danes sklepal o rečeh, o kterih ne vč, se bodo li potrdile ali ne. Obrtnijskega odseka večina imela je si' cer res danes privaten ali zaupljiv razgovor, kterega sta se vdeležila tudi kupčijski minister baron Pino in sekcijski svetovalec baron Weigelsperg. Toda sošli so se poslanci samo zato, da se pogovore, kteri oddelki obširne obrtnijske postave naj se zdaj najprej vzemo v razgovor. Po priporočilu g. ministra se je sklenilo, najprej pretresati oddelek o obrtniških nadzornikih in pa odde^ lek o pomočnikih in delalcih sploh. O b a t a dva oddelka se imata rešiti tudi poslaniški in gospodski zbornici še letos, preden se na spomlad razide državni zbor. Da bode šlo posvetovanje urnejši izpod rok, se je sklenilo, da naj o obrtnijskih nadzornikih poroča poljski poslanec Chamiec, o pomočnikih pa grof Belcredi. Tudi so se razgovarjali poslanci o načelih, po kterih naj se glede pomočnikov osnuje postava, tem, mislimo, bode jako vstrežene željam de-lalcev. Večina je tega mnenja, da naj se glede časa, za delo odmenjenega določi, da pri od rašenih ne sme trajati čez 10 ur, in da se jim med delom dovolite dve uri počitka, da bi toraj delalec vsega skupaj pri gospodarju ali v fabriki ostal 12 ur. Ženske sploh in mladi delalci od 16. do 20. leta naj bi imeli 8 ur dela in 2 uri počitka, tudi naj bi bilo prepovedano ženske rabiti za ponočno delo in otroke spod 14. leti jemati v tovarne ali fabrike. Eazun tega naj bi bilo delo ob nedeljah in praznikih strogo prepovedano. Liberalci sicer pravijo, da bi bilo toliko počitka obrtnijstvu na kvar, pa na Angleškem, kjer obrtnija najbolje cvete, tudi ne delajo dalje ko 10 ur na dan in praznujejo 52 nedelj, božični dan in veliki petek, potem vseh 52 sobot popoludne in 8 petkov popoludne, ter tje, zakaj bi se bilo to zgodilo, današji listi pa poročajo, da je vlada to zaukazala iz previdnosti, ker se je bilo zvedelo, da hočejo socijalisti v cerkvi nekoga napasti in napraviti zmešnjavo. Ker je bilo pri nekem šundru v omenjeni cerkvi enkrat zarad nerodnega izhoda pokvečenih in poškodovanih več ljudi, zato je hotla vlada taki zmešnjavi in nevarnosti s tem v okom priti, da je cerkev zaprla. Ob enem se iz Levova naznanja, da so zarad socijalističnih zadev zaprli več ljudi in preiskali njih stanovanja. Od Drave, dne 14. jan. (Občinske volitve. Odhod delavcev na Tirolsko. Tržaška loterija.) Pri nas so sedaj na dnevnem redu volitve občinskih odbornikov in županov, ker je že tri leta poteklo, odkar so sedanji svojo poslovanje pričeli. Tam kjer bivajo zavedni rodoljubi, je že naravno, da si izbero tudi naroden občinski zastop zlasti pa narodnega župana, toda z žalostjo moram spoznati se nahaja ob Dravi še mnogo občin, v kterih bi pravih zavednih Slovencev z lučjo v roki po dnevi zastonj iskal, in tacega zastopa na čelu srenj so naši nemčurčeki kaj veseli posebno tačas, kadar je treba nabrati kaj podpisov za ohranitev njihovega »zatiranegi nemštva." To nam svedočijo zloglasne Miha-ličevo protislovenske prošnje. Vzemimo poštev Podravske občine: Brezje, Marn-berg, Vižinga (gornja in dolnja), Muta, Vo-zenica, Vuherje, vse so skoro hopnile v imenovani doktorski koš in na prstih lahko sešteješ vse zavedne rodoljube, ki na tem precejšnem prostoru prebivajo. Tukaj je tO' raj še treba Diogena, ki bi z lučjo v roči došel prižigati narodno zavest, in da nimamo narodne duhovščine, smeli bi nad vzbujc nostjo malo da ne obupati, kajti zagrizenci naše narodnosti, ki se čutijo tu gospode, kvar pomanjkljivosti manjših dobitkov, za takšno srečko po 50 kr. bi bil glavni dobitek s 15000 gl. zadosti velik in da bi se ostala določena svota v manje dobitke po 200, 100, 50, 20, 10 in 5 gl. razdelila; bile bi srečke večinoma že razprodane. Pa še ono breznačajno prelaganje za vzdigne nje številk določenega dneva! Preložiti od 5. jan. na 18. febr., ne da bi celo razprodajalci za to vedeli, ki so poslali nerazprodane nazajV je ravno tako brezumno, kakor je vsa njena sestava in »Slovenec" je dotično ravnanje v Ne- toraj skupaj 84 dni v letu. Katoliških nedelj pazijo na vsako tajno tlečo iskro, da jo kar in praznikov v letu je pa samo 67. Vlada se glede teh načel sicer še ni izrazila, vendar pa je g. minister zagotovil, da hoče, kolikor mogoče vstreči željam in da naj se iz volijo nekteri možje, ki se bodo z vlado natančno dogovorili o vseh teh zadevah. Obrt-nijski odsek bo imel toraj zopet veliko posla in se zarad tega snide k prvi seji že v če trtek 18. t. m. ob 10. uri dopoludne. Nedeljska „Wiener Ztg.“ je objavila, da so bili od cesarja za ude gospodske zbornice imenovani: grof Griine, g. Čedik, predsednik kupčijske zbornice tržaške g. Reinelt, pa gg. Bisenfels in Pavlonovski. Na razmere strank v gospodski zbornici ta nova imenovanja ne bodo imela nobenega vpliva, vse ostane pri starem. Liberalni listi se jako hudujejo, da je grof Griine poklican v go-spodsko zbornico, zadovoljni so pa z imenovanjem g. Čedika, ki ga prištevajo k svojim privržencem. Ogerski poslanec Istoczy je minister-skega predsednika Ti s za interpeliral, je li res, kar piše Berlinski „Tagblatt“ o razme rali med poročnikom Wimpffenom in baronom Hirschem, ki je prvega boje zlorabil za svoje denarne špekulacije in ga s tem prisilil k samomoru. Minister je včeraj obljubil na to interpelacijo odgovoriti danes, a že včeraj je v klubu svojih prijateljev naznanil da omenjeno od Istoczija navedeno pismo »Berlinskega Tagblatta" ni pravo, ampak ponarejeno. Pravi vzrok Wimpffenovega samomora se toraj še ne bode zvedel. V Levovu so v nedeljo kar na mah zaprli jezuitsko cerkev, ko so hotli ljudje iti k službi božji. Po listih se je ugibalo sim pri početku zaduše. A ko bodo pa ti ljudje sprevidili, da se cesarska odlikovanja pripenjajo tudi na slovenske prsi (kar se zadnji čas pogostoma godi), bodo menda še kda. pametni postali, samo da bodo redko vsejani ljubimci narodovi tudi pravi značaji, ki si jih bodo zamogli jemati novinci v izgled! V začetku letošnjega leta polastila je po nekaki agitaciji mnogih naših delavcev želja, poskusiti svojo srečo tudi na Tirolskem, kjer se baje delavne moči dobro plačujejo. Samo naša župnija jih je oddala precej čez sto. Železniško vodstvo je obljubilo vožnjo tje gori zastonj in njemu, ki bode eden mesec gor, polovico znižano nazaj; dvameseč-nim delavcem pa tudi nazaj zastonj. Posebnih vesti sedaj še od njihovega posla nimamo, toda mraz bo, slutimo, delo močno zadrževal ali oviral, vendar delo na letni čas odložiti bi tudi ne kazalo, ker takrat so ljudje potrebni doma. Želeti je, da bi se vsi Slovenci med tujci pošteno obnašali, da si pridobimo kot narod dober sloves tudi pri inozemcih! Malo je menda bolj abotno vravnanih rečnih loterij, kakor je lani v svet stopivša tržaška razstavna. Določiti le tisoč dobitkov, pa dati napraviti preko 2 miljona srečk, to mora slednji zdravi razum spoznati za nedosledno, da, abotno, kajti ako velja taka igra le, da si kupec srečke kupi za nekaj časa trohico meglene mule, je razumevno tli samo ob sebi, da se to z kupilom tržaških razst. srečk ne zamore zgoditi, toraj tudi manjka medu, na kterega bi se muhe vse-dale. Abotno pa je tudi, da bi moral ravno glavni dobitek 50000 gld. znašati v očitno Dalje v prilogi. eni zadnjih številk po pravici grajal, volja je skoraj postala že splošna. *) — Iz Celovca, 12. prosinca. (Šemati-zem. — Drobno s ti.) Danes je izišel še-matizem Krške škofije v krasni obliki, trdo v platno vezan z zlatim okvirom. Iz njega posnamem sledeče; Krška škofija se je ustanovila 1. 1070. Iz početka je imela v svojem delokrogu le nekaj dolin na severni strani Koroške okoli trga Krke ali Gurk, po kterem je dobila ime. Pozneje so škofije Goriška, Ljubljanska, Oglejska in Solnograška vsaka nekaj odstopile, da se je Krška škofija povekšala. Dne 1. rožnika 1859 je še lavantinski (mariborski) škof odstopil koroške dele svoje škofije, tako da obsega Krška škofija zdaj celo Koroško. Deželni patron je sv. Jožef, škofijski patron pa sv. Janez Krstnik. Našteti so potem vsi kardinali; vsi dosedajni Krški škofje; vsi dosedanji stolni prošti. Vseh škofov je bilo s sedajnim 57, stolnih proštov pa 55. Umrlo je letos 14 duhovnov, novo-posvečeni pa so bili le 4. Ni čudo, da duhovnikov vedno bolj primanjkuje! Bogoslovcev je v vseh štirih razredih le 23. Izpraznjenih je 183 far, kuracij in kaplanij!! Vseh duhovnov je 445; cerkev in kapelic 991. Katoličanov je v škofiji 337.628, dekanij 25, far 266, med njimi 44 brez du-rnvnika. S kaplani so le največe fare preskrbljene. V Glinjah, kjer so vprvič pri občinskih volitvah Slovenci zmagali, bila je volitev ovržena, pil drugi volitvi pa so zmagali nemškutarji, ker so Medborovci' vsi za — grablje glasovali. Tam so ljudje vsi od fn-žinarjev odvisni; svobodni kmetje iz Glinjan ra so to pot v manjšini ostali. Najbrž je bil pritisk velikansk; sicer pa še nimamo tukaj natančnejih poročil. Nove zaupnice so g. prof. Einspielerju došle iz Diekš, iz Št. Lenarta pri 7 studencih, iz Št. Petra pri Vašinjah, iz črnec, iz Št. Vida v podjunski dolini, iz Škofič, iz Trušenj, iz Bele pri Železni Kapli, iz Šmi-:iela pri Pliberku. Zdaj ima gosp. poslanec okoli 30 takih zaupnic; pa nemškolibe-ralci se delajo gluhe in slepe, ter še vedno svet lažejo, da koroški Slovenci sami hočejo nemške šole, ter da o nazorih g. prof. Einspielerja nič vedeti nočejo. V Gorici, 14. januarija. — Pretečeno nedeljo, na praznik presv. Imena Jezusovega e bil tu Msgr., Dr. Alojzij Zorn, prejšnji *) L. 1880 je vrednik videl razstavo enake baže v Diisseldorfu, pa mnogo mnogo večo; razstavni prostor (pa vkup, ne raztresen) je zavzemal 87 oralov zemlje in vendar vodstvo ni izdalo več kakor 300.000 sreček in ker so te naglo pošle, se 300.000. In vodstvo tržaške razstave izda toliko sreček, da neprodanih ostane čez dva milijona! Vedno smo mislili, da je saj ena () preveč, ker ni preklica, mora že res biti. Čudno, da bi tega vlada no bila vedela in če je vedela, da je dovolila. Vredn. Priloga ,,Slovencu1' štev. 8. kanonik in vodja tukajšnjega centralnega f Hotel je proslavljati slavljenca istega dne, semenišča v škofa za Poreško-puljsko škofijo j ali bal se je, da bi s tem ne razžalil njega posvečen. Prelepi in ginljivi obred škofovskega posvečevanja, kterega je kot posvečevalec (konsekrator) opravljal naš prevzvi-šeni knezonadškof pri vsi njegovi visoki starosti čudovito spretno in zavestno, in kte-remu sta azistirala škofa Tržaški Msgr. Glavina in škof Krški, Msgr. Feretič, je trajal od 9. do 11 '/2. ure v prenapolnjeni stolni cferkvi vpričo visokih duhovskih in svetnih oblastnikov (c. k. Tržaškega namestnika Depretisa, okrajnega glavarja bar. Rechbacha, deželnega glavarja pl. Pajerja itd.), vpričo gostov tujih (dveh kanonikov iz Poreča, več duhovnikov iz Trsta) in domačih prijateljev in znancev. — Pomenljivo je, da je bil novi škof Msgr. Zorn rojen pod obrambo presv. Imena Jezusovega 13. jan. 1834. 1., in sicer v Privačini blizo Gorice, bil v mašnika ordiniran praznik presv. Imena Jezusovega 13. jan. 1857. 1,, in letos zopet taisti praznik in v taisti cerkvi bil posvečen v škofa. Ako sta bila prva dva v istem letnem dnevu se vjemajoča dogodka je v lepih in ginljivih besedah tako-le: „Ni neodvisna od njegove volje, je bil pa omenjeni isti praznik za posvečbo škofovsko izvoljen od pobožnega novega škofa samega, kteri je hotel s tem pokazati, da nastopi svojo težavno službo v Imenu Jezusovem, v kterem samem je naša pomoč in zveličanje. — Presvitli škofje med onimi duhovni Goriške grofije, kteri so bili zadnja štiri stoletja povzdignem do škofovske časti, vže šest in dvajseti škof. Škofovske insignije, s.kterimi je bil Msgr. Zorn pri posvečevanji okinčan, je večidel v dar prejel od Goričanov. Tako so mu n. pr. darovali tukajšnje Uršulinke škofovsko mitro; profesorji bogoslovja, goriški kanoniki in župniki so mu poklonili škofovsko palico in zlato verižico, katoliško društvo goriško mu je izročilo lep album in naprsni križ; bogoslovci so mu kot svojemu nekdanjemu ljubljenemu vodju darovali krasne mašne bukve. Vrh tega je starosta tukajšnjih bogoslovskih profesorjev; veleznani učenjak v orijentalnih jezikih, prof. Kocijančič izdal slavnostno knjižico. Duhovniki solkanske župnije pri Gorici so pripravili krasno adreso in lepo pesen, in dva neimenovanca sta mu posvetila lepo latinsko in italjansko odo. L’ Eco del Li-torale, tukajšnji klerikalni list je izšel na dan posvečevavanja praznično obrobljen. Dolga in raznovrstna cerkvena slovesnost s pomenljivimi obredi se je vršila v lepem redu in posebno veličastno je bilo videti častitljivega starčka konsekratorja, kteri je ta dan že petemu škofu roke pokladal. Pri slavnostnem obedu v knezo-nadško-fijski palači je bilo 28 oseb. Povabljene so baje bile vse duhovske in svetne najviše oblastnije na Goriškem. Zvečer ob 6. uri je bilo tukajšnje katoliško društvo „Circolo cattolico11 v čast novemu škofu, nekdanjemu udu svojemu priredilo lepo slovesnost. Bila je prav dobro obiskana in sicer od odličnega občinstva obojega spola; sam slavljenec je počastil društvo sč svojo navzočnostjo, kakor tudi škofa azistenta, c. k. namestnik Tržaški, goriški okrajni glavar itd. Ko je bil izvrsten or-chester izvršil neko muzikalno introdukcijo in je bil društveni predsednik pozdravil zbrano občinstvo, je nastopil Msgr. dr. Va-lussi, prošt tukajšnjega katedr. kapiteljna občeznano ponižnost in skromnost. Toraj je moral o njem govoriti in ne govoriti. Speljal je to govoreč o nekem popotovanji po resničnem in vzornem svetu, tako da je na zadnje vendar le govoril o čednostih novo posvečenega škofa ne omenivši niti njegove osebe, tako da se mu je občinstvo res čudilo. — Po vokalnem dvospevu je nastopil slovenski govornik obče znani gosp. Andrej Marušič, katehet na tukajšnji gimnaziji. Da je on v tem društvu nastopil — tako se je izrazil govornik — je dvojni vzrok. Prvič mu je to mogoče, ker je društvo katoliško in šteje v svojem krogu Italijane in Slovence, držeč se načela in nauka kat. Cerkve, ktera ne razločuje med Judom in Grkom, kajti „isti Gospod je vseh“. Drugič, ker je novo posvečenec naš domačin — Slovenec. Da bi občinstvo novemu škofu dostojno moglo čestitati in njega zasluge in čednosti oceniti, podal je govornik v kratkih potezah njegov dosedanji životopis. Končal tesnejše zveze, kakor je med materjo in sinom. Zatorej je tudi materin glas človeku zmerom naj ljubši. Kri ni voda. S ponosom in radostjo smemo Te, novoposvečenec šteti med domačine v ožjem pomenu te besede, ker Tvoj materinski glas bil je — slovenski. Kedar bodeš torej v daljni Istri slišal zopet ta glas —bodi Ti ljub in drag in spominjaj se Tvojih rojakov — Slovencev! Zbrano občinstvo pa povabim, da .zakliče posvečenemu škofu Poreško-puljskemu: „Bognajga živi še mnogo, mnogo let!“ — Burni živio-klici so pritrdili govorniku in ga prepričali, da je s svojim govorom pravo pogodil. Tako odločnosti vpričo tako mešanega in raznovrstnega občinstva nismo pričakovali od g. Andreja Marušiča. Zatorej tem veča slava mu za njegov izvrsten govor! — Tudi milostljivi škof Zorn so v svojem zahvalnem in poslavljajočem govoru prav dali slovenskemu govorniku v tem obziru, da v katoliškem društvu, kakor sploh v katol. Cerkvi, ni razločka med narodnostimi in da je treba s skupnimi močmi in v bratovski ljubezni boriti se zoper skupnega neprijatelja. Pri tem boji pomagajo ravno katoliška društva ter služijo bojevalni Cerkvi kakor n. pr. pomagalni kori v vojski. Na to se je novi škof priporočil molitvi društvenikov in je na priprošnjo društvenega predsednika podaril pričujočim svoj blagoslov. — Lepa ta slovesnost je v obče prav dopadala - izvzem ši nekega oblastnika, kterenm je blezo preveč zdehalo se po blago glasni (!) in „edi-nozveličavni" nemščini, brez ktere se je pa vendar, kakor smo videli slovesnost sijajno z vršila. Da bi se vendar tisi a blažena nemščina ne tiralo „us(iue ad absurdum11 in je ne zahtevalo tam, kjer se o nje potrebi nobenemu še ne sanja ne. Jutre priredijo tudi tukajšnje sestre „Naše Gospe,, (Notre-dame) v svojem zavodu neko slovesnost v čast novoposvečenega prelata, kteri bo vendar še nekaj časa v Gorici ostal, kajti intronizacija v Poreču bode še le baje sredi posta. Domače novice, V Ljubljani 18 januarja (Konfiskacija.) V torek je bil „Slovenec“ in je v njemu lastni lahkoti, prostosti in konfisciran zarad dopisa „Iz Škofje Loke“ in zgovornosti imel res slavno-pomenljiv govor ' domače novice „Kam so že prišli/* (Katoliška družba) obhaja 24. t. m. občni zbor o polusedmih zvečer, h kateremu so udje vljudno povabljeni. Sacerdotibus pro memoria.)V Directorium Labac. 1883 naj se stavi 3. marc. 3. oratio. pro Papa. — 13. marc. Fest s. Petri Dam. Cr. III. p. Pent, color viridis. (V mestni seji 9. t. m) je bil sprejet nasvet finančnega odseka, poročevalec g. dr. Zarnik, da naj mesto kupi licealno poslopje in naj tam umesti II. mestno šolo v pripravne sobe, v pritličji pa naj se narede tržne lope. — Poročevalec je med drugim rekel, ako bi se zidala mestna šola kje na Poljanah ali v Štent-Peterskem predmestji, bi to višej stalo, kakor da bi mesto kupilo licealno poslopje — V isti seji se je „Glasbeni Matici" dovolilo za 1. 1883 podpore 200 gl. Seja dne 9. t. m. se je nadaljevala v petek 12. m. in po 4urni seji sprejel se je mestni predštev za 1. 1883; evangeljski šoli, ki je prav za prav verska šola v Ljubljani, odrekla se je dosedanja podpora; protestan-tovskih otrok ni ravno tako mnogo, katoliki naj pa pošiljajo svoje otroke v javne šole, ako jim pa te niso všeč, pa v privatne zavode — saj jih je menda dosti v Ljubljani; da bi pa ljubljansko mesto še posebej podpiralo nemško, protestanško šolo, to je menda saj nopotrebno. (Iz seje občinskega zbora 16. t. m.) Sklenjeno je bilo mojstrom povrniti kavcijo, katero so položili iiri zidanji mestne klavnice, ker potrdilni zapisnik (Collaudirungs-Proto-koll) je bil odobren in sprejet. Le kranjska stavbena družba ima še eno leto pustiti kavcijo zastran ledenice. Gospodu magist. svetovalcu in mestnemu fiziku dr. Kovaču se dovoli, da letno poročilo sestavi v nemškem jeziku. Nasvet obč. svet. g. Hribarja zarad napeljevanja vode se sprejme, in v odsek, ki ima to vprašanje preduhtati, se volijo obč. sv. gg. Burger, Dežman, dr. Drč, Hribar in podžupan Fortuna. (Ljubljanskih lozov) so bile 2. januarija vzdignjene naslednje številke: Št. 70110 dobi 30.000 gld. „ 55.003 „ 2000 „ „ 27.218 „ 500 „ „ 32.526 „ 500 „ „ 41.939 „ 500 „ „ 48.326 „ 500 „ „ 57.436 „ 500 „ Št. 2513, 3109, 5615, 10.862, 12.875, 15.243, 15.801, 16.750, 18.452, 20.665, 21.391, 22.115, 23.201, 23.806, 23.985, 24.120, 24.420, 24.609, 25.661, 26.410, 27.992,28.385,29.433, 29.784, 31.220, 32.147, 32.521, 34.012, 3.5081> 36.764, 39.557, 40.992, 41.185, 41.853, 42.712, 43.078, 44.539, 46.099, 46.242, 46.541, 47.149, 49.323, 50.728, 50.905, 51.487, 52.069, 53.544, 54.319, 54.522, 54.657, 55.622, 56.034, 57.717, 59.856, 61.528, 62.437, 63.023, 64.301, 64.454, 64.650, 64.923, 65.026, 67.173, 67.175, 67.401, 68.254, 69.809, 71.583, 72.538, 74.475, 74,801, 74906 po 30 gld. Od dosedaj vlečenih številk se še niso oglasili za dobitke: Št. 53.537 z dobitkom 20.000 gld. „ 45.330 „ 1500 „ „ 26.162 „ 600 „ Št. 13.037, 24.813, 33.724, in 70.137 2 dobitki po 500 gld., pa št. 999, 1487, 1749, 2204, 2524, 2538, 2987, 3575, 3783, 4683, 5540, 7978, 8284, 8576, 9132, 9645, 9739, 10.308, 10.868, 11.205, 11.253, 11.785, 11.837, 12.429, 12.466, 14.371, 14.542, 14.811, 14.957, 1.6055. 17.460, 17.682, 18.077, 19.545, 19.717 19.877, 20.083, 20.533, 21.730, 23,407, 23.719 25.223, 25.608, 28.104, 28.719, 28.845, 29.305! 29.621, 29.732, 31.247, 31.902, 32.542, 32.833! 32.964, 34.175, 34.379, 35.035, 39.260, 40.100. 40.177, 44.632, 48.715, 48.885, 49.191, 49.586 506.21, 50.735, 51.329, 51.429, 56.803, 60.137, 60.140, 60.339, 61.140, 70.024, 72.514, 72.752, 74577 z dobitki po 30 gld. {Pogreb.) Se slavnostjo je bil tukaj 16 t. m. pokopan gosp. Jožef Gerliczi pl. Ger-lice, ki je pretečeno nedeljo umrl v 42. 1. svoje starosti. Za pogrebom so šli razen številnih sorodovincev visoki gospodje: C. k. deželni predsednik, deželni glavar in več drugih odličnih gospodov. Mrtvaški sprevod so vodili stolni župnik kanonik gosp. Urbas. (,,Brenceljnova“ 1. Štev. t.l), ki je prišla na svitlo v torek, odlikuje se po lepi obliki, obširnem zabavnem berilu, posebno pa po dveh lepo izdelanih podobah, ki prav drastično kažete, kako je laška „irredenta“ (kača) zrastla tako, da se je zdaj bojita oba, Avstrijec in Lah. Prepričani smo, da bo list po vsebini in lični obliki všeč vsakemu, kdor ga v roke dobi. Razne reči. — Sprememba duhovščine v lavantinski škofiji. Za župnika v Makolah je imenovan č. g. Miha Lendovšek, do zdaj vikar v Ptuju. Čestitamo! — Za direktorja goriškega centralnega bogoslvn. semenišča je izbran, kakor se čuje, msgn. Stef. Kocijančič, profesor sv. pisma st. zakona v istem semenišči in slav-iLoznani slovenski pisatelj. Čestitamo! — Vabilo k veselici „narodne čitalnice" v Cirknici dne 21. januarja 1883. — Eisenhut „Ustaj rode" zbor. Gerbic „Slav-čeku" ženski čveterospev. Nedved „Večerna“ mž. čveterospev. Dr. Ipavic „Čuj ostra burja" mš. čvet. Kuntze „Mihova ženitev" mš. čvet. „Pes in mačka" vesela igra v 1 dejanji. — Tombola. Začetek ob 7. uri zvečer. Za vstop plača ud 30 kr., z družino 50 kr., neud plača 50 kr., z družino 80 kr. Odbor. — Posvečenje poreškega škofa, preč. msg. Alojzija Matija Zorna, se je preteklo nedeljo vršilo z veliko svečanostjo v Gorici. „L Eco“ opomni na lepo zvezo novo-posvečenega škofa s presv. Imenom Jezusovim. L. 1857, 13. januarija ravno na nedeljo presv. Imena Gospoda je bil v mašnika posvečen bogoslovec, g. Alojzij Zorn in letos, 14. januarja, pa je ravno ta mašnik posvečen v škofa poreškega. Prvi primerljejje bi neodvisen od njega volje, druzega si je pa prečast. škof sam izvolil in tako tudi lepo kazal na tesno zvezo Ustanovitelja katol. Cerkve s svojimi namestniki, škofi ali vladiki Njegove Cerkve, katerim je bil novoposve-čenec preteklo nedeljo prištet. Pri tej priliki izvemo tudi iz navedenega časnika, da je monsign. Zorn 26. škof, ki ga je rodila grofija Goriška. V Ljubljani so bili sledeči Goričani škofje: Mil. g. Urban Textor od 1.1544 do 1. 1558,odB.Kanizia imenovan „Kladvo za Luterane" zarad gorečnosti, s katero se je navalu protestantizma ustavljal. Trinajst let pozneje mu je na-sledoval mil. g. Konrad Glušič, pred župnik Komenski, od 1. 1571 do 1578. Dve leti pozneje je postal škof Ljubljanski nad-diakon Goriški, mil. g. Janez Tavčer od 1580. do 1597. 1. Od 1. 1664 do 1683 zasedal Ljubljansko stolico Gradiškan, Jožef grof Kabatta. Od 1. 1701 do 1711 je našo škofijo vladal Goričan g. P er d. grof Kuhnburg. Drugih 21 škofov Goričanov je Adadalo škofijo Tržaško, Pasavsko na Bavarskem, Pražko na češkem, Kerško na Koroškem, Goriško in Poreško, i. dr. Že nekaj let vlada Tridentinsko škofijo mil. g. Jakob De 11 a Bona in od zdaj naprej mil. g. Alojzij Zorn bo vladal Poreško, dokler bode Gospodu dopalo. Res, mala poknežena grofija Goriška sme ponosna biti na toliko vzvišenih rojakov. tožilo, da je najnovejša izdaja znanih „Šu-ster-jevih svetopisemskih zgodb" krščanstvu malo prijazna, kar je zarad nepristojnih podob tudi res. Tirolski list ,,Andreas Hofer" pa ravno kar naznanuje, da je c. k. vodstvo zaloge šolskih knjig Herderjevi bukvami za povedalo, da naj poprejšnjo izdajo s pristoj nišimi podobami oskrbi, kar bode se tudi nemudoma izvršilo. Dante Al iglu eri. Tretji del „Božje komedije", to je Raj, je v češkem po prevodu Jarosl. Vrchlickeho v založbi tiskarne A. R. Lauermanna v Pragi prišel na svetlo; prva dva dela: Peklo pa O čiste c sta že prej natisnjena. Dunav po nižjem Ogerskem upada in tako je odstranjena največa nevarnost, v Mohaču je 13. t. m. voda tekla po ulicah in 600 hiš je bilo pod vodo; med Monostorsegom in Kapusinovci je voda nasipe pretrgala, da jih še sedaj ne morejo zamašiti; v Karlovcih je voda v mesto prodrla, pri Osegu je Drava nastopila, trdnjava je pod vodo. — Koliko pa je voda škode naredila, koliko ljudi v revščino in nadloge potisnila, prikazalo se bode še le, ko se vode odteko, v prvem strahu ljudje ne mislijo na drugega, nego da življenje otmo, ko iščejo svoja prejšna bivališča in vidijo, da so ob vse, tačas še le čutijo prav živo svojo nesrečo. — V bavarskem Palatinatu (Rheinpfalz) se je v samem okraji Franken-thal podrlo 1200 hiš in to je še le ob levem bregu Rajne, koliko pa na desnem bregu in po vsem Porenji? — Rajna se pretaka po naj lepših krajih Nemčije; na levem bregu srednjega nje toka je tudi prej Francoska Alzacija; da pokažejo Francozje sočutje, do Alzačanov, so začeli nabirati po vsem Francoskem za nje. — Ljudje so že taki, iz krščanskega usmiljenja ne dajo radi, kedar je pa kaj človeškega vmes, se precej navduše. — Nemški cesar je za prvo pomoč, odločil tudi 600.000 mark iz razpoloživnega denarja državne blagajnice, a veče in izdatnejše podpore bode treba nesrečnim krajem, da se vsaj nekoliko opomorejo. — V Avstriji je pa zopet svitli cesar prvi, ki se spominja nesrečnih, in ki iz svojega premoženja pod pira nesrečne. Bere se tudi, da je cesarjevič Rudolf mislil odpotovati na vzhod, a glede na razne nesreče, ki se doma gode, misli pot odložiti in nekaj stroškov za to obrniti v pomoč ljudem, po povodnji poškodovanim. — V Berdičevem (Rusko)je pogorel v noči na nedeljo cirkus iz lesa zgrajen, ponesrečenih je blizo 300 ljudi. Berdičevo je trgovsko mesto v ruski guberniji Kievr. V cirkusu je bilo 600 ljudi, med njimi 400 ju-dov, kajti med 60.000 prebivalcev v mestu e 40.000 judov. Ogenj je prišel iz konjskega hleva, ker niso varno ravnali s petrolejem, Od 31 izučenih konj so jih rešili samo 4, tudi 12 psov je zgorelo. — Štiri žene, slišati o velikanski nesreči, so prišle ob pamet. Peklenska hudobija. V Genovi je bil v cerkvi Matere Božje dobrega sveta duhovnik pri altarji, cerkev vsa polna, čez oken vrže nekdo bombo, razpoči se, ljudje se prestrašijo in dero k vratim, duhovnik je vendar rekel, velika vrata do kraja odpreti, tako da druge nesreče ni bilo. — V Milvavkiji, v Ameriki je pogorela 10. t m. velikanska gostilnica^ visoka 6 nadstropij; nad 100 ljudi je zgorelo, a 76 onih, ki so iz oken skakali, je pohabljenih; goreti je začelo ob 10. uri zvečer. Ko je goreti začel°’ ie Mio nad 400 gostov v hotelu. Škode je 500.000 dolarjev. — Ob ustji reke M er s e j (Angleško) strčnili ste se dve barki: vapor „City of Brus-sels", ki je bil zasidren ob ustji reke, in si ni upal zarad megle naprej, ob to barko je trčil vapor Kirby Hall, ki je na svoji prvi poti prišel iz Glasgova in je hotel v Liver-polu še nekaj naložiti. Prva barka se je potopila, vtonila sta dva popotnika in 8 mornarjev, ki so iskali zavetja na jamborih a ti so se v vodo prekucnili. — Svinčeno belino, v kateri se nahaja srebro, najdli so v Ledenicah, Sirm-ske županije ne dalječ od Dnnava na severni strani Fruške gore. V globočini 15 metrov je bila najdena žila 25 do 38 centimetrov debela. Eksekutivne dražbe. 18. jan. 1, eks. držb. pos. Jurij Morave Učakovec 804 gli , Černemelj. 1. eks. držb. pos. Ivan Lilek Sela, 560 gld. Černemelj. Ponavlj. eks. držb. pos. Marija Junko iz Černemlj 180 gld. Černemelj. Po u avl j eks. držb. Jože Barič iz Dol 50 gld. Černemelj. Ponavlj. eks. držba Nikolaj Badovičiz iz Belč Verin 463 gld. Černemelj. Ponavlj. eks. držb. pos Janez Marentič iz Čer-neinelj 200 gld. Černemelj. 1. eks. držb. pos. Jože Barič iz Oberha 579 gld. Černemelj. 3 eks. držb. pos. Matija Vidrih iz Rakeka 3238 gld. Logatec. 3. eks. držb. pos. Anton Facja iz Ja-kobovic 5860 gld. Logatec. 3. eks. držb. pos France Bajt iz Planine 650 gld Logatec. 1. eks. držb. pos. Marija Sajnic, Vimol. st. 9. ~ 623 gld. Černemelj. 1. eks. držb Jurij Loretič iz Starega trga 343 gld. Černemelj. 1. eks. držb. pos. Jak. Bukove iz Kota 50 gld. Černemelj. 1. eks. držb. pos. Andrej Lenarčič Nadanjeselo 820 gld,, Postojna. Umrli so: 12. jan. Neža Finkel. 87 let, Karlovško predmestje št. 7, starost. Marija Urbas, 50 let, Keslev trg št. I, spridenje jeter. 13. jan. Marija Dovgani-,-ec, gostja 72 let, Ilovica starost. — Friderik Kevšnik, 17 let, Poljanski nasip at. 50 pljučni tuberkuloza. 14 jan. Urša Močnik, gostja, 55 let, Št. Peterska eesta, srčna napaka. J. Peršl, 3 ted.št.PcL ce6ta, slabost. J, Kaloman Gerbci pl. Gerbce, posestnik 42 let, g-osposke ulice, h. št. 3, mertud, 15. jan. Anton Papež, delavcev sin ll/ leta slabost. V bolnišnici: Jernej Pipan, delavec 47 let, tuberkuloza. Marija Zavbel, gostja 82 let, starost. 11. jan. Frančiška Bučar, deiavka 19 let, oslabljenje 12. jati. .Edvard Hamiuerl delavcev sin 2 leti. Helena Medic, go tija 81 let, puljčna tuberkuloza. Ohče znane in izvrstne na Tržaški razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče iz čistega nepokvarjenega čebelnega voska (13) priporočata P. in R. Seemr-na v Ljubljani.