Leto LXV
PoStnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 19. januarja 1937
Stev. 14a Gena 1.50 Din
Naročnina mesečno	.^tfflP^W «мш ^^	^^^^^^^^^^ Ćek. račun: Ljub-
25 Din, za	^^^r^ft ^gflr Ијјј/ чВ	^^^ Ш ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana
40 Din — ne-	fl^Bk^ ШВШ АВШш ШИк ВШВ V	Дн Л^И^. Ш ШиШ___ 10.34«) za
ce-	WBk ШШ ШШ ШШI Шг Ш	Ш flp^ л^ш
loletno 96 Din, za	^ШјјјјШјЧ fît» Ш ШИ Ш /	Ш Ш Ш*^ 1МИ
inozemstvo 120 Din	^Шв» Д|В|Г Ш Mfflf ШШ	ШИ Ш JBV Bi Praga-Dunaj 24.797
Uredništvo je v	ЛЊ^Ф ^^bllUlP^ ШВ^^	^F ЈВшШШФ U pr a v a : Kopitar-
Kopitarjevi ul. 6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-96	_____	Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Položaj v znamenju ugibanja
Pariz pravi: Mussolini snuje četveropaht London trdi: To je vse iz trte izvito
Pravi obraz Ljubljane
Veliko zborovanj je že doživela Ljubljana, množic je prav za prav že kar vajena. Toda nedeljsko zborovanje, ki ga je priredila mestna organizacija JRZ, je prekosila škodoželjno pričakovanje nasprotnikov in, priznajmo si, v nekem oziru tudi pričakovanje pristašev. Nasprotniki so sicer pričakovali, da nekaj bo. političen shod v Unionski dvorani, kjer jih je bilo že nešteto, toda zgrnile so se take množice, da so nasprotnike potrle in presenetile. Po tako majhnih pripravah, ki niso imele skoro nikakega agitacijskega značaja, pa taka reč! Ponovno so je pokazalo na čigav klic se ljudstvo odzove. Tudi pristaši so bili v svojih računih prijetno presenečeni. Vemo, da so pričakovali okrog 3000 ljudi in da so še v soboto govorili, da bi bila tritisočglava množica kar lepa manifestacija. Ljudi pa se je zbralo najmanj 6000, ako ne štejemo neorganiziranih, ki so ob zvočnikih nn ulici prisostvovali zborovanju in se udeležili obhoda. Ni čuda, da je Ljubljana danes vsa pod vtisom teb mogočnih kolon zrelih moških, ki so po širokih ulican prihajale na shod, in da ne more pozabiti, s kakšnim navdušenjem so pozdravljali naše politične voditelje, zlasti sedanjega notranjega ministra dr. Antona Korošca.
Ob tem zborovanju moramo sloveski javnosti in vsem po državi, ki se za našo skupnost v prijaznem ali sovražnem namenu zanimajo, ponovno povedali dvoje: Nobena skupina, naj bo kulturna ali politična, ne more z lastnimi sredstvi in z lastnimi močmi napraviti kaj takega, kakor mi. Naj bomo na vladi ali v opoziciji, strnjenost in značaj vse prevladujoče večine nam vedno ostane. Ne potrebujemo pomoči ne državnega, ne samoupravnega aparata, vsakdo lahko ostane na svojem mestu, ljudstvo pa tudi, ki se zbere in samo sebe v redu drži, da tako pokaže svojo zrelost in svoja načela. — Drugo, kar je tudi vredno ob tej priliki in z ozirom na razrvani čas v Sloveniji in tudi po drugih pokrajinah v državi še prav posebno povdariti, pa je to, da v Sloveniji nobena skupina ne more prirediti tako velikega zborovanja, da se-med vrste udeležencev ne bi vtihotapili komunisti, ki bi utegnili vso manifestacijo speljati na stran-pota. V tej množici jih ni bilo, ker je zaupanje med nami doma. Neizprosna načelnost in veliko zaupanje v zmožnosti in poštene namene naših voditeljev naše množice varuje pred zahrbtnimi pri-šepetalci, da se moremo zbrati samo ljudje enega nazora in ene misli. Že nekaj desetletij pa smo v Sloveniji v sleherni vasi in v sleherni občini ne samo številčna, ampak, kar je veliko več vredno, tudi idejno tako prevladajoča večina, da komunizem ne more med njo in da se ostale manjšine vidne samo takrat, kadar jim po bogve kakšen naklučju pripade delež na vladi.
Tudi Ljubljana je čitndalje bolj slovensko ljudska. L. 1925. je dr. Korošca izvolila za svojega poslanca, 1. 1932 ga je ob njegovi 60-letnici slavila s tolikim zanosom, da je bila ta proslava uvod v celo politično dobo, ki ni imela drugega namena kakor za vedno uničiti tuzemske in inozemske vtise te proslave. Medtem pa je Ljubljana že veliko preizkusila in prestala. Obrekovana je bila, da se je ljudstvu izneverila in da ga pomaga celo preganjati. Za kulisami državotvornosti in rodo-Ijubja je usihalo njeno premoženje, v žepe provin-cijalnega političnega plemstva pa so se stekali težki milijoni, kakor je udeležencem zlxirovanjn z iskreno besedo razkril mestni župan dr. Adlešič. Meščan je živel pod pritiskom, čeprav bi rad razodel svojo voljo in se v odporu pridružil podeželju, da bi lako Ljubljano ponovno proglasil za slovensko in ljudsko, kakor je bila 1. 1925. in 1932. in še 1. 1927., ko je njen poslanec postal dr. Albert Kramer, ki je »prodrl« z 20 glasovi. Avstrija je vedela, kaj pomeni Ljubljann za Slovence ali tedanjo Kranjsko, zato je tu nagnetla Nemce in neni-čUrje, da je po ljubljanskih ulicah močno gospodovala spakedrana nemščina tja do 30. novembra 1918 zvečer. Prav tako je JNS vedela, kaj pomeni Ljubljana za Slovenijo ali sedanjo »Dravsko banovino«, zato se je vrgla na njo kakor kragulj na golobico. Pravi meščan, ki je hotel iti vzporedno s slovenskim narodom ali se tudi v prvih vrstah boriti za njegove pravice, zlepa nI mogel prebiti okov avstroogrskega netnčurstva, pa tudi okov ,INS ne. Okove avstroogrske monarhije je zlomil odpor vseh njenih narodov, okove JNS pa odpor jugoslovanskih narodov. Takrat se je Ljubljana drugič oddahnila in pokazala narodu svoj pravi slovenski obraz.
Nedeljsko zborovanje je pokazalo, da se Ljubljančan ne mara odtujiti narodu, kateremu pripada in da se hoče borili za njegove pravice v njegovih vrstah, ne pa kje v kaki gosposki sekti. Vsi, ki so se zborovanja udeležili, so odhajali še bolj potrjeni v svojem nazoru, saj so mogli iz govorov naših mož spoznati, da je šele sedaj nastopila doba, v kateri se moremo nadejati kakega napredka. Imeli smo vtis, da se govorniki živo zavedajo, da so prišli med svoje, zato so z vso resnicoljubnostjo v dvorani in na ulici zbrani množici odkrivali prve sadove nove politične dobe. Tudi Ljubljana jih je bila deležna, saj je minister g. dr. Krek poročal, da je dobila 30 milijonov posojila za hranilnico, 5 milijonov za gimnazijo, 2 milijona za mrliško vežo, 1,700.000 za Delavski dom, gradi se univerzitetna knjižnica za 7 milijonov, v bolnišnici pa bodo gradbe in preureditve zahtevale 5 milijonov. Te vsote tudi za Ljubljano pomenijo precejšnjo gospodnrsko gonilo in so živo nasprotje tistih milijonov, ki so šli v neznano smer, ki jo sedaj išče sodišče, kakor je govoril g. župan dr. Adlešič. Na obzorju se kaže sprijaznenje z našo prvo sosedo Italijo, kar tudi narodne manjšine zeljno čakajo; pri lojalnem sporazumu bi se ponudila prilika, da se jim zagotove naravne pravice in olajša življenje, o čemer je obširneje govoril min. dr. Krek.
Podrobnejši opis podajamo na drugem mestu, tu moramo reči le še to, da je vse zborovanje poteklo v tako lepem redu, da moramo biti samo veseli iz istih razlogov, kakor so nasprotniki ne-voljni in potrti. Organizacija se je izkazala, da je tudi v Ljubljani dobro izvedena, navdušenje, s katerim so množice pozdrnvljale naše voditelje, zlasti g. dr. Antona Korošca, pa je tudi pokazalo, da se je Ljubljana preteklosti otresla in dn bo v bodoče korakala vzporedno z ostalim narodom, kateremu je ona glavno mesto.
Pariz, 18. jan. AA. (Havas.) V svojih današnjih komentarjih o rimskih razgovorih pruskega ministrskega predsednika Gôringa poudarjajo pariški listi zlasti to, da skuša sedanja Mussolinijeva politika obnoviti nekdanji četvorni pakt. Kazen tega pristavljajo, dn bo skušal odgovor na angleško noto, o katerem sta se Mussolini in Goring sporazumela, približati Veliko Britanijo Italiji in Nemčiji.
Današnji »Matin« piše med drugim: Pravijo, da sta Nemčija in Italija sklenili staviti razne predloge, ki naj vendar že rešijo zaradi španske državljansko vojne nastala mučna vprašanja. Pravijo tudi, da Velika Britanija ne bi bila proti načrtu o obnovi četvornega pakta.
V Španiji naj se osnuie koncentracija brez skrajne levice
»Figaro« objavlja poročilo iz Rima, ki pravi med drugim: Rimski voditelji hi se najbrž sprijaznili z ustanovitvijo koncentracijsko vlade v Španiji, v kateri naj bi bilo zastopane vse stranke, razen skupin skrajno levice. Tudi Nemčija bi bila za to, da postane general Franco član nove vlade, vendar pi bi moral dobiti najmanj mesto poveljnika glavnega generalnega štaba. Nemčija in Italija skušata sedaj v prvi vrsti doseči soglasje z Veliko Britanijo. Z italijanske strani trde, da je treba sedaj okrepiti soglasje z Veliko Britanijo. Z italijanske strani trde. da je treba sedaj okrepiti v prvi vrsti sporazum z Londonom, ne da bi pri tem pokvarili zvez z Berlinom. V Rimu mislijo, dn bi morala Francija v takih okoliščinah hočeš nočeš pristopili k novemu če-tvornemu paktu, v katerem bi pa igrala podrejeno vlogo.
Zagreb, 18. januarja. b.Največje zanimanje vlada v političnih progih umevno za včerajšnji sestanek med predsednikom vlade dr. Milanom Stoja-dinovičem in predsednikom HSS dr. Vladkom Mačkom. Glede sestanka še vedno ni nobenih točnih obvestil, vendar pa se z ozirom na dolg sestanek razgovori ugodno komentirajo. Iz okolice dr. Mačka se izve, da sta tako dr. Stojadinovič, kakor tudi g. dr. Maček obrazložila svoje stališče, dalje od tega pa nista šla. Pričakuje se, da se bodo ta pogajanja nadaljevala in po možnosti ugodno zaključila. —
Današnji tisk Tipografije objavlja tudi vtise iz Belgrada. Belgrajski politični krogi posebno po-vdarjajo dejstvo, da so razgovori trajali nad štiri ure in so mnenja, da se ni govorilo le o onih vprašanjih, ki so bila najprej določena in ki naj bi ustvarila ugodno ozračje za sporazum, temveč sta se dr. Maček in dr. Stojadinovič dotaknila tudi vseh
Madrid, 18. jan. b. Po najnovejših vesteh o borbah pred Madridom je bil položaj Francovih čet do 14.30 zelo kritičen. Zlasti v univerzitetnem naselju nimajo Francove čete nobenih izgledov, da se rešijo. Njegovi oddelki se sedaj branijo edinole še v klinični bolnišnici. Tudi tukaj so rdeči zasedli pritličje in prvo nadstropje, medlem ko se beli branijo v drugem nadstropju. V teku noči so rdeče čete dvignile v zrak vse stebre in stopnišča, tako da je nacionalističnem četam odre-
Stvar se bo še precej vlekla
London, 18. jan. AA. (Havas.) Rimski dopisnik »Timesat pravi, da je rimskega in berlinskega odgovora pričakovati šele čez nekaj dni. Tu prevladuje vtis, da sta Nemčija in Italija pripravljeni pristati na vsako ureditev, ki ji je namen dejanska preprečitev pošiljanja pomoči Španskima strankama, kakor hitro se dožene prava rešitev prostovoljskega vprašanja, ki bo ustrezala na vse strani. Po drugi strani, nadaljuje dopisnik, pa Italija in Nemčija čedalje hitreje pošiljata čete in vojni material generalu Francu, Iz vsega tega se vseeno ne da sklepali, da Italija ne bi hotela odgovoriti na britansko noto v prijateljskem duhu.
Glede načrta o paktu štirih ali glede kakšnih drugih načrtov, ki o njill trde, da so jih izdelali za obiska generala Giiringa v Rimu, pravi dopisnik, da so glasovi o tem iz trte izviti.
Hitler je pameten
»Daily Telegraph« prinaša poročilo svojega rimskega dopisnika, da lx>sta italijanski in nemški odgovor ugodna, in da bosta celo vsebovala neke predloge, ki bodo koristni za dejansko ureditev prostovoljskega vprašanja na obeh straneh. Zdi se, da je Nemčija pripravljena opustiti svojo sedanjo politiko. Hitler gleda predvsem na lo, da se ogne vsemu, kar bi ga moglo v očeh britanske javnosti predstaviti v neugodni luči. Člankar meni, da jo sedanji položaj za Nemčijo tako ugoden, da hi mogla zahtevati, da se ji vrnejo kolonije, in da se uredi v njeno korist tudi vprašanje oskrbe s surovinami. Zdi se, da je Nemčija prišla do spoznanja, da ji ne Velika Britanija ne Francija ne bosta do-
ostalih vprašanj, ki lahko predstavljajo temelj za sporazum. Belgrajski politični krogi smatrajo, da je včerajšnji razgovor med dr. Mačkom in med dr. Stojadinovičem odprl novo dobo političnih vprašanj v naši državi. To je potrdil tudi sam dr. Korošec s svojimi izjavami v Ljubljani, ko je dejal, da je sestanek med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem korak naprej.
Belgrad, 18. jan. m. Nocoj ob 8.22 se je vrnil iz Oeijeka v Belgrad predsednik vlado dr. Stojadinovič s spremstvom. Nn železniški postaji je časnikarjem na razna vprašanja izjavil samo tole: »Iz pisarne dr. Mačka je bil o našem sestanku izdan komunike. Jaz s svoje strani temu komunikeju nimam ničesar dodati, pa tudi ničesar odvzeti.« Nato ee je od časnikarjev in od vseh ostalih dr. Stojadinovič dobro razpoložen poslovil in se odpeljal v svoje stanovanje.
zana pot navzdol. Skoraj vsa univerzitetna čelrt je sedaj očiščena od nacionalistov in rdeči potiskajo sovražnika izza njegovih prvih položajev.
Na ostalih bojiščih okoli Madrida pa vlada precejšnje zatišje. Le tuintam so oglasijo lopovi na obeh straneh Manzanares, ki pa kmalu utihnejo.
Z juga pa poročajo, da je položaj rdečih borcev kritičen. Rdeči se ne morejo boriti proti italijanskim tankom, ki mečejo na njo plamen. Edina
volili, da dejansko izvede svoje gospodarske načrte nn Španskem.
»Daily Telegrapht misli, da bosta Italija in Nemčija vezali svoj morebitni pristanek na britanski predlog na zahtevo na obnovi pakta štirih in na britansko obljubo, da ne bo priznala ekstremi-stičnega režima na španskem. Člankar končuje, dn sta se general Goring in Mussolini, kakor vse kaže, sklenila odpovedati svoji prejšnji nameri, da bi pomagala generalu Francu na oblast, in da zdaj koncentrirata vso svojo pozornost v tem pogledu na svoj protikomunistični program.
London je miren in čaka
London, 18. jan. AA. (Reuter.) Vprašanje oživitve pakta štirih ni na dnevnem redu, so dopoldne izjavljali v I^ondonu. in tudi ni nobene uradne informacijo o tem. da bi o tej stvari razpravljala gg. Mussolini in Goring. Mislijo, dn bo britanski poslanik v Rimu sir Eric Drummond razčistil položaj, ko se bo jutri vrnil v London.
Odgovor Italije in Nemčije bo popolnoma jasen
Pariz, 18. jan. b. »Echo de Pariš« poroča, da lio bržkone še nocoj prispel odgovor Italije in Nemčije na angleški korak. Trdi se, da bosta Nemčija in Italija odgovorili, da bosta takoj prepove-duli odpošiljanje prostovoljcev v Španijo, kakor hitro bo dala Rusija jamstvo, dn se v nobeni obliki ne bo vmešavala v španske zadeve in da nič več ne bo podpirala vlade v Valenciji.
borba proli temu strašnemu orožju so topovi, ki pa jih zelo primanjkuje. Po najnovejših vesteh ■ z Gibraltarja je padlo v roke nacionalistov tinli mesto Marbela, ki leži 40 km južnovzhodno od Malage. Nacionalisti so vkorakali v mesto okrog poldneva ter so jim padle v roke ogromne količine materijala. Motorizirani oddelki pa so odili lirez odloga naprej proti Malagi.
Preteklo noč je bila v Barceloni prva vajo zn obrambo pred letalskimi napadi. Na dani znak so prebivalci v mestu ugasnili luči, žarometi pa so pričeli z vseli strani osvetljevali nebo. Takoj nato so stopila v akcijo rdeča letala.
Razna gospodarska vprašanja
Belgrad. 18. jan. m. V kabinetu tinančnega ministrstva je bila danes popoldne seja gospodar-sko-finančnega odbora. Nn dnevnem redu so bila sledeča vprašanja: iz finančnega ministrstva: predlog uredbe o preskrbi države s tekočim gorivom, predlog uredbe o organizaciji instituta za gospodarsko proučevanje; iz resora za kmetijstvo: likvidacijo konkurza Glavne kmetjske zadruge v Zemunu, vprašanje znižanju cen špiritu, ki se rabi za vino, namenjeno za izvoz, predlog uredbe o kmetijskih zbornicah, vprašanje podpor zn elementarne škode, vprašanje obveznega zavarovanja posevkov |>o banovinah; iz gradbenega resora: zakon o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanje električne energije, vprašanje dotacije državnim fondom za javna dela po nrcilhi za izvajanje jnv-nili del v državi; iz resora za gozdove in rudnike: vprašanje velejnskega rudniku in sanacije imov-nih občin; iz resora prometnega ministrstva: pogodba, sklenjena mod glavnim ravnateljstvom državnih železnic in Putnikom; iz resora za socialno politiko: povračilo stroškov PRIZAD-u za nabavo in prevoz hrane za pasivne kraje.
Novi bankovci kriti
Belgrad, 18. januarja. AA. Glede na glasove, ki se širijo v nekaterih krajih, da pomenijo novi bankovci po 500 din nekakšno inflacijo, ali da nimajo tistega kritja, kakor drugi bankovci, opozarja Narodna banka občinstvo na to, da je do izdelave in izdaje bankovcev po 500 din prišlo na zahteve, ki so se pojavile baš iz gospodarskih kro-, gov, da bi se naš denarni promet lažje in bolje vršil. Med bankovci po tisoč in sto dinarjev je velika vrzel, ki je ovirala obtok denarja. Zlasti na vasi in v manjših mestih je bilo pogosto zelo težko, celo nemogoče izmenjati bankovec za tisoč dinarjev, in to je oviralo normalen potek kupčij.
Da te težkoče odstrani, je Narodna banka, kakor smo povedali, na zahtevo gospodarstvenikov samih in po zgledu drugih držav predlagala, da se tudi pri nas uvedejo bankovci po 500 din, da bo denarni promet bolje deloval.
Narodna banka naglaša, da se bankovci po 500 din dajejo v promet samo v izmenjavo bodisi za druge vrste bankovcev, bodisi na izredno zahtevo strank, ki prihajajo po denar na njene blagajne. Da o kakšni inflaciji ne more biti niti govora, se vidi tudi po tem, da se je teh bankovcev izdalo za sedaj samo 150.000 v vrednosti 75 milj. din, in da se je za prav toliko znižal obtok bankovcev po 1000 in 100 din. Samo po sebi se razume, da imajo vsi bankovci, ki jih izda Narodna banka, isti značaj, in da služi zlata in devizna podlaga, ki z njo razpolaga Narodna banka, za kritje vsega njenega obtoka in torej za kritje bankovcev po 500 din.
Dunajska vremenska napoved: Na zapodit mogoče prehodno loplo, na vzhodu mrzlo, oblnčno iu sneg.
Vremensko poročilo: V zapadni Evropi prodira topli val. Temperatura se naglo dviga. V srednji in iužni Evropi padavine, nizke temperature v vzhodni Evropi zapadno od Črnega moril.
fohnenor
Compemmliy» ^ f " (arabanditl bajo
Črnu puščica pomeni smer ofenzive generala Franca 3. januarja. — Linija iz posameznih črnili črtic
pomeni fronto do 2. januarja. — Črna črta pomen' fronto v sedanjem trenutku. — Bele puščice pomenijo smeri rdečih protiofenziv.
Zaenkrat samo pojasnitev stališča
O prvem sestanku pri Brežicah
Bratomorna vojna traja dalje
Nacionalisti pred Madridom v škripcih — Na jugu pa se godi
rdečim zelo slabo
Izpodkopavajoče sile v Avstriji
Vsi edini v raznarodovanju Slovencev
Dunaj. 17. januarja 1936.
Novi mladinski zakon, $ katerim prehaja vse politično vzgojno delovanje v področje domovinske fronte kot edine organizacije, ki ima pravico avstrijsko mladino vzgajati izven domače hiše, šole in cerkve, je povzročil po vsej Avstriji zanimive reakcije. Ker so s tem zakonom prizadeta tudi mnoga nemška društva, ki bodo morala prekiniti svoje delovanje v sedanji obliki, se je povsod začelo značilno preosnovanje, da bi dotični idejni krogi mogli v drugi ubliki nadaljevati svoje staro delo. Avstrijska vlada je sklenila zamižati z obemi očmi razen v primeru slovenskih in hrvatskih društev na Koroškem in Gradiščanskem, kjer bo vsako preosnovanje onemogočeno in čaka ta društva — ako inozemstvo ne bo ovirajoče poseglo vmes ■— enostavno smrt.
Posebno agilni so bivši nemški nacionalisti in bivši heimvvehrovci, ki si sedaj hitro ustanavljajo nova podstrešja, Tako poročajo iz Gradca, da je bil tamkaj ravnokar ustanovni občni zbor nekega združenja, ki si je nadejalo ime »Ostmarkischer Volksveiein« (Vzhodna ljudska društva) in ki ima v svojih pravilih označeno, da bo centralna organizacija za gibanje, ki bo razpleteno po vsej Avstriji. Do sedaj je pripravljenih že 980 krajevnih društvenih odborov. Program tega novega društva, ki pravi, da je strogo nepolitično, je zelo široko-gruden ter si stavlja za nalogo, da goji »splošno nemško duhovno življenje«, se bori proti brezposelnosti in omiljuje razredno nasprotstvo, Čudno je, da je temu nepolitičnemu društvu, v katerega so vstopili vsi štajerski velenemci in bodo isto storili velenemci po drugih deželah, avstrijska vlada dovolila, čeravno je nepolitična tvorba, da sme »v zaključenem krogu razpravljati tudi o političnih vprašanjih. Zdi se. da je zvezna vlada ustanovitev tega društva dovolila, da napravi poklon nemškim nacionalistom, ki noiejo v skupno vprego domovinske fronte, a jim je zvezna vlada takrat, ko je sklepala sporazum z Nemčijo, obljubila možnost aktivnega sodelovanja v življenju države.
Heimwehrovci pa so se začeli na podoben način organizirati na Gornjem Avstrijskem, lako je bil v Lincu ustanovni občni zbor »Podpornega društva bivših članov Heimatschutza«, ki sta ga ustanovila gornjeavstrijski deželni namestnik Wen-niger in ravnatelj za javno varnost grof Revertera, oba znana Heimwehrovca strupeno protikrščanske-ga kova Na ustanovnem občnem zboru so dejali, da bo »Podporno društvo« ustanovilo svoje kra-javne pododseke po vseh avstrijskih deželah in to
I v teku prihodnjih par tednov.« Barve ostanejo sta-I re heimvvehrovske, to je zeleno-belo, društveno ; znamenje ostane stari heimwehrovski znak, društvena obleka stari heimwehrovski klobuk«, je de-: jal Heinz Wenninger in je s tem poudaril namero, da hoče v »Podpornem društvu« nadaljevati idejno gibanje bivšega razpuščenega Heimwehra. Na Du-I naju se čudijo, kako je zvezna vlada mogla odobriti I pravila in si stališče vlade razlagajo tako. da bo pač morala napraviti rahel poklon ljudem, ki so bili pristaši Heimwehra in na noben način nočejo v domovinsko fronto.
Tretia skupina, ki se zbira izven območja do-! movinske fronte, tvorijo marksisti na Avstrijskem, I kjer so se razbohotili čisto v starem smislu ter de-1 lujejo pred nosom oblasti po starih metodah. Nji-j hova organizacija sicer še nima povsem zakonske I odobritve, toda verjetno je, da oblasti za enkrat ne bodo delale ovir, ker želijo tudi na tej strani po-; mirjenje z ljudmi, ki se domovinske fronte načelno izogibljejo.
Četrto podstrešje za organizacije, ki jim domovinska fronta ne diši, tvori gibanje, ki se zbira okrog notranjega ministra Neustatter-Stiirmerja. So to nemški nacionalisti, ki so nemškemu narodnemu socializmu naklonjeni, so od njega tudi prevzeli načelno borbo proti židovstvu ter načelno od-klanjao legitimistična gibanja (habsburgovstvo itd.). Številčno ta skupina sicer ni močna, toda njena izredna moč obstoji v tem. da imajo pristaši zasedenih vsaj polovico vseh višjih javnih mest v državni upravi. Njihovo glasilo je »Neue Zeit«, njihov program pa, da čim prej dosežejo sporazum med vlado in nemškimi nacionalisti vseh barv in vseh naslovov.
Brez dvoma se bodo pojavile še nove idejne skupine, ki bodo hotele živeti na obronkih domovinske fronte in ki bodo polagoma začele razjedati to tvorbo, če se zvezna vlada ne postavi hitro na noge. Heimwehrovskim podpornim društvom bo brez dvoma poverjena naloga, da se ugnez/dijo predvsem na Koroškem, kjer hoče vlada na vsak način zatreti — v enem rodu — slovensko narodno manjšino. Domovinska fronta, ki nosi krščanski plesk, si bo lahko umila roke, češ, da ni njena krivda. To sporočam zaradi tega, ker so tukaj na razpolago nespodbitne informacije o »manjšinski politiki« vlade in ker je iz nespodbitnih virov znano, da se avstrijska vlada boji samo inozemske intervencije od svoje južne sosede, da iztrebljanja koroških Slovencev še bolj ne pospešuje. Krščanska ustava je ne zadržuje, samo strah pred nastopom Jugoslavije.	Ing. Sch.
Osebne vesli
Belgrad, 18. januarja. Imenovani so: v disciplinsko sodišče pri kasacijskem sodišču pri stolu sed-morice, oddelek B v Zagrebu za leto 1937 za predsednika dr. Jakob Konda, predsednik sodišča, za njegova namestnika dr. Ante Kandijaz, za člane pa Zvonimir Mrkušič, Anton Lajovic, dr. Avgust Munda, in za namestnike dr Josip Fišinger, Josip Matkovič, dr. Fran Pihler in Ivo Iveta — vsi sodniki pri istem sodišču. — Za sodnike disciplinskega sodišča pri apelacijskem sodišču v Splitu za leto 1937: za predsednika dr. Ante Buzolič, predsednik apelacijskega sodišča, za njegovega namestnika Anton Santuci, podpredsednik apelic'jskega sodišča; za člane Anton Mladineo, Jovo Markovič, Martin Benzon, dr. Ivan Nazor, in za namestnike Vlaho Carevič, dr. Rajko Česan, dr. Fran Zavorek in dr. Ivo Buljan — vsi sodniki apelacijskega sodišča v Splitu.
Belgrad. 18 jan. m. Za zdravstvenega pristava VIII. skupine je postavljen dr. Boris Malerič, uradniški pripravnik črnomeljskega okraja.
Belgrad, 18. januarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevega namestništva in na predlog prometnega ministra je premeščen za višjega kontrolorja v 6. skupini v Ljubljani gl. kol. Leopold Gruden, dosedanji kontrolor na postaji Maribor gl. kol.
Tud< srbstvo se probu:a
Belgrad, 28. jan. m. Včeraj jo bila tu seja ustanoviteljev Srbskega kulturnega klubu. Na seji, kaleri so prisostvovali Slobodan Jovanovič, vseuč. prosesor, dr. Danilo Danič, kasacijski sodnik, dr. Vlajko Djordjevič, industrijalec, Karlo Popovič, trgovec, Rasla Jojič, pomočnik ministra v p., dr. Vasa Oubrilovič, docent na vseučilišču, in Dragiša Vasic, je bilo sklenjeno, da bo rodni občili zbor d. februarja t. 1.
Gripa v Angliji
London, 18. januarja. DNB. Gripa še zmeraj traja v Anglij, vendar pa se meni, da je že prestopila svoj višek. V Londonu je zbolelo zadnje dni okoli 6000 oseb za gripo. Ponekod leže cele družine v posteljah. Angleški veleparnik »Queen Mary bi moral 13. februarja odpluti v Newyork, ker bi bil dotedaj že popravljen. Toda v ladjedelnicah je zbolelo toliko delavcev, da je parnik moral odložiti svoje potovanje za 14 dni.
Belgrad. 18. januarja. AA. Pravosodno ministrstvo ponovno opozarja vse prizadete, da ni v resoru tega ministrstva nobenega praznega mesta za nova imenovanja, ne na sodiščih, ne pri upravah kaznilnic.
Za bratstvo z Bolgari	popolne Svobode Po^ata.n!a de Vaiere
Kelirrad 18. inn. m. Na skunneni sestanku	*	■	2 AH^lljO
Belgrad, 18. jan. m. Na skupnem sestanku predstavnikov Zveze j u goslova 11 s ko-bol ga rsk i h lig in Zveze bolgarsko-jugoslovanskih društev, ki je bil dane« v dvorani Trgovske zbornice, je bila sprejeta resolucija, v kateri obe zvezi merodajne činitelje naprošata, naj se čimprej sklenejo konvencije o kulturnem sodelovanju med obema državama. Nadalje naj se i/, učnih knjig obeh držav odstranijo vsa taka mesia. ki bi ovirala zbližanje in sodelovanje obeh narodov. Učne knjige obeh držav naj bodo prežete duha bratstva. Obe zvezi pozivata vse matere poznejših generacij, naj vzgoje svojo mladino v duhu miru. bratstva in ljubezni. Obe zvezi se obvezujeta, da izdajata istoimenski mesečnik, v katerem bodo sodelovali člani obeh zvez. Vsaka zveza bo letno izdajala almanah. Obe zvezi se bosta trudili, da bo časopisje posvečalo sodelovanju obeh držav večjo pozornost. V teku leta naj se organizirajo konference po posameznih ligah.
Mednarodn? kmetijski hongres
Belgrad. 18. jan. m. Od 16. do 23. junija bo v Haagu pod pokroviteljstvom nizozemske kraljice 17. mednarodni kongres za kmetijstvo. Za propagando tega kongresa se bo v naši državi ustanovil jugoslovanski nacionalni odbor. O sestanku tega odbora se je razpravljalo nocoj na seji, ki je bila v prostorih Glavne zadružne zveze, na kateri so sodelovali delegati Glavne zadružne zveze, delegati društva agronomov in zastopniki kmetijskega ministrstva.
Naša zivinoreia
Belgrad, 18. januarja, m V kabinetu trgovinskega ministra je bila danes dopoldne konferenca, ki je razpravljala o naši živinoreji in njenem izvozu. Konferenco je vodil trgovinski minister Vrbanič, ki je imel tudo uvodno predavanje. Predavali so ji prometni minister dr. Spaho, kmetijski minister Jankovič in minister brez portfelja Djordjevič ter ravnatelj Urada za kontrolo izvoza živine Petrovič Milutin, viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin ter načelniki trgovinskega in kmetiskega ministrstva, predstavnika Glavne zadružne zveze Vujič in dr. Juretič, več predstavnikov Zveze industrijcev za predelavo mesa. med njimi tudi Josip Benko iz Murske Sobote. Uvodoma je trgovinski minister poudarjal cilj današnje konference ter podal pregled naše trgovine s posebnim ozirom na živinorejo. Za njim je predaval načelnik kmetijskega ministrstva Cvijanovič o stanju živinoreje in gibanju izvoza živine in mesnih produktov. V svojem predavanju je med drugim poudarjal, da je leta 1921 naša država izvozila 421.000 prešičev v vrednosti 518 milj. din, leta 1925 70.000 kom. v vrednosti 123 milj. din. Povprečno izvozimo 210.000 prešičev v vrednosti 248 milj. din. Mesnih proizvodov pa izvozimo povprečno za ICO milj. din. Glede govedoreje je referent izjavil, da imamo v naši državi 3 milj. goved, perutnine 20 milj. in ovac 9 milj. komadov. To stanje pa ni povsem točno, ker stanje naše živinoreje stalno narašča. Potem je predaval ravn. Urada pa kontr izvoza živine Milutin Petrovič o temi omejitve izvoza živine v Srednjo Evropo in problem cen. V svojem predavanju je naglasil, da je na mednarodnem tržišču rušilec cen Amerika. Podal je pregledno stanje živinoreje v posameznih državah in navedel, da je imela Avstrija leta 1931 1 965.000 prešičev, leta 1934 2,800,000 Češkoslovaška leta 1931 2.767.000, 1934 3.ROO.COO prešičev; Nemčija 1930 22 milj. prešičev. Referat o kontroli izvoza živine je podal dr. Obradovič. Na dnevnem redu je še predavanje o delu Urada za kontrolo izvoza živine in strokovnih organizacijah. O teh vprašanjih bodo razpravljali na prihodnjem sestanku 20. januarja,
Naš izvoz
Belgrad. 18. jan. m. Leta 1936 je naša država Izvozila v Avstrijo 164.300 mastnih prašičev, 14.328 pršutarjev in 5150 goved. V Češkoslovaško 118.255 mastnih prešičev. V Nemčijo 17.908 mastnih prešičev, 5831 goved, 516 konj. V Italiji) 5692 goved, v Levanto 18.923 goved, v Španijo 2200 goved.
Kratka vest o bivanju predsednika Irske de Vaiere v Londonu ter o njegovih razgovorih z angleškim ministrom za dominijone Mac— Donaldotn je v svetovni javnosti vzbudila več resne pozornosti, kot pa na primer bučen obisk generala Gôringa v Rimu. Beseda Irska ima svojevrsten odmev v zgodovini, v živi, v kateri živimo, kakor v mrtvi, ki leži za nami. Vedno je v živo udarila, vedno je poveljujoče zahtevala pozornost, vedno je tudi vzbujalu simpatije. Sleherni, tudi najskromnejsi utrip Irske je povzročil valovanje po svetovnem javnem mnenju. Za izjemni položaj med narodi se ima zeleni otok zahvaliti svoji izjemni zgodovini. Od visokokulturne osemmili jonske vladavine v časih, ko je večji del Evrope še odmeval od korakanja barbarskih narodov, se je vsled reke krivičnih zatiranj, ki se je po Irski razlila, jo pustošila, njeno zemljo uničevala, njen narod morila, lesku |K> stoletjih junaško prenašanega trpljenja pogreznila na nižino bedne, lačne, nekulturne dežele, kjer je ostalo samo še 4 milijone ljudi, ki pa niso klonili. Nasprotno. Ostali so granit, ki ga nobeno nasilje ni moglo zdrobiti, marveč se je le samo ob njem onemoglo zdrobilo. Počasi a žilavo so začeli vstajati, polagoma pospravljati razvaline, si urejevati svoj starodavni dom. širiti prosveto in se gospodarsko kropiti. Pred očmi pa vedno isti, nikdar pozabljeni, s krvjo in solzami oškropljeni ideal svobodne domovine. Danes so blizu cilja, lik ol) njem stoje Čeravno jih je doma samo malo več kot 3 milijone, odmeva njihovo dihanje po vsem svetu in v britanskem imperiju, ki šteje stotine milijonov ljudi, je ta peščica Ircev, tista, ki ga lahko najbolj nevarno pretrese. Človek bi rekel. da =e zgodovina maščuje. Vsak greli nad narodom storjen, mora biti na tem svetu poravnan. Irska je živ dokaz za resničnost tega krščanskega n ravnega načela.
Največj korak k popolni samostojnosti Irske je bil storjen leta 1921. ko je v westmin-sterski pogodbi Anglija Irski priznala položaj dominijona. torej samostojne države, ki je z ostalim imperijem povezana le v osebi angleškega kralja. Toda ta pogodba je pustilo odprto strašno rano Irski otok je razdelila v dva kosa: v južnega, večinskega, s 3 milijoni prebivalcev, in v severnega. Ulster imenovanega, ki jih šteje le par sto tisoč. Južni del je katoliški, severni protestantski. Protestantski pa zato, ker so angleške vlade v minulih stoletjih od tam pregnale katoličane, jim vzele zemljo in last 1er jili pobile, zaprle ali izgnale Južna Irska — do-minijon — hoče. da se obnovi enotnost otoka, da se popravijo krivice storjene nad narodom in njegovo zemljo, severna Irska pa se boji zveze s katoliškim delom, da ne bi v njem utonila, ter se krčevito drži Anglije, od katere noče proč. Pister je postal smrtonosen rnk na irskem problemu, ki ga angleška vlada zaman zdravi, n ho koncem koncev le prisiljena, da ga izreze in da tako da zadoščenje za krivice v preteklosti. Zato se tudi ni treba čuditi, da irski narod pogodbo iz leta 1921 ni smatral za končni uspeh svojih prizadevanj, nmpnk. da je po desetih letih molčečega notranjega urejevanju svoje svobodne države r velikim zmagoslavjem leta 1932 poklicni na vodilno mesto De Vulero in mu poveril nalogo, da ga popelje do cilja.
Od leta 1932 trnja tako rekoč zadnje poglavje irskega pohoda do polne samostojnosti. Ue Valera ga je zasnoval nn dveh področjih, na gospodarskem in nn političnem polju.
Irski je hotel'dati najprej samostojnost in neodvisnost nn gospodarskem polju. Irska je liilu prej vse preveč nn vezami na izvoz svojih pridelkov v Anglijo. \ s;i n jena živina je šla tja in In odvisnost od angleškega trsrn je diktirala oblike njenega poljedelstva l)e Valera j< obličje Irske radikalno spremenil. Izvoz živine v Anîlijo je pristrigel skoraj popolnoma in je irskega kmeta prisilil, da je način svojega gospodarstva spremenil ter svoje pašnike pretiral v žitorodne njive ali pa jih izkoristil za pridelovanje živil, ki jih je morala država
prej uvažati. S tem je dosegel tudi temelje spremembe v socialnih plasteh naroda, ker je bahati, večinoma neirski velekmet s svojimi brezkončnimi pašniki ш živinorejo izginil in je njegovo mesto zavzel srednji iti mali kmet, povečini Irec, ki mu je tudi država sama pripomogla k cenenemu nakupu zemlje, ki jo je velekmet začel prodajati. De Valera je obrnil vso svojo pozornost tudi ustvaritvi lastne irske industrije in so se v zadnjih štirih letih na tem polju zgodili naravnost čudeži. Omrežje cest je danes nu Irskem tako izpopolnjeno, du v ničemer ne zaostaja za Anglijo. Avtomobil danes jk> betoniranih cestah lahko doseže najbolj oddaljene kraje, ki so tako povezani z gospodarskim žuborerijem vse države. Vodne sile so bilo v veliki meri izkoriščene in irski industriji danes prav nič ni treba angleškega premoga kot pogonsko silo. Največja elejctrarna ob reki Shan.iion. ki so jo zgradili Nemci, napaja s svetlobo in pogonsko silo skoraj vso Irsko. Vsled odličnih prometnih zvez in s pomočjo vodne sile je bilo mogoče j>o vsej državi ustanoviti veliko število večjih ali manjših tovuren. ki se pečajo z izdelovanjem sladkorju, predelovanjem kož, izdelovanjem čevljev, nadalje tova-ren za sestavljanje koles in avtomobilov ter poljskih strojev, vse proizvodi, ki jih je Irska prej morala dobavljati iz. Anglije. De Valera je dosegel takšne uspehe s pomočjo silno visokih uvoznih carin in tudi s pomočjo nu vsako žrtev pripravljenega irskega naroda, ki mu nobeno trpljenje ni pretežko, ako ve, da ga bo pripeljalo do cilja — do svodode irske domovine.
Na političnem polju jo bil De Valera ravno tako dosleden. Njegov ideal, kakor tudi ideal irskega naroda, je neodvisna republika, ki obsega ves irski otok. severni del tako kakor južnega. Proti temu cilju se je jioniikul pre-vidnoi a odločno in vztrajno. Najprej je takoj 1. 1932 prekinil s plačevanjem letnih 3 milijonov funtov (malo več kot rnilijurdo Din) angleški vladi, češ, da je to preostunek stare vaz.aiske odvisnosti, ki za irski dominion ne obstoja več. Nastal je hud prepir z Londonom, ki se je končal s carinsko vojno Anglija je udarila irske proizvode z visokimi carinami. De Valera je to priložnost vporabil da je irsko gospodarstvo
v zgoraj nakazani smeri preuredil, istočasno pa je naložil nu angleško blago tako visoke carine, tla so vsak angleški uvoz. dejansko ustavile. Za tem prvim korakom je sledi! drugi: De Valera je izglasoval v irskem parlamentu zakon, ki prepoveduje irskemu predsedniku, da bi polagal prisego angleškemu kralju. London je molčal, l etu 1933 je sledil tretji korak: irski parlament je sprejel ustavni zakon, ki daje Irski značaj republike London je še vedno molčal. Ko pa je lani umrl kralj Jurij V., je De Valera takoj izkoristil to priložnost in šel za korak naprej ter z novim zakonom odstranil iz Irske tudi od kralja imenovanega guvernerja, tako da je padla zadnja vez med Irsko Anglijo. Edini predstuvnik oblasti na Irskem je vlada, ki pa je odgovorna parlamentu, torej irskemu fjiistvn. Ker pa hoče Irska iz mnogih razlogov ostati v okviru britanskega imperija — tudi kot republika — je De Valera našel pravni izhod v tem. tla je dobil im! iiarlumenta ustavno dovoljenje, du on sum pooblasti angleškega kralja, da v zunanjepolitičnem pogledu votli usodo irske države, imenuje njene diplomate iu podjiisuje mednarodne pogodbe. Meti tem ko je oblast angleških krajev notranjepolitično i/ Irske popolnoma izobčena, ostane v zunanjepolitičnem pogledu dejansko pri starem, samo s to razliko, du angleški kralji tega ne delajo več na osnovi svoje lastne oblasti, marveč nn podlagi pooblastila irske vlade, odnoeno irskega parlum enta.
Sedaj preostane samo še vprašunje. kak« združiti ves otok v eno samo vladavino — zadnji cilj De Vnlere. In temu vprašanju «o posvečeni londonski razgovori De Valera je prinesel seboj načrt o zvezni irski državi / dvema
Domači odmevi
, Rdeči fašizem
»Slabo si se odrezal, sinko L bi rekel Taras Bulbo, če tli liil bral Slovenski narod od 18. januarja. kako nerodno se zopet kobaca iz jame, v katero ga je spravila njegova pregoreča ljubezen za rdečo Španijo. Ni megnloniaiiija.', kakor on pravi, ki nas je napotila, da opozorimo javnost, kam : Narod' leze, ampak skrb, kam pridemo, če tako star in obstoječemu meščanskemu in državnemu redu šo pred enim letom udani nacionalist kakor je Narod , glasilo čestile narodne napredne stranke, v 70. letu svoje starosti kar krene v rdeči tabor in vsak dan na prvi strani s kričečimi reklamnimi naslovi napoveduje triurni' bodoče španske sovjetske republike, ("'e se zdaj skuša zaradi tega vsekakor nerodnega stališča opravičevati z vpra- anjeni, zakaj pa Slovenec« sinijiali-zira s španskimi fašisti, ga to popolnoma nič ne razbremenjuje, zlikaj kol list, ki je vseskozi podpiral fašistično diktaturo v Jugoslaviji in zagovarjal njene nasilne metode pa še danes v svojem Političnem obzorniku podira sedanju vlado iu dela šliuiungo za jiovratek nacionalističnega anti-demokratičnegu režima — bi na noben način ne smel slovenske javnosti obenem navduševati za boljševiško-anarhistični režim v Španiji. To je menda logično. Drugič j«i ni res, ampak samo od marksistov privzeto natolcevanje, da »Slovenec piše v prilog španskemu fašizmu. Naš list le obsoja in je obsojal brezverski komunizem in vse tiste, ki hočejo Španijo sjiraviti v njegovo okrilje in zato pač nima povodu, da bi ne razumel in ne odobraval odpora zdravega španskega naroda proli njemu. Kolikor general Franco vrši to funkcijo, spremljamo osvobodilno gibanje v Španiji, ki naj reši ta katoliški narod diktature brezboštva, z, istimi simpatijami kakor vw, la tudi ostali Evropi in naši lastni domovini ne želijo, da bi utonila v rdeči diktaturi in brezbožju. ftrugo vprašanje pa je fašizem kot tak. ki ni istoveten z vojsko generala Franca zoper boljševizaeijo Španije, ampak so le kot posebna in še to ne številna skupina v njegovih vrstah bori za to, da Španijo vladajo Španci, ne pa ruski boljševiki in od njih plačani agenti. Ta cilj [ia tii specifično fašističen, ampak obče nacionalen v pravem in pravilnem pomenu besede. iti zato bi >Narod« ne sme) v moskovskem žargonu takega plemenitega narodnega cilja de-vati v nič in zasmehovati, če se še šteje za naroden list. Kar se fašizma samega tiče. ga bomo prav tako sodili, kakor italijanskega in nemškega, in tudi obsodili, če bo skušaj ustoličiti socialno reakcijo v deželi, ki potrebuje temeljite socialne reforme v krščanskem, ue |>a v ateističnem sovjetskem pa tudi ne v pogansko-nacionalističnem smislu — toda zaenkrat, ko gre le za zmago nad rdečo nevarnostjo, ta stvar še ni vprašanje. — »Narod« bo menda to razumel, če že ni popolnoma podlegel nleči duševni bolezni. Mi smo prepričani, da to šc ni nastopilo, ker Narod se igra rdečo barvo samo zato, ker ga je sam najstrnpenejšj antiklerikalizem in mu je zato le všeč, če rdeči v Španiji podirajo katoliško mišljenje iri čustvovanje 1er značaj ljudstva in deželo. Odtod čudne simpatije Naroda:, ki se sicer, kadar mu kaže, prišteva med — katoliški tiski...
Predavanje dr. Zenhla ^'bO
se je vršilo ob ogromnem obisku ljudi pred predstavniki vseh naših oblasti, humanitarnih in kari-lalivnih društev ter češko-jugoslovanske lige. Predavatelju je pozdravil dr. Ravnihar, nakar je dr. Zenkl razvil pred nami vso praktično in teoretsko stran socialnega skrbstva, ki ga pod njegovim vodstvom vrši mesto Praga v duhu svojega tatička« Masaryka. Ker mnogo ljudi ni moglo prisostvovati, se 1)0 predavanje deloma 7, novimi stvarmi izpopolnjeno |)onovilo tlanes ob isti uri (pol sedmih) v Unionu. Predavatelj je svoja razglabljanja zaključil v slovenskem jeziku.
V	Stanovskem zopet stavka
Maribor, 18. januarja.
V	rudniku Stanovsko jiri Poljčanah sjiet stavkajo. Davi je sto rudarjev ustavilo delo. Podjetniki so jim že prej ugodili, da jim bodo do 15. decembra 1936 izplačali mezde. Svoje obljube |>od-■jetje ni držalo in rudarji pravijo, da bodo toliko časa stavkali, da jim podjetje ntezde izplača. Rudnik Stanovsko je bil v preteklem letu znan po tem. da je bilo tamkaj največ stavk v Sloveniji. Vzrok je bil neredno izplačevanje mezd.
Drobne vesti
Rim, 18. jan. AA. (Havae) Papež jc prehil mirni» noč. l)a> i se je udeležil sv. maše. nato je pa sprejel kardinala-državnega tajnika Pacellija.
Pariz. 18. jan. AA. (Havae) »Petit Parisien« poroča, da bodo vsi Parižani in prebivalci okoliških naselbin dobili maske pred zaščito strupenih plinov. Vsi tisti, ki spadajo jx)d vojaško obveznost, in tisti, ki ne plačujejo davkov, jih bodo dobili zastonj od seinskega okrožnega načelstva.
Milan. 18. jan. b. Današnji t.Popolo d'ltalia-objavlja vest, da se bo 6. februarju oženil Musso-linijev siu Viktor z Uršulo Buvoli iz Milanu.
Nanking. 18 .jan. b. Med četami nankinške vlade Ln uporniki v Sianfu je prišlo do sporazuma in premirja. Premirje bo trajalo do 15. februarja tega leta. lako je (kjiioviio odgodona meščanska vojna na Kitajskem.
Détroit, 188. jan. AA. (Havae) Zveza delavcev avtomobilske in dustrije javlja, da -stuvkujoči ne bodo zapustili dveh tovarn družbe General Motors, dokler pogajanja med družbo in delavstvom ne bodo končana. Kakor je znano, odklanja podjetje pogajanja z delavci, dokler bodo delavnice zasedene. Zaradi tega se je razmerje med delodajulci in delavstvom zoprt |>oo*trik>.
•Newyork, t«. ja„. AA. (liavas) Zvezne države severna (Jarotinu, Južna Dakota in lennessee pripravljajo uredlio, ki bo določila smrtno kazen za ugrabljanje otrok.

avtonomnima zve/.nimu deželama, južno Irsko in Ulstrom. ki lu pu iiiieii skupno vrhovno oblast, ki bi liila / imperijem povezana edino lipo pooblastilih, ki bi jih za vodstvo zanunje politike skupna Irska dala angleškemu kralju.
I o bo ud oreh. loilu Anglija, ki ji> irska rana silno boli in ki bi predvsem rada videla, da irski prostor pri bližajočih se slovesnostih kronanja angleškega krtiiju Jurija \l nt- bo prazen. je |>ripra vi jena na koncesije. SiCt>, bi De Valera ne bil prišel v Ixmdoii, ki se j0 (j0_ sledilo ogibal «hI leta 1932 dalje. Zdi st torej, da stoji irski normi tik pred ciljem in tln bo knniiu, stopt- nn cilju siml pozabiti «vojn t u -robno zgodovino, tuioinio. ti«, a tudi slavno.
Velika politična manifestacija bele Ljubljane
Dr. Zenkl o socialnem skrbstvu
„Beda in trpljenje ne smela poznati razlike, socialna shrb je pomoč človeha trpečemu človeku"
Minister dr. Korošce in ban dr. Natlačen zapuščata Union.	Ogromne mnniirn ljudstva spremljajo Hr. Korošra in dr. Natlačen» pn Stritarjevi ulioi.
V nedelto se ie tudi Liubtjana pridružita deželi — Veličasten shod JRZ v Unionu — Navdušene manileslacije našemu voditelju ministru dr. Korošcu
Minister dr. Korošec govori.
Ljubljana, 18. januarja.
Slovenska prestolnica Ljubljana in vsa Slovenija sta včeraj in danes pod silnim vtisom veličastnega shoda Jugoslovanske radikalne zajednice v ljubljanskem hotelu Unionu, ki je bil včeraj ob 10 dopoldne. Shod je sklicala ljubljanska organizacija JRZ, odziv na njena vabila pa je bil s strani naših mož in fantov tolikšen, da je presegel še tako smela poprejšnja upanja. Vedeli emo sicer, da je JRZ v Ljubljani najmočnejša organizirana stranka, ki ima res ljudstvo za seboj, toda izkazalo s je tudi, da je v Ljubljani z njo vse, kar pošteno misli in čuti. Ogromne množice zborovalcev so javno dokazale moč JRZ v Ljubljani in pokazale, da je slovenska prestolnica v taboru JRZ, tam, kjer je velikanska večina slovenskega naroda.
Izčrpno poročilo o včerajšnjem shodu, ki je bil pravi tabor slovenske Ljubljane, je priobčil že »Ponedeljski Slovenec«. Mi se tu omejujemo na krajše poročilo:
Kljub skromni propagandi za shod je že dneve pred njim vladalo med ljubljanskim prebivalstvom silno zanimanje zanj. Možje in fantje so ee zbirali v nedeljo zjutraj že pred deveto na važnih križiščih po mestu in predmestjih. Med 9 in 10 dopoldne so pričele po mestnih ulicah korakati mogočne kolone proti unionski dvorani. Odličniki in pa starejši pristaši JRZ so bili že poprej v dvorani, kolone organiziranih pristašev pa so takoj napolnile vso veliko dvorano in vse stranske, tako verandno, belo in zeleno dvorano. Velik del organiziranih in pa neorganizirani pristaši so napolnili vso Miklošičevo cesto doli do Marijinega trga.
Z velikim navdušenjem so bili pozdravljeni naši odlični voditelji, ko so prišli v dvorano. Godba je na balkonu igrala slovensko koračnico, ko (»o vstopili minister dr. Miha Krek, senator g. Fr. Smodej, mestni župan dr. Adlešič in predsedniki vseh krajevnih organizacij v Ljubljani. Na častnih mestih so bili dalje tudi drugi voditelji JRZ, kakor minister n. r. dr. Kulovec, mariborski župan g. Franjo Zebot, dr. Ažman in nekateri narodni poslanci JRZ. Ozadje predsedniški mizi je tvorila skupina krasnih narodnih noš. Veličastni shod je otvoril poslevodeči podpredsednik ljubljanske organizacije JRZ župan dr. Adlešič, ki je predlagal udanostni brzojavki kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko min. predsedniku dr. Stoja-dinoviču. Vse brzojavke so bile z navdušenjem sprejete.
Navdušeno aplavdiran je spregovoril prvi minister dr. Krek, ki je naglašal, da je sedanja vlada sprejela žalostno dediščino od prejšnjih nasilnih režimov ter povdarjal delo sedanje vlade za konsolidacijo notranjih in zunanjih razmer, kar se ji je posrečilo. Naglašal je uspeh JRZ pri občinskih volitvah. Zaradi narodovega razpoloženja lahko vsak čas pristopimo k volitvam v druga politična zastopstva in narodno skupščino. Napovedal je volitve v mestne občine, delo za samouprave itd. Omenjal je zasluge sedanje vlade in dr. Korošca za rešitev hrvatskega vprašanja.
Drugi govornik je bil senator g. Smodej, ki je odločno obračunal z nasprotniki in naglašal nujnost, da je tudi Ljubljana v tistem taboru, kjer je večina slovenskega naroda.
Med Smodejevim govorom je dospel minister dr. Korošec z banom dr. Natlačenom. Sprejet je bil naravnost triumfalno. Dr. Korošec je nato prevzel predsedstvo shoda.
Nato je obširno govoril o ljubljanski občinski
politiki mestni župan dr. Adlešič. Podal je porazne ugotovitve o gospodarstvu prejšnje mestne uprave ter je navajal uspehe sedanje. Navajal je zahteve JRZ, da bodi Ljubljana središče najš'rše slovenske samouprave ter vseh ustanov, do katerih imamo Slovenci pravico.
Urednik g. Kremžar je nato predlagal resolucijo z 12 točkami, v katerih se zahteva ureditev socialnih, kulturn'h in finančnih razmer v Ljubljeni in Sloveniji. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Burno pozdravljen je nato spregovoril naš voditelj dr. Korošec. Dotaknil se je sporazuma s Hrvati, o katerem pa je bolje, da ne govorimo preveč, ker je sporazum nežno dete, ki se ne sme preveč trdo prijemati. Opozoril je, naj ljudje ne nasedajo raznim lažem. Mi nismo več maihna strančica, mi smo sedaj velika stranka. Tudi če lajajo na nas, ne pustite se begati. Ni nikogar, ki bi mogel nriti za nami. Imejte zaupanje do nas. Ako Bog da, bomo še vladali in bomo izpolnili to, kar smo obljubili in kar vi želite, da bo izpolnjeno!
Vsi govori, zlasti pa govor dr. Korošca, so bili sprejeti z viharnim navdušenjem in pritrjeval-nimi medklici. Minister dr. Korošec je zaključil nato shod. Med petjem in igranjem slovenskih himen so se zbori.talci dostojanstveno razšli, mladina pa je pred hotelom obkolila dr. Korošca in dr. Natlačena ter ju med veličastnimi manifestacijami, vzkliki in petjem slovenske himne spremila do škofije, kjer sta šele mogla vsesti se v vozilo.
Dan JRZ v Ljubljani je zgodovinski dan, ker je pokazal, da misli Ljubljana isto, kar misli slovenski narod! Našim možem in fantom pa vsa čast in hvala!
V	zvezi s predavanjem, ki ga je imel snoči
v dvorani hotela »Union< socialni referent praške i mestne občine, so se včeraj dopoldne zglaeili pri | dr. Zenklti poročevalci ljubljanskih listov. Dr. | Zenkl je bil toliko ljubezniv, da je rade volje j privolil v razgovor o tem, kakšni |>ogledi in prin- j cipi vladajo na Češkem v socialni poliliki glede j socialnega skrbstva in kakšne moro se uporabljajo. da se v čim večji meri omeji brezposelnost in da se da zaslužba brezštevilnim brezposelnim.
V	uvodu je g. referent navedel, da je bila praška občina organizirana kot celota šele 1. 1921, pred tem pa je bila Praga razdeljena na sedem četrti in 37 samostojnih občin. Zdaj pa tvori 45 občin administrativno celoto in to je zdaj, kar nazivajo veliko Prago. Tako je iz prage nastalo milijonsko mesto, ki sestavlja ekonomsko relotn in je urejeno na «snovi socialne pravičnosti.
G. dr. Zenkl je prišedši v Prago in potem, ko je postal župan posebne praške četrti, imenovane Karalyn. organiziral občinsko socialno skrbstvo na principu socialne solidarnosti, med tem ko jo bila socialna skrb preje strankarska, verska, nacionalna ali politična zadeva. Poudaril je. da, kakor beda in trpljenje ne poznata meja in s« ju lahko deležni vsi brez razlike prepričanj, tako ludi socialna skrb ne sme poznati razlik, kajti socialna skrb jo pomoč človeka človeku, katerega vidi trpeti. Sočustvovali se pravi več, kakor brati Turjenjeva, Tolstoja ali gledati ta ali oni socialni film, sočustvovati pomeni realno del». To delo mora hiti tako organizirano, da vsakdo med nami in tudi najbednejSi spozna, da ljubezen do domovino ni fraza, ker domovina tudi njemu daje svoj kos sreče. Ob takem spoznanju solze v očeh teh ne bodo solze ponižanih in razžaljenih, ampak solze srečnih. Zato pa je socialno delo najboljše orožje za mir v državi, za ljubezen med državljani proti vsem ekstremom. Odpravimo nezapo-lenost in komunistično zlo ho samo oh sebi padlo! jo vzkliknil g. dr. Zenkl
Zanimiva je trditev g. referenta o nacionalnosti čeških komunistov. Od njih nihče no veruje v revolucijo. Njim gre samo za to, da dobe mase kruh. Tudi hočejo, da hi se bednim čimbolje godilo, zato so tudi vedno v opoziciji. Če predlaga g. Zenkl na občinski seji 40 milijonov za pomoč bednim, predlagajo oni 80 milijonov. Da, če bi bilo mogoče, bi prav radi ustregli njihovemu predlogu, toda drugo je predlaganje in drugo realno delo. Zdaj je socialno skrbstvo lako urejeno, da jc na češkoslovaškem uvedeno zavarovanje za primer bolezni, starostne onemoglosti in za nezgode, nimajo pa obveznega zavarovanja za brezposelnost. Mislili so na tako, vendar ob času nastopa krize ni bilo mogočo več dohiti sredstev za ta fond. Pač pa imajo z zakonom uveden tako imenovani gend-ski sistem, ki določa, da je delavec član delavskega sindikata.
Čeprav občina po zakonu ni dolžna, da skrbi za brezposelne, je zaradi moralnih razlogov obvezana, da lo dela. Razlogi so ekonomskega in zdravstvenega značaja, kajti zdravljenje tuberkuloze in ostalih bolezni socialnega izvoru hi stalo ипшцо več. kot pobijanje brezposelnosti s podporami. Dr. Zenkl je prepričan, da je treba zdravemu in poštenemu delavcu dati priliko, da denarne pomoči ne bo smatral za miloščino in bo zanjo občini rad storil protiuslugo s svojim dolom.
Praška občina daje otrokom brezposelnih dnevno brezplačno hrano in razdeli dnevno 21.000 obedov, tako da da mestna občina za prehrano mladine okrog 45.IKH) Kč, čeprav neobvezno. Osnovala je tudi posebne ustanove, tako imenovane delovne edinice ali čete, katerim so pridruženi člani raznih telovadnih organizacij Orla, Sokola, social-, nih demokratov in drugih konstruktivnih organi-I zacij. Ta mladina dobiva zu svoje delo če/, dan
plačo, zvečer pa gre domov. Mladina posluša predavanja in je deležna vsakovrstnega poduka ild. Zu disciplino in telovadbo jo privatno najet en častnik, zato imajo čete zelo močno razvilo disciplino, nimajo pn vojaškega značaja. Zjutraj vzamejo delovne edinice s seboj državno zastavo, pričetek dela pa svečano oznani poseben trobentač, mladina je razdeljena po starostni dobi. Skupina mladine od 14. do 18. leta dela malo in je deležna več vzgoje, mladina od 18. do 25. letu gradi igrišču in naprave, kakor je stadion; posebna pu jo skupina brezposelnih delavcev, ki jih mestna občimi ii|K)rublja zato, da izvrši razna tehnična dela. Ta delu nimajo socialnega značaju, ampak služijo zu lo, da se brezposelnost omili. Tisti, l;i so še brezposelni, pn dobe delo zu tri dni v tednu in tedensko plnčo okoli 1<H> Kč. Takih brezposelnih je v Pragi 8300. Ti so tudi prisiljeni, dn prevzamejo vsako regularno delo od občine. Posebna skupinu so tudi bivši nezaposleni legionarii. Nu Češkem imajo zadnja letu urejene tudi nekako delovne tabore po deželi. Mladina so vzgaja tu, dn postane disciplinirana, zalo ima nu razpolago posebne vzgojitelje in tudi zdrnvi!i!čn, biva pn v lesenih, nalašč za take tuliore zgrajenih barakah. Tako je Praga osnovala posebne Masurykove domove, ki so veljali mestno občino okrog 120 milijonov Kč.
Praška občina daje vsako leto zu |>onioč mladim in odraslim brezposelnim okrog 40 milij. Kč. K temu pa še posebej prispeva država. Vse lo ima svoj velik |>onion. Občina potnuga svojim občanom v najtežjih primerih, da se izognejo težkim posledicam brezposelnosti. Zato dobi občina protivrednost v delu, cestah, parkih itd., v zdravstvenem oziru ohrani zdravje družinam in prihrani na ta način mnogo za bodočnost, moralno vrača občanom vero v družbo in socialno pravičnost, in dela za ohranitev miru. To delo pn je polno tež-koČ, ker jo mnogo lakih, ki izkoriščajo bedo v svoje skrivne namene.
Na kraju je g. dr. Zenkl nnglasil, da je vsako dobro opravljeno del» dobro in knristn». če se. vrši za dobro mestu, države in človeške družbe, \ samo da ga opruvljujo pošteni ljudje, marljivo iu ^ brez koristoljubjn.
lovska hiša pri I)»l>r»vi, v kateri sta se sestala ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in dr. Vladk» Maček.
Pogled v del llnionove dvorane med zborovanjem.
Elehtrifihaciia Novega mesta
Elektrifikacijski sestanek preteklo nedeljo jc bil zelo dobro obiskan. Interesenti vseh slojev so pokazali. da se zelo zanimajo za stvar, ki se tiko tiče njih samih kakor tudi občine. Sestanek je otvoril novomeški župan gosp. dr. Marjan Polenšek. ki je uvodoma pojasnil namen sestanka. Član banskega svela gosp. D. Weble jc nato v svojem daljšem govoru poudaril potticn elektrifikacije Novega mesta po banovinski elektriki in nnglasil potrebo po dobrem močnem in cenenem električnem toku. vsled česar bi se lahko pozneje razvila v Novetn mestu tudi industrija, kar bi zopet bilo le mestu v vsestransko korist. Banovinska elektrika bo prej ali slej prepregla vso Dolenjsko, zato Novo inesto nikakor nc sme ostati brez nje. Nc sme oslati pri brlečih lučih sedanje elektrike, ki ob vsakem času ugasne, in na katero ne more nihče nič računati. Sedanja elektrika je le za — silo. Podžupan gosp. Josip Turk je po svojem poročilu o finančni strani pozval vse zbrane, naj sc izjavijo ali se strinjajo, da sc tudi naša občina priključi drugim dolenjskim krajem, ki že imajo, al: pa bodo v bližnji bodočnosti dobili baiiovinsko elektriko. Vsi navzoči so se s tem strinjali.1 Na razna vprašanja je gospod župan točno odgovarjal in je tudi povedal, da zahteva sedanja dobaviteljica električnega toka, tvrdka Novobor, za odkup starega električnega omrežja ca 2.000.000 Din, dočim bi novo omrežje, ki bi segalo še ludi ca 4 km okoli mesta veljalo okrog 1,700.000 Din. K besedi se je oglasilo mnogo interesentov in prav vsi so poudarjali nujno potrebo, dobrega iti cenejšega toka Razšli pa so sc v zavesti. da bi skoraj že zasvetila tudi v našem mestti banovinska elektrika.
Kaj pravite?
Kaj pravite, g. urednik, kdo ima pri nas pri pobijanju alkoholizma nef uspeha, sneta vojska ali pa pomanjkanje denarja, oziroma moderno rečeno kriza? Naj ho že tako ali tako, na vsak način pu nam statistike kažejo, da se zdaj mnogo manj popije nina, piva in žganja kakor prej. /lasti pa tožijo trgovci na deželi, da ne prodajo niti desetine toliko špirita kakor še pred par leti, kar naj bo na drugi strani spet razveseljiv znak, da ljudstvo na deželi popije mnogo manj žganih pijač.
Jaz ita trdim, da se danes na deželi popije še več alkohola kakor prej. Če se danes kje na Gorenjskem zbere v kmečki hiši prijateljska družba, pride na mizo zelenka domačega sadnega žganja, ki ga gostje pridno natakajo o kozarčke in zvračajo n grlo. Če pride znanec v hišo, postavijo pred n jega zelenko. da se posluži po mili volji. In turisti, ki gredo v hribe, se tudi po gorskih vaseh, kjer uspeva sadje, založijo z žganjem, hrušovcem ali pa slivovko. 'lega je vedno dovolj na vsaki količkaj trdni kmetiji, ker se danes, ko je svobodna žganjekuha. kuha skoro ose sadje o žganje. Nič več se ga toliko ne posuši niti ne iztisne v mošt, zakaj žganje se lažje spravi po tihotapski poti v denar. Meščani so dobri odjemalci žganja, ker še vedno mislijo, da je pristnejše in boljše ko ono v trgovinah. Nič čudnega potem, če na deželi padu konzum špirita, vina in piva. ko pa dobiš liter domačega sadnega žganju že zu 20 din ali pa morda še ceneje.
Ponavadi se stvar prukticira tako. da eden pokupi sadje še od sosedov, ki se ne spuščajo v /ganjekulio in morda zasluži s kuhanjem par dinarjev pri litru. Svobodna žganjekuha to dopušča. Pa kaj ko bi ostalo samo pri tem! Vprašajte kamniške ali pa druge trgovce, koliko rozin in smokev pokupijo taki podeželski žganje-kuliarji in jih prekuhajo v žganje, ki ga potem prodajo kol pristno domače žganje.
Kaj pravite, kam bo to dooecllo? Ali svobodna žganjekuha res prinaša ljudem po deželi toliko blagoslova v teli težkih časih, da bi odtehtala ose zle posledice, ki jih bo na našem podeželju zapustila prevelika in pr espionna popularizacija žganja. Ali ne bi bil zdaj čas, da se to narodno zlo prepreči na primeren način vsaj v. omejitvijo presvobodne žgunjekuhe. kolikor je na deželi treba žganja za domačo uporabo za — recimo — zdravilu, ga bo vsak lahko kupil. Dn bi pu žganje postalo naša na jpriljub-Ijenejša pijača in nadomestilo na kmetih za mošt. tega pač ne bi smeli dopustiti. Videant con suies! Gre za bodočnost naroda.
Koledar
Torek, 19. januarja: Marij in tovariši, mučenci: Knut, kralj. — Prvi krajec ob 21.02. — Herschel napoveduje sneg in dež.
f Fran Gaberšek
Včeraj so ob velikem spremstvu občinstva, zastopnikov šolskih oblasti, državnih uradnikov in upokojencev pokopali g. Frana Gaberška, višjega Šolskega nadzornika v p,
Pokojni g. Fran Gaberšek je bil markantna osebnost v našem učiteljskem stanu. Skoraj do zadnjega se je udeleževal učiteljskih zborovanj ter je povsod moško nastopil s svojo odločno, jasno in pošteno besedo. Bil je eden najstarejših naših učiteljev ter je bil splošno priljubljen. Tudi njegovi učenci kakor njegovi tovariši so videli v njem moža nad vse požrtvovalnega pri delu za našo šolo in za prosveto slovenskega naroda. Pokojni Gaberšek je vzgojil cele generacije slovenskega naroda.
Rodil se je 13. oktobra 1856 v Homcu pri Kamniku, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. V šolo je hodil še v Mengeš in v Kamnik. Nižjo gimnazijo in učiteljišče je dovršil v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1876. Služboval je v Mariboru, v Zidanem mostu, v Radečah in v Krškem. Zaradi svojih pedagoških zmožnosti je bil imenovan za šolskega nadzornika krškega okraja. Naredil je izpit za učitelja meščanskih šol ter dobil naslov profesorja. Nekaj let je poučeval na ljubljanskem ženskem učiteljišču, nato pa se je povrnil k svojemu učiteljskemu poklicu ter je poučeval na II. deSl^i mestni osnovni šoli. Ravnatelj grabenske šole je bil od leta 1902 do 1913. V 1. 1908 do 1919 je bil šolski nadzornik za šolska okraja ljubljanske okolice in Kamnik. Od leta 1913 do 1919 je spet poučeval na učiteljišču, topot na moškem. L. 1919 pa je postal višji šolski nadzornik za bivšo Štajersko in Prekmurje, dokler ni bil sredi 1924 upokojen.
Še bolj važno kakor njegovo šolsko delo je njegovo prosvetno in organizatorično delo. Ustanovil je Pedagoško društvo v Krškem, čigar predsednik je bil deset let, od leta 1900 pa njegov častni član. Dalje je bil soustanovitelj in štiri leta predsednik ljubljanskega Učiteljskega društva. Glavna njegova zasluga pa je bila ustanovitev Slovenske šolske matice leta 1899 kateri je bil deset let tajnik in poverjenik. Pet let je urejeval »Pedagoške letnike« in v njih priobčil celo vrsto pedagoških spisov. Sodeloval je pri sestavi več slovenskih šolskih knjig. Prevedel je tudi iz ruščine v slovenščino Bestuževo zgodvinsko povest »Zvesta ljubezen«. Sodeloval je pri raznih slovenskih dnevnikih.
Osebno je bil mož trdnega poštenia in značaj-nosti, pa tudi odkrite, dasi jedke besede. Ginljiva je bila njegova stanovska učiteljska zavest, ki jo je kazal še v visokih letih. Pokojnemu Franu Gabršku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
t Gdč. Ivanka Ad1e?lč, sestra ljubljanskega župana g. dr. Juro Adlešiča, ie mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo ob po! 3. popoldne z Aleksandrove ceste 2 na pokopališče k Sv. Križu, Blaga rajnica naj počiva v miru! Gospodu županu in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
•f- Ivan Dachs. Včeraj popoldne je utnrl j» daljši bolezni g. Ivan Dachs v starosti 73 let. Rojen je bil 1803 v Ljubljani, na Poljanah št. 3, pri >Str..jzeInu<. Mož je bil iz stare ljubljanske meščan?'-- rodbine. Ze njegov ded je bil 22. julija 180>s imenovan ljubljanskim meščanom, on sam pn tudi zn zasluženo delo za svoje rodno mesto dne 22. junija 1083. Bil je upokojeni uradnik pivovarne »Puntigam . Kot gostilničar se je udej-stvoval 35 let, od tesa skoraj 20 let v Florijaneki ulici št. 33, odkoder se je leta 1931 umaknil v zasluženo zasebno življenje. V gostilniški orgHni-xnci.il je bil dolgoletno trajen in zvest sodelavec v upravi, soustanovitelj njene bolniške blagajne, katere član nadzornega odbora je bi! do pred kratkim. Kot navdušen ncvcc jc bi! v mlajši dobi član
oredsednik pevskega društva :>Ljubljnnec. —
Naj v miru počiva! Njegovemu sinu g. Maksu, faktorju Učiteljske tiskarne, naše iskreno sožalje!
V Ljubljani je umrl g. Jakob Oblak, posestnik in prevoznik. Pogreb do v sredo ob 8 popoldne. — V Splošni bolnišnici je umrla ga. Jelka Boršnlk, profesorjeva vdova. Pokopali je bodo danes ob pol 4. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Poročila sta so na Zg. Polskavi marljivi prosvetni delavec Franc Kohan in Neža Jnvnrnik iz čadranske župnije. Mlademu paru želimo na življenjski poti mnogo božjega blagoslova!
—	Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zjutrat na prazen želodec kozarec nuravne »Franu .losel greučice«.
JNS na Prevaljah na delu. Vsled težke denarne in gospodarske krize naše podeželsko ljudstvo le z veliko težavo prenaša davščine. Zlasti pa so prizadeti obmejni kraji in naš del Koroške, kjer kmečko ljudstvo in z njim delavci, trgovci ter obrtniki v svojih poslih le s težavo |>ridobijo toliko, da se komaj preživljajo. Naša organizacija JRZ na Prevaljah je vsled tega že lansko leto meseca junija napravila obširno s|x>irenico v zadevi znižanja davkov ter jo predložila vsem kompetent-nim faktorjem. Ob priliki, ko je obiskal našo dolino gosp. minister dr. Krek. je naša organizacija ekit-paj z guštanjsko predložila gosp. ministru spomenico. da on še osebno intervenira na konipetentnili mestih, da se izvedejo, zlasti v obmejnih krajih, davčne olajšave. Pri določitvi novih davščin se je tudi že opazilo, sicer malenkostno, ali ipak uspeh našega dela. Prejšnjo nedeljo pa sta sklicala narodni jxwlanec JNS Doberšek Kare! in javni notar na Prevaljah dr. Senčar Dušan sestanek v gostilni pri Ahacu, katerega se je udeležilo kakih 28 ljudi, da bi se izvedel protest proti prevelikim davkom. Mi pozdravljamo pridružitev gospodov od JNS, dasi je ona prišla že inalo prekasno. k naši akciji, ker gre za korist celokupne Mežiške doline in na ših obmejnih krajev
—	Tečaj za vinarstvo in kletarstvo. Kraljevska banska uprava razglaša: V času od 1. marca do 30. novembra 1937 bo pri ba iovinskih trsnicah in drevesnicah v Kapeli p. Slatina Ratienci in v Pekrah p. Limbuš pri Mariboru devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi kmečkih posestnikov in viničar-jev. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imaio na zavodih brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo še mesečni
Erispevek 30 din za nakup šolskih potrebščin astnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene s kolkom za 25 din, je poslati najkasneje do 10. februarja upravi enega gornjih dveh zavodov. Prošnji je priložiti: 1 krstni list: 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. zdravniško spričevalo; 4. nravstveno spričevalo; 5. izjavo staršev (ali varuha), da dovoljuje prosilcu obisk tečaja. Ta izjava mora biti kolkovana z 2 din.
A: Glej, kako lahko pleše oni par!
B: Seveda, oba uporabljata Sanoped, ki po vzroča lahko hojo.
Enoletni učinek. Zavitek 8 din v lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah. — Razpošilja Sanoped, Ljubljana, Gosposvetska 7.
—	Kmetijsko-noučni tečaj. Iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju: Minuli teden je okrajni kmetijski odbor priredil pri nas dvodnevni kmetijski poučni tečaj v Slomškovem domu, ki je bil zelo lepo obiskovan od vseh stanov. Vodil ga je zelo praktično in naravno kmetijski referent gosp. Sustič iz Ptuja. Vme6 je o zavarovanju govoril tudi gosp. ravnatelj in. župan Mihelčič iz Celja.
—	Duhovne vaje za fante bodo v Domu svetega Ignacija pri sv. Jožefu v Ljubljani (Zrinjske-ga ccsta 9) 25,- 20. januarja; 15.—19. februarja; 22. 26. febiuarja; 1. 5. marca. — Duhovne vaje za može bodo îslotam 30. januarja do 3. februarja in 18,—22. marca. Vsak tečaj se začne prvi dan ob 6 zvečer, konča pa se zadnji dan zjutraj. Vsa« udeleženec dobi posebno sobo Oskrbnina za ves čas 100 Din. Priglasiti se treba nekaj dni prej. da vodstvo more odgovoriti.
—	Vremenska napoved. Evropa: Toplo z dežjem na zahodni polovici Evrojie, hladno na vzhodni polovici. Vedro v Panoniji. v vzhodni Nemčiji in Poljski. Oblačno in sneg v Rusiji in na Balkanske polotoku. — Jugoslavija: Oblačno in hladno. Dež v Primorju. sneg v savski banovini, na jugo-vz.liodu in na južnem delu države. Košava v podonavju. Najnižja lemperalura je zabeležena v Osijeku — 17, najvišja pa v Erz.eg-Novem, + 10. — Napoved za danes: Pričakuje se toplejše vreme. Vlada pretiežno oblačno, dež v Primorju in zapad-nih krajih, tudi sneg.
—	Nenavadna smrtna nesreča. Iz Legna pri Šinartnem nam poročajo o nenavadni smrtni nesreči, kateri je podlegei 10 letni Ivan Lampret, sin oskrbnika graščine Galenhof. V gradu imajo moderna angleška stranišča, ki pa so zaradi mraza zamrznila. Da bi se voda v ceveh odtajala, je oskrbnik Lampret postuvil v stranišče pločevinasto jiosodo, v kateri je zažgal lesno oglje. Zavedal pa se je, da razvija oglje sinrtnonevarne pline 1er je stranišče zaklenil in ključ skril. Opoldne je prišel 10 letni osrbnikov sin Ivan iz šole. T'o obedu je fant nenadoma nekam izginil 1er ga ni bilo več na izpregled. Domači so mislili, da je odšel k sosedi, ko pa je še! oskrbnik popoldne pogledat v stranišče, če se je že zamrzla cev odtajala, je ves prepaden opazil svojega sina nezavestnega na tleh. Odnesel ga j" takoj v kuhinjo, domači so |io-skušali z umeinim dihanjem, ki ga je nadaljeval tudi poUlicani zdravnik, pa je bilo vse zaman. Ogljeni plini so dečka zadušili, še preden je prišla jiomoč.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Nove pridige: Bares, Im Lichte der Ewigkeit. Ausgewalilte llii tenwoi te, Predigten, Ans|irachen tuid Briefe. 221 str, nevez. 37 Din. — Berghoff, Christus tinser Leben und Vorbild. Zyklus und Fastenpredigten ftir utisere Zcil. 108 str. nevez. 37 Din. — Berghoff, Einkehr. Vorlràge fiir Einkehrtage Standcs-vortrâge ftir Frauen, MSnncr und Jungmanner. 101 str. nevez. 42 Din — Berghoff, Der ganze Christ Predigten fiir aile Sonn- und Festtage des Jahres im Anschluss an die Evangelien 247 sir. nevez. 42 Din. — Brogger, In Jesu Geiste. 158 sir. nevez. 30 Din. — Deimel. Das Reich Gottes. 124 str. vez. 47 Din. — Dondens, Christus Bo-tschaft. Predigtgedanken. 390 str. vez. 85 Din. — Engel, Im Umbruch der Zeit. Kurzprediglen fiir die Sonn- und 1 eiertage des Kirchcnjahrcs. 330 str. vez. 84 Din. — Oross.Innerlicher Katholizismus. Ein Zyklus religiôser Vortrage. '222 sir. vez. 42 Din. — Qrbss, Tielkatholisches Leben. Ein Zyklus enclin-rististher Vortrage. 160 str. vez. 39 Din. - Kcller. Laudate Dominum. Festtagspredigtcn. 224 str. nevez. 39 Пјп — Toth Die katliolischr Fhe und Familie. 236 str. vez. 63 Din.
Ljubljana
Gledališče
Drama (začetek ob 8 zvečer!: Torek, 19 januarja: Zaprto. Gostovanje v Celju: »Korajža velja.«) — Sreda. 20 januarja: »Ateniat«. Red Sreda. — Četrtek, 21 januarja: »Dež in vihar«. Red B. — Petek, 22. januarja ob 15: »Kralj i neba«. Dijaška predstava Znižane cene od 14 Din navzdol. Izven.
Opera (začetek ob 8 zvečer): Zaprto. — Sreda,
20.	januarja: »Hovanščina«. Red A. — Četrtek,
21.	januarja: »Ples v maskah«. Red Četrtek. — Petek, 22. januarja: »Navihanke«. Ojjereta. Pre-mierski abonma.
Predavanja
Union — velika dvoranu. Dr. Peter Zenkl jx>-novi danes ob pol 7 zvečer svoje predavanje o temi: Praga, mati svojih občanov, c duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage. Predavanje bo spremljal zanimiv film o zgodovini in razvoju socialnega skrbstva mesta Prage. Predavatelj bo govoril v srbohrvaščini. Vstopnice se dobe v kinu «Union« od 11 dalje. — Vstopnine ni
Mula dvorana Filharinonlčno družbe: Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 20. t. nt., ob 8 zvečer bo predaval jirofesor jirimarij dr. A. Zalokar o pot i h in ciljih medicine. Vstopnine ni.
Mineruloški institut univerze: XII. jioljudno-znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Predaval ho g. dr. J. Olujič, O. F. M. o primeru razvoja živalskih vrst v dalmatinskem terciaru. Predavanje bo v torek. 19. t. m„ ob 18 uri v predavalnici Mineraloškega instituta univerze (pritličje. glavni vhod, Kongresni trg). Vstopnina 4 in 2 dinarja.
Dvorana OUZD. Profesorsko društvo j>riredi jutri, dne 20. t. m. ob 8 zvečer predavanje- »Kriza naše srednje šole« (prof E. Boje).
Društvena dvorana v Trnovem (Karunova ulica št. 14). Na XI. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo v sredo, dne 20. januarja ob S zvečer bc imel skioptično predavanje gosp. prof. Pilijo Terčelj: »Slovenci v ogledalu«.
Frančiškanska dvorana. Društvo »Naša skrinja« priredi v četrtek, dne 21. t. m. ob 8 zvečer predavanje »Naše narodne no?e. njih pomen in uporaba.' s številnimi skioptičnimi slikami. Predava prof. Saša Šantel.
Prireditve in zabave
Filharmonija — velika dvorana. Koncert pianista Aleksandra Ciriloviča Borovskega bo v petek. Jne 22. januarja.
Sestanki
Akademski dom (Miklošičeva cesta): Ženski odsek SKAS ima svoj sestanek drevi ob 8. Ker ie bil zadnjič referat o Homcu. |iride Dubrovnik zdaj na vrsto.
Vzajemna zavarovalnica. Dekliški odsek Prosvetnega društva Ljubliatia-meslo ima drevi ob S zvečer redni sestanek v sobi Vzajemne zavarovalnice.
Glasbena Matica. Pevski zbor ima redne vaje vsak torek in četrtek ob 20 Drevi važna vaja. — Odbor.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes in jutri »Boj za pravico« (Ken Majnard). Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr Picco'i. Tvr seva cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 02, in mr. Gartus, Moste.
— Bodoče matere morajo paziti da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno za prtju z uporabo naravne »Franz-Josefove<-grenke vode »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov
Itcg. po in i n soe. |K>1. in nar zdr. 3 br 1548S. ii. V. ST)
1 Obisk dr. Pelra Zenkla pri ljubljanskem županu. Kakor je poročal »Pond. Slovenec«, je na povabilo ljubljanskega župana dr. Adlešiča v nedeljo dospel v Ljubljano znani češki socialni reformator dr. Peter Zenkl. ki je bil deležen pri nas prav prisrčnih pozdravov. Dr. Peter Zenkl je včeraj dopoldne obiskal ljubljanskega župana dr. Adlešiča v niegovem uradu, obenem pa si je v spremstvu ravnatelja mestnega socialnega urada g. svetnika Svetela ogledal nekatere važne mestne urade in mestne socialne naprave.
1 Diplomirani filozofi! Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov« jxiziva vse. ki bi hoteli sodelovati pri pripravljalnem lečaju za dijake ljubljanskih srednjih šol. da se čim prej javite na naslov: DBPK, Univerza. Ljubljana. Sjioročite pismeno svoje osebne podatke, jiredmete svoje stroke, premoženjske razmere in točen naslov. Odbor DBPK.
- PRI RAZPOKAN1 KOZI ozeblinah, lišajili tn izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIĆNO MAZILO«.
1 Kokodak ga je izdal. Kokoši so prepričane, da imajo najlepši glas na svetu. Tako si je mislila tudi uboga kokoška, ki se je v nedeljo na vse zgodaj zjutraj znašla v malhi nekega potepuha. To kokoško je pobral nekje na Vodnikovi cesti^ 30-letni potepuh F. R., doma od nekod blizu Kamnika, ter se napotil proti središču mesta. Kokoška je vdano molčala ves čas, dokler ni prašla prav do najbolj prometnega središča, to je do glavne pošte. Stražnik na tem križišču je naenkrat slišal glasen »kokodak«. Kokoško je najbrže tiščalo jajce ter je hotela na tem križišču napraviti zanj uspešno reklamo. Napravila pa je neprijetno reklamo za tatu, ki ga je stražnik brž prijel ter odvedel na policijo. Tatič se je sprva zvijal, da je kokoš kupil nekje v Šiški, drugič pa, da jo je iz usmiljenja pobral na Vodnikovi cesti. Stražniki pa so bili modri možje in niso verjeli, da so v Zgornji Šiški kokoši take, da bi vstajale že ob pol 6. zjutraj, zlasti ne meseca januarja. Poizvedovali so na vse strani, dokler se ni popoldne zglasila vsa srečna prava lastnica kokoške, ki ji je bila ukradena. Kokoška je bila deležna od svoje gospodinje mnogo ljubeznivosti, prijeti tatič pa prav nič s strani stražnikov. ki so spoznali, da imajo v rokah zelo sumljivega potepuha.
Radovljica
V nedeljo, dne 21. I. m., se v Radovljici drugič IKinovi Gregorinov »Kralj z neba: — v Ljudskem domu.
Novo mesto
Za kritje primanjkljaja pri cestnem odboru, se je občina odločila jwbiiati 20% doklado od zemlja-rine, zgradarine rentnine. družbinskega in usluž-benska devka. — Pritožba zoper lo naredbo je
dopustna v 14 dneh po razglasitvi na županstvo ali pa na cestni odbor.
Maribor
m Dr. Peter Zenkl v Mariboru. Slavni praški socialni reformator dr. Peter Zenkl bo predaval jutri ob 20 v dvorani Ljudske univerze o socialnem skrbstvu mesta Prage. V četrtek se bo dr. Zenkl sestal v mestni posvetovalnici z mariborskimi delavci ua soeialno-upruvnem jx>dročju.
m Gasilci so v nedeljo slavnostno proslavili rojstni dan svojega |iokrovitel.ia princa Tomislava. Mariborski gasilci so imeli ob 10 v Alojzijevi cerkvi sv. mašo, katere so je udeležilo vodstvo župe in čela v kroju z zastavo. Po sv. maši je bilo v gasilskem domu zborovanje, na katerem je imel slavnostno besedo g. Franjo Kranberger. — SliČno proslavo so priredili tudi, studenški gasilci. Ob 9 so imeli v cerkvi sv. Jožefa sv. mašo, po maši pa slavnostno sejo v gasilskem domu.
m Katoliška prosveta v Studencih zelo živahno deluje. V okviru Slov. kat. izobr. društva je v nedeljo predaval domačin železniški zdraVnik dr. Sto-par o otroških boleznih. Udeležba je bila zelo številna.
m Nemogoča razsvetljava na važnem križišču.
Na najvažnejšem prometnem križišču v Studencih — na železniškem prelazu tik nove delavnice — se nahaja še vedno starodavna pelroletjska svetilka. ki naj bi o|K>zarjala avtomobili3te na zajior-nice, ki se tu radi velikega prometa pogosto zapirajo. Povrhu svetilka ne gori niti vsako noč, zgodilo se je, da ni bila po cele tedne prižgana. Na lako važnem križišču bi spadala pač moderna signalna naprava.
m Mariborska kokuinska afera. Kakor v Ljubljani, imamo ludi v Mariboru kokainsko »afero:, ki bi se morala včeraj razčistiti pred malim senatom okrožnega sodišča. Državno pravdništvo je obtožilo narednika vojaške godbe Franca Kropeja in čevljarskega mojstra Vinka Mraka iz Počebove, da sta prodala Antonu Gmajnerju zavitek jedilne sode, češ da je to kokain. Gmajner ie dal za 20 dk sode 5000 din, pa si jc jiovrliii ta denar še izposodil. Afera pa se včeraj ni mogla zaključiti, ker sta pač oba obtoženca prišla, ni pa prišla glavna priča — Anton Gmajner ter je predsednik po prečitanju obtožnice razpravo preložil
m Prijatelje SSK Maratona opozarjamo na redni občni zbor kluba, ki bo jutri zvečer ob 20 v mali dvorani na Aleksandrovi 6. Pokažite idealnim športnim delavcem z obiskom občnega zbora priznanje za veliko športno-vzgojno delo, ki ga vršijo.
m Premiera Nušičeve komedije »Dre bo to soboto. To delo spada med najboljše komedije Nu-šiča ter je polno komičnih zapletljajev 1er duhovitih domislekov. Režira Kovič Jože.
m Smrt jo je rešila trpljenja. Nesreča, ki se je pripetila pred nekaj dnevi v trgovini Tenierl n« Slomškovem trgu. je zahtevala sedaj svojo žrtev. V bolnišnici je umrla po hudem trpljenju jedva 23 letna šivilja Marija Kuralt. za |>osledicami opeklin. ki jih je dobili« po vsem telesu, ko se ji je pri kurjenju peči vnela obleka. Pokojnica je bila vzorna mladenka in dobre krščanske družine v Studencih pri Mariboru. Pogreb nesrečne žrlve bo danes popoldne ob K! na poko|>ališču v Studencih. Naj počiva v miru, žalujočim staršem naše iskreno sočutje!
m /druženje prevozniških obrtoT v Maribor .< ima redni letni občni zbor v soboto, 23. t. m., ob pol 8. v dvorani Gambrinove restavracije.
m Val gripe je zajel Maribor. Izredno veliko slučajev le bolezni je sedaj zabeleženih. Ponekod so bolne kar cele družine. Naval te nadležr.e bolezni je povzročil najbrže neznosen prah. kf.terega je šele sneg pregnal.
m Razprava proti šentiljskeinu morilcu Viktorju Adlerju bo pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča dne 29. januarja ob У dopoldne v razpravni dvorani šl. 53.
IVStKEibcc&Sf® MaUife
Torok. m. januarja oh »I: Visokost />IeSe.. Red A. Sreda. 211. januarja. Zaprto.
Četrtek, 21. januarja ob 20: Kudni se utrga oblaki. Ked B.
Celje
c Gostovanje ljubljanske dramo Drevi ob 8 gostuje v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z ljudsko veseloigro v treh dejanjih »Korajža velja . Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Gasilci včlanjeni v četah Celje, Gaberje. Babno, Lopata in Leveč so v nedeljo praznovali rojstni dan svojega visokega pokrovitelja Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava. Ob 8 je bila v opalij-ski cerkvi sv. maša, nato so se pa zbrali gasilci v gasilskem domu, kjer je o pomenu tega dne spregovoril zelo lejie besede starosta celjske gasilske župe g. K. Gologranc.
c Predavanje za rezervne oficirje. Mestno poglavarstvo obvešča vse rez. častnike glavnih redov vojske, da bo v sredo, dne 20. januanrja t. 1. ob 19 v oficirskem domu (vojašnica kralja Petra na Dečkovem trgu) drugo predavanje.
Ш prodal so
stavbene parcele v GaDerju
(Najdičev travnih)
ker ie parcelačni načrt gotov. — Pojasnila
daje odvetniška pisarna drja H. Pintarja
Celje - Razlagova 3 a.
C Umrla sta: Na okopih št. 2 Kaiser Franc, 49 lelni delavec, v bolnišnici pa Zidanski Vida. hu iiosestnika, 7 let, iz Rakitovca obe. Slivnica pri Celju. N. v m. p.
c žrtvi nesreč. Krištof Anton. 38 letni rudar brez posla in stalnega bivališča, je v soboto na cesti pri Gomilskem padel in se poškodoval po prsnem košu. — Gorjup Jože, 55 letni krojač iz. Celja, je padel v nedeljo po stopnicah in si zlomil desno roko.
c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 Pvg-mttlioiK in zvočni tednik.
Ptui
Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta se poročila Alojz Jakoš. posestnik pri Mali Nedelji, in Marija Benkovič, hči posestnika iz Starenove vasi pri Ljutomeru. Bilo srečno!
V ptujski okolici zopet dva požara. V četrtek, dne 14. t. m. smo imeli v ptujski okolici zopet dva večja požara Prvi požar je izbruhnil okrog 18 v gos|XKlarskem poslopju posestnika Martina Maho-riča v Škovcih, občina Rogoznica. Zgorelo je obširno go6|xxlansko poslopje do tal in se je le vašča-nom in gasilcem iz Ptuja zahvaliti, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopje. — Drugi požar je izbruhnil v Dornavi pri posestniku Jakobu Slani. Goreti je začelo ob polnoči. Ker jc bilo takrat prebivalstvo že v globokem spanju, je ogenj zajel vseh sedem gospodarskih objektov in jih upepelil. In šele domači gasilci, ki so stopili v akcijo, so preprečili, da ognjeni element ni zaiel tudi stanovanjske hiše.
/
Gospodarstvo
Za povzdigo tujskega prometa
Zasedanje banovinskega turističnega odbora
Ljubljana, 18. januarja.
Na podlagi 61. 7. uredbe o pospeševanju turizma je predpisal ban dravske banovine dr. Natlačen pravilnik o sestavi, organizaciji in področju banovinskega turističnega sveta dravske banovine. Banovinski turistični svet je posvetovalni organ banske uprave. Tudi je g. ban že predpisal poslovnik te ustanove, ki jo sestavljata zbor in poslovni odlKir. Ker je ban dr. Natlačen tudi že imenoval člane lega sveta, je bilo lako sklicana prva seja tega odbora za 18. t. m., katere so se člani skoro polnoštevilno udeležili.
Govor bana dr. Natlačena
Sejo je vodil ban dr. Natlačen, ki je uvodno pozdravil navzoče, nalo pa posegel nazaj, ko je kot predse ik ljubljanske oblaslne samouprave ustanovil Tujskoprometni svet, ki se je po ustanovitvi banovine leta ÎO'JO. izpremenil banovinski tujskoprometni svet. Ta svet je sicer samo posvetovalna ustanova, vendar pa lahko stavi iniciativne predloge v vseli vprašanjih tujskega prometa in bo z veseljem sprejel vsak koristen predlog. V sodelovanju s člani sveta kot zastopniki svojih organizacij bo lahko ustvarila mnogo koristnega za povzdigo te gospodarske stroke. Zato naj imajo člani svela vedno pred očmi koristi našega tujskega prometa, ki se ne pospešuje samo z neposredno propagando, marveč je posredno podpiranje še večkrat bolj potrebno in uspešno.
Delu in zasebni iniciativi tujskoprometnih organizacij se ima Slovenija zahvaliti, da je že tako dolgo in dobro organizirana. Zato prosi navzoče, naj z enako vnemo in če mogoče s še večjo tudi v bodoče posvetijo delu na polju tujskega prometa. Banska uprava je hvaležna za tako delo in bo prav rada podpirala vsa koristna stremljenja tako materialno kot moralno s svojo avtoriteto.
Glavni steber našega tujskega prometa je po-gostinstvo, ki je v nekaterih krajih že precej na višku, toda skrbeti moramo, da se to še izboljša, zlasti v onih krajih, kjer so že za to dani predpogoji.	_ „ ....
Končno omenja tudi nase časopisje, ki eno-dušno podpira napredek turizma in mu radcvolje daje na razpolago proslor za vsa tovrstna vprašanja.
Tujski promet je za nekatere kraje banovine postal lep pridobitni vir in so tudi že nekateri kraji naravnost eksistenčno vezani nanj. Potrebno pa je, da se razvije tujski promet povsod tam, kjer so dani predpogoji za to.
Delo za povzdigo tujskega prometa je odlične važnosti in zato prosi Boga, da bi današnja razprava prinesla mnogo dobrih, zdravih in koristnih jiobud za pospeševanje turizma in za dvig gosjio-darstva v banovini. (Odobravanje.)
Deto banske uprave
Po banovem govoru je podal relerat o stanja tujskega prometa v Sloveniji načelnik oddelka za trgovino m industrijo g. dr. IludolI Mam. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je naše kraje lani obiskalo 179.287 gostov in je bilo 999.200 prenočnin. Leta 1935. je bilo 205.507 gostov in 1,019.851 prenočnin. Zmanjšanje je pripisovati predvsem dejstvu, ker obsega statistika za 1936. le 73 krajev, leta 1935. pa so bili v statistiki upoštevani 104 kraji. Poleg tega pa je v Sloveniji^ še okrog 100 krajev, kamor tudi zahajajo v manjšem številu tujci. Sedaj je priznanih za turistične 73 krajev, vendar bi jih lahko bilo več, pa se interesenti branijo tega, ker se potem zgradarina zviša za ves kraj.
Tujski promet so lani zelo ovirale vremenske neprilike v zimski sezoni. Največja ovira našega tujskega prometa pa je neugodna turistična politika inozemstva, tako n. pr. Nemčije. Pa tudi domačih ovir je izredno mnogo, med njimi tudi mnogo nedostatkov v tujskem prometu. Propaganda je bila lani zelo intenzivna, posebno za privabitev Angležev. Propagandni material brez časopisnih oglasov v naši banovini je veljal po izdatkih banske uprave nad 400.000 din, od katerih odpadejo na obe zvezi tri četrine. Odobreni proračun banske uprave za pospeševanje tujskega prometa pa je znašal lani 458.000 din. Najbolj plodonosno je bila naložena podpora tujskopro-rnetnima zvezama v Ljubljani in Mariboru, vsaki po 50.000 din. Nato je naštel vse važnejše akcije
banske uprave v lanskem letu in razvil program za leto 1937.
Referatu dr. Marna je sledila razprava, v kateri so bili dani iniciativni predlogi za izboljšanje tujskega prometa.
Mariborski podžujvan g. Pran Žebot se je zavzemal za čimprejšnjo gradbo ceste Št. Ilj-Mari-bor. Deli gradhe so že izlicitirani, toda še doslej licitacije niso potrjene: pa bi bilo potrebno poskrbeti, da se dela čimprej začno.
G. dr. Debevec je stavil dva jiredloga. Prvič predlaga, naj se zahteva od nekaterih vrst gostov zdravniško spričevalo, drugič pa naj se prepove obiskovalcem z odprto tuberkulozo obisk naših letovišč.
G. Anton Slergar predlaga, naj se banovina zavzame za to, da tudi Kamnik dobi za tujski promet polovično voznino.
G. Pečar predlaga, naj se dela na izpremembi zakona o neposrednih davkih glede zgradarine v turističnih krajih. G. Subie se zavzema za revizijo spiska turističnih krajev, dr. Gros za izboljšanje ceste Straža-Toplice in dodeljevanje podpor Dolenjski. G. Loos obširno razpravlja o problemu naših cest. G. Pretnar je razložil stališče planincev dê aktuelnih turističnih vprašanj. G. ban dr. Marko Natlačen pojasnjuje prizadevanje banovine za izboljšanje cestnega omrežja, nadalje tudi načelnik tehničnega oddelka g. inž. Skaberne. Po izjavi bana g. dr. M. Natlačena se banovina izredno briga za izboljšanje cest in je dala sama izdelati načrte in proračun za zvezo St.-Ilj-Maribor-Ljubljana-Sušak. Tozadevna dela so že deloma gotova, doloma pa še v teku. i
Snovanje krajevnih turističnih odborov
O ustanovitvi krajevnih turističnih odborov po vaških občinah je poročal g. Ivan Gračner, upravitelj zdravilišča Rogaška Slatina.
Z ozirom na važno vprašanje ali je uvesti decentralizacijo ali centralizacijo v delo za jiospe-ševanje našega tujskega prometa, je treba presojati tudi uredbo o pospeševanju tujskega prometa, ki jo je izdalo trgovinsko ministrstvo. Ta uredba upošteva načelo samouprave le v majhni meri, načelo decentralizacije je le delno upoštevano, zasebna iniciativa pa je več ali manj potisnjena ob stran. Ker preide delo za jx>speševanje tujskega prometu na nove krajevne odliore, se je pri izvedbi tega bati zastoja v pospeševanju turizma.
Banska uprava je sestavila osnutek pravilnika o sestavi in delovanju krajevnih turističnih odborov, o katerem pa so bili interesenti mnenja, da je za razmere v naši banovini nesprejemljiv. Po mnenju referenta naj bi se uredba o pospeševanju turizma postavila na drugo načelno podlago in bi naj vsebovala samo nekatera glavna določila, vse drugo pa bi prepuščala banu. Izdala naj bi se torej le okvirna pooblastilna naredba. Ker pa ministrstvo vztraja na svojem stališču in je že izdalo pravilnik o proglasitvi turističnih mest, o načinu plačevanja in razdelitvi taks na bivanje tujcev, se mora računali s tem stanjem.
Nato je referent analiziral pravilnik ter poudaril, da se naj bi krajevni turistični odbori po vaških občinah ustanovili kot posvetovalni organi občinske uprave z izvestnim delokrogom. Uredba ne sme biti preveč detajlirana in se mora prilagoditi drugim uredbodajnim tehničnim načelom. V pravilniku je treba brezpogojno upoštevati, da imamo pri nas zdravilišča s samostojnimi zdraviliškimi redi in komisijami in da so zanje potrebna na vsak način izjemna določila.
Zanimivo je, da je savska banovina že lani izdala tak pravilnik, vendar so interesenti že zaprosili za izpremembo pravilnika. Čl. 18. pravilnika o proglasitvi turističnih mest pravi, tla lahko za dobo 2 let ostanejo kljub uredbi še nadalje komisije, ki so obstojale, in daje banu prosle roke glede predpisa taks. Ministrstvo stoji namreč na stališču, da se bo v dveh letih videlo, kako se bo stvar v praksi obnesla in bo potem event. izdalo novo tozadevno uredbo.
Pravilnik o sestavi in delovanju krajevnih tur. odborov, ki je sicer zelo vestno sestavljen, naj se predela v tem smislu, da se iz njega izpustijo vsi detajli in odstranijo neskladnosti z obstoječo zakonodajo.
Po referatu se je razvila obsežna razprava, v kuleri so govorniki )>oudarjali dobre in slabe strani ustanovitve in delovanja krajevnih turističnih odborov.
Po zaključeni razpravi je odšel g. ban dr. N a-11 a č e n. pa je za njim prevzel predsedstvo pomočnik bana g. dr. SI. Majcen. G. dr Majcen je opravičil odsotnost bana, ker je moral odili zaradi nujnih drugih poslov, pa mu je naročil, naj vodi sojo. U. lian dr. Natlačen je pripravljen upoštevali vse konkretne predloge, ki ltiu bodo izue-seni, in ho banska uprava storila vse, kar je v njeni moči, da se dvigne naš tujski jiromet.
Naše gostinstvo in šolstvo
O našem gostinstvu in gostinskem šolstvu je profitai referat predsednik Zveze gostilnifarsklh združenj g. Ciril Majcen. Orisal je vlogo gostinstva v našem tujskem prometu, nato pa težkoče, s katerimi se ima boriti naše gostilničarslvo. Preveč narašča število obratov in konkurenca jiostaja preostra. Gostinstvu naj se nudi potrebna opora v obrtni in davčni zakonodaji. Pozornost naj posveča gradbena oblast |x>sebno novim gostinskim stavbam in adaptacijam obstoječih obratov. Davčna politika ni prizanašala našemu gostinstvu, ki mora prenašati pretežka bremena. Nekatere takse so n. pr. prohibitivnega značaja in so tudi take, s katerimi nima nobena druga obrt opravka. Ukine naj se zgradarina od hotelskih poslopij, ker so ta poslopja vendar bistveni in neobhodno potrebni del hotelske industrije in ker so ravno lako potrebni kakor tovarniška poslopja, ki so po zakonu o^ neposrednih davkih zgradarine oproščena. Zaščititi je treba gostinsko obrt proti šušmarstvu. Najvažnejša zahteva pa je, da se ne izdajajo nove gostilniške koncesije, posebno ne za majhna, za turizem brezpredmetna obratovališča.
Ureditev in izpolnitev gostinskega strokovnega šolstva ni tako napredovala kol bi bilo želeti v zadnjih letih zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Za nadaljni razvoj te vrste šolstva naj ise vzamejo za podlago že obstoječe šole. Za reorganizacijo gostinskega šolstva bi bilo potrebno pridobiti poseben gostilničarski učiteljski kader. Predlaga, naj banska uprava vstavi primeren kredit za specializacijo učiteljstva v gostinski stroki v kakšnem inozemskem strokovnem zavodu Posebno pozornost naj posveča gospodinjski šoli za gostilničarske gospodinje, kateri naj da podjioro in gojenkam štipendije. Izpopolnijo naj se obstoječi predpisi in naj so tudi za gostilničarsko obrt uvedejo pomočniški in mojstrski izpiti. Pravilno razumevanje jtotrel) in zahtev gostinstva bo obdarjeno z bogatimi plodovi v korist našega gospodarstva.
Tudi o tem referatu se je razvila obsežna razprava, v katero so posegli g. Krečič iz Maribora, dr. Šarič iz Slatine-Radencev. dr. Marn in drugi.
Zimski šport
^ divfadi na velesejmu 25. Januarja 1937
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« - Velesejem.
Po končani razpravi o gostinstvu i ti gostinskem šolstvu je dal referat o zimskem športu pri pri nas dr. Ciril Pavlin, podpredsednik Jugoslovanske zimskošporlne zveze.
Zimski šport v naši banovini je sicer še mlad. ima pa pred seboj še veliko lnidočnosl v tujsko-prometnem oziru. Toda |iostanek tega športa sega v Sloveniji tako daleč, da nas za lo zavida vsa Evropa. V srednjem veku so bile smuči znane le malo j)0 Evropi in naš človek Žiga Herberslein je prvi pisal o smučeh pri Rusih. Zgodovinski viri pričajo, da so bile smuči udomačene že pred 700 leti na naših Blokah in je to povzročilo, da so bile naše iirastare bloške smuči uvrščene v muzeju v Oslo, Stockholmu, Hamburgu, na Dunaju, v Trond-heiniu in Monakovem, kjer tvorijo posebno znamenitost tamošnjih zbirk.
V	opremi predelov v Sloveniji je prednjačila zasebna inicijativa, ki je izšla predvsem iz čistega idealizma. Do Danes je zgrajenih v Sloveniji 41 smuških domov, v katere je investiranih 10.5 milijonov dinarjev, nadalje služi zimskemu športu v Sloveniji 25 skakalnic, za katere je bilo potrošenih t.l milij. in še 12 drsališč, v kalere je vloženih najmanj 200.000 din. Zato je naloga merodajnih faktorjev podpreti delovanje naših idealnih organizacij z gmotnimi podporami, ki naj olajšajo iu jiodprejo to gradbeno gibanje. Omenja tudi Planico, ki je veliko storila za propagando pri nas in na tujem.
V	okvirju pospeševanja zimskega športa je potrebno izboljšati železniške zveze, nadalje poskrbeli za izboljšanje zimskošportne opreme in dobro in ceneno preskrbo. Tudi naša država mora zadnji čas pristopiti k zakoniti ureditvi in zaščiti udejstvovanja smuških in drugih zimskosportnih učiteljev 1er smuških vodnikov in krmarjev. Potrebna so nadalje sredstva za smuške markacije, za iztrebljenje novih smuških prog skozi gozdne terene in posredovanje, da se izvajanje zimskih športov flovoli povprek, koder je brez škode mogoče, tudi |)o zasebnem svetu.
Nato je v 8 točkah predlagal najvašnejše zahteve, kalere je treba izpolniti, če hočemo imeti od zimskega športa v resnici one koristi, katere si želimo in katere vsi pričakujemo.
Kulturni obzornik
Prizadevanje Prirodoslovnega društva
Priroda nam je še zmerom tista najbolj otipljiva neznanka, ki jo človek včasih v posameznostih, v celoti pa le malokdaj zajame. Toda zmerom je v ospredju njegove pozornosti: včasih ga zaskrbi njena žitnica, včasih ga prizadene lepota, včasih pa bi rad dognal, kako je z njenim bitjem in poslednjimi razlogi.
Toda trud, ki prinaša vpogled v prirodne od-nošaje in snovanja, pripada prav za prav poedin-cem kot določilo življenjskega poklica. Koliko dela, zablod in uspehov na kraju leži v takšnem prizadevanju, lahko opazi, kdor «ledi vsaj eni panogi v njenem razvoju od začetkov do danes, kakor jo hranijo knjige. Tu so imena, ki so izšla iz vseh kulturnih narodov in prišla z vseh krajev sveta, in njih lastniki so se bodrili in dopolnjevali, pomagali si in v skupnih naporih polagali kamenček za kamenčkom v mozaik odkriva-nega spoznanja. Tudi naš narod je doprinesel in doprinaša svojega grozdja v temu vinu, čeprav ljudje tega dela tie gredo skoz hrupno slavo današnjega stadiona.
Takšno manj poznano, ali bogato tradicijo ima naše P r i r od o s 1 o v n o društvo, ki predstavlja osrednjo organizacijo slovenskih pri-rodoslovcev. Ce slfdimo obratni smeri njegovega razvoja, naletimo na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani : kot prvo matico. V okviru sedanjega društva teče današnje znanstveno de-loi oprto na dokumente, ki jih naša zemlja hrani v svojih sferah kamenja in življenja. Še mnogo naporov bo treba, preden bomo Slovenci prišli do vrhovne znanstvene ustanove, ali v znanstvenem
odboru našega društva imamo prav za prav zarodek prirodoslovnega razreda Akademije, ki jo pričakujemo. Njegovo delo seveda ne sme in ne more biti izolirano, temveč potrebuje stalnih stikov s težnjami in dognanji drugod, pa so »Priro-doslovne razprave« najboljša valuta naših prirodo-slovcev za pot po svetu. V zameno zanje dobivajo namreč potrebno znanstveno literaturo, ki jo drugi pišejo doma in zunaj doma. Denarna vrednost te zamene leži v razmerju 1:5 v našo korist in to na leto, kar bi se dalo še povečati, če se malo zvišajo stroški. Tako pridobljene publikacije daje društvo prvenstveno vseučiliščni knjižnici, oziroma posameznim vseučilišnim institutom. Društvene knjige so na razpolago vsem članom po Sloveniji ter za Maribor posreduje posojanje tamkajšnja študijska knjižnica, drugod pa šolska ravnateljstva, oziroma najbližji primerni uradni naslov. Seznam časopisov je izšel 31. januarja 1936 kot šesti izredni) zvezek Prirodoslovnih razprav (15 Din).
Spoznanja znanstvenega dela so z ene strani stvar strokovnjakov in onih ljudi, ki jih na kraju privedejo v službo človeške eksistence, toda z druge strani pripadajo tudi splošni ljudski prosveli. Prirodoslovnemu društvu gre vse priznanje, da ni oslalo le v svojem delovnem kabinetu, temveč je svoja vrata odprlo vsej naši družbi. Ta poljudna smer društvene akcije je ubrala svoje poli: tisk iu predavanja.
Zdi se nam, da je P rot eus deležen Se vse premalo pozornosti od strani širše javnosti, čeprav je zanimiv, vreden in cenen. Dozdaj predstavljajo dijaki skoraj polovico vseh naročnikov, vendar so zelo različno razdeljeni na posamezne zavode. Prva drž. gimnazija v Ljubljani in ona v Kranju so dale 17% vsega dijaštva, ki je naročilo Protons, ■ ločim sta ga naročila samo dva dijaka s humanistične gimnazije v Ljubljani. Med naročniki so tudi naše ljudske šole, toda od vseh lo ena petina, kar gre na račun premajhnih kreditov.
Predavanja, ki jili je Prirodoslovno društvo prirejalo v dvorani Delavske zbornice, pa smo še

DOBRA PREBaVA
POL ZDRAV3A!
Lahko normaluo izpraznjenje pri zapeki. lenivosti črevesja Vam omogočijo ARTIN — DRAŽEJE Dr, WANDERA.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žej Din 8'— in v vrcčicah po 2 dm^eji Din t'50 Osi. rej}, pod ^ or. а>11,г)/,ч::
Volitve
V poslovni odbor sveta so bili na to izvoljeni gg.: Gračner Ivan kot zastopnik zdravilišč; Majcen Ciril kol zastopnik gostinstva; dr. Stole Franc kol zastopnik tujskoprometnega sveta v Ljubljani: Subie Ivan kot zastopnik tujskoprouietnih zvez v Ljubljani in Mariboru; dr. Pavlin Ciril kot zastopnik Zimsko-športne zveze in Avtokluba; dr. Pretnar Josip kol zastopnik planinstva; dalje po en zastopnik železniške direkcij« in poštne direkcije: ravnatelja lujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru dr. Žižek Ciril in Loos Josip.
Za računske preglednike so bili izvoljeni gg.: dr. Hubert Souvan, drž. pravobranilec v p.,: ing. Ivan Bartl, predsednik Touring-kluba, podružnice v Ljubljani; Ante Gnidovec, predsednik Ljubljanske smučarske podzveze in rač. inšpektor.
manj primerno vzeli na znanje, čeprav je med nami vse polno prijateljev prirode. In vendar tu ne gre za neko učenjaško suhoparnost, ampak nasprotno imajo predavanja vso potrebno aktualnost, ki je naravnost iz našega življenja in obepem najnovejša beseda znanosti v dostopni iu vedri obliki. Pravo izobrazbo pa potrebuje človek v naših dneh še posebno, da ga vodi skozi mnoge jx>-tvorbe in tendence, ki si tako rade nadevajo znanstveno oblačilo. Kjer jo več znanja, je več moči in sposobnosti, več trdnosti in samozavesti.
Prinašamo kratek pregled dosedanjih predavanj: prof. Adlešič (iz moderne fizike), prof. Ilad-ži (negeneracija in transplantacija v živalstvu, 2 predavanji), prof. Krril (mostovi v pokrajinski sliki), doc. Kuhelj (jadralno letalstvo), docent Ku-ščer (naše užitne in strupene gobe), šef-zdravnik Lavrič (transplantacija pri Človeku, plastične operacije), prof. Rebek (kavčuk), docent Reya (postanek vremenskih napovedi), asistent Tomnžič (asimilacija pri rastlinah; celuloza in 1rs), dr WClffel (Kanarski otoki).
V torek, 19. t. m., pa bo predaval dr. Oliijič, profesor na frančiškanski gimnaziji v Senju, o primeru zveznega razvoja neke vrsto polžev, ki jo je sam odkril v plasteh dalmatinskega terciara. Predavanje bo v mineraloškem institutu. -c.
Nova poljska ltgcnrija za slovanska poročila.
Narodna časopisna agencija- (Prasoxvn ageticja narodowa) v Varšavi je ustanovila poseben pod-odsek Kronika slovvianska« (slovanska kronika), kjer se 1к> ozirala še posebej na jugoslovanske dogodke. Neproeeni smo, da objavimo naslov te slovanske agencije, ki svoja poročila pošilja 150 dnevni kom v objavo. (Prasovva agenrja narorowa, Warsawa, ul. Czernia Kowska 196) Agencija se priporoča za časopise tn novice, ki bo utegnile zanimati poljske časopise.
Predlogi
Po volitvah so prišli na vrsto samostojni predlogi.
G. Subie iz Celja predlaga ukrepe proti onesnaženju Savinje po iztokih iz Içvaren.
G. dr. Milan Dular, ravnatelj velesejmu, opozarja pred škodljivimi posledicami kolektivne reklame iu podaja nekatere predloge glede izvajanja tujskoprometne propagande, ki mora operirati predvsem z onimi sredstvi, ki nam bodo v resnici privabile lujee.
G. ing. Slajmer iz Maribora predlaga, naj se občine opozorijo, da čimprej izdelajo regulacijske načrte, nadalje ureditev telefonskih zvez in vremenskih poročil
G. ravnatelj Tominšek se zavzema za večjo jiodporo avijatike v Mariboru.
G. Ferdo Pinler utemeljuje potrebo rekon strukcije drž. ceste St. Ilj—Maribor, nato pa tudi konkretno predlaga še za izboljšanje telefonskih razmer v Mariboru, da se omogoči okrepitev telefonskega kabla ,v mestu Mariboru in s tem razširi telefonsko omrežje. Tak izdatek državi bi se v najkrajšem času rentiral in nosil znatne dohodke. Nadalje je potrebna direktna telefonska telefonska zveza Maribora z Zagrebom, kar bo zelo pospeševalo tujski promet. Tudi glede discipline na cestah je potrebno, da se merodajni faktorji čim bolj odločno zavzamejo zanjo iu odpravijo vse tozadevne nedostatke.
G. dr. Ciril Žižek, ravnatelj ljubljanske Zveze za tujski promet, se zavzema za čimprejšnjo zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem in znižanje cen bencina za inozemske turiste itd.
Ko je bila lista govornikov izčrpana se je fW-inočnik bana g. dr. Stanko Majcen zahvalil za v>e predloge, ki so. bili podani na zasedanju ter izjavil, da bo banska uprava storila vse, kar je v njeni moči, za pospeševanje tujskega prometa in to najbolj temeljito. — S tem je bilo zasedanje končano.
Borza
Dne 18. januarja 1937.
Denar
V zasebnem kliringu jo angleški funt danes v Ljubljani narastel na 238.50 denar, v Zagrebu na 237.7250—239.3250, v Belcrndu na 237.52 do 239.22.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpre-nienjen na 8.0-1—-8.l t. v Zagrebu je popustil na 8.01—8.11, v Belgradu na 8—8.10.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.8150 do 32.3250, v Belgradu 31.65— 32.35.
Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 3.—, v Belgradu jio 2.50.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.80 do 13. v Zagrebu na 12.72—12.92, za konec januarja na 12.6850—12.8850, za sredo februarja na 12.72—12.92, za konec marca na 12.73—12.93. za sredo marca pa na 12.6750—12.8750. V Belgradu so beležili 12.7910—12.9910.
Ljubljana, — Tečaji
Amsterdam 100 h. gold. . . .
Berlin 100 mark.....
Bruselj 100 belg.....
Curih 100 frankov ....
London 1 funt ......
Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov
ч p r i m o m.
2377.10- 2891.75 1743.78—1757.66 731.94- 737.01 996.45-1003.52 212.80- 214.8« 4808.51 —4844.82 202.64- 204.08
Praga 100 kron...... 151.43- 152.51
Trsi 100 lir....... 227.70 - 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom penzacij 3,685.830 Din.
Promet na belgrajski borzi je znašal 2,070.000 dinarjev.
Zurili. Belgrad 10. Pariz 20.34, London 21.39. Newyork 435.5, Bruselj 73.45, Milan 22.925, Amsterdam 238.50, Berlin 175.10, Dunaj 78.20 (81.25), Stockholm 110.30, Oslo 107.50, Kopenhagen 95.50. Pragu 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75. Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25. II -o-for« 9.43, Buenos-Aires 1.3225.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 84—»6. agrarji 50—52, vojna Mi oda promptna 377—379, begluške obveznice 60.50—70.50, 8% Blerovo posojilo 87 89, 7% Blerovo posojilo 76—78, 7% [xi sojilo Drž. hip. banke 91—93.
Zagreb: Državni papirji: 7% invest. jiosojilo 86.50—87. agrarji 50—52, vojna škoda promptna 378.50—379/378.50, 2. 3. 377 den., begi. obveznice 70 - 70.50, dalm. agrarji 67—(>8 (67, 67.50), 8% Blerovo |x>s. 76.50—77.50, 7% posojilo Državne hip. banke 91.50 de n. Delnice: rriv. agrarna banka 193.50—194 (193.50), Trboveljska 200-220. Nar. šum. 20 lil., Gulmann 50 bi., Danica 30 den., Isie 17 den., Našice 410 den., Osj. liv. 190 den., Osj. sladk. tov. 162—165 (160, 162). Bečkerek 680 den., Dubrovačka 270 den.. .ladr. plov. 350 den.. Oceanin 230 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo (85), vojna škoda promptna 878.50—879.25 (379, 378.50), begi. obveznice 70.75—72.25 (71.25), 8% Blerovo posojilo 87 bi. (87). 7% Blerovo pos. 77—77.50 (77). 7% posojilo Drž. hip. banke 91.50 den., 7% «hib. j>osojiio (85). Delnice: Nar. banka 7250 bi. (7300). Priv. agrarna banka 193-191.
Skrivnostna smrt angleškega milijonarka:
Iz letala strmoglavil
(Nedavno so lisli poročali, da je iz letala proge Koln-Bruselj strmoglavil neki angleški milijonar in tako umrl strašne smrti.)
Dne 14. januarja pa javljajo listi iz Londona: Skrivnost krog angleškega milijonarja, ki je na poletu med Kolnom in Brusljem strmoglavil iz prometnega letala pač nikoli ne bo pojasnjena. Pri mrtvecu niso našli drugega pomembnega ko dnevnik z nekaj opazkami in noko začeto pismo: >Ljuba moja, ker me je tvoja brzojavka, s katero me kličeš, še pravočasno našla v Kolnu, ti sporočam, da.. .< Pismo je bilo v žepu mrtveca, ki ga je našel čez nekaj dni neki kmet za nemško-belgij-sko mejo sredi samotne pušče. Videli je bilo, ko da ni padel iz višine 1000 metrov, marveč ko da bi bil padel s konja saj je imel le zlomljeno roko, sicer nikjer nobene rane in njegov obraz je iincl mirne in lepe jKiteze.
Pismo jc bilo namenjeno neki mladi gospodični v Nemčiji, ki se je bil hotel poročiti z njo ta angleški milijonar, ki je bil pa prav za prav Nemec |K> krvi, Maks Werner z imenom. Seveda to pismo ni bilo nikako poslovilno pismo. Ničesar ni, kar bi kazalo na samomor. Pomisliti je tudi treba, da so se dala vrata v letalu, ki je letelo 10(X) m visoko z brzino 250 kin na uro, le s silo odpreti.
Potniki so tisti trenutek padca zaslišali hrupno žvenketanje in občutili, kako se je letalo dvakrat nalahno streslo, kakor na avtu, ki pelje po «labi cesti. Takoj so vedeli, kaj se je zgodilo, zakaj Werner je bil prej, pred četrt ure, otlšel v toaletni prostor, odkoder se ni več vrnil. Dva angleška potnika sta preiskala toaletni in prtljažni prostor in sta videla, da so bila vrata pri prtljagi poškodovana in so bile obodne stene tako ranjene, ko da bi bil hotel kdo luknjo navrtati vanje.
Sopotniki so koj mislili na samomor. Videli so bili, da je Werner zadnji hip, ves bled in razburjen vstopil v letalo; opazili so bili, da se je zamislil, da ni nikogar pogledal, marveč je koj vzel svojo beležnico v roko in je več strani |)opisal, a da je iznenada vstal in ga niso nič več videli. Najčudovitejše je to, ker ni bilo nikjer nobenega vzroka za samomor in je iskati nagib zanj pač kje drugje v milijonarjevem življenju.
Angležem se je zdel jako skrivnosten in sumljiv ta mož, bogati veleposestnik, ki je bival na svojem, sredi pušče ležečem [>osestvu, ki je prav i po neangleško s jiuško streljal lisice, namesto da bi jih s psi do smrti utrudil; ki ni imel nobene družbe in ni nikamor zahajal; ki je stanoval na podstrešju svoje hiše v eni sami sobi, v katero ni smel nihče razen njega; ki je kot vdovec v sjiomin na svojo ljubljeno rajno družico vsak dan položil drugo vrtnico na njen grob Nekateri lisli so hoteli celo vedeti, da se je tajna policija mnogih dežel bavila s skrivnostmi njegovega življenja.
Njegovi sorodniki — ima namreč dva brata, znana industrijca v Manchenstru — in ona nemška gospodična, ki jo je hotel vzeti za ženo, mislijo (la se je jionesrečil. »Kakor z malo princesko, bom ravnal s teboj,« jo bil še dejal svoji nevesti, preden ji je bil naročil, naj ga v Kôlnu letalo počaka. V poslednjem času ji je bil vsak dan pisal pismo, ki so izražala srečo v ljubezni do nje.
Vsi njegovi prijatelji menijo, da je začela Wer-nerja radi naglice, ki je z njo prihitel k letalu in ga vprav še ujel, boleti glava in je zato moral
iti pit vodo in se osvežiti. Pri tem pa je že kako po nesreči padel skozi zaklopna vruta v prtl jažnem oddelku letala. Uganke njegovega padca iz letala ne bo moči razvozlati.
V grofiji Shropskire stoji osamljena, gradiču podobna hiša sredi najboliotnejšega parka. Nihče še ne ve, kdo jo bo [K>djdoval Ko so nasilno odprli predal njegovega pisalnika in našli ondi oporoko, so presenečeno ugotovili, da je ona nemška gospodična imenovana že za dedinjo 2000 funtov (krog pol milijona dinarjev). S tem pa je skrivnost njegove smrti le še zagonetnejša.
Mussolini je jx>1 ure letal nad Littorial letališčem in je s tem dosegel patent vojaškega letalca. Vodil je trimotorno letalo in se dvignil 4500 m visoko.
Dipîomatka rdeče Španije
Znano je, rla imajo v rdeči Španiji veliko besedo krvoločne ženske v podobi »Passionarie«. Imamo številne dokaze za njih udeleževanja pri rdeči moriji, ki tvori jedro boljševiške ^politike« v Španiji in Sovjetiji. Posebej darovite rdeče ženske pa pošiljajo kot diplomatke v inozemstvo. Tako so te dni jx>slali na Švedsko senjoro Palencio iz Valencije.
Gospa Palencio je sicer dospela v Stockholm in oddala svoje poverilne listine, vendar nima v Stockholmu ničesar, nobenega poslaništva in je lako rekoč brez strehe. Dosedanji rdeči španski jioslanik v Stockholmu, Fiskovič, ki ga je rdeča vlada odstavila, ker je bil svoj čas pristaš generala Franca in se je tudi bojeval v vrstah belih čet, noče izročiti poslaniškega jx>slopja svoji čudni naslednici.*
Stockholinski dopisnik »Daily Télégraphe« je 12. januarja jx>ročal o tozadevnih zmedah. Prejšnji ponedeljek, tako piše, je jioslanik naročil kar fia vozove živil za [>oslaništvo, kjer se je nekako uta-boril ko za daljše obleganje. Poslaniško poslopje straži policija in je videti ko trdnjava. Gospa Pa-lencia je v stikih marksističnega odvetnika liran-tinga, ki je sporočil policiji, da bos pomočjo švedskega zunanjega ministrstva s silo izpraznil poslaništvo. V jMjročilu angleškega dopisnika je tudi še omenjeno, da je bilo sedanje špansko poslani-
štvo prej last princa Karla švedskega, ki je bi) oče rajne belgijske kraljice Astride. Princ Karol je pred nekaj leti |>rodal poslopje španski vladi za jioslaništvo.
Vsi napeto pričakujejo, kaj se bo izcimilo iz spora med jx>slanikoni Fiskovičem in jvoslanko Palencio. Najbrž se bo diplomatka zatekla v kak hotel in bo odondot razpredala svoje rdeče, projia-gandne mreže za boljševiško Španijo. Na vsak način so ji že zdaj dnevi šteti v Stockholmu, saj ne bo dolgo, ko bo general Franco, kot zmagovalec Španije, prekinil diplomatsko delovanje gospo Pa-lencie.
Slične mojstrovine so bili angleški ponarejeni bankovci, ki so pa izhajali iz Romunije. Tu je bila neka, z najboljšimi stroji opremljena tvornica, kjer se jim je jiosrečilo ponarejati angleške bankovce, ki so mislili o njih, da jih je sploh nemogoče ponarediti.
Drugo ponarejevalno metodo, ki so jo le s težavo izsledili, so dognali pri [ponarejenih 1000 lir-skih bankovcih. Sodni kemik dr. Pavel Jezerič je slednjič izsledil, da so bili 1000 lirski bankovci narejeni iz 10 lirskih, tako, da so ponarejevalci številko »dieci« (10) skrbno izradirali in jo nadomestili z »mille« (1000).
Pogreb člana belgijskega poslaništva v Madridu, barona Bochgraveja, ki so ga rdeči umorili. Pokopali so ga v Bruslju.
Mojstrsko ponarejeni bankovci
Zdaj pa zdaj je slišati o jx>narejanju denarja. Ponarejanje denarja je skoraj prav tako staro ko denar sam in vse države so se morale jako truditi, da so svoje bankovce tako izdelovale, da jih je bilo čim težje ponarejati.
Najslavnejši ponarejevalec denarja je bil na Angleškem pred kakimi sto leti, imenoval se je Barmach. Ko je presedel več let v ječi, so se ravnali po njegovih besedah, ko je dejal, da naj bankovce izdelujejo v več barvah. S tem bi bilo ponarejanje tako težavno in drago, da ne bi nihče več ponarejal denarja. Angleška zakladnica je poslušala njegov nasvet in je začela izdajati bankovce z robom vseh mavričnih barv. A 6 tem ni država ničesar dosegla, zakaj kinalu so prišli na dan ponarejeni bankovci, ki so bili do skrajnosti stični pristnim.
S fotografijo so dobili ponarejevalci izvrsten |)ripomoček za ponarejanje. To je bilo zlasti videti v nekem dunajskem procesu, ki se je pred vojno ves svet zanimal zanj. Opazili so bili namreč, da so bili v prometu 50 kronski bankovci, ki so nastali le na foto-kemičen način in jih je bilo komaj moči ločiti od pristnih. Izdeloval jih je neki mlad raziskovalec bakterij, Ladislav Hozek, ki je na sodišču izjavil, da mu je bilo za življenjsko nalogo, da bo dognal vzroke malarije in ker ni imel denarja za preizkuse, je zato začel ponarejati 50 kronske bankovce Izsledili so ga na ta način, ker je bilo sumljivo, ko ni nikogar pustil v svojo sobo in ker je vprav strastno ljubil fotografiranje. Seveda so ga prijeli in dobili v njegovi aktovki najnovejša dela o napredku barvastega fotografiranja, dalje razne fotografske potrebščine in v neki knjigi več krasno ponarejenih bankovcev po 50 kron. Vsi strokovnjaki so občudovali te mojstrske izdelke.
»Kaj tudi vas zob;e bolijo?«
»Ne, jaz imam le obvezo za svojo brado!«
Nova stavba znanstvenega zavoda v Berlinu-Dahle-niu. Profesor Debye, Nobelov nagrajenec, bo tu nadaljeval svoja raziskovanja. V zavodu so največje in najmodernejše naprave za raziskovanje notranjosti atomov.
„Evangelij tretjega earstva"
Žena generala Ludendorffa, Matilda, piše, da je dognano, da je krščanstvo v zvezi z alkoholom in da zato pospešuje judovske načrte za vzémek sveta. Ludendorffova se sklicuje na to, da Judje ne pijejo alkohola, da pa znajo alkohol jiodvreči svojim težnjam, da ves svet omamljajo in ga usposabljajo za judovstvo. »Ljudstvo, ki veruje v zakrament vina in kruha kot v simbol telesa svojega božjega Odrešenika, je težko prepričati, da bi bil strup v vinu,« navaja omenjena gospa v nekem opisu. Pravi, da spadajo v to jjoglavje tudi vinske kleti duhovščine, žganjarne in izdelovanje likerjev raznih samostanov. Slednjič še pove: »Kdor jasno spozna te zveze, bo tudi vedel, da tako protijudov-stvo, ki se ne odpove krščanstvu in ki ne zavrže alkohola kot strup naroda, ne more obvarovati nobenega ljudstva, da bi ne zapadlo judovstvu.« — Geslo: »Krščanstvo in alkohol« pa se tudi venomer ponavlja v govorih in spisih boljševiških brezbožnikov!
Poševni stolp v Pisi
V poslednjih letih so prezidavali temelj poševnega stolpa v laškem mestu Pisi. V temeljne kamne so navrtali 361 lukenj v premeru 6 cm in jih napolnili s 392 tonami betona. — S temi popravili upajo doseči trdnost stolpa, o katerem so že dejali, da se podira. — Leta 1174 so prvikrat dognali, da se stolp bolj in bolj nagiba. Skrbi za slavni stolp so torej že stoletja stare in že stoletja so si stavbeniki belili glavo, kaj bi bilo storiti, da se stolp ne bi podrl. Za zdaj je ta skrb odpravljena, saj strokovnjaki menijo, da bo to ix> jîravilo za večne čase držalo..
lias Imru pojde v pregnanstvo. Ras Imru, vojskovodja bivšega neguša, ki so ga pred nekaj tedni ujeli, je dospel v Neapelj, odkoder ga odvedejo na otok Ponzo, sev. zaliva pri Neaplju Otok je znan kot rojstni kraj Ponciia Pilata in tja pošiljajo Italijani že nekaj let politične kaznjence.
Če hočete vedeti
Veliko davnih grških pisateljev, med njimi ludi slavni Aristotel, je trdilo, da je levja kri tako vroča, da je moči z njo raztopiti demant. Tudi kosti leva — so dejali — so baje tako trde, da moreš iz njih kresati iskre.
Izmed civiliziranih narodov so America-n i (navzlic gumiju za žvečenje!) najhujši kadilci in pride na vsakega Američana 3 in četrt kilograma tobaka na leto! Italijani pa so najslabši kadilci, ker pride pri njih na glavo na leto le tri četrt kg tobaka!
Nekatere ameriške države imajo postave, ki so nam, Evropejcem, povsem ne|>ojm(jive in celo smešne. Tako, na primer, v Njujorku ne smejo peki imeti mačk, češ, da so nesnažne. — V Washington!! je prepovedano le z eno roko šofirati. — V 21 državah so natančni predpisi o dolžini in širini gostilniških rjuh; v Novadi imajo postavo, da morajo biti ob nedeljah trgovine najmanj za dve uri deli odprte ko ob delavnikih.
Leta 1800 so priredili počez po Evropi rekordni »marš«, ki ga pa niso izvedli na nogah. Francoz Silvain Dornan je prehodil Evropo točno v 9 mesecih — na h o d u 1 j a h.
Ali imate ono izvrstno milo znamke '/Kraljicam?«
»Nimamo, gospod! A če želite, ga bomo naročili,«
»Seveda želim, saj sem zastopnik tvrdke za to milo! -
Za bolan želodec.
Tečna juha z zdrobom in s paradižniki
Vzameš 1 I mesne juhe in zakuhaš vanjo 30 gr zdroba, ki ga spuščaš počasi vanjo, ko vre. To naj se kuha 20 minut. Nato vzamešCo gr paradižnikove mezge, ki se je že 10 minut kuhala in jo dodaš juhi in pustiš, da vse skupaj še 5 minut vre.
Krompirjev sneg.
Surov krompir olupiš, skuhaš v slani vodi in ga pretlačiš kar naravnost na krožnik in koj daš na mizo.
»Zakaj se pa tenor tako jezi, ko pride za za-stor? Saj je dobil vendar rože!«
»Pa jih je sam plačal!«
*
Gospa: >Popoldne dobim goste. Zakurite v jedilnici,«'
Služkinja: >Za koliko oseb?«
Celjske občinske zadeve
Na zadnji redni seji celjskega mestnega sveta je g. 7,upati Mihelčič podal poročilo o stanju mestne blagajne z dne 31. decembra. Dohodkov Je bilo do omenjenega dno 10,721.866.98 din, izdatkov 9,859.703.52 din, tako da znaša prebitek «56.423.16 din. V Četrtek, dno 13. t. m., je bila na mestnem poglavarstvu anketa o zaposlitvi brezposelnih. Mestna občina je zaprosila prizadeto industrijo, da bi prispevala k regulaciji Voglajne, da bi inogla občina na ta način zaposliti brezposelni-. Obljubili so prispevali: Metalna d. d. 10.000 dinarjev, tvrdka Westen pa 100.000 din.
FinanSni referent g. P r e I o g jo podal obširen obračun mestnega gospodarstva za 1. 1935-30. Dohodki bivše mestne občine so bili predvideni po proračunu na 5.902.540.62 din, taktičnih dohodkov jo bilo 5,831.360.5(1 din, primanjkljaj znaša 71.180.06 din. Dohodki bivše okoliške občino so bili predvideni po proračunu na 1,928.618.16 din, dejansko so pa znašali 2,030.076.66 din, tako da znaša prebitek 101.458.50 din. Celokupni izdatki obeh občin znašajo 7,705.525.76 din, dohodki pa 7,861.437.22 din, in sicer brez mestnih podjetij. Premoženje mestne občine je bilo ocenjeno na 25,065.600.83 din, pasiva pa znašajo 13,051.251.08 dinarjev, tako da znaša čislo premoženje 12 milijonov in 4349 din 25 par. Prag pri regulaciji Savinje v Tremerjih bo veljal 127.000 din in bo morala k tomu mestna občina prispevali 33.2000 dinarjev. Za predhodna dela pri regulaciji Savinje do brvi čez Savinjo bo morala mestna občina prispevati 48.866 din, katera vsota je predvidena v tekočem proračunu. Mestna občina je dobila brezobrestno posojilo za gradnjo delavskega azila pod pogojem, da ga bo vrnila v teku 25 let. Za adaptacijo mestnega zavetišča bo najela mestna občina za dobo 5 lel posojilo 300.000 din.
Pravni referent g. dr. VI o d E a r je prebral nato resolucijo, naslovljeno na ministra pravde v zadevi gradnje sodne palače v Celju, ki je nujno
potrebna. Celje ima v primeri z drugimi mesti zelo malo javnih poslopij. Mestna občina bo prodala Higileiiskermi zavodu novo kočo na Tostu za 150.000 din. Poleg tega dobi lligijenski zavod še 18.000 kvad. metrov svota. lligijenski zavod plača 50.000 din takoj, nato pa lelno |kj 20.000 din. Zaradi bodočega mestnega kopališča ob Savinji naj banska uprava to upošteva pri regulacijskih delih Savinje, da se napravi ali bazen, ali pa zajezi Savinja.
Sledila so poročiln gospodarskega referenta, o elektrarni in vodovodu 1er o socialnih zadevah.
Za zdravstveni odbor je poročal g. dr. Škofa e r n c. Veliko razburjenja povzroča zadnje čase umazana Savinja. Komisija je ugotovila, da prihaja umazanost od premogovnika v Zabukovri, od Woschnaggove tovarne v Šoštanju in od nekaterih drugih industrijskih podjetij. Na podlagi tega je referent prebral resolucijo, v kateri zahteva mestni svet nujno rešitev tega za Celje življenjskega vprašanja, in sicer še pred kopalno sezono. Posebno je pa sedaj, ko namerava mestna občina zgraditi ob Savinji moderno kopališče, to vprašanje zelo aktualno. Pesek v Savinji jo že tako pomešan s premogom, da ni več uporaben za zidavo iu ga morajo stavbeniki pred uporabo prati.
V disciplinsko sodišče 1. stopnje za mestne uslužbence v Celju so bili od kr. banske uprave imenovani gg. dr. Zobec, okrajni načelnik; Tôr-nar, policijski predstojnik; Subie, mag. ravnatelj; Jerič, ravnatelj Ljudske posojilnice; Kroflič, faktor Mohorjeve tiskarne, in odvetnik dr. Vor-šič. Mestni svet pa je izvolil v disciplinsko sodišče gg. dr. Ilodžarja, prof. Bitenca, dr. Skober-neta in Martinčiča. V zadevi kmečke zaščite sta bila za cenilca izvoljena gg. dr. Voršič in Dorn.
Na tajni seji sta bila nameščena za kmetijskega referenta g. Cimerman Martin in za poveljnika policijske straže g. Potokar Stanislav, oba s 1. februarjem.

Spoti
Umetno drsanje v Jugoslaviji Lep program S K Ilirije
23. in 24. jan. starta 4—5 drsalcev SK. Ilirijo na mednarodnih tekmah v umetnem drsanju v Celovcu, ki jih priredi celovški Eislauf-Verein skupno z avstrijskim državnim prvenstvom v hitrostnem drsanju. Ilirijani bodo startali v mednarodni seniorski in mednarodni juniorski lekmi v umetnem drsanju.
Tekme za prvenstvo Jugoslavije so bile prvotno nameravane za 16. in 17. I. m., torej za zadnjo nedeljo in bi se morale vršiti v Zagrebu. Ker pa v Zagrebu nimajo za lako prireditev primernega drsališča in končno tudi zelo malo tekmovalcev, je JDZ ponudila izvedbo prvenstva SI< Iliriji. SK Ilirija je ponudbo sprejela pod gotovimi pridržki. Tekmovanje se bo vršilo 30. in 31. t. ni. v Ljub-bljani — ob neugodnih vremenskih prilikah oveni, v Planici — in sicer kot mednarodno tekmovanje v umetnem drsanju, za katero je že zagotovljeno sodelovanje nekaterih avstrijskih drsalcev in drsalk. Državno prvenstvo se bo izvedlo na ta nažin, da so bodo posebej ocenjevali Jugoslovani in bosta prvoplasirana izmed Jugoslovanov v seniorski kakor v juniorski skupini poslala državna prvaka. Oficielnega damskega drž. prvenstva letos ne bo, ker v državi, potem ko je prenehala tekmovali dosedanja prvakinja ga. Kadrnka-Tîeichmann, še ni dovolj izvežbanega naraščaja.
23. in 24. t. m. je napovedalo >Zagrebačko klizačko društvo kraljice Marije v Zagrebu?: prvenstvo savske banovine v umetnem drsanju, dalje je prijavil »Zagrebački atletski športski klub za 2. februarja prvenstvo Zagreba v umetnem drsanju, razen tega oba kluba tudi nekatere priložnostne ekshibicije inozemskih in iliri janskih drsalcev.
JDZ se je odločila prijaviti 2 drsalca za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo od 6. do 8. februarja v Pragi. Pod vodstvom inž. Stanka Bloudka trenira za to tekmo četvorica: Thuma, dr. Schwab (ki je pa obolel in je njegovo sodelovanje zaradi tega zelo negotovo), Sernec in Biber. Do prijavnega roka. ki je 31. t. m., bo tehnični odbor JDZ v Ljubljani oz. inž. Blotidel; odločil, katera dva drsalca naj prevzameta ležko, a častno nalogo zastopali našo državo prvič na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju. Po letošnjem napredku imenovano četvorice pri tre-uingu, obstoje realne šanse za častno udeležbo. Ni izključeno, da bo tehnični odbor zadnji teden pred Prago prilegli il za vodstvo treninga še inozemskega trdiierja.
Tečaj (trening) v umetnem drsanju.
Tehnični odbor jugoslovanske drsalne zveze v Ljubljani razpisuje približno enotedenski tečaj oz. trening v umetnem drsanju, ki je predvsem namenjen tekmovalcem in tekmovalkam klubov izven Ljubljane, ki se hočejo pripraviti za državno prvenstvo v umetnem drsanju oz. inedklubsko damsko tekmo, ki bodo 30. in 31. t. ni. v Ljubljani. Trening se bo pričel 20. t. m. in ga bo vodil načelnik tehničnega odbora JDZ g. inž. Rloudek. Pri-javnina znaša 100 din in se bo porabila za fond za nameravano udeležbo naših tekmovalcev na mednarodnih drsalnih tekmah. Prijavl.jencem bo skušal tehnični odbor na željo izposlovati ugodnosti glede prenočišča in prehrane v Ljubljani. Prijave naj se naslovijo do 20. t. m. na g. inž. St. Bloudka. Ljubljana, kavarna -Evropaî.
Športno hegljanie
Športno kegljanje jc nalov knjigi, ki jo je napisal g. Kegljevič M. in katero je založil »Kegljaš-Ki šport« v Ljubljani. Slovenci smo na športni literaturi zelo revni, zato nam je vsaka laka knjiga dobrodošla, četudi ni na laki višini kakor je tovrstna inozemska literatura. Kegljanje je sicer tudi neke vrste šport, ki ga pri nas še danes na žalost poznamo samo kot igro, ki nam naj služi v gostilniških prostorih za neke vrste »zabavo«, največkrat pa je cilj tega kegljanja pridobivanje denarja od svojih tovarišev kakor se to dogaja pri igranju kart. Pri kegljanju se običajno dosti pije, kar je seveda tudi v velikem nasprotju s pravim pojmovanjem športa.
Na 113 straneh nam je avtor podal vse. kar moramo vedeti o kegljarskem športu. Svojo delo jc spopolnil s šestimi risbami in večimi sličicami, ki nam služijo v boljše razumevanje lega športa. Preko uvodne besede in opozorila graditeljem igrišč pridemo na I. poglavje — na zgodovinski razvoj kegljanja, v katerem nam pojasni pisec nastanek m razvoj kegljanja do začetkov športnega kegljanja ter razvoj kegljanja v novejši dobi ln današnje »tanje Zanimivo je kako so včasih kegljali. namreč na dva načina- pri prvem so metali kroglo proti kegijem po /raku. pri drugem pa ;c io zatakliali po tleh. V razvoju kegljanja v novejši
dobi in o današnjem stanju nam avtor pove, da je tekla zibelka kegljaškemti športu v Nemčiji. Tam so namreč nastale številne krajevne zveze kegljaških krožkov ter je v zvezi s tem vedno bolj raslo stremljenje, da bi se vsi kegljaški krožki iu krajevne zveze združile v vrhovno organizacijjo, ki bi obsegala vso državo, ln danes imamo v Nemčiji nad 150.000 članov-kegljačev. ki pa kljub temu predstavljajo komaj polovico vseli nemških kegljačev. In tudi drugod po svetli, zlasti v Ameriki, na Sved-
Sporočamo. da je umrla, previdena s tolažili -vole vere. gospa
Jelka Boršnik
profesorjeva vdova
dne 17. t. m. Pogreb se bo vršil v torek, dne 19. januarja 1937 ob pol štirih popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 18. januarja 1937. Miirja Borsnik. hči - in ostalo sorodstvo.
l$rez posebnega obvestila.
4M
—a
Potrti globoke /aio-li naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tuž-no vest. da je
KURALT MARIJA
po kratki in nenadni mučni bolezni v 23. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti, 17. januarja mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb pokojnice bo v lorek, dne 20. t. m. ob 10 na pokopališče v Studencih pri Mariboru.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo zjutraj ob 9 pri sv. Jožefu v Studencih. Priporočamo blago pokojnico v molitev
Studenci pri Mariboru, 18. jan. 1937.
Žalujoča rodbina K u r a 11.
sketn in Norveškem je ta šport že dobro organiziran. Poleg teh omenja pisec še Dance, Holandce, Belgijce. Romune. Madžare in zlasti Švicarje. kjer je ta šport zelo popularen.
Dalje se bavi avtor z jugoslovansko kegljaško zvezo, z njeno ustanovitvijo ter razvojem iu končno z njeno notranjo ureditvijo, kar razdeli pisec v tri pododdelke in sicer. Smoter iti delokrog zveze, kdo postane lahko redni član JKZ in organi zveze
V drugem poglavju, v katerem se bavi pisec z vrednotenjem keglajškega športa, dobimo mnogo zanimivega na tem športnem polju. Tretje poglavje »e pa bavi s slovenskim keglajškim besedjein, četrto pa s tehniko kegljanja. Potem pa sledijo raz-na kegljišča in mili sestavni deli. kakor kegljišča z asfaltno stezo, kegljišče s stezo s škarjasto desko. i amerikausko parketno stezo, naše narodno kegljišče, osnovni nauki kegljaške igralske- tehnike iid. Kegljaške igre sc delijo v igre za |x>edince in v skupinske igre ter v igre za skupine in po-edince. Povsod dobimo mnogo zanimivega in igličnega, za vsakega še tako izvežbanega kegljača.
Zadnje, odnosno peto poglavje se pa bavi z nekaterimi važnejšimi pravilniki JKZ. nakar zaključi avtor svoje delo s strokovnim slovstvom in gradivom od koder je črpal potrebno snov za svoje delo, ki so ga slovenski kegljači tako |->otrebiii.
Knjiga je za naš kegljaški šport velika pridobitev in bodo vsi kegljači. katerih je pri nas že lepo število, pridno segali po njej. Stane '35 Din ter sc dobi po vseh knjigarnah ter pri založništvu.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Točen program domačih iu tujih postaj vain nudi revija RADIO LJUBLJANA«.
Turek, 10. januarfa: šolska uril: Sol uci/.o-Kibnu potreba človeJkctrn telesa (it. prof. Itnfael lin čer) 1. Reprodue. koncert baletni- godbe 12.4» Vreme, poročilu la. On*, »porod, obvestilu - Ut.l"» Za vsakega nekaj (plošče) — M Vrome, lior/.a - IS. 1'cstor spored (Radijski orkester) — 18.411 V/,noju voljo in -značaja (pr. dr Stanko Gognlal li) Oaa, vremo. poročila, spored, obvestilu I5i.:m Sne. ura: Svetozar Murkovlč i ti misel našega udlnstva (Miloš Stanojevii-lz Helgi-nda) - lil.">n Zabavni zvočni tednik 211 Sklad bo Vltezxlnva Sovnku. — Sodelujeta gdč. Lida Vc-dralov» (sopran) in ir. prof. Marjan LlpovŠck (klavir) — 21.30 1'odokiiicc plošče) - 22 Cns, vreme, poročilu, «pored 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester).
Drugi programii
Točen program domačih in tujih postaj vain nudi revija »RADIO LJUBLJANA«'.
Torek, rj. januarja. llelgrad• Sn.MI Orkestralni koncert — У.чцг, h. 20 Opera — Dunaj: 20 Švicarski večer tiinlimin'šta: 11).;ш Verdijeva opera Trnliu dur	Trsi Milan: 21 Vordijeva opera Klgoletto
Him-Hari: 20.40 Simfonični koncert	Praga.
1.1.55 Ituletnn pantominn — I'aršava: 20 Komorni kod ccrt - Hamburg: 20.1(1 Ljubezenske pusini Stutl !Kirt: 20.10 Stare dunajske melodij«.

t
UMRL NAM JE NAŠ SRČNO DOBRI OČE, TAST, GOSPOD
IWÂN DACHS
GOSTILNIČAR IN POSESTNIK, BIVŠI OBČINSKI SVETNIK IN UPRAVNI SVETNIK MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE. MEŠČAN LJUBLJANSKI ITD.
POTOLAŽEN S SV. ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE V 74. LETU STAROSTI POGREB DRAGEGA POKOJNIKA SE BO VRŠIL V SREDO. DNE 20. T. M. OB ŠTIRIH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI. PRULE ŠT. 23, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, DNE 18. JANUARJA 1937 MAKSO, SIN, PAVLA. SINAHA, TER VSE OSTALO SORODSTVO
1UICZ POSEBNEGA OHVKSTILA
-j.
Sin rt nuni je danes ob devetih zvečer ugrabila |io težki, mučni bolezni, pripravljenega na večnost. našega nepozabnega. Ijubljpin-ца soproga, dobrega očeta, lasta. gospoda
Alojzija Škrabsrfa
tovarnarja in posestnika
Na njegovo zadnje domovanje ga bomo spremili v sredo dne 20. januarja ob štirih iz. Iiišc žalosti na farno pokopališče v Domžalah.
Maša zadušnica se bo brala dne 21. januarju ob četrt na sedem \ farni cerkvi v Domžalah.
Prosimo lihega sožaljn!
Domžale, dne 17 jaiiiiai-ja 1937
Gtotooko žalujoča soproga, otroci in sorodniki
Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
esic
previdena s svetotajrtvi za umirajoče, Pogreb bhgcpokojnice bo v sredo, dne 20. januarja 1937 ob pol treh pcpoldne i Aleksandrove ceste št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 18, januarja 1931.
Dr. Juro Adlešič
in ostalo sorodstvo.

WMI1M.I.W
mnvi
	[NO
UNION	
Zabavna in vesela burka rnemSki naslov: VVien ausvtrkauft!) po odrskem komadu
Veronika
Напв Moseï, wulv Elcbberger, Theo Lingen, Walter Janeeen, Greti l'belmer
ШШТМЛ
Slageropereta sezone i Publika )e očarana m navdušena
Rose Marie
V gl. vlogi po)e Jeanelle Macdonald
TEL.' 21*24
Krasen, pretresljiv fllm po romanu T. Stovena „Schlmmelrelter"
Valovi ljubezni
MAKIANNt НОРРЕ, МАТША» WlfcMANN
LТллхШал*. (?iJ :16.,19." in 21." W
MALI C
Denarja r (epu kot p cika: 1'rai rudi bi (i de/i ga. Kar nudii nam vse
kupimo in vse pošteno plačamo
Krojaške šivalne stroje
rabljene, 60 dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe nu : Ogorovc, Grosuplje.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaivi&jib cenab CERNE, tuvelir, Liubhan» Wolfova ulica št. 3,
Meteor pade z neba
u.
I)r. Rokuspokus govori.
fi 'i'A^
U Â

UJA<SÉ

Nekaj časa se je dr. Rokuspokus skrivnostno suka) okoli prasketajoče posode, potem pa je sedel na stol zraven mrtvaške glave, ki je bila za tolmača. Mrtvaška glava je odprla čeljusti in začela z zamolklim glasom govoriti:
Poslušajte, dečki! Dr. Rokuspokus pravi: Preskrbile si črnega petelina, zavežite mu oči in pritrdite mu črn trak okoli noge, pa vam bo pokazal pot do meteorja!«
Dečki so se spogledali. Torej tako enostavna je ta reč? Nu, črnega petelina bodo pa že kje steknili, ni hudiman!
Zahvalili so se dr. Rokuspokusu za nasvet, 11111 položili na iztegnjeno dlan nekaj kovancev, potem pa so se poslovili.
Ko so bili v primerni oddaljenosti od hiše dr. Rokuspokusa, so obstali in se začeli posvetovati.
Tisto glede petelina bo morda kar držalo,« je rekel Tinček, ampak tista reč z mrtvaško glavo jo pa bosa! Le kako naj bi mrtvaška glava govorila, prosim vas, ko je pa iz samih kosti? Jaz prav dobro vem, da je govoril dr. Rokuspokus sam, in sicer — s trebuhom!«
. lîja? sta zazijala tovariša Profesor in Debeluhar.
Seveda, kaj pa drugega! je moško pritrdil Tinček, ftli so dalje. Pred neko hišo jim je zdajci križal pol črn petelin.
Ga že imamo! je zmagoslavno zakričal Tinček. »On nam bo pokazal pol do meteorja. Hitro ga ulovimo!«
Denar — sveta vladar1 Le plačaj par anionov, pa kmalu sla'th časoc
zašije tebi iar.
Prodam
najvlšj. ponudniku hranilne knjižico 100.00a Din Okrajne hranilnico v Radečah, ki nI pod zaščito, članico Zadružne zveze v Ljubljani. Ponudbo poslati upravi »Slovenca« pod št. S55.	(d)
AL Planinšek
lastnik trg. agenture za bančno ln kreditne posle
v Ljubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 30-10
vam izposluje
vnovčenjo terjatev tn pri denarnih zavodih najkti-lantneje t ..koj v gotovini
.tU
Prijatelj, kam pa na est
iO'xiajl Prodajat kar imam
nnrrrodnj Poslu Saj' Kdor pri na»
ponu/i, proda e lahkoto In se — &udi
Jekleno lopato za sneg
dobilo za 10 Din samo v žolezninl Kr. S t u p 1 c a , I Mjana, Gosposvetska I
Volna, svila, lombaž
stalno v bogati Izberi v vseli vrstah — za strojno pletenje I11 ročna dela po znižanih cenah pri tvrdlU Kali Prolog, Ljubljana -židovska ul. in Stari trg.
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—207r popusta. Pri Proskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Drsalice
■ Jackson II ai ne s« ln druge, nu<T' po znižanih conah železnlna l'"r. Stu-picn, Ljubljana, Closposvetska cesta 1.	(1)
\шш
Živali in itva'tce ti dolnjo vese'ic ôe nimaš jih, oylasi sc, nt i 8jH)lnimo ti ieljo.
Brejo kobilo
zamenjam za "brejo. Pufl Pobrežjc - Maribor, rkovska 52.	(j)
Kar potrkajI — Le naprejI Kaj iel4 «i. nam povej
Slutbe io na raspolnpo. 111 iskanje ni pred-ago.
Vrtnar
z večletno prakso (samski) so sprejme v dobro službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnarstvo št. SGO.	(b)
Prodajalca
zinož. samostojnega vodstva podružnice na deželi, se takoj sprejme. One. katere so vajene gostilne, kuhanja ali šivanja, imajo prednost. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja na upravo Slovenca« pod: Poštena in vestna« 969.
Mlado dekle
z deželo, ki zna dobro računati, sprejmem takoj v stalno službo za prodajo sadja. - Miklošičeva cesta 14.	(b)
Oii Ljubljane pa do
Kranja to!cn UčeS stanovanja, le гакај ne inscrirai'
Stanovanje
eno-, dvo- ali trisobno oddam s 1. februarjem. -Pojasnila: Cojzova cesta št. 1 (Clber).	(č)
Dvosobno stanovanje
takoj oddam za 400 Din. Mestni trg 13-11. (i)
Lepe godbe glas gre v deveto vas — pa ie ti si kupi tpnnipnnlon in b.i«c.
tega ne zmore nihčel
Zamenjavamo stare pioSce, gramorone, adio aparate za nove proti primernemu loplačilu.
»
Liubliana, Turševa cesta
(nalača Poštni dom)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rnkovec. Urednik: Viktor Čenči č.
Posestvo drla ti skrbi! Oglas tvoj kupca bri dobi. A če v skrbeh si га denar, boi hlio kupil gospodari
Proda se posestvo
v Lancovcm pri Radovljici o) ječe iz hiše, hleva, drvarnico ln njive v izmeri ' m' — po ugo i coni, evont. tudi na hran. knjižico. Posebno ugodno za upokojence. V rašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. (p)
Trgovsko hišo
v prometnem kraju takoj prodam. Ponudbo upravi SlovPiica pod : »Trgovska hiša« št. 763. (p)
Trgovino z m:*, blagom
z vsem tr inventarjem oddam brez blaga liod ugodnimi pogoji takoj v nn4 • Lokal so nahaja v tsmartnein pri Litiji, v neposredni bližini farne cerkve. - Ponudbe na Iv. Razboršek, tovarna čevljev, Tržič, n
Pri TRGANJU in ZBfMKIU
ZA MASAŽO
Aljja se dobiva povsod 1 steklenica Din 12-.

V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, tast, stari oče, brat in stric, gospod
Jakob Oblak
posestnik in prevoznik
po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, v slarosti 72 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dno 20. janu-arja ob treh popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 15, na pokopališče 11a Vič. Sv maša zadušnica se bo darovala v trnovski cerkvi dne 25. januarja ob šestih. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 18. januarja 1937.
Globoko žalujoče rodbine: Oblak, Mark un in B i z i I j.
■r:/.V- "''V-vv. « ■ • -,
- '■'.•ју,'' . ; .i*
Zahvala
Vsem, ki ste 7. nami sočuvstvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, slare mame, gospo
Neže Gartner
jo obsuli s cvetjem ter jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poli, naša prisrčna zahvala.
Maša zadušnica za blagopokojno se bo darovala v petek, dne 22. januarja 1937 ob osmih zjutraj v farni cerkvi sv Nikolaja v Ljubljani.
L j ubij a 11 a , dne 19. januarja 1937.
Žalujoči otroci
Barclay:
21
Rožni venec
Roman.
Usojeni križ
Cerkev se je kopala v soncu, ko je stopila Jana iz hladnega senčnatega vrta na piano. Cerkvena okna so bila odprta, težka hrastova vrata pa napol priprta.
Pod portalom, obraslim z bršljanom, je Jana obstala in prisluhnila. Glasovi orgel so ji doneli nasproti kakor od daleč nekod, in bilo je spet vendar, ko da prihajajo čisto od blizu. Kakor bi orgle dihale in bi bil vsak dihljaj godba.
Jana je odrinila težka vrata in stopila v cerkev.
Takoj se ji je duša pomirila. Zavest nevidne prisotnosti, ki jo občutimo močno tolikokrat, če stopimo v prazno božjo hišo. jo je zajela in pomirjala; za nekaj hipov je pozabila popolnoma, kaj jo je bilo privedlo v cerkev, in sklonila je glavo k molitvi. Potem je stopila naprej in se ustavila pred oltarnimi stopnicami.
Garth je ob spremljevanju orgel bas pel kitico prošnje Veni, crealor spiritus, in njegov prekrasni bariton je ubrano odmeval po cerkvi: Cutilom našim luč prižgi, ljubezen v srca naša v I i j, v telesni bedi nas krepčaj, v slabosti vsaki moč nam daj. Odženi proč sovražnika in daj nam stanovitni mir; pred nami hodi, vodi nas in zla nas varuj vsakega.
Jana je sedla v bližnji hrastov stol in se ozrla okoli sebe. Skozi visoka okna je sonce milo sijalo v cerkev. In ko je Garth pel prošnjo za luč, se je zdelo, da slednji zlog predira tišino kakor svetel sončni žarek. Jana je videla iznad zastora pri orglah samo Garthovo glavo. Bala se je, kdaj se bo obrnil in zagledal njo » v telesni bedi«. Kako se ga bo dojmilo, kar mu namerava povedati? Ali bo močan dovolj, sprejeti nase dolgi težki boj? Ali pa ga bo le prehudo zadelo v srce? Morda jo bo skušal pregovoriti, naj si premisli in proti volji in vesti popusti? Ali se mu bo mogla upirati, če se nikakor ne bo hotel vdati, ali bosta vsak zase kos trdemu boju? Kaj bo rekel? Kako naj mu odgovarja? In kakšen vzrok naj navaja, da se bo zdel Garthu zadosten? »Pred nami bodi, vodi nas in zla nas varuj vsakega«.
Po nekaj akordih v molu se je pesem spremenila. Jani je skoraj zastalo srce. Garth je igral Rožni venec. Pel ni, toda nobena človeška beseda ne bi mogla prevzeti srca bolj ko ti orgelski zvoki. V sveti čistosti so glasovi prebirali biser za biserom in v ža-lobni otožnosti sprejemali nase križ. Vse je dobilo nov pomen za Jano, ki se je brez moči ozirala okoli, ko da bi iskala izhoda, da bi mogla uiti tej melodiji, ki ji je segala tako globoko v srce.
Iznonada so orgle utihnilo. Garth je vstal, so ogledal in jo uzrl. Obraz mu je zasijal od veselja.
. Dovolj za danes, Jimmy,< je rekel fantu, ki niti jo tlačil meh, ter mu stisnil col šiling v roko. »In sedaj teci ter zapri vrata za seboj, dečko!«
Fantu se je od radosti razlezel obraz, ko je ugledal lepi bleščeči se novec v roki, urno je vzel pot
pod noge, ter v svojih coklah jadrno odklopotal proti izhodu in zaloputnil vrata za seboj.
Garth je nepremično obstal pri orglah, ne da bi se ozrl po Jani, in še potem, ko je vedel, da sta že sama v cerkvi, je počakal nekaj trenutkov. Jani so se te sekunde vlekle ko dnevi, tedni, leta — ko cela večnost. Slednjič se je okrenil in stopil proti priž-11 i ci.
Ob oltarnih stopnicah se je ustavil in s kretnjo roke povabil Jano bliže k sebi.
»Pridi sem, predraga,« je spregovoril z drhtečim glasom.
Jana je ubogala in obstala sta za hip drug poleg drugega ter gledala gor proti prižnici. Bilo je tu temnejše ko drugod v cerkvi, zakaj svetloba je prihajala samo skozi ozka poslikana okna; na srednjem je bil upodobljen Zveličar sveta, umirajoč na križu. — Spoštljivo sta se zazrla v sliko. Potem se je Garth obrnil k Jani in rekel:
»Draga, na svetem kraju stojiva in pred svetimi pričami. Toda noben kraj ne bi mogel bili presvet za to, kar si imava povedati in povsod Pričujoči, v katerega verujeva, je tu, da blagoslovi in potrdi najino zvezo. Čakam tvojega odgovora, Jana.«
Jana se je rahlo odkašljala, zataknila si drhteče roke v žepe svojega plašča ter odvrnila: »Namesto odgovora vas bom nekaj vprašala, Dal. Koliko sle stari?«
Videla jo, kako se je zdrznil od brezmejnega začudenja, in kako mu je na obrazu ugasnila luč veselega pričakovanja. Toda samo za sekundo je okleval, preden je trdno odgovoril: »Mislil sem, da veš, draga. Sedemindvajset let.«
I I I <
Ilir.
rtS
n* S6
o 5.9 ^ qQQ O
0	° o IS,
1	° s z
S " S 5 ï»»*
l'a o <Л
p a a " « rt « n n n
v o» > > >
U • • > —
(Q >NI
C c I
ЈЛ >
0 4» >
0=0 M "> « o.
•5 -g .s -0 sis s
3 g 11
C l-ŠH
e sii
e o- -
S 4> П J3
ф jNn
Ô
«