.Izhaja' vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — InseraU do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12», za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica »tev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Steonsmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon ŠL 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st. 65: podružnica uprave: Kocenova unča 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. ZMAGA LEVICE V ŠPANIJI Pri včerajšnjih volitvah v španski parlament Je dobil levičarski blok po dosedanjih rezultatih absolutno večino posl, mandatov Madrid, 17. februarja, r. Včerajšnje parlamentarne volitve v Španiji so po* tekle v splošnem mirno. Pripetili so «c manjš> incindenti v provinci, pri katerih je bilo pet oseb ubitih, štiri ■pa ranjene, vendar pa .je bilo mnogo mani incidentov kakor pri zadnjih vos litvah. Za volitve so bili izvedeni obsežni varnostni ukrepi. .V Madridu je ves dan neprestano vozilo po ulieah 20 oklopnih avtomobilov s strojnicami. Vojaštvo je imelo povelje, naj takoj posreduje pri najmanjšem znaku de-monstraeij ali neredov. Razen tega je bilo v raznih krajih mesta zbranih 7000 policistov in 1600 detektivov, ki so čuvali 1300 volišč. Po mestu je tudi krmarilo 300 policijskih avtomobilov cz radiopostajami, ki so bili v ncpre= stani zvezi s policijsko direkcijo. Kakor poročajo, so v Malavi oropa; li 40 volilnih žar. Po dosedanjih volilnih rezultatih sta v .Madridu dobili desniea in levica skoro enako število glasov in sicer le= vičarski blck 38.000, desniearski blok pa 36*000. \~elik uspeh je dosegla levica v Kataloniji, kjer je bilo izdano volilno geslo za obnovo katalonskega statuta in avtonomije. Že sedaj trdijo, da je dobila levica v Kataloniji 41 izmed 54 mandatov. Glede na ta uspeh katalonskih avfgnoniistov je guverner Katalonije podal ostavko. Opolnoči je notranji minister objas vik da ic po dotlej znanih volilnih i/idih dobila levica 187 mandatov, desnica 13*. sredina pa 80. zjutraj ob pol 4. pa so v vladnih krogih izjavljali, da bo najbrže skupni volilni rezultata na= slednji: levičarski blok 225 mandatov, centrum 60 mandatov, desničarski blok 135 mandatov, predsednik pa je izpremeni taktiko in se začel ogorčeno braniti na samem vznožju višin. Italijanske čete so nadaljevale z obkoljeva-njem od daleč. Z vzhoda je prva armada zavzela v zaletu Selesati. okoli poldneva pa so bersaljeri napadli s krila abesinske oddelke. Po borbi na nož so bili Abesinci odbiti. Ta napad je olajšal italijanskim četam gibanje v smeri proti Antalu, ki so ga med tem ž s bombardirali. Alpinci so takoj prevzeli napad in tretja armada je prešla na severu v napad ter prodrla na višmo Aradama. Silna borba je trajala celo dopoldne in okoli poldneva je bil klanec zavzet. B >rba se je nadaljevala, toda Abe-s^nci so kmalu razumeli, da so bitko izgubili, zažgali va9i Endaharian, Beruto in Kuaso. kjer so bila skladišča živeža.. Italijanske čete so napredovale do Aditrola. Njihovi oddelki ao se vzpeli na Araiam. kjer so razvili itaiijansko .zastavo. Na ogromni ravnini Aradama je ostalo več tisoč ubitih in mrtvih Abesincev Abesinci Se umikajo. A>mara. 17- februarja g. Bilka za 3000 ni visoki grelen Amba Aradam se je končala v soboto ponoči z naskokom miliene divizije »23. maroc noči povelji vom Pistojskega vojvode. Zmaga italijanska vojsko je bila popolna in je bila dobro pripravljena •= topniškim obstreljevanjem in neprestanim bombardiranjem iz letal. Abesinske postojanko so bile naravno?! posule z bombami in granatami. Kljub temu so se Ahesinei zelo trdovratno branili in je prišlo na pobočjih Amba Aradama do hudih bojev na nož. Abesinske čete so Štele približno 80.000 mož in so bile pod poveljstvom rasa MuIuLtete. Podrejenih mu je bilo tudi 10.000 mož cesarske garde in prav v tem je velik pomen abesinskega poraza. Na italijanski sirani se je borilo okoli 70-000 mož in sicer izključno belih čet. Domaćinske fete so tile ves čas v rezervi. Izgube na italijanski sirani znašajo ĆCP mrtvih in 1300 ranjenih, na abesinski strani pa s- cenijo na r>00«0 mrtvih in 15.000 ranjenih. V celoti ?o Italijani prodrli za 80 km naprej. Italijanska vojna črta poteka sedaj od Bedasta preko Antala do krajev Adimi-Caha. Neguš ne pojde na južno fronto Adis Abebi., 17. februarja, r. Kakor se jc zvedelo, bo v kratke mpri do znatnih iznrememb v abesinskem glavnem stanu. Vse kaže, da ic neguš opusti) namero, da bil sam prevzel vrhovno poveljstvo na južni fronti, kjer so se po porazu rasa DčSte pojavMa. nesoglasja med posameznimi pove* jniki in plemenskimi poglavarji, N^guš je povera! pre?to!ona-s!ed:rku na'c^o. naj odpotuje na južno frenta in pomiri rprtc poglavarje. Abesinski vojaki krogi ne odobravajo te odločitve, ker š.l'.c. ci naj bi ces-:r sam skušal poravnat: ncicgl.vsja. ki «c pojavila mgd povcl.in" nc-So£ia*?*j med * abes^-k-'mi p-^sv^r. ki ni 99 jih poravnal', ko je pr'^ei ce?T ^^m na fr«?"to i:i prevze" Cc.hivo vo'nih '::c-racij. Izjava rumunskega kralja Pariz, 17. februarja, r. Agencija Havas poroča, da je rumlinski kralj II na povrat, ku iz Normandije, kjer se je mudil nekoliko dni, izjavil v Parizu glavnemu uredniku lista „E.vcelsiordd?h, izkoristi pa bo priliko za razgovore z merodamimi osebnc?tmi o mednarodni roiit*ki Tuhačevskf. odfiotoval iz Pariza F*r;z, 17, februarja. Ru-ki maršal Tuba će v ■!< i jP p svojo ženo in spremstvom o^tootovaL iz Pariza. Zasedanje banovinskega sveta Otvoritveni govor bana dr. Natlačena — Glavna skrfc posvečena elektrifikaciji Ljubljana. 17. februaija. Dopoldne ob 10 se je začelo VII. zasedanje banovinskoga sveta. Ob otvoiitvi je Piečital poslovodja Senekovič odlok o sklicanju zasedanja in odlok nuJflBJegl ministra o razrešitvi prejšnjilj banovinskih svetnikov in imenovanju novih. Ugotovljena je bihi sklepčnost, izmed 4i članov b:uiovin-&keira sveta jih je bilo prisotnih il. Kot najstarejši član bauo\ inskeira svfla je dr. V. Ravntkai Predlajral vd;mostne n pozdravne br/<»javke. in Bieer vdanostuo brzojavko Xj. Vel. kralju Petru H., ki v nji banovinski svet izraža vladarju najglobljo vii,iiu»>f i a Tiponi;jjno zvestobo ter i/javlja. da bi) v4€ svoje moči in svojt: delo ]K>sve-til svoji ljubljeni domovini za njen vsestranski razvoj iu napredek: daljo vdanostim brzojavko Xj. VeL kraljici Mariji in kr. namestniku Xj. \"is. Pavlu, pozdravne vladi, notranjemu ministru milijonov Din r obenem oddelku. Proračun ?e deli na dva dela. na občne izdatke m na izdatk« bano .u.-^ih zavodov in pO'ljx-tij^V preti kiem letu je imela banovina zlasti velike hkrbi z v^dr zevanjem bolnic Dohodki bolnic neprestano padajo, izdatki pa naraščajo /aradi obu-l>ožanja peebivairuva. zato j** morala banovina prispevati 50*/« vzdrževalnih ^tro^koT za bolnike v banovinskih bolnicah. I>ria va dolguje l>anovini za lani okro:r ,j.r»(K».04tn Din xa bolnico. Xeio tudi obremenjuje b^ novino anuitete, ki »o se -e povijale. L«»r je banovina morala najeti posojilo /•• gradnjo gimnazije v Ljubljani in naknp pose-iva v ?večini. PSIei 11 ifil ■ < IJrir 1 poiitiki peeveca l^«no-vina največjo pozornost. Od elektrifika >• i.i^ si obetajo razvoj industrije in hočejo z n><> dvigniti življen*ki standard prebj\aNM-Za elektrifikacijo pa je se trebn 76 milijo nov Din. V tem znesku bo obseženi rud stroški za hidrocentrale in za povecvjj-kaloričnih <*entral. Kranjske derein* e?*** trarne so lani zgradile več daljnovodov h transformator>kih postaj. Leto«; pa n»m» ravajo zgraditi s posojilom 7 milijonov Din. ki so »a najeli pri Pokojninskemu zavodu, daljnovod f?rtisnjilje — Novo mesto — Brežice in daljnovod Trebnje —'- Sevni«a ter več drugih del. Elektrificirati boeejfl Kelo Krajino in Savinjsko dolino, rodilj šai i daljnovod od Ljobefnesra do Vn-z * in izpopolniti elektrifikacijo v MHinj«ki in Meži-ki dolini itd. Mnogo je banovina tudi storila lani *a ponpeil vanjo kmetijsTva. vendar pa ni moan je opisaJ delo v^eh oddelkov v preteklem letu. Danes j<» na dnevnem redu pore* ;|" L in II. odeika. Roosevel£ov program za vsc^reriSko konferenco Pariz, iT. lefc risa rja A A. Kava«; poročil iz Washingtona: V pismu na državne poglavarje južnoameriških in srednjeameriških držav, ki jim predlaga sklicanje vse-amerlške mirovne konference, pravi predsednik Roosevelt med drugim, da smitra ta predlog za tako važen, da ga ni hotel poslati po običajni diplomatski poti, temveč se je rajši osebno obrnil do ameriških državnih poglavarjev. V pismu pravi predsednik Roosevelt. da bi vseamer:šks konferenca morala raz- pravljati o podpisu »kupne izjave vseh ameriških držav, ki bi po njegovi aodbi mnogo pripomogla k svetovnemu miru in posredno tudi delovanju DN in drugnh obstoječih ali bodočih organizacij, ki delajo Z H. iT!ir. Na koncu pasma pravi predsednik Roosevelt, da bi načela, na katerih temelji aa-pisnik mirovne konference v Buenos Airc-su. s katerim s« je končala vojna v Gran Chacu, mogla služiti kot ugodno izhodičć* za sestavo vseameriške mirovne izjave. Litvinov bo obiskal ! Tokio Tokio, 17. februarja, r. V krogih vojnega ministrstva ugodno koment-'ra') vest ruskih listov, po kateri bo sovz&tska vlada poslala v Tek:o komisarja za zunanje z-adeve Litvinova. Poučeni trd;jo, da je zunanji minister Hirota žc pred meseci sporočil sovjetski vlad', da bi bi'lo primemo, če bi obiskal Janonsko ka^ ruaic; državnik. List »Ašahi« poroča, da bo Hi-rota bržkone p-recrlagal ruski vladi zaklju-čitev psikta o nenapadanju, ki bi trajal samo dve leti aH tr*\ pristavlja p«u da o tem še ni bii doee-zen sporazum med njimi :-n voji^kimi krogi. Beckov obisk v Rruslfu Varšava. 17 februarja AA. Pat poroča, da ho zunanji minisler Beck na povabilo beiijijske vlade te dni uradno oh iskal Bruselj. Dan obiska še ni doi-K-en brodovja Brest, 17. februarja. Del drugega francoskega, vojnega brodovja, ki je imel v zadnjih tednih ob maroeki obali manevre, se je vrnil v Brest Dve križarki in bro-do'je torpednih čolnov sta danes odo tuli na široko morje na nove vaje v bližini Bresta. ansko letalo Berlin. 17. februarja A A. Nemško letaio, ki bi moralo včeraj priti iz Južne Amerike v Afriko, ni prišlo na določeno mesto. Zdi se, da radijska postaja letala ni dobro delovala in je uajbrž letalo zaMo. Letalo iščejo. Filmska afera v Ameriki Pari*, 17. februarja A. Hava* poroča :z Washingtona: Znameniti ameriški književnik Sinclair Leviš je izjavil, da se je WW Havs, predsednik zveze amenških filmekih producentov. uprl izdelavi filma po znameniti knjig.i Sinclaira Lewsa It cant happen here< (To ae pri nas ne mor«1 zgoditi!, naperjeni proti nacionalnemu socializmu in fašizmu. G. Hays je po trditvah Sinclaira Lewiaa izjavil, da tega filma ni moči izdelati, ker žali Mussolinija in Hitlerja, državna poglavarja prijateljskih drŽav. Sinclair Lewis protestira zoper to in pravi, da je dosedanje delo za ta fiim terjalo že več ko 200.000 dolarjev. Nesreča na aewyorškl podzemeljski železnici \em' York. 17. februarja A A. lKa ite>a-vor^ka podzemeljska vlaka ?*a trčila skupaj. Kan jenih je 38 ljudi. Vremenska poročila s dae 1«. febr»arja Kranjska ««ra Ratee^ po sianju danr^: 1 <* Laroineter pada, pooblačilo se je. rin juž-uega snefza- Vrair. Krnica. Tamar po s4an.iu danes: 100 cm južoeea sneea. Bi^triea-Boii. jeaere po stanju danes • S C zelo oblacuo. 3 cm snega. Kora pod Bogatinom po rfanju 15. t. m.: —3 C, jasno, mirno, na *>S0 cm -stari podlagi *.K) cm novega *oe«a. V višjih >• gah sneg spihan Bled-Jeier« po slanja danes: 1 C. oblačno. Pokljnk* po stanju 1*. t. m. —2 C. oblačno, mimo, 100 rm stifreUZ£> dr. Bohinjca, jrredsediiika DZ L. Scdeja, zastopnik* Pokojninskega zavoda načelnika A. Rjibnikarja, pccLanca za Ljubljano dr. K. Puxa, zastopnika ZKD dr. Ahvina, predsednika Jugosl. društva za proučevanje in zatiranje raka dT. A. Zalokarja, zastopnika Strokovne komisije, škofijskega ordinarijata, JZS, Ženskoga pokreta, po-tnih uradnikov in nižjih poštnih uslužbencev, Me-clacinske-^a društva, akademikov, Zveze mladih intelektualcev, Zveze kmečkih fantov in deklet itd. Predsednik je c:'sal delo pripranrijajlnega odbora i u utemeljili potrebo širše akcije za razširitev ljubljanske bolnice. Vprašanje razširitve naše bolnice se pač tijc vseh vn v tej akcij.:- je zasebna pobuda se posebno potrebna. Ustanove, kakršna jc društvo za sčatkanjo raka adi Protitiibcrkuložna liga, so bile usta« novljene predvsem na zasebno pobudo. Z-dravnJki se posvečajo svojemu delu ter bolnikom, javnost pa praktično opazuje raizvoj wi delo zdravstvenih i^StBfipv in četudi:. ni vselej povsem pravična v svoji kritiki, je vendar njena kritika najbolj potrebna in njena pobuda dragocena. Do-Silej smo Mili Slovenci že večkrat zastopam v vladi, vendar se, žal, ni pcsr^.iio nobenemu Slovencu, doseči grud nje ljubljanske bolnice. Zdravnik' se seveda živo zanimajo za naac zdravstvene zavode i«n so zaradi tega začeli misliti na ustanovitev društva, ki bi 60 naj zav.:eIo določno za rešitev ljubljanske bolnice. Pozneje so se zdravniki združbi v pripravljalnem odboru z jvkademsko akcijo ter končno sldicafla občni zbor. Da ne gre za ustanovitev brezpomembnega društva, ki nima nikogar za seboj, so pokazale 2c številne solidarnostne i/c jave. Nejprei jc spregovoril predsednik Zdravniške zbornice dr. Meršol. ki je naglasi!, da bodo zdravnik: podpirali akcijo z vso avtoriteto. Gradnja bolnice jc zdaj potrebna še tem bolj boš zaradi krize, ko je največji naval revnih ljudi na bolnico, zato bi morala beti na prvem mestu v programu javnih del. — Prcds^dn k Jug. društva za zatiranje raka dr. A. Za-lakor je naglasci, kako silno jc potrebno sodelovanje javnosti in zdravnikov v tej akciji in da bi bila nova boln:ca zelo potrebna tudd za zdravljenje na raku obolelih. Delo društva za zatiranje raka doslej pomeni že prav za prav del raz širjenj a bolnice. — Dekan medicinske fakultete dr. Šeiiko je izjavil v imenu rektorja, da ima ta univerza in medicinska fakulteta največji interes, da se razliri bolnica. Zaradi medicinske fakultete pa je potrebna v Izubijani moderna klinika. — Docent dr. Matko je dejal, da je nujao putrebnu. primerna bolnica, ker zaradi razmer v sedanji bolnici trpi izobrazba medicinskega na-raščc i a in je* zadržan napredek naše me- dicine, posebno pa še trpe bolniki. Ljubljana kot središče Slovenije :n na&ih zdra-s t ven in ustanov ter kot univerzitetno mesto mora imeti moderno bolnico. — Zastopnik Strokovne komisije J. Stanko je apeliral na državo, naj se oboroži tudi preti notranjemu sovražniku, prot; neurejenim zdravstvenim razmeram, kajti le zdTav narod je pogoj za procvit države. —■ Predsednica JŽ-Z je izjavila da je naše ženstvo dokazalo že z nedavnim zborovanjem, da se živo zavzema za razširite v naše bolnice in bo zaradi tega z vsemi silama delovalo v novem društvu. — Za Zbornico za TOI je spregovoril L Baho-vec. Dejal jc, da so se naša gospodarski krogi vedno zavzemali za napredek 5Tove-nije ;n nasprotovali upravljanju naših denarnih sredstev zunaj Slovenije. S svojimi rredstv: bi si že lahko zgradili bolnico, če bi jih imeli v rokah. — V imenu poštnih ur?d rikov je govorii Kumar, nagta-šujoč, da je zdravje poštnih uradnikov zelo ogroženo, navezani pa so samo na zdravljenje v bolnici, ki jih odklanja., ker je prenapolnjena. V tem smislu je govoril tudi zastopnik nižjih poštnih uslužbencev Pen&CO, — Ravnatelj OUZD dr. Bohinjec je naglasa 1, da so velike žrtve okrožnega Tirada v neskladu z nepopolnimi zdravstvenimi zavodi, predvsem glede na bolnico. Zatto je dolžnost naše zavarovalne politike, da podpira akcijo za razširitev bolnice moralno in gmotno. Za zboljšanje na-fih zdravstvenih ustanov je pa dolžen skrbeti tudi Pokojninski zavod ter je treba zaradi te^a revidirati zakon o pokojnrn-«kc:n zavarovanju. Dr. Bohinjec jc govoril tudi v imenu PTL ter naglasi k da zatiranje tuberkuloze ne more biti uspešno klj-tib velikim žrtvam l=ge, dokler ne bomo imeli primerne bolnice ' modernim c ^.:. :k vin za tuberkulozno bolnike. Izmed številnih izjav govornikov je bila deležna posebne pozornosti ^n odobravanja izjava zastopnika Pokojninskega zaveda načelnika A. Ribnikarja, ki je na-clasil, da bo uprava YV* storila vse za ptft-r.erno finaneiTanje gradnja bolnice. Po* kojn;.n5»ki zavod je financiral pri nas največja javna dela, n. pr. elektrifikacijo naše banovine, za kar je posodil 50 milijonov Din, mnogo je pa tudi storii za gradnjo zdravstvenih zavodov pri nas, v Ro-gaflki Slatin?, na Golniku in v Ljubljani za šlajmerjev senatori j. Če je PZ finaciral že toliko del, bo prispeval svoj delež tudi za gradnjo bolnice v Ljubljair, saj denar zbira doma, zato se naj ta denar perabi tudi doma. Sledila jc dolga vrsta solidarnostnih i/jav zasr pnikov: Delavske zbornice, ZKD, Apotekarske komore, Zveze kmet-fkih fantov jn dekiet. .Medicinskega dru-i'tva. Društva zebni-h zdra\-nikov in Zveze ndadih intelektualcev. Predsednik je pa koofcnO preč:tal celo ko-pico piiem, ki v njih zastopniki naše javnosti pozdravljajo akcijo za razširitev bolnice. Pravila, ki jih je p-rečital predsednik, so bila sprejeta brez debate. Z odobravanjem je b:*la tudi sprejeta celotna kandidatna lista odbora, ki ga tvorijo: predsednik dr. A. Šerko, podpresednik dr. A. Košir, tajnik dr. Tavčar, blagajnik dr. Božič, arhivar akademik Ravnih-:- in ga Mmka G o veka rje va. Le barje v.', kanonik Klin ar, dr. Bohinjec, prof. F. Kozak, prof. Kobler ter delegata banov, uprave iu mestne občine kot odborniki. Pri slučajnostih je podal izjavo v imenu akademikov akd;m:k Ravnihar, uradnik Vajda jc pa podrobno pred'aga!, kako se je treba lotki akcije za gradnjo bolnice. Nekaj besed jc spregovarH tudi prof. F. Kozak. Zbor načelnikov Sokolske župe Ljubljana Ljubljana, 17. februarja. Nacelništvo Sokolske župe Ljubljana je sklicalo včeraj ob 9. v mali dvorani Sokol-skega doma na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov in nacelnic, ki je biia izredno dobro obi3kana, saj se je od 70 edinic udeležilo seje 50. dočim so se tri edinice opravičile. Seji so prisostvovali tudi načelnik Saveza SKJ br. dr. Alfred Pichler in župni starosta br. ur. Josip Pipenbaeher z več Člani župne uprave. Sejo vodil in otvoril župni načelnik br. Lojze S ^novec, ki je po pozdravih imel daljše in izčrpno poročilo o tehničnem delu v pretekli poslovni dobi. Uvodoma a j je dc- j tak™1 potrebe pravilue sokolske vzgoje in o pomenu vaditeljskih zborov. Za vzgojo ! dobrih prednjakov so potrebni predvsem tečaji, ki pa so morali letos zaradi premajhne udeležbe odpasti. Vršila sta se samo dva okrožna tečaja in to v kamniškem ter dolenjskem okrožju. Lastne prednjaške tečaje je priredilo 9 društev, 12 društev pa je imelo redne vaditeljske ure. Ker je odpadel župni prednjaški tečaj je nacelništvo priredilo tri delovne sestanke za načelnike in načelnice, ki so lepo uspeh. Javnih telovadnih nastopov je priredilo 42 edinic, na katerih je nastopilo skupno 79 starejših članov, 531 članov, 402 članici, 362 nara-šeajnikov, 383 naraščajnic. 908 moške in 871 ženske dece. Akademij je bilo 29, ki so boliSe uspele kot iavni nastoni, okrožna zleta pa sta bila v Kočevju in Mengšu, župnih tekem v prostih panogah se je uđe'eži-lo samo 48 tekmovalcev, orodne tekme pa lune v igrah v oktobru, tajni obvezni sestanek vseh društvenih načelnikov m nacelnic, isjet kolesarjev (članov in narašča« ja) v jeseni, zvezdni tek vneli edinic v oktobru, župni planinski tabor. Br. načelnik pa je nato dodal še tale program: župna tekme ▼ smučanju is skokih, župni tečaj za skoke, iupni občf prednjaški tečaj na člane in Sanice v septembru, medsupni prednjaški tečaj, medsupne plavalne tekme v Celju,.od okrožnih prireditev je bila zaenkrat predvidena večja slavnost t Ribnici ob prlKki 30 letnega jubileja ribniškega Sokola. Po poročilu o delovnem programu, ki ga je zbor soglasno sprejel se je oglasil k besedi savezni načelnik br. dr. Alfred Pichler, ki se je v svojem govoru dotaknil teženj načelnikov in nacelnic in dal smernice za nadaljne uspešno sokolsko vzgojno dek» v naših telovadnicah, nakar je br. načelnik ob pol 14. zaključil lepo sokolsko zborovanje. 2. T. O. Razstava bolgarske grafike Ljubljana, 17. februarja. V okviru bolgarskih dni je priredila včeraj JB liga v zvezi z Narodno galerijo v Jakopičevem paviljonu razstavo bolgarske grafike, a katero so obiskali Ljubljano člani umetniške skupine :>Novi hudož-nici« iz Sofije. V Jakopičevem paviljonu se je ob 11. zbrala vsa kulturna Ljubljana in so prisostvovali otvoritvi tudi zastopniki oblasti, dravske divizije umetniških institucij, raznih organizacij ter veliko število umetnikov. Vlepem govoru je pozdravil sroste pred-sedniik Jugoslovansko - bolgarske lige rav- natelj Raeto Pustostosanak, ki ja zgodovino marljivega dala za kuttorno stike m abhtanje južnih Slovanov. Pod 'Vlado kralja Patra I. Osvoboditelja Je Ms* ob priliki svečanosti kronanja otvorjena t Beogradu 1. jugoslovanska umetniška razstava, ki so ji prisostvovali slovenski, srbski m boJganaki umetniki ter jo je otvoril krsU Osvoboditelj sam. V tistih dneh Je bila ustvarjena Zveza jugoalovenakih umetnikov, ki naj bi družila delavce na petju umetnosti iz vseh jugoslovanskih narodov. Sodelovanje med umetniki je rodilo tudi prijateljsko zbližan je med nacionamimi javnimi delavci, politiki m državniki. Leta 1906. avgusta meseca je bila v Sofiji n jugoalovenska razstava ob priliki prvega kongresa j-agoslovenskih književnikov in novinarjev. Tretja razstava je bila 1. 1913. v Zagrebu. Naslednjega leta bi morala biti v Ljubljani IV. razstava, toda vojna je na mah uničia vse, kar je bilo zgrajeno v desetletju nesebičnega idealizma Cez četrt stoletja navezujemo stike z brati na vzhodu, kjer je začel polagati temelje našega zbližan ja pred 50 leti naš rojak prof. Be-zenšek. Pogoj za zbližanje jo medsebojno spoznavanje in kulturnega zbližan j a ne rao. re biti, če ne poznamo dela bolgarskih umetnikov. Temu namenu služi razstava bolgarske grafike, ki jo je organizirala Narodna galerija ■— Po predsednikovem govoru je prof. Vavpotič prikazal zgodovinski razvoj bolgarske umetnosti. Razstava obsega skoraj 100 grafičnih listov. Zastopani so umetniki najnaprednejše smeri, ki se živo zavedajo sodobnosti in njenih problemov. Zato vse kaže, da bo razstava dosegla največji uspeh. Največje skakalne tekme V nedeljo S. marca bodo v Planici skakalne tekme, na katerih nastopi elita skaka če v Ljubljana, 17. februarja Zimske, olimpijada je za nami in zdaj bo pozornost vsega športnega sveta obrnjena na našo Planico, kjer bomo imeli v nedeljo S. marca velike skakalne tekme. Pripravlja se mednarodna športna prireditev, kakršne svet še ni videl, saj lahko brez pretiravanja rečemo, da bodo letošnje skakalne tekme v Planici največja prireditev te vrste na svetu, kajti skakalnice za tako velike skoke nimajo nikjer drugje. Med tako zvanimi mamutskimi skakalnicami je planiška največja in po vsej pravici uživa tudi največji sloves. Čeprav stojimo že tik pred to veliko mednarodno športno prireditvijo, se o nji še ni skoraj nič pisalo, niti govorilo. Priprave so bile omejene na najožja krog sporznih delavcev in šele zdaj bo široka javnost zvedela, da bomo imeli letos v Planici največjo skakalno prireditev, kar jih pozna zgodovina zimskega sporfa. Zakaj so organizatorji tako dolgo molčali o tem? Naša javnost ve, da se je nedavno ustanovilo posebno društvo, ki je prevzelo skrb za smo-treno gojitev skakanja, da smo dobili v Planici tri skakalnice in da bomo imeli odslej na njih stalne skakalne tečaje tako. j da bomo lahko v doglednom času lahko vzgojiti močan kader dobrih skakačev. Prav do zadnjega še ni bilo gotovo, ali bo velika skakalnica pravočasno preurejena in dograjena, da bodo mogoče 8. marca velike skakalne tekme. Zdaj so dela toliko napredovala, da. je že definitivno sklenjeno, da bodo skakalne tekme 8. marca. Povečanje in breureditev velike skakalnice je naletela na silne težkeče in posle- « dica je, da so nastali tudi veliki stroški, j mnogo večji, kakor se je prvotno računalo, f še tik pred koncem zemeljskih del so na- j leteli na živo skalo, ki jo jc treba razstre- j liti, kar bo zahtevalo najmanj 10 dni dela. Vendar so pa dela že toliko napredovala, da bodo ta teden končana, čim bo skakalnica dograjena, nanosi jo na njo snega. Če ne zapade nov sneg bodo nanesli pozneje na skakalnico toliko snega, da ga bo za skakanje dovoli. Skakalnica je bila ra7šir-jena v vsej dolžini za 6 metrov. Kritična točka ie na 106 m, skoki so pa mogoči tudi preko te dolžine, maksimalna sposobnost znaša 120 m. Poskrbljeno je tudi v polni meri za gledalce, da bodo lahko videli skoke mnogo bolje, kakor na prvih dveh te- bodo v mesecu marcu t. 1. V avgustu so bile župne plavalne tekme, v jeseni pa se je župa udeležila medžupnih tekem v odbojki v Celju in pa saveznih tekem v Beogradu, ter se je ob tej priliki pomerila župna vrsta z Brati Bolgari an čehoslovaki. Zleta v Sofiji se jc udeležilo 14o članov, ki so nastopili v povorki ni pri javni telovadbi župne smuške tekme so zaradi slabih snežnih razmer odpadle, saveznih tekem na Pohorju pa s a je udeležilo 22 članov. župa ima svojo skakalnico v žlebah pri Medvodah, ena pa je tudi v dolenjskem okrožju v bližini Ribnice. Po poročilu br. načelnika je pozdravil zbor in mu želel obilo uspehov župni starosta br. dr. Pipenbaeher, nakar je podala kratko in pregledno poročilo še župna načelnica sestra Mi ca Kržetova. Po obeh poročilih se je razvila obširna in stvarna debata, v katero je poseglo več bratov in sester, ter je bila na podlagi te debate sprejeta resolucija, ki jo bomo naknadno še objavili. Brat naeelnik je nato prečita! delovni program za leto 1936, ki bo obsegal: župni slet v Ljubljani dne 14. junija tL v zvezi v župnimi izbirnimi tekmami članstva za savezne tekme v Subotici, tekme naraščaja se bodo vršile prej. Predsednik odseka za igre itd. br. Franjo Lubei je noto rarvil program v teh nanogah, ki bo obsegal plavalni tečai za člane in članice, sedemdnevni tečai članov in člamc za iere (o^bojks, koškanie jn bazena) v avgii«tu. nl^va^e tekme članov in naraščaja v avgustu, te- kmah. Okoli vsega izteka so nasip dvignili za dobra dva metra in zravnali. 30.000 gledalcev bo imelo enako lep pogled na skakalnico. Lani je bilo mnogo zabavljanja, ker so glavni inozemski tekmovalci odpadli zaradi prepovedi udeležbe, letos tega ne bo, kaj ti Fis-a je odobrila obe planiški skakalnici z aktom z dne 2. februarja. Tako bodo lahko startali vsi tekmovalci. Rezultat, ki so ga dosegli naši v Garmisch Pai tenkirch-nu, je pokazal, da je za nas položaj v skakanju še precej težaven. Uveden bo trening pod vodstvom posebnega trenerja in k skokom bodo pripusčeni samo tisti inozemski in naši skakači, o katerih bo trener izjavil, da so za skakanje na tako veliki skakalnici dovolj usposobljeni. Prvotno je bil določen trening vsaj mesec dni pred tekmami, pa so se gradbena dela zavlekla. K treningu bodo pripuščeni vsi prijavljeni skakači, toda pokazati bodo morali vsaj minimalno sposobnost, drugače ne bodo pripuščeni k tekmam, še v februarju dobi JZSS trenerja specijelno za velike skoke iz vrst onih, ki so že skakali in ki poznajo ustroj planiške skakalnice. Ta skakalnica pač že sama po sebi zahteva najvišjo klaso skakačev, morda kakih 10 do 15 jih pride na vsem svetu v poštev. Prijave zaenkrat še ni nobene, kar gre na račun olimpijade, ki je bila začasno odvrnila pozornost od Planice. Povabljeni so k tekmam vsi zimskosportni savezi in računati je, da bodo v enem tednu prijave tu. slo ne bo toliko za število prijavljencev, kolikor za njihovo kvaliteto. Norvežani so po svojem predsedniku obljubili, da bodo letos popravili, kar so bili lani pokvarili s svojo prepovedjo. Sigurna je že tudi udeležba Švicarjev in Avstrijcev. Glede Poljakov in Nemcev še ni znano ali pridejo v Planico. Poljaki bodo glede na svoj presenetljivi uspeh na olimpijadi gotovo prišli. "Predsednik Saveza spoi-tnih savezov in našega olimpiiskega odbora dr. Hadži je v Ga-Pa stopil v stik z vsemi v poštev prihajajočimi savezi odnosno skakači, tako tudi z Japonci in Američani, da jih zainteresira za velike tekme v Planici. V kratkem bomo zvedeli, kdo vse bo v Planici tekmoval. Gotovo je pa že, da nastopi svetovna elita skakačev in da se nam obeta športna prireditev, kakriine niti veliki naredi še niso imeli. Koncerti „ Trboveljskih slavčkov " Trbovlje, 16. februarja. Letošnjo pevsko sezono so posvetili /Trboveljski slavekk: študiju novih skladb za nastope na mednarodnem glasbenem kongresu, ki bo meseca aprila v Pragi, kjer bo zbran svetovni grasbeni forum in na katerem bodo zastopane z mladinskimi zbori in referati poleg naše države tudi Anglija, Francija, Švica, Italija, Danska Holandska, Avstrija, češkoslovaška, Ru-munija, Rusija in Japonska. r>a preizkusijo ^Trboveljski sdavčki« svoj novi spored pred javnostjo v domovini, zlasti tudi. da si oskrbe denarna sredstva, ki jih zahteva taka pot, bodo priredili v marcu več koncertov po Sloveniji. Tako bodo 7. marca zvečer koncertirali v unicnski dvorani v Mariboru, naslednjega dne popoldne v dvorani Sokolskega doma v Rušah, v nedeljo 15. marca popoldne v dvorani Ljudske poaojUnice v Celju. 16. marca zvečer v Umoflu v Ljubljani, na Jožefovo popoldne pa v predilniski dverani v Litiji. Dosedanji nastopi »Slavčkov^ po vseh večjih mestih nase države in v inozemstvu, zlasti pa doslednost in požrtvovalnost njihovega vodje v stremljenju za napredkom naše mladinske glasbe, nam jamčijo, da bodo delali nam in naša glasbi čast pred svetovnim glasbenim forumom v Pragi. Seveda je tudi naša dolžnost, da jim kakor vedno, tudi pri predstoječin koncertih napolnimo dvorane, da jih s lem mater le ino in moralno podpremo. Iz Novega mesta — Dolenjska ima nov rudnik, v zapuščenem premogovniku na Otočcu se je pričelo po dolgih letih zopet z delom. Rudnik je prevzela v svojo last rudarska družba Petrovce, ki je pričela kopati premog* prve dni februarja. Ker so na Otočec velike plasti rjavega premoga, je upati, da bo sedaj družba prav temeljito izkoristila bogastvo premogovnika in zaposlila čim več domačih siromakov, ki komaj čakajo na delo. Premog iz tega rudnika vsebuje 25.52 vlage, 11.62 pepela. 1.79f,^ žvepla, koksa 3.29, toplotni efekt 3840 kalorij in kurilna vrednost 3515 kalorij. Delo v rudniku štabno napreduje, izkopani premog pa se dovaža na kolodvor s tovornimi avtomobili. — Otroška objestnost. Na povratku iz šole je doletela 121etnega šolarja Kodriča Franca iz Vrha pri št. Jerneju huda nesreča Njegov šolski tovariš Kovačič iz Dol. Maharovca ga je vrgel s tako silo ob tla, da si je mali Franc pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov. — Vinska rarastavm v Novem mestu. V salonu hotela Winddscher se bo 10. marca vršila razstava dolenjskih in belokranjskih vin. Razstavo priredi Vinarska podružnica v Novem mestu. Razstava bo prirejena samo za vina iz novomeškega okraja, mo kronoga, iz čmomeljskega in metliškega sreza. Vabljeni so vsi vinogradniki iz orne, njenih krajev, da po možnosti razstavijo s-oje pridelke. Da bo mogoče sestaviti pravilen aranžman, jc treba da se vsak inte- | res en t prijavi s točnim naslovom in ozna-{ ko vnske gorice do 20. t. m. banovinski kmetnski šoli na Grmu, Vinarski podruž- I j niči ali na srez. J n Ponedeljek, IT. februarja Katoličani: Donnt, Vesela DANAs.ViK P»IREOlTVK Mino Mask«: Ljub—su na napoved ob 1* Mrzlica aa zlatom, »r Jan podnevi —, Ti ponoči ob 141« v Matici. Kino ase*«: Katja, ^ Kino Union: Zvoki mladosti. Ptevoiasa Cannen. n Iranesrt ob 20. ? Fmnarmo-ničrji <|puf sni. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, lVn-koc*y, ded, Mestni trg 4, Uatar, aelerfcor-guva ulica 7. Inkorporacija € <*vs *a s v* okoliških občin Ljubljana. 17. februarja V soboto so prenehali posloval! obrin-.*ki uradi inkorporiranih ob« in ter so predli vsi popit na me>tno občino, rasen knjico vodstvenih in blagajniških, Te l*odo opravljale pisarno bivših aamoatojiuh obiin do M. marca, s priretkoni novesra proračunskega leta pa o«[pade \>:ika n«d«lnjx funkcija bivših občin Vir. .siaka in Most*. Do nadalnJAga se vrši v inkorporiranih ob čjnnh tudi še izdajanje živinskih potnih listov. Ob priliki prenosu poslov okoliških občin na mestno občino, odnoftno na mestno poglavarstvo se je vršila, na mairihtratu anketa, ki so se je udeiezili župani, nekateri občiniski možjo in dflovodie okoliških občin. Zadnji so dobili na magistratu Sa posebne instnikcii> glade likvidacij doslej obstoječih oV»činskih uradov. Mestna občina je žo uerembra meseca odpovedala službe pogodbenim nam^^čšrn-c.ein pri okoliških občinah, ki jih je. nekaj nad 30. Stalno nastavljeno bo morala pre vzeti ter jih fASdeHtJ Po raznih uradih, dela pa se na tem. da- bodo ostnij v službah tudi drtijri. knjti med njimi ><» tudi taki, ki bi sicer ostali na eSStl bntf SSn> kih sredstev. Tu jo na vsak nar in treba upoštevati >ocia!ni moment. Med bivšimi uslužbenci pa so tudi poljfki rnvaji. ki j»b bo občina potrebovala še nadalje Lepa prireditev v Mostah Ljubljana. 17. februarja. V petek SQ otruci muš-C-ansikc narodne sok-vprisoriii spevoigro >Kiisnirke in metuljčki*, ter želi s svojo res ljubko izvedbo naj večji u>peh. Dvorana. Sokolskega doma je bila dobro zasedena, tako da &o prireditelji z neumornim jr. upraviteljem Zavrsnikom na čelu. ki jc za časa svojejra bivanja v Mostah unri/.oiil že več slirnih prireditev, lahko zadovoljni. Završnik, ki odhaja te dni aa STOJe novo službeno mesto je poskrili, da bodo naj-iromašnfJM tudi sedaj primerno obdarovani. KoKanskl otroci bo do i/ poprosil svojega delavnega brata tudi tamošnji Sokol. SpevoigTa Kresničke in metuljčki« jV bila. kakor sem rekel, odlično podana. P«» duhovitim uvodnem jrovoru Se je zastOf dvijrnil in jrledali smo ljubke : kresničke*-, »rožice-, vile, >mrav!jo*. ki >o nas zabavale s svojo prisrčno in neprisiljeno \zto. kprm petjem ter dobro našrudiranim plesom. Naslovno vlogo >Kresnicka< je kre irala mala Mirni Revnova in je želi za svoj trud nedeljena priznanja. Kakor »kresnički'«: so tudi >metuijčki svojo nalojro častno izvršili. Tudi oni SS ob spremljovanju klavirja peli. igrali in plesali, da jih je bilo lepo videti, še ]cp*e pa slišati. Ljubek je Ml >trwv, pa tudi ostali niso isOSlSJsH, tako da so tudi kot celota popolnoma ustrezali. Kresnički* in »metuljčki« so bili za svoja, izvajmja nagrajeni ■ velikim aplavzom. Režija je bila v rokah p;dč. Vriiorjs v S, ki je poskrbela tudi za primerne dialojre. duša prireditve pa je bil va vlaod kriterijem povpreSneg« in normalnega 'ako, obo'o je bila smuka ugodna. v.Vrai fee i«' pa kot nalašč vreme naenkrat i/premenilo. zapihal j ?e pa vracail raso9araifaj in oziovoljeni. -nj jih \<* pripravila nenadne iapršmembs vremena4 ob vas užitek. Čeprav ,;i v planinah ponekod >n<-f'ilo. je bilo 'ako loplo, <. v Ljubljani 8.4. v Beogradu 8, v Zagrebu 7. v Sarajevu 6. v Skopi ju -1. v ftogšski Slatini 1. t- Mariboru —4t. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.5, temperatura je 7na<»-la H. — Samomor mlade lepotice. V hotelu Soko v Sarajevu se je zastrupila včeraj nopoldne pomočnica v sla-eičarni Dušek Terezija F.nkner. Mlada lepotica, ki Je pred sataOtnorOB) napisala na listek samo: Upam, la mi ho pomagalo teh 18 tal »let. Kaj jo jo pognalo v >mrt še ni znano. Brajer Jelka. roj. Rapotec. 40 let, Majcen Anton, 75 let, železničar v p.; v ljubljanski bolnici so umrli: Wittine Marija. 52 let. pdjeka dninarica. Planina pri Kočevju, Podrepšek Angela. 3 mesece, hči mestnega 5lužitelja, Steinberger Herman. 19 let, litografski vajenec, Brundula Miro. 4 leta. sin delavca, Primekovo pri Kranju, Preielj Ivana, 33 let. dninarica. Srednja vas pri Bohinju. Zidar Katarina. 41 let, Zabukovje pri Krškem. Mir Franc, 3 leta, sin rudarja, skale pri Velenju. Vrhove Katarina, roj- Lavtar, 70 let, vdova dimnikarskega mojstra Bebar Josip. 43 let. po-tnik, Poisrlina, občina st. Janž. Erjavec Anton. SI let. občinski revež, Vel. Dobrava, občina Višnja gora. Ravnikar Matilda, 62 let. zasebaiica. Cirkuse pri Litiji, Pele Stanislav. 21 let, sluga, Sedej Janez, 3 tedne, sin uslužbenca Higijenskega zavoda, Moste, Berce Franc, 52 !et, strojni tehnik, Bostanj, Kikel Josip, 28 let, sin hišarja. Smuka, občina Stari trg. srez Kočevje. Kocjančič Jožefa, 50 let, žena delavca. Dobranje, Habetler Bernhard, 47 let. udarnik, Ruše pri Mariboru, šušteršiČ JoSko, 2 leti, sin delavca. štepanja vsus, Hafne»- Božidara. hči hišarja., Marno, obči-n.i Dol. srez Laško, Janežič Frančiška, 1 leto, hči rudarja. Pristava, občina Mengeš, Rejc Franc. 52 let, delavec KLD na Jeseničan, si. Javornik. Car Rudolf. 20 let, sin posestnika, Retje, objina Loški potek, Capuder Ivana, roj. Rebolj. 60 let, Trzin, Lu-kan Marija, -11 let. žena posestnika, Laze, ZubuJvov&e Andrej, 1 "eto. sin kajžarja. Sv. Gregor pri Kočevju. Mulec Franc, 36 let, predelavee protez. delavnice, Moste. gJSft^inWMgMMnnnnnnnnnnl ELITN5 KžNO MATICA Telefon 21-24 DaneS ob 4. premiera pikantnega in zabavnega filma Ljubezen sta zapoved R. Romanov* ski, Kiithe Gold in Theo Uugeii 2. uri nepretrganega smeha. Danes poje JOS1PH SCHMIDT v prekrasnem filmu Zvoki mladosti Ob 16.. 1P.15 in 21.15 uri. Nov zvočni tednik Kino Union, tel. 22*21 — Ljubosumni mo/. odgmnil ženi ncs. Ilija Milosavljev i/, vasi Klmije blizu Pe-trovgradS je zelo ljubosumen na .svojo ženo, ki je precej nilajše od njeg.s. že dolgo je mislil, da ga vara s sosedovim sinom in to ji jc večkrat očital. Iz tega so nastali pogosti prepiri. V soboto zjutraj sta so mož in zona zopet sprla, žena je odšla z doma. m o/ pa za njo. Naenkrat jo je napadel in ji odgriznil nos. Seveda so ga aretirali in moral se bo zagovarjati pred sodiščem. — Mlsda žena trikratnega vdovca skočila v jezero. Milan Uskokovič v Podgo-rici je bil trikrat oženjen in vso žene so mu umrle. Po smrti tretje žene se je če trtic poročil z mlado Miljo 1'skokovič. Dekle ga ni marala, n starši so jo prisilili, da se je poročila z njim, Poročila sta se pretekli četrtek, včeraj zjutraj je pa skočil? mlađa /ena v Skadersko jezero Iz Ljubljane —lj Nasproti Narodnegs dnina (udi ^nieii-sče. Na lepi parceli na vogalu Gajeve in Toma-nove ulice ima mestno cestno nadzorstvo skladišče gradiva, ki ni nikomur na poti, saj je urejeno. Toda parcelo znajo izrabiti tudi nekateri, ki odlagajo tam smeti. Kaže. da brneti dežujejo t ia iz bližnjih dvorišč. Nesnage je čedalje več ter se obeta najlepši razvoj največjega smetišča sredi mesta. —Ij TTmrli so v Ljubljani od 31. januarja do 13. februarja: Dittmann Katarina. 75 let, vdova sprevodnika juž. žel. v p.. Repše Maks, 63 let, črkostavec v p. in meščan ljubljanski, S tacu 1 Anton, 65 let, trgovec. Jezeršek Jurij, 94 let. kurjač drž. žel. v p,. Majcen Anton. 54 let, delavec, nestamo biv., Jugovic Meti, 87 let, shižki. nja, Ovsec Katarina, roj. Deržaj. 75 let, posestnica, Dermota Anton, 80 let, poštni efcspeditor v p.. Gašperlin Frančiška, vdova Selan, roj. Gorjup, žena železničarja v p-, Zore Jernej, 75 let, hlapec, Klopcavar — lj Spored nocojšnjega sinik*oničnejs;a kou-eeria, ki bo ob 'ju. uri v Filhui monični dvorani je naslednji: 1. liind!: Concerto gros-so v g-niolu za solo violini, za solo violončelo, klavir in godalni orkester. 2. Bavh^ Koncert v d-molu za klavir in godalni orke-o 10, stojnica jk> 5 Din so v nredrrodaji v knjigarni Glasbene A'atice. Občinstvo vabin»o, da v obilnem številu poseli nocojšnji konce r l in tako dokaže svoje zanimanje za simfonično glasbo in obenem potipre tudi nadaljnje izvedbe nameravanih simfoničnih koncer'ov. Začetek ob 20. uri v Filliarmonični dvorani. velefilm SVET je umetnina sama zase —lj Rdeči balonček, na svidenle na atenski ringarafi. Pustna nedelja ob pol 1<>. Zvezda. —lj Društvo >Sočat: matica v Ljubljani javlja zopet zelo ža^stno vest. da je kruta in neizprosna smrt zopet ugrabila iz naših vrst odli&nega in dobrega člana Merljaka Fran- ca, sreskega prosvetnega referenta. Pogreb našega ljubega Franceta »e bo vršil jutri 17. febr. ob 4. popoldne iz mrtvačke vele splošne bolnice k Sv. Križu. Socank:. prosimo udeležite se pogreba polnostevilno. Užaloščeni obitelji naše iskreno soaslje. Clandette Colbnrt je v tem fHra-M prava BOŽANSKA UMETNICA —lj Laino hankrotstvo. Včeraj je bila izvršena v Ljubljani senzacijonalna aretacija trgovca Svetozarja K. ml., ki je že pred časom napovedal poravnalno postopanje. Upniki so bili seveda precej v strahu 7.9 svoj denar, zaradi česar so sprva sami uvedli zaupne poizvedbe nakar so zadevo poverili tudi policiji. Po daljši preiskavi so ti izsledili skrivališčo blaga, ki je izviralo iz omenjene trgovine iu hicer pri nekem njegovem znancu. Detektivi so naMi v kleti za zaboji za nad 150.000 Din vrednosti mannfakturnega blaga. konfekcije itd. Blago je bilo spravljeno nazaj v trgovino, prizadetega trgovca pa je policija izročita sodišču zaradi lažnega ban-krotstva, in bo tudi sodišče v tej zadevi končno veljavno postopalo. INTIMNI SVET pride ▼ Elitni kino Matico Iz Cel|a _c Pri avtomobilski ne9feči pri Rimskih toplicah se je v petek zvečer smrtno ponesrečil skoraj 40 let stari sadni trgovec Josip LenardiČ h: Zagreba. Avtoprevoenik Do-linšek iz Celja se ni smrtno ponesrečil, kakor nam je bflo sprva službeno javljeno, marveč se je samo poškodoval po glavi. —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob 8. univ. prof. Aliarino Rebek iz L|!:l»lj:uie o umetnih organskih barvilih. Na podlagi mnogih poizkusov bo pokazal občinstvu, kako nastajajo razne barve, kako se barva blago itd. Predavanje bo gotovo poučno in zanimivo. —c ŽSK Herme- ; SK Olje 7 : 0 (4 : 1». Sezona iKKlsaveznih prvenstvenih tekem >^ je pričela v Celju v nedeljo s tekmo med ŽSK Hermesom iz Ljubljane is SK Celjem. Rezultat vsekakor ne odgovarja poteku igre, ki ie bila po večiui izenačena. OI>e moštvi sta igrali z ek;nom, več sr«jče pa je imel Hermes. Sodnik Camernik je sodil tekmo skrajno površno in je zelo oškodoval Celjane. Po sodnikovi nifclfir ie občinstvo v drugem poFasu vdrlo na igrišče. Sodniški odfcor LNP v Ljubljani prosimo, da bi v bodoče pošiljal v Celje boljše sodnike. očni kino IDEAL"" Danes ob 4., 7. in 9J/4 uri R A N D O L F SCOTT v filmu Mrzlica za zlatom Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din Iz Maribora — Opozorilo delodajalcem. Opozarjajo se ponovno delodajalci, ki mora jo po čl. 10O zakona o neposrednih davkih polbrati usluž-benski davek v davčnih markicah. da predložijo tekom 8 dni knjižice uslužbenskega davka na pregled davčni upravi soba št. Ia, sicer se bo proti njim postopalo po členu 139 odnosno čl. 142. cit. zakona. — Prva repriza »Plesa v Savoju« bo v torek ob 20. uri zvečer. Melodijozna Abrahamova opereta je doživela pri sobotni premieri sijajen uspeh in je bilo občinstvo navdušeno kot malokdaj. Vsi sodelujoči so pokazali plod najboljše volje in ustvarili res najboljše, kar je sploh za Maribor mogoče. Kepriza bo za red C. — Ubijalci na svobodo. V soboto dopoldne -so iz mariborske kaznilnice pogojno izpustili 53 kaznencev, ki so presedeli Že od 10 let do 18 mesecev robije ter so se vzorno obnašali. Na policiji so pogojno izpuščene slikali in daktiloskopirali. Med izpuščenci so večinoma sami 'ubijalci, ki so se za svoje grehe težko poki »ril i. — Pil pa nič plačal. Stražnik j»* v i <»« nti nedeljo r.retiral Karla ki je v*o noč popival, pa se je nato skrivaj" hotel izmuzniti iz gostilne, ne da W zapUek plačal. — Kje so ponarejevalci? Vedno pozorneje prihajajo na policijo prijavi* o ponaf -jenih kovancih. Tako je včeraj teki lii.ui lK>TFki trgovec, izsledil zelo dobro ponarejen 10 dinarski kovanec, ki ir;i j.' policij* -zaplenila. Uvedena je ?4ro«r;i preiskav*, ki naj razkiiiika j>onaieje\aK'r. — Mariborski avtomobilizem. \"»"• raj dopoldne je bil pri ^Orlu« občni /bor A\io-kluba v M:\riboru. ki ga jr o'voril in \o dil že dolgoletni zaslužni predsednik g Fer- do Pinter. Vsa poročila funkcijonarjev so bila izraz klem* volje vseh odlornikov za delo v piO>p<*h a viomot'ili/ma na namero »evetaeni oz zeljo in zahtevo, da naj končno rendatla sredi zveza s ss> verno mejo do morja. /bt»ti nij merodajni faktorji poskrln*. tla se ImkIo ni^e neznosne ia u iti'* ogled fired tujci naravnost škandalozne cestne razmere v kratkem iz holj^le. Pri volitvah je bil i/volj^n skoraj \ >'s ilosedaiiji od*>or. - Smrtnu nesreia. V petek i<« neki a\io-mobilist od Sv. Lavrenca na Pohorju po\'o-zil v Selnici ob Dravi 82 lelno starko An toni JO Peršin« Starka je dobila smrtuom-varne ooškodbe na fflavi in po telesu. Včeraj je v mariborski bolnici podlegla poškodbam. Žrtve obupa, pobojev in nesreč Lijubljuna. 17. tttruarja. V ljubljansko bolnico so včeraj prepeljali nad deset žrtev raznih nesreč, fantovskih pretepov in obupa, ki je terjal življenje krepkega kmejkega posestnika. Kmečki posestnik. 561etni Jožo Kališnik iz Potoka, občina Tuhinj, je bil že dalje časa izredno potrt. Nadenj so prišle razne skrb:, ki so ga popolnoma ubile. Včeraj opoldne se je skril domačim v skladišče, kjer »i je v samomorilnem, namenu z nožem prerezal vrat. Domači so ga pozneje naši! vsega v krvi. Otnip; zlomil desno nogo v stegnu. Delavčeva žena Ana Mdosevičeva stanu, ioča v štepanji vasi 118 si je po nesreči zabodla globoko v meso desne roke Sivan-ko. Odstranili so ji šivanko • bolnici. Hudo nesrečo je doživel 51etni sinček rudarja Jožef Kralj iz Trbovelj Na cesti so otroci metali kamenje Kden je priletel Kralju naravnost v desno oko in ga mu izlil.' Dveletni sinček posestnika Ivan Mlakar iz Starega trga je doma prevrnil lonec z vrelim mlekom in se hudo opari! po rokah in nogah. Brezposelni rudar L*«jze Rus je v soboto ponoči padel pri Podlipi v občini Videm, kjer je doma. s kolesa, in se težko poškodoval na glavi in po rokah. Na šmarni g»iri ^e je včernj težje ponesrečil mizarski pomočnik Viktor Verbi«č is Ouncelj pri st. Vidu. Na potu domov se je že v mraku spotaknil v gozdu ob neko korenino in udaril z glavo ob skalo. Dob'1 je pretres možganov in se ranil tudi na hrbtu. V dolino so ga prenesli neki izletniki, nakar so ga z reševalnim ivtom prepeljali v bolnic*» v Ljubljano. Naše gledališče Mili Ponedeljek 17.: Dies irae Red A. Torek 18.: Zaprto. Sreda 19.: Tj je dete. Izven Globok- znižane cene od 20 Din navzdol. četrtek 20 : Gosposki dom. Premiera. P*\ ČVtrtek. m a Poaedialjek 17.: Zaprto. Torek 18.: Katarina lzma>lo'». lady Mae- beth iz Mcenaka Red C. Sreda 19.: Ples v Savovu Red Sr-xla Ce-trtek 20: Carmen. Red B. Mestni pogrebni za-rod Občina Ljubljana Preminula je za vedno naša ijubliena <^oproga. hči. sestra teta in svakinja, gospa JOŽICA BATlSTlč, hotelirka pri »Soncn« v Rogaški Slatini dne 17. t. m., po kratkem trpljenju. Pogreb v Rogaški Slatini bo v torek, dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne, nakar se prepelje blagopokojno v Ljubljano, v kapelico k Sv. Križu, odkoder bo pogreb istega dne ob 4. uri popoldne. ROGAŠKA SLATINA, LJUBLJANA, VRTOJBA, dne 17. februarja 1936. Žalujoči soprog ANTON v imenu sorodnikov. MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklic) Za pismene odgovore glede malin oglasov je orena priložit: znamko. — Popustov aa mala oglase na priznamo. >gaM"wMi*y yififwditj% h h Hitu 5—6000 Din |x>sojila proti sigurnemu jamstvu in visokim obresti m iščem M. Černič, Frankopanska 2*MI. ŠPORTNE pum parice posebno :lo!ge in široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično iz-ilolana dobite po Lr^zkonkuren-*:ni ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta U. 6.K h" POHIŠTVENEGA M1ZARJ\ rabim za takoj. Naslov v upravi -Slov. Naroda* M. D. Z. št. 82/1936. R A Z P I S .Mestna delavska zavarovalnica v Ljubijo ni oddaja v najem s 1. aprilom 1936 svojo gostilno in okrevališče >Poaavc na Posavcu pri O točah. Tozadevne ponudbe s priloženimi usposobijenostnimi dokazili, navedbo višine kavcije in pogoji ponudnika je vložiti do 29. februarja 1936 opoldne v pisarni Mestne delavske zavarovalnice v Ljubljani. Mestni trg 27/HI, soba St. 51, kjer se dobijo tudi eventualne potrebne informacije. ZA MESTNO DELAVSKO ZAVAROVALNICO: Direktor mestnih uradov: Jančigaj, l. r. LIPSKI POMLADNI SEJEM 19)6 Z A C N E 1» M A R C A 60 NA 70 popusta NKMŠKIH DRŽAVNIH 2 K L K Z M C A H Makulaturni papir prod« utprava HSlovens: ttlioa ifevt s ali OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH Rf:<;iSTHK MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. C. Tonaies, LfuMfana TVKŠEVA C. 5S — TELEFON ?7-«:i ZVANICN1 BIRO LAJPCIšKO«. SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MliLAJLO\ A 33. f Gospej EVGENIJI VAVKEN, poštartei, vdovi posestnika, skladatelja, župana in nadveltel ja je včeraj nemila usoda pretrgala nit življenja. Pokopljemo jo v torek, 18. sveeaaa on 9. mri v Cerktjali pri Kranju. CERKLJE, dne 17. februarja 19M. PROF. EVGEN VAVKEN, ANA POTOČNIK ia družine: NAGLICEVA, DEM A A RJE V A, ROIICEVA, KOTNIKOV A, LAPA JNEJEVA. 95 Stran 4 >8 L O VB N S K I NA ROP«, ponedeljek, 17. februarja 1996. Stev. 3Q Draga velika senzacija v Ga-Pa Anglija : Nemčija neodKraft durrh Freude«, dokler se končno nismo naveličali huronskega vpitja iu odšli domov. Napoved se je vršila /eio premeteno, da so Mii povsod tudi pri zvočnikih navdušeni za Nemčijo. Kot uvod v prenos je povedal v zvočniku, da je stanje igre 1 : 0 /a Anglijo. Ko so to vest tisoči v lokalu »Prejeli z vzdihom aaaaa.iahh; je takoj povedal v t oda ravnokar je Nemčija zabila gol hi izravnala-, tedaj pa je prišel na vrsto aplavz in »lieil« in poročanje se je nadaljevalo, da je postalo >" zoprno. Napovedovalen je. govoril taki« tendenčtio. da je objektivnega človeka moralo razjeziti. Kljub trikratnemu podaljšku je ostala igr.i neodločena iu ro igrali menda vsi igralci do izčrpanja. Skoki za kombinirano tekmovanje so se vršili dane- ob 11 uri na mali olimpijski skakalnici na. pri sosedu. Okra* de>2tc ure je nezavestnega Sitarja našel fant Maks, ki je z njim j-pai v ist: s>bi, toda vsak poizkus nesrcčnc/a obuditi jc bv zaman. Če bi Sitarja na3 nc morejo dobiti kur bi hotele, aLi pa morata plačati živila zelo drogo. Nekatere prenašajo svo-o usodo pogumno in samozavestio. mnogim se pa .pozna na obrazih, da so že site pomanjkanja na tr£u in domia. kjer ni moža. da bi skrbel za dom. V Rimu sd postale baje ženske zadnje čase lepše. Tam v: boij sebični in gmotne narave, nego polirčn!. Od-iične dame se nerade omejujejo v svojem brezskrbnem življenju, pkmJei sc pa r.e moreJo sprijazniti s tem, d« izgube zaradi ?besiuskc pustolov sv;ne polovico premoženja, če ne Sc več. Po Italiji kro/ijo iv.noge anekdote, v katerih se kaže razpoloženje aristokracije. Zbadljivke j-e ne ustavljaj-o nibi pr-ed naj* višjimi krogi. Mnogo se govori med drugim _* .^-j. /V ny«ahr 1.'.-j*-*d,iTic ..z mšml.l* < jAi,-<>l'5d'*m. Značilna za razmere v Italiji je tale anekdota. Ko je prispel lIsHJanskj r*re*tclonaslednik v Len don, da bi z« s top*'1 Tta'jijo na pogrebu angleškega kralja Jurija V., je pripomnil eden izmed njegovih pri-ia-telijev: Zdi se mi, d« Italijanu z-d^l n> prijetno liodtiti v AngKjo. Presto!onaslednfk ^ na v Afriki in dv'gaic počasi iz bank svoj mi-ajon. Končno ži\i mirno 1-ot nvJijootr i Afriki. doč;m *ii v Amerik3 oel'i i gU kako i kam ic inugcl brez ? Ie J i izginiti John \\ i'k'ns s svojim milijonom. Iz Trbovelj — Ptički «o s<» ujeli. Vsem jo -i ■-■•<>-minu. kako 50 letos ob Treh krsliih mladi koiedniki kar tekmovali po dolini. Trojk v.«eh vrst starosti in kategorij .^o m kar podajale kljuko, tako da ;c končno že posedalo marsikateremu Ic tako vnetemu oboževalcu naših pobožnih t-adicij. Tod i končno bi še tudi to prenesti, ko bi ostalo .-samo pri nodoižoem prepevanju :n n1 1-dovanju na darove. Ponekod pa pobožni koledniki očividno niso imeli tak > pošten m namenov, atesti oni ne. ki so sp preveč maskiraLi. da bi jih ne bilo prepoznati. Nekateri hišni posestniki, ki so jih poč«-' z obiskom take vrsto K -ledniki so naslednji dan ugotovili, da so jim zmanjkale razne stvari, kakor smuči i. dr. — Včeraj je orožništvo izsledilo vei takih nadebudnih trojk, ki so po daljšem obotavljanju priznali, da so se ali *Tri kralje- samo zato, da so pod masko lažje izvršili tatvine. V bodoče bo torej kazalo tudi raznim pustnim šemam in ^kolednikom posvetiti primerno pažnjo. — Za mesec marec se nam obeta pri rudniku zopet poslabšanje. Obratovalo sc b«j komaj 13 dni kakor lani v najslabših poletnih mesecih, o vsej priliki bo letošnje leto eno najslabših odkar pritiska rudarska kriza. Prebivalstvo v revirjih s skrbjo pričakuje pomladi in poletja. K vsem tež ^ -vam se je pridružila 'še mila zima, ki bo položaj le še poslabšala. Preostaja še ed -no upanje, namreč naročila s strani državnih, železnic. Bliža se čas nove pogodbe, na« to naj bi naši narodni poslanci, strokovne in stanovske organizacije, predvsem pa se. veda naša dva ministra in senatorji zastavili ves svoj vpliv, da Se vprašanje premogovnih dobav za državne železnice iz slo-venskm rudnikov pravično reši. kajti to ni samo problem prebivalstva revirjev samih, marveč je postalo pravo slovensko gospodarsko vprašanje. Zato je potrebno, da Se vsa naša javnost zanj zavzame. — Prijavnice k udeležbi na letošnjem pomladanskem velesej-mu v Ljubljani, ki bo od 30. maja do 8. junija, je uprava veie-sejmn že razposlala. Ako kaki tvrdki prijavna tiskovina slučajno ne bi bda dostavljena, naj to izvoli zahtevati od urasla ve-lesejma v Ljubljani. — Dražba kožuh o vi ne v Ljubljani se ponovi dne 9. marca. Tudi za to dražbo je zanimanje inozemstva že močno. Lovci, pošljite blago čimpreje >Divji koži«, Ljubljana, Velesejem, da zamore pravočasno obvestiti inozemstvo o nas h zalegah krzna. R_\|Z\1,ESELJ'I!\*0 JAMSTVO — Jaz vam torej teh 500 Din posodim, toda ali nri jamčite, da mi j h boste res kmalu vrnilr? — Jamči'ti vam ne morem, pač v: m pa obljubim, da boste imeli prednostno pr* vico. Lord Winrmigharri je imel v Parkirane lastno fevdalno palačo in poleg osebnsga tajfr'Ka je »mel še šttirinaJsk slav slt^nčadi.^.-Kfif je zelo dobro plačeval, se ga je'' služinčad držala, *zpre-memb je bi4o malo in Ijud.e so potrpežljivo prenašali njegovo čudaštvo. Očividno so sledili primeru svojejra neposrednega predste mika tairefka Maorma-na iki o;m so r>ri§lj z doma, so sc odSco-dova*li za nepiosJr o voljni post pri *ž'val-skjh trupl>h« in steoenicah »pogube človeštva« v krčmah. Nekega dne, ko >e sedel Moorman v svoji sobi zatopljen v napeto razmišljanje. aH na i se zahvafi za bolečin* v žeio*dcu predobremu beef-steaku aS preveliki mn:ž'>: težkega bur-gundc?. ;e plaml v a3efcovo sebo lo-d in zakričal Ares zasoplien: — Moorman. IMoorman. za boga ... Moorman! Nekaj strešnega Je zgodio v me?! hiši! Na prestrašeno tajnlkovo vprašanje, kai se je zg*>o?k>. e odgovoril !o'd \Vin-oingham ves iz sebe: — Ah. Moorman. zla usoda me je privedla v bliž no kuhinje in ker se mi zdek). da smrtf po tnipliti. sem v::;p L In kai m'sDtc. da so ^morale gledat« mo- nesrečne cči? Tajniku se je s'cer takoj posve k> v glavi, kakšna kć>:astrcfa a moji »a l>t ..>. pa ie pravJdno molčal. Gospod Jo pa nadaljeval: r* — Le poniišlh'e. Moonnan, dve putk: sem zagledal, ubogi, barbarsko- ub&l in spečeni v pon\i. Sanne, kuhar ca — prosim, kot, vegeLarijansku kuhanca mi je bila priporočena, ta krvol čna b^st'ja! — in sobarica Beisy sta mi pa prizna i. da sta obe ubogi žrtvi spekfc samo lalo, da bi ju mogli poiestii. Kai porečete? Ostudni ženščini! A^i mislite. Moorman. da sta M furvi svof! ubogi fr^\ morda cek> sarrH umorili? KitT Moorman šc nikoli ni sttšai, da bi 5*i purka končala živKien'e. ni movrd izključiti te grobne domneve, paj je pa oslabil n;ono grozo s plaho pro«:mho. da sta slural čakati dobrih de-sst minut, predno se yz poj-avil lord \\ i■> ibngham. — Dober dan, gospod Hardy! Ce sc nc irr-r.;;m. nrihajs■ e v zadavi mojega ko-mornika Tohna. ki y* na skrivnost n ha* črn izgini. Mac Hardy e pri azm> pozd'av.1 vzel iz sveje rujave n>njene fcktovkc obssien sp*-s in odgov.r'1!: — Johna C'a»una smo že nasi'. Vaše Lordstvx>! B! m Jer.ri^n z možem umorenim nedavno v a\t ak-. iu na Kugs Rvjadu Truplo je bilo že ra/:e!c-seno «n zdravniki n BfDtovtli, da jre zm zasitruplienje. Da-K si ie .lohn Uhvi , i končal /ivlienic ali pa ic b;l unvorien. >c nz da točno dognari. Folici-a dompBVJ da gre za samomor. ka.«ti šcfcr :\\\ taksiji '?-' izpovedal, da jc ICJll WK& 'v pom-'k ves čas v a\tu wa\\\. — Dobro, dobro, zakai nai bi si bil ubogi C:aiton končal življenje? ^aj n intel nobenih skrbi ;n pri acn, t-e mu c SodnV> dobro, — jc prekin i p 4ici«ta prestrašeni lord. Višji inspektor Hard^' fa c 1 za uradno masko in fKteovoril i \ sem pO* vdarkom: — Polici'a meni, da e našla nagib Cla^onovega samomora. Vaše LoTfhivo naj se nikar ne prestraši. Tod:« ta Ctaj-ton, vaš komomik, }e b 1 uum eč — p -klicni zločinec, ?korai dokazano ;>c /e. da je pripadal tolpi, ki Jc nedavno pri belem dnevu vlomila v Jraguijarn j tu Tra-falgar Square. .lohn Clakon fc ifraJ pr: tem vlogo moža, k: je ^rnuBral ottesve-sče.i e in "zvabil tako oba redarja z ulice v vežo, kjer :u jc ni€fov pajdaš /;iklc-nft. Po! ure pctMCjc c b:l Tohn Clji^r, mrtev. • t-'. - ' — Zm >Naxodno tlakmnio« Fran Jaze rac a. - zm opravo tn inatnmtn: aai uata Oton Cnnatot. -» v« » Ljubljani-