Po pošti prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 13 „ — „ ietit „ „ 11,50, mesec „ 2 „ 20 „ V vpravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta i>etrt „ mesec 10, o , i; /a pošiljanje na dorn 20 h na mescc. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- mških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in piv.znike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 27. V Ljubljani, v soboto 8. februvarja 1900. Letnik XXV!!!. Za katoliško idejo. V jedni najbolj slovečih amerikanskih revij »Atlantic Monthly« jo objavil odličen protestantski, učenjak II. B. Sedgvvick zna menit članek : »The United States and Rome« (Združeno države in Rim), v katerem poslavlja bližajočo se zvezo demokracije s katoliško cerkvijo. Zveza mej starim in novim svetom se vedno bolj vtrjuje in ona sila, ki je v tem najbolj odločevalria, je papeštvo, je cerkev rimska. S temeljito vednostjo in s treznim oziranjem na dejanske razmere našteva pisatelj rastoče spajanje mej katoli-čanstvom in mej mlado kipečo demokracijo amerikansko. On je prepričan, da bo ta zveza rasla in dobila pomen, čegar važnost in značaj je sedaj skoro še nemogoče pre-sojevati. Kakor učeni angleški pisatelj, slavno znan po knjigi : Ali je življenje vredno, da se živi ? pripisuje cerkvi za bodočnost prvenstvo na vednostne-m, na socijalnem in političnem polju, tako smatra dr. Sedgvvick katolicizem kot jedino vero, ki je zmožna voditi narode, vzlasti združene države. Amerikani so realisti. Prognoze za njih opazovanja jim ne narekuje slep senti-mentalizem, ne kaka abstraktna teorija, ne kaka simpatija srca ali duha, marveč jo to dej:..:iKka, živa reelnost, to eo prakllino ;n jasne usluge, katere daje katolicizem ame rikanski vzbujenosti. Socijalno in narodno transcendetalnost. cerkve pisatelj kaže na polji dejstev in vspehov. Dočim so se skazale druge krščanske cerkve nezmožne, da bi postale temelj je-dinosti amerikanski, izvršila je katoliška cerkev to narodno čudo. Ona je bila skupna zibelka, kjer so se združili Irci, Nemci, Poljaki, Italijani, Čehi, Belgijci, Slovenci, Angleži v celotno skupino, solidno in sime-triško amerikansko. Delo dovršeno po škofih pričetkom srednjega veka, ta čudežna jedi-nost, katere veličino in izredno blagodejnost so splošno proslavljali vsi zgodovinarji, ponavlja se sedaj v duši novega sveta. — Dostavljamo, pravi pisatelj, da je božja moč podpirala cerkev ob njenem zoru, in mi smo mnenja, da ista skrivnostna moč podpira cerkev tudi v naših dneh ter jo bo v bodočnosti vodila do zmag. Ta sodba je izrednega pomena, ker ž njo so protestantsk zastopnik vede klanja modrosti Leva XIII. Pred kakimi devetimi leti so namreč Nemci zahtevali od Rima, da naj se vstanove v Ameriki narodne cerkve. Škof Ireland je spoznal v tem ozbiljno nevarnost. V ime življenskih koristij vere je vodil napade naperjene proti tej sredobežni akciji. Spor jo bil kritičen, pa Leon XIII. je sledeč načela in navado cerkve obsodil par tikularizem in označil vero kot moč narodnega zjedinjevanja. Ta značaj ima cerkev, ker je vseobčna. »Rimska cerkev, nadaljuje pisatelj, je bila vedno mejnarodna ter se dejanjski razširja mej vsemi narodi od Norveškega do S:cilije in od Kanade do Patagonije. Njeni oznano-valci so nasejani povs.d po svetu in povsod darujejo svoje duše in prelivajo svojo kri. Njena univerzalnost, to je njena moč. Angleška priznava kraljico kot najvišjo avtoriteto anglikanske cerkve. Rusija ima carja za svojega cerkvenega poglavarja. Cer'xev rimska pa v svojem kraljestvu ne pozna ne političnih, ne naravnih mej. Jedina ona je bila zmožna zahodu dati idejal cerkve, ki objema vse človeštvo. To je prvi vzrok njene privl; ino bilo, in \ naši dobi, ko padajo sv dovi, ki so narode ločili, se bodo blagodejni nasledki te vseobčnosti kazali še veliko jasneje in vspešneje. Amerikani ne morejo vpogniti svojih kolen pred kakim angleškim kraljem, ne se ponižati pred kakim čarom, storili pa bodo oboje pred visokim svečenikom človeštva. 'ato pa izginjajo predsodki, drugoverci nasprotju, to je znamenje, tla so vru. Idej,, .•jedinjenja, nadaljuje p satelj, pri pravlja pot proti Rimu. Velika cerkev rada odpre vrata vsem, ki so vračajo k njej, ona ne zgreši nikdar svojega pota, ne zaide nikdar v kako via media. Demokracija ameri-kanska in cerkev rimska bota v soglasju opravljali svoje sile in se spojevali. Dogodki sami pripravljajo to soglasje. Mej njima ne bo ne zavisti, ne nasprotujočega si tekmo- vanja. Mi nimamo nobenega , narodnoga »Čredo«, da bi ga morali v nasprotje staviti katoliškim verskim načelom. Rim nima nobenih trgovskih namenov, ki bi našim nasprotovali. Nadalje slika pisatelj, kako se pripravlja to hližanje cerkva. Te čutijo in umevajo, da se otvarja boj proti brezverstvu, zlobi in proti pohlepu in nadvladi surovosti. V drugem delu pripisuje pisatelj katoliški cerkvi nalog, zboljšati razmere delavskih stanov. To jo njena posebno ga pa tudi sledi, da je nemogoče, da Li se »Sloga« še nadalje uzdrževala, ako se ne preosnuje in učvrsti z novimi cilji in močmi. Naj si nikedo ne obeta, da bo »Slogo« rešil, ako ji pridobi še to ali ono osebo, ako morebiti potegne v nje tiskarno naš list, ako uniči tega ali onega nasprotnika itd. To so malenkostni računi, to je politika za silo, ne po poklicu. To politiko mora »Sloga« popolnoma popustiti, ker delj časa, ko ostane vodnica osebnih prepirov, manjši bo nje upliv. Pametni ljudje se osebnih prepirov na ulici izogibljejo in naj »ima prav« kedorkoli izmed prepirljivcev. Prepir mora »Sloga« torej prepustiti osebam, ki naj ga ženo, če hočejo, skozi vse instance do najvišjega sodišča na Franc Jožefovi zemlji ! Naši politični organizaciji je pred vsem treba novih idej, novih načrtov. Našo or^a- 5 L, s 1S T E Dopis z dežele. Prav po načinu »Slovenskega Naroda« preteklega tedna. Naše svetinje, novodobne šole, hočejo nas oropati klerikalci. Kaj pa tem mračnjakom mari, kar mi oznanjamo z učnih sto-lic, na katere so nas poklicali? Tako spoštuje klerikalna svojat državne temeljne zakone, kojih eden pravi: »Veda in nje uk sta prosta.« Toda, kaj je tem ljudem veda, kaj prostost? Ni še temu mesec dni, ko je v prvem razredu tukajšnje ljudske šole rekel učenec tega razreda, šestleten, obče čislan mož iz dobre, prosto mislečo rodbine, do-tičnemti klerikalnemu katehetu: »Prokl . . i I . r!« To je samo javen izraz političnega prepričanja, to pa temelji v vednostnem na-ziranji naše dobe. Vednostni članki in listki o verskih rečeh, kojih posebno veliko pri-občujo Vaš prepotrebni list, utemeljujejo znanstveno tako naziranje. Naznanjam Vam pri tej priliki, da Vam v kratkem dopošlje ugleden tukajšen občan našega prepričanja, ramo, temeljito zgodovinsko razpravo pod naslovom: »Vpliv konsumnih društev na špansko inkvizicijo « To bo vreden drug ostalim enakim razpravam Vašega lista Toda nazaj k najnovejšemu mučeniku naše ideje. Ta prepričani pristaš naše stranke izgovoril je bes) Predali našega lista so vedno odprti takim Televužiiim in občekurislnim razpravam. I rod T», ^ I rji \orn.l:i , nizacijo je treba osnovati na krščanski zavesti, katero je naš slovenski narod ohranil vkljub občni neveri našega časa. Krščanski nauki morajo biti vogelni, nepremakljivi kamen. Na tej podlagi je edino mogoča složna slovenska politika in torej tudi uspešna politika. Brez odločno izraženih krščanskih načel pa nastane: ali boj dveh načelno različnih strank, kakor na Kranjskem, ali pa boj divjih osebnih razporov — za veljavo 1 Skušnja nas to uči in sicer žalostna skušnja. Nikar se pa ne strašimo očitanja, da smo klerikalci. Beseda ni konj in nas ne bo ubila. Pokažimo v dejanju, da imamo čiste namene, da imamo le narodovo srečo pred očmi, da nam ni za stanovske koristi in za osebno veljavo, in prepričani smo, da bo ono očitanje klerikalizma kmalu izgubilo svojo moč pri ljudstvu in pri izobraženih. Sila pa je sedaj vže velika, ker ako bomo še nekoliko odlagali, nam bodo nasprotniki potegnili za seboj vso mladino, katere ne moremo drugače pridobiti, ko z gorečnostjo za krščanska in socijalna načela. Upamo, da si ne bo nikedo zavezaval oči, da bi ne videl, kar je sedaj po volivni vojski vsem očito. Upamo, da bodo vsi sprevideli, da je sedanje stališče v bodočnosti nemogoče. Ako bi pa naši politiki vendar le, kakor za veljavo, hoteli krmariti s starim, trhlim krmilom po razburkanem morju domače politike, bo treba, da pripravimo novo ladijo z novim krmilom, na katero rešimo vse, ki se nočejo potopiti — za veljavo ! Shod obrtnikov. »Konservativno obrtno društvo« ima zaslugo, da je spravilo ljubljanske obrtnike do živahnejšega gibanja. Društveni shodi so vedno številneje obiskani. Včeraj so obrtniki popolnoma napolnili salon Hafnerjeve restavracije. V obrtniško sredo sta prišla državna poslanca dr. Krek in Ven ca j z. Odbor je pr-vabil tudi drž. posl. Kušarja, katerega pa ni bilo. O gradnji knezoškofovih zavodov je na shodu poročal g. Kregar. Obrtniški deputa-ciji je Škot obljubil, da odda delo posameznim strokam, ne pa skupnemu podjetniku, ker ve, kako taki podjetniki pritiskajo malo obrtništvo. Naznanil je, da je drž. in dež. poslanec Povše obljubil, da bode na jednem prihodnjih zborovanj govoril o penzijskem fondu obrtnikov na podlagi svojih skušenj in dela v ta namen v dež. odboru. Drž. poslanec Ven ca j z je povdarjal potrebo, da pride poslanec mej ljudstvo, ker tvori sreditio mej državljani in vlado. Vne-mal je obrtnike k združevanju, ker le združeni se bodo mogli vspešno postaviti proti kapitalizmu, ter je z navdušenimi besedami govoril za vseslovenski obrtni shod, da kot nemški in češki obrtniki v državi tudi slovenski obrtniki stopijo na dan z določnim obrtnim programom. Drž. poslanec dr. Krek je pojasnjeval spremembe obrtnega reda. Kritikoval je se- Šest dni v Italiji. Spisal Martinkov. (Dalje.) Da si popravim svoj okus, napotim se kmalu popoludne čez kanal v akademijo »di belle arti«. Da, to je razstava 1 Ne bom je pozabil nikdar. Obilno je bilo zadostilo tu za me za dopoludansko skaženo očesno in dušno hrano. O ti umetniki Ticijan, Bellini, Paolo Veronese, Tiepolo, Carpaccio in kdo bi vas vse naštel, vaši umotvori silijo človeškega duha na kviško in dajejo duši užitek, katerega dekadentje ne poznajo in ga morejo še manj drugim nuditi. Vse razno vrstne osebe v vaših neumrljivih umotvorih so zdrave, polne življenja, brez nameravane lascivnosti. Res je, da tudi tu ni zastopan sam idealizem, toda kdo ga pa tudi izključno zahteva. Dokler bo stal svet, hodila bo prava umetnost med dvema skrajnima mejnikoma, katerih ne sme prekoračiti, in to sta idealizem in realizem. V tej dobi pomika se v obližje prvega, v onej v obližje drugega mejnika; a dokler ostane v teh mejah, je še zmiraj prava umetnust. Prav tak ideali- danje vodstvo obrtnih zadev po politični gosposki. Po Korberjevem razglasu naj si ta gospoda trikrat na dan vest izpraša. Uradnik naj bi pomagal in ne čakal, da se išče njegove pomoči. Obrtniki naj imajo obrtno sod-nost v svojih rokah. Omenjal je dotične resolucijo dež. posl. Kalana v kranjskem dež. zboru. Da je v kancelijah toliko brezbrižnosti za obrtne zahteve, je vzrok ta, da se juristine uče dovolj obrtniških zakonov. — Treba je premembo učnega reda na univerzah in ločitev obrtnih uradov od drugih uradov. Obrtni uradi naj bodo v zvezi z izkušenimi obrtniki in tehniki. V postavi naj s tj določi, katere obrti se rokodelsko izvršujejo. V te obrti naj se po novem obrtnem redu prištejeta tudi trgovec in gostilničar. Tako bodeta konkurenco ta dva stanova sama omejila, ker bodeta morala dati izkaz sposobnosti. Fabrikantje, ki izvršujejo kako rokodelsko obrt, se bodo morali izkazati, da so se obrti izučili. Trgovec ne sme trgovati z izdelki, ki se izvršujejo rokodelski, pač pa smejo to zadruge. Tudi popravljalna dela rokodelskih strok smejo izvrševati samo rokodelci. Trgovec ne sme trgovati z izdelki, katerih proizvajanje je oddeljeno rokodelcem. Branjevstvo in sejmarstvo je izključeno iz rokodelstva. Semnjarjem se dovoli samo jeden »štant«. Drž., dež. in občinski uradniki, redovniki ne smejo izvrševati obrti Noben ne sme izvrševati več obrti skupaj. Sedaj sosebno stavbeniki oškodujejo obrtnike. ker stavbeniki prevzemo vsa dela raznih hiš. Zadružniki ene obrti naj o svojih točkah samostojno sklepajo in o njihovih sklepih se mora obrtna gosposka v osmih dneh izjaviti. Predseunik zadruge imej pravico odreči podpis učnega spričevala ali delavske knjižice, ako ni bilo nobenega učnega oziroma pomočniškega razmerja mej dotičnikom in mojstrom. Zadruge se morajo zaslišati, predno se obrt oddaja. Stavbinski mojstri ne smejo imeti pomočnikov drugih obrti. O tem. kaj spada v kako obrt, se morajo ozirati gosposke na izreke dotičnih zadrug. Izvrševati se sme samo tisto obrt, ki je v rokodelskem dovoljenju, in samo tista dela, za katera je izprašan. Konkurenca se bode samo omejila, ako se da več pravic zadrugam. Sprememba obrtnega reda je odločno proti takozvanim »Sitzgesellom«. V firmi ne sme biti nič, kar ni resničnega, ter mora firma obsegati imena vseh družabnikov. Poslanec je nadalje pojasnil spremembe o krošnjarjih, ki so sosebna nadloga z ogerske strani ter pohvalno omenjal socijalno delujočega mestnega policijskega svetnika gospoda Podgorška, ki je za Ljubljano 1. 1898 izpo-sloval krošnjarsko prepoved. Omenjal pa je, da mora vsaka sprememba krošnjarskega patenta varovati pravice Ribničanom in Ko-čevcem. V debato so posegli gg. Tuma, Fran-chetti, Kune, Kovič, Šturm. Poslanec dr. Krek je dajal potrebna pojasnila. G. Kune je bil zato, da se namestu vseslovenskega obrtnega shoda vrši le shod kranjskih obrtnikov. Poslanec dr. Krek je srečno pobil ta separatistični predlog ter se je z veliko po- imenovanih in neimenovanih umetnikov. Prav pripravni so ondi izpostavljeni naslonjači, da si človek nekoliko odpočije, deloma tudi v duhu ponovi in bolj gotovo vtisne v spomin to in ono, kar je videl. Preveč bi bilo zahtevati od mene, da se spustim v podrobnosti in tu razobesim in pripovedujem, kar sem videl. Dovolj bodi, če rečem: Kdor ima kaj smisla in čuta za lepo umetnost, naj pride le-sem, naj gleda in uživa duševno. Po nekaterih sobanah gledal sem tudi razne kopiste in kopistinje, ki delajo posnetke umotvorov deloma za študijo, deloma za kruh, v zadnjem slučaju raznim ilustrovanim listom. Nekateri posnetki so bili prav dobri. Pri nekem som opazil, da je ravnokar iz-gotovil tak posnetek po Tintoretovi sliki, pa samo z rujavo barvo v njenih nijancah (braun in braun). Na ta jednobarveni posnetek pridejo še le barve, katere kaže original. Nekateri umetniki so namreč te misli, da bo nekdanji benečanski umetniki tudi tako prvotno izgotavljali svoje umotvore. Zelo so me zanimale v posebni sobani pod steklom razstavljene risarije in skice največjih mojstrov, kakor so Mihaelangelo, Leonardo da Vinr.i T?olool Piotrn P«rmrinn in rlrnnri Pri hvalo sprejela misel v vseslovenskem obrtnem shodu. Obrtniki so vstrajali do konca ter so se poslancema s krepkimi »Živijoa-klici zahvalili za zanimiva izvajanja. Ostale točke dnevnega reda, v prvi vrsti točka »Prisilna delavnica in obrtniki«, se rešijo na prihed-njem shodu. Politični pregled. V Ljubljani, 3. februvarija. O spravnih pogajanjih so se minuli četrtek na posebnem shodu posvetovali moravsko-češki državni in deželni poslanci. Navzočih je bilo trideset poslancev,"mej njimi tudi poslanec Stojan, in sklenili so jednako tovarišem iz Češke, da se udeleže spravne konference po svojih zastopnikih. Delegati za moravske Čehe so odbrani: dr. StranskJ, dr. Zacek. dr. Parek, baron Pražak, dr. Kou-dela in Swozil. Vsi izvoljeni pripadajo morav-skemu permanentnemu spravnemu odseku.— Nemško-kršč. socijalni posl. Opitz se je tudi odzval povabilu načelnika posl. Funke, mej tem ko Schonererjanska klika še ni imenovala zastopnika in ga bržkone tudi ne bo. Dopolnilne volitve za dunajski mestni *bor se vrše koncem prihodnjega meseca, toda že sedaj so razne stranke marljivo na delu. Najbolj glasni so seveda židovski liberalci, katerim se godi baje že Bedaj grozna krivica. Mestni magistrat sostavlja namreč imenik volilnih upravičencev, pri tem pa v smislu volilnega reda iz leta 1896. ne upošteva onih. ki plačujejo samo osebno do-hodarino. Liberalcem kajpada to ni všeč in storili so že vse možne korake, da bi odpravili ta nedostatek. Interpalacije in deputaciie so na dnevnem redu in tako sta se odb. Vogler in Nechansky podala tudi k namestniku grofu Kielmanseggu, ki pa je povedal, da ne more ničesar ukreniti v tem oziru, akoravno bi po njegovem mnenju pristojalo volilno pravo tudi te vrste davkoplačevalcem. Kršč. socijalna večina v mestnem zboru se pa kljub temu ne uda. Gotovo ima zato svoje gotove razloge in brezdvomno igra tu važno ulogo nepotrjeni načrt novega volilnega reda. — Tudi nemški nacijonalci niso več zadovoljni z dosedanjimi zavezniki, »zagrizenimi klerikalci.« Pri prihodnjih volitvah bodo postavili lastne kandidate in ne marajo skleniti kompromisa. Morda pa le ne bo tako hudo. Premngarski št raj k v severnem delu Češke in Moravske še vedno ni poravnan. Razmerje mej stavkujočimi delavci je ostalo še povsem nespremenjeno, se vedno praznuje nad 70.000 prt mogarjev. V zadnjem času so se jim pridružili tudi nekateri premogarji v pruskih podjetjih. Pomanjkanje premoga je postalo v zadnjih dneh izredno občutno, v mnogih podjetjih se je moralo delo do cela ustaviti ali vsaj omejiti. Vse zahteva nagle re-sitvespora mej delavci in delodajalci, a poslednji ne marajo prav ničesar čuti o delavskih upravičenih zahtevah. Splošno se sodi, da poprej ne bo miru, dokler vlada energično ne poseže v kapitalistiško gnjezdo in ako ne pojde drugače, sekvestruje posamne premogovnike ter ustreže izgotovljenih umotvorih včasih ne moremo razumeti posameznosti in ne natanko spoznati genija in ideje umetnikove. V tacih podrobnostih pa gledamo, kako, s kakimi pripomočki se bori umetnik, da najde na-naposled dostojno obliko svoji ideji. Tu v teh študijah in skicah opazuje pa človek spretnost umetnikove roke. Nobena poteza ni zastonj in brez smotra, vsaka podrobnost kaže umetnika. Kako prav je imel ranjki profesor Glo-bočnik, ki me je podučeval v risanji, ko je pravil nekoč, da so napravili razstavo, v kateri bi dobil premijo oni umetnik s takim delom, ki ne bo kazalo sledu umetniške roke. Pa kaj pravite, sklenil je Globočnik, ali je kdo umetnikov dobil razpisano darilo? Nikdo 1 Kajti umetnik ne more skriti svojega od Boga podarjenega daru, ko bi ga tudi hotel. In pa res, to se kaže tudi pri teh ri-sarijah. Nekatere od teh tu razstavljenih so na prvi pogled take, da bi ne verjel, da prihajajo od umetniške roke, kakor nekatere karikature Leonarda da Vinci. A če jih človek opazuje natančneje, pokaže se mu kmalu nedosežna spretnost roke, ki jih je delala. /rutio n.ik \ upravičenim delavskim zahtevam. Tak korak je svetoval vladi v zadnji seji praški mestni svet, a tudi drugi faktorji so uvideli, da je mogoča rešitev le tem potom. Pomisliti namreč treba, kolika krivica se godi delavcem in da pomeni za Avstrijo vsak teden štrajka 2'/» milijona met. stotov primanjkljaja na premogu. V angleškem, parlamentu je bilo v drugi četrtkovi seji zopet precej živahno. Na dnevnem redu je bilo najprej nebroj interpelacij. Zanimiveja mej njimi je ona Irca Mac Neilla, kaj namerava vlada ukreniti v zadevi zarote Rhodesa in Jamesona proti Transvalcem in zakaj sta oproščena. Govornik vpraša, kaj stori vlada, ako se Cham-berlaina javno dolži osebne nepoštenosti in javne laži. Nato vprašanje je Balfour kratko odgovoril: Vlada ne namerava ničesar storiti. — Temu podoben odgovor je dal državni podtajnik Wyndham, ko ga je nekdo prijel radi zelo pomanjkljivih informacij o Burih. — Izustil je namreč tele besede: Saj Buri nimajo regularne armade. Ravno ta junak na govorniškem odru je potem kvasil o izredni moči angleške armade, »ki bo v malo tednih brez 4. in 8. divizije štela v Južni Afriki skupno 180.000 mož, mej temi 37.800 konjikov, in 452 topov«. Seveda bo zahtevala vlada še nadaljnih velikih žrtev. Za njim je spustila vlada v boj proti predlogu glede graje nekega Greya, Iiosebery-jevega bivšega drž podtajnika, ki je čvekal o pravični, vsiljeni vojski ter o vztrajnem bojevanju, dokler ne zavihra v Johannes-burgu in Pretoriji angleška zastava. Ta izjava se je zdela celo Balfouru nekoliko pre-neumna in zato je vzkliknil mej govorom: Ako je to politika opozicije, nimam prav nič proti temu. — Kakor iz tega kratkega posnetka razvidno, je marsikateri vladni govornik v "Četrtek dobro poskrbel za zabavo. Kitajski ekscesar, katerega je cesa-rica-vdova odstavila s koncem minulega tedna in o katerem se je uradno razglaše valo, da je umorjen, je baje še sedaj mej živimi in tudi oblasti, kolikor mu je je pač prepustila prava vladarica, baje še ni dal iz rok. Princ-prestolonaslednik je, kakor pravijo, še le določen, a še ni nastopil vlade. Sploh se gotovi krogi še vedno nadjajo, da bo vladal solnčno kraljestvo dosedanji vladar, ker se je kar petdeset Kitajcev obrnilo do vladarice z ugovorom, v katerem zahtevajo, naj se popravi storjena krivica. Med podpisanimi je tudi brzojavni ravnatelj v Shanghaiju. Sedaj pravijo, da bodo prvi trije podpisanci morali v državne ječe v Pekingu. Na Kitajskem se gode res Čudne reči, m prav nič se ni čuditi, ako Evropa dela načrt, kako spraviti s površja sedanje kitajsko cesarstvo. »opisi. Iz turjaške občine. Na dopis v »Slovencu« z dne 30. jan. t. 1. št. 24. pod naslovom »Kje so sedaj častni občani« bodi sledeče pojasnilo: Svoj čas je občinski odbor turjaški res imenoval častne občane gg. Šullaja, dr. Tho-mana in Zupančiča, iz med katerih je pa prenovljeni odbor izključil samo dr. Thomana. Ostala dva pa boječ se, da nju ne zadene enaka usoda, sta prostovoljno poslala diplomi nazaj s pristavkom, da se odpovesta častnim občanom. Tako smo imeli vrnjene vse tri diplome na veliko veselje nekaterih odbornikov ; dočim so nekateri delali grozno kisle obraze. Jeli tačasni obč. odbor postopal pravilno, ko je izključil dr. Thomana, o tem tukaj ne govorimo, le toliko pristavljamo, da jo bil sklep obč. odbora razglašen v »SI. Narodu« in je taisti v svoji hudomušnosti pristavil, da je obč. odbor ravnal prav, in je to dr. Thomanu prav iz srca privoščil. Tudi o tom, če imajo ti gg. kake zasluge za tu-kajšno občino, ne bomo danes govorili, ampak govoriti hočemo le o tem, kako samovoljno postopa v naši občini g. Schauta. Ko je namreč preteklo soboto, to je 27. januarja razpuščeni obč. odbor oddajal občinsko premoženje g. Schautu, se je ta pri tej priliki izjavil, da če ravno je svoj čas obč. odbor izključil enega častnega občana, druga dva sta se pa prostovoljno odpovedala, imajo vendar isto pravice kakor prej — ker se ni takrat postavno ravnalo in ker jih ne mo- • nmn rlnlit; lil. U- „_!J_X-1_ za kar je določil tri može, da gredo in po nudijo tem častnim občanom diplomo in častno občanstvo nazaj. Tej izjavi so trije znani Schautovi somišljeniki burno pritrjevali, dočim je podpisani z mirno besedo svetoval, da naj se s tem počaka do izvolitve novih odborov. G. Schauta pa ni hotel o tem nič slišati in začel kazati svojo moč in oblast, kakor da sme sedaj delati kakor hoče. Po tej izjavi mu nismo hoteli več mirno svetovati, ampak odločno ugovarjati in smo mu povedali marsikatero resnično. Da hoče Schauta imeti na vsak način častne občane v Turjaku, je vzrok ta., ker bi brez teh ne imel večine v I razredu in bi tako prišel v odbor, kateri izmed njegovih neprijateljev. Dopisnik v »Slovencu« tudi pravi, da so se diplome osnažile in poslale se častnim občanom, kar pa ni res, ker diplome je prejšni župan — kakor sam pravi, sežgal. Da se odvrne vsak sum na kako nedolžno osebo, kakor se je to storilo za dopis »Kje so sedaj častni občani« se pisec teh vrstic podpisuje s polnim imenom. O resničnosti tega spisa ni treba dvomiti, ker je bil dopisnik pri vsem pričujoč. Alojzij Vdovič. Tedenski koledar. Nedelja, 4. febr.: 5. po razglašenju Gospodovem. Andrej Kor. šk.; e an. : Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. — Po ne d e l j e k , 5. febr.: Agata d. m. — Torek, 6. tebr. : Tit šk., Doroteja d. m. — Sreda, 7. febr.: Romuald sp. — Četrtek, 8. febr.: Janez Mat sp. — Petek, 9. febr.: Ciril Aleks., Polona d. m. — Sobota, 10. febr.: Školastika d. — Solnce izide 10. febr. ob 7. uri 15 min., zaide pa ob 5. uri 14 min — Lunin spremin: Prvi krajec 6. febr. Ob 5. uri 21 min. zvečer. — Musica saerav nedeljo 4. tebruv. : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša »Salve Regina« zl. G- Ed Stehle, graduale koralno, ofertorij U. Kornmiiller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri : Cecilijino maso v C-dur zl. Fr. Schopf, graduale »Ecce Sacerdos« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Juveni David« zl. J. B. Trescb. Romanje v Mini. Cujejo se želje, da bi mnogi verniki ljubljanske škofije koj po veliki noči radi v Rim šli, da vstrežejo želji sv. Očeta, ter dobe odpustke in milosti sv. leta. Ako se oglasi, precejšnje število, skušalo se bo pripraviti romanje konec aprila ali v prvi polovici maja. — Pot od Cormonsa skozi Loreto in Asisi v Rim pa nazaj stane za 111. red H2 kron, stanovanje in hrana v Rimu po 5 kron na dan, tijaker za štiri osebe po 11/3 K za uro, zraven bi prišla še vožnja od doma do Cormonsa na goriški meji in hrana zunaj Rima. Moglo bi se toraj v III. razredu shajati s 140 do 160 K. V II. razredu stane ista vožnja po železnici 60 K, stanovanje 7 K. — Kdor hoče v Rim. naj se do 10., ali vsaj do 15. f e b r u v a r j a oglasi pri svojem gospodu župniku, ti pa naj do 15., ali vsaj do 20. februvarija število r*omarjev za III., II. ali I. razred točno sporoče uredništvu ..Slovenca". To je zadnji čas za prijavo, ker se mora potem vse potrebno za železnične vlake, za stanovanje in za sprejem pri sv. Očetu urediti. Ako se romarjev oglasi.vsaj 400 in ki mnogi želeli, naj se desetkratno obiskovanje cerkva, torej tudi desetdnevno bivanje v Rimu skrči na pet dni, skušal bo p. t. škof to olajšavo od sv. Stolice izposlovati. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. februvarija. Pristopajte k družbi sv. Mohorja! Ta mesec je zadnji za pobiranje udnine za Mohorjevo družbo, zato opozarjamo svoje rojake, naj se pravočasno in v obilnem številu vpišejo tudi letos v družbo, ki je sreča in ponos naroda slovenskega. V stalen pokoj vstopi župnik v Zaspu e. Fr. Jereb do 421etnem vzclerln«»«duž Doba steklih liberalcev. Bolj v živo ni mogel dr. Krek zadeti podobe »Narodovih« liberalcev, kakor s tem, da j h je imenoval stekle. Nečuveno je res, kar dr. Tav čar-Malovrh počenjata po »Narodu«. To je liberalna inkvizicija, liberalen terorizem, ka koršnemu je zastonj iskati vrstnika po svetu. S kolom po vsem in po vsakem, kdor se ne ukloni Tavčar Malovrhovi komandi. V prvi vrsti vsa teža tega liberalnega bata pada na nas, kar nas pa seveda prav nič ne vznemirja, ker bi nas bilo groza, ko bi nas kdaj Malovrh hvalil. Pri drugih listih se vidi, da Tavčarju ta terorizem vspeva. Tako celjska »Domovina« iz strahu pred »Narodom« ne obsodi zveze Tavčar Mravlagove tako očitno in določno, kakor zasluži. Tudi tržaška »Edi nost« najbrže iz istega vzroka tega najnovejšega škandala niti z besedo ni omenila. Omenila je pa vprašanja o samoslov. nskih napisih, in to popolnoma objektivno. V drugi številki je »Edinost« stvar še v prilog dr. Tavčarja popravljala. To slabost je opazil dr. Tavčar in padel v »Narodu« s kolom po »Edinosti«. Glasilo slovenske inteligencije psuje »Edinost« kot »larovško kuharico«, »staro devico«, ki ima »škrbaste zobe«, »kle-rikano mameo«, ki je bila nekaj časa zadovoljna »s plitvim kofetom, ki ga vsaki dan skuha tržaškim rodoljubom«, ki je na svoj »kljukasti nos« obesila »gorostasno buda-lost«, ki bi je najstarejši osle ne povohalo, v Trstu pri »Edinosti« pa jo s slastjo po-hrustajo. — Namen tem »Narodove« inteligencije vrednim psovkam je, zastrašiti »Edinost«, da molči o Tavčarjevi zvezi z nemško-nacijonalnim Mravlagom na Štajerskem ter da ji sploh zamaši usta o razmerah na Kranj skem. — Mi ne bomo dajali »Edinosti« nobenih svetov, ker jih od nas ne mara, vendar pa smo mnenja da bi bila dolžnost vsega poštenega slovenskega časopisja, z vsemi silami upreti se Tavčar-Malovrhovemu časnikarskemu terorizmu ter jima pokazati, da ima tudi časnikarska surovost svoje meje ! Grof Alfred Coronini izjavlja v zadnji »Gorici«, da vsprejme zopet mandat v državni zbor, in se zahvaljuje svojim volivcem. Promocija V ponedeljek, 5. febr. bo na graškem vseučilišču protnoviran g. Ivan Oražen doktorjem vsega zdravilstva. Tiskarska pomota V »Slovencu" 30. januarja t 1. je stalo v poročilu o letnem občnem zboru slov. izobraževalnega in zabavnega društva »Naprej" v Gradcu, da je društvu pristopilo 205 rednih udov. Število vstopi \ šili rednih udov znaša v is ini 105 Imenovan je provizorični učitelj na ptujski gimnaziji, g. Jos. W e s t e r rednim učiteljem na novomeški gimnaziji. V Krškem je bil v četrtek zopet županom izvoljen g. dr. T. Romih. Štajerske novice. Okrožnim zdravnikom v Velenju je imenovan rojak dr. V. Kac. — Na Veterniku v kozjanskem okraju, kjer ni nobenega Nemca, županstvo še vedno nemško uraduje. To je sramota za slovensko občino. — Iz Celja sc poroča: Slovenski kmetje hodijo v Celje ter ogledujejo blago v izložbi slovanskega trgovca. Ko pa vidi komi bližnje nemške trgovine, hitro pristopi in na vse mogoče načine vabi kupce v nemško trgovino. A slovenski kmetje so večinoma že toliko premeteni, da ne nosijo svojih grošev nemškim nasprotnikom. — Kozjanski šolski svet je sedaj v slovenskih rokah. Tudi občinski urad je dobil slovensko - nemški urad, kar seveda jako grize nemškutarje. — Slovenjegraško učiteljsko društvo se je na zadnjem shodu soglasno izreklo za program krščansko mislečih učiteljev ter ob soja postopanje jungovcev. — Drugo leto bode v Gradcu deželna razstava, tlospoda v Gradcu pa v pripravljalni odbor ni prevzela nobenega Slovenca. In vendar bodo morali troške plačevati tudi Slovenci! — V Laškem trgu je prazno mesto sod. pristava. Pravijo, da hočejo to mesto oddati nekemu nemškemu avskultantu. Razno iz Celja. Gonjo proti kon-zumnim društvom je pre\zel po inštrukci-jah svojega kranjskega sodruga tu na Štajerskem dr. Mravlag. On išče in poizveduje pri tvrdkah. o katerih ve. da daieio blauro kon- žuje. Mislimo, da se bodo nade tega jedno-možnega slovi nožrca popolnoma izjalovile, ker kolikor nam je znano, so vsa društva precej na trdnih nogah. Značilno pa je, kdo je prvi dal priliko dr. Mravlagu izkazati se — konzumista : Čifutska tvrdka Weiss et Dreykurs. Kjer bosta zopet ta dva prepeli čarja ponujala svoje razglednice — ven ž njima. — Četrtek je bilo pri okrožnem sodišču več obravnav kot posledic češkega obiska. Pri tem je bilo zopet jako značilno, da so bili vsi obtoženi Slovenci oproščeni in Nemci zopet obsojeni. Seveda je bil na 10 dnevni zapor obsojeni Zelič — le uboga žrtva hujskanja, ki je vse sam priznal, le tega ne, kdo ga je podkupil, da je kamenje metal. — Občudovali smo pri obravnavi, ko je bil hišnik v »Narodnem domu« Karlovšek opro ščen natvezenega mu hudodelstva upora proti varnostnim organom, bujno fantazijo Fiirst-bauerjevega »jogra- Kunsta, ki je bil že opc-tovano obsojen zaradi nepostavnega surovega ravnanja proti Slovencem v službi Mož se je s svojimi neosnovanimi obdolžitvami v četrtek zopet opekel. — Precej predrzna — da ne rabimo drugega izraza — je bila trditev državnega pravdnika, proti Slovenki I. I., obtoženi zaradi hudodelstva obrekovanja, da je bila od Slovencev nastavljena kot špijon. Precej mu je začel ves nemški avditorij pritrjevati in sekundirati, tako da je moral celo nemški predsednik Wurmser za-hte ati miru. Hudodelstvo je započela ta re\a s tem, da je po pravici izpovedala pri sodišču, da jc mestni pisač in muzikant Fran-gAt se dejanski vdeleževal napadov proti Slovencem. Seveda je bila oproščena obtožbe. Pravica tudi v Celju prodira! Gospodarska zveza in trgovski stan. Složno sodelovanje poštenega domačega trgovca in zadruge — to je program „Gospodarske zveze". Zadrugi, kar je zadruge — trgovcu kar njemu gre! V prvi štv. našega lista smo bili razvili nekatere misli v tem pogledu. Zatrjujemo lahko, da „Gospodarska zveza" odločno v onem zmislu nastopa. Ona je j edi na moč, ki je v stanu ta program izvesti — kajti ona uživa zaupanje zadrug. Stvar trgovskega stanu je, da se je isto tako z zaupanjem oklene. Sloga mej trgovstvom in zadrugami pa ni jedina programna točka „Zveze" v prilog trgovskemu stanu. „Gospodarska zveza" nudi tudi posameznemu trgovcu, ki postane nje član, važne druge ugodnosti. Najvažnejša teh ugodnosti je gotovo, da posreduje „Gospodarska zveza" promet mej trgovci-člani — „Zvezinimi trgovci" — in trgom. Nabavo in dobavo hoče „ Zveza" regulirati. Največje važnosti je posredovanje nabave za srednjega in manjšega trgovca po deželi. Kako nabavlja le-ta dandanes svoje blago ? Ker zamore le v manjših količinah kupovati, ne more zajemati iz prvega vira. Navadno kupuje iz druge, tretje ali četrte roke. V ceni, katero on plača, mora že dvema, trem ali štirim plačati dobiček in zdaj naj še sam z dobičkom prodaja! Če se mu pa tudi posreči, priti do prvega vira, koliko bremen in neprilik ima še trpeti, katerih veliki trgovec nima! Za manjšo količino mora plačati primeroma veliko večjo voznino. Nasproti brezvestnostim liferanta pri dobavi blaga je brez orožja. Brezvestnemu liferantu je baš manjši trgovec hvaležen objekt za izkoriščanje. Pošlje mu slabše blago, večjo količino nego naročeno, preslepi ga z raznimi „usansami" itd. Manjši trgovec se ne more spuščati v pravde — tudi je pogosto premalo vešč, kako se mu je v sličnih slučajih pravilno obnašati, da si osigura zmago v preteči pravdi. Tako pride, da v veliki večini takih slučajev mali trgovec raje od neha, nego da bi se spuščal v pravdo — in tako je oškodovan za zdatne odstotke. Naloga „Gospodarske zveze" bode takim nepri-likam za svoje člane odpomoči. Ona lahko za zvezine trgovce naroča blago na debelo iz prvega vira. Tako osigura tudi manjšim in najmanjšim zvezinim trgovcem, da dobivajo blago iz prvega vira tudi v manjših količinah in s tistimi ugodnostmi, katere podaje sicer le nabavljanje v velikih količinah, n. pr. po vagonih. Pri tem bode „Zveza" svojim udom-trgovcem gotovo tudi no možnosti dala n r i m e r e n b 1 a 2 o v n i pod mnogo ugodnejšimi pogoji nego doslej do svoje zaloge — s čimer ne bode ustreženo le njemu, temuč tudi njegovim odjemalcem, toraj na deželi v prvi vrsti kmetu. — Trgovec, ki pristopi „Gospodarski zvezi", nazivlje se v tem razmerju „Zvezin trgovec". Zvezin trgovec najde v vsem oziru v „Gospodarski zvezi" trdno zaslombo. Zve-zino glasilo „N a r o d n i gospodar" dobiva brezplačno. Pogoji pristopa so sledeči: Vsak trgovec, ki želi pristopiti, mora založiti najmanje jeden trgovski delež v znesku 20 K., razun tega mora plačati pri vstopu 1 K. pristopnine in pa letnino v znesku 2 K., skupaj toraj 23 K. Ta znesek pošlje po poštni položnici ali nakaznici gospodarski zvezi", s pristavkom, da pristopi kot trgovski član. Vse drugo izve potem neposredno od gospodarske zveze. Druga leta ima potem plačati le po 2 K. letnine in sicer vsako leto najpozneje do 31. januarja. Če izstopi iz društva, dobi delež po 20 K. nazaj. Bremena so toraj malenkostna — pravice in ugodnosti pa velike; to premore le velesila: združenje. —V združenju stanov leži nepremagljiva moč! Iz Reke. Ko so pred več leti romali v Pešto — in to mimo kastavskih sokolov — ker ni bilo še maž. železnice — Kastavci so jih tedaj po zaslugi pozdravili z besedo in dejanjem, tedaj so podtaknili Hrvati neki navadni koračnici te besede: »Kad ja pro-šloga ljeta va Pešte sam bil, ši va Pešte sam bil — svake sorti bonboni sam jel, ši bonboni sem jel, — al sada, oj, oj, oj, slana riba i palenta sve to je dobro«. Danes bi pa rekli: »al sada — batine«. — Navada je v Reki, da se o mesopustnem času zvečer po mestu sprehajajo šeme v raznih oblikah. Nekemu, ali neki pade na um, da se ošemi z mažarskimi narodnimi barvami. Ali kakšna razlika mej nekdaj in zdaj. Nekdaj bili so Rečani tako zavzeti za te barve — a zdaj — napali so šemo — ker so jih barve močno v oči bodle. Mažari so bili pa že pripravljeni z ostrimi palicami na to — in počeli so se pošteno kresati — tako da je nekaj hudo ranjenih v bolnišnici. Zdi se, kakor da bi bilo vse to nalašč prirejeno — da se najde, vzrokov Rečane še bolj pritisniti. K temu bi moglo pomoči še to, da so se začele zadnje čase tatvine zelo množiti, po mestu in zunaj mesta, a policija ne more zasačiti teh uzmo vičev. Nekdaj so Rečani z obema rokama sprejeli Mažare, popuščali jim v mnogem in še podpirali so jih pri vpeljavanju ogerskih zakonov ; mesto je imelo nekdaj pravico samo imenovati profesorje na gimnaziji, ali da so si prihranili borih 8000 na leto, poklonili so tudi to pravo svojim prijateljem — a danes ali jutra zgubijo morebiti še policijo. Tako torej — nekdaj bonboni — zdaj batine. In pri vsem tem nočejo ti irreden-tovski zagrizenci spoznati, kaj da bi bilo dobro za njih, sprijazniti se s Hrvati, raje vpijejo: »eviva Fiume italiana«. Slepci, ki ne opazijo, da se Italija ne poteguje za Reko, pač pa za Trst in Istro. Zdi se, kakor da bi obstajal mej Mažari in Italijani tajni kompromis ; Mažarom naj ostane reka in okolica, v državi naj se vpliva na to, da se širi irre-dentizem po Primorskem. Vsaj za neodrc-šeno Reko ne čita se mnogo po ital. časopisih, pač pa se vpije po neodrešenem Trstu, Gorici in Tridentu. In slepi Rečani tega nočejo razumeti! Lisica ujeta je bila danes zjutraj v trnovskem župnišču. Videti je, da je udomačena, ker ima gredenico okrog vratu. Pravi lastnik naj se blagovoli kmalu oglasiti. Okradeni prostovoljec. Jednoletnemu prostovoljcu Samcu je bilo včeraj iz vojašnice 27. pešpolka ukradena suknja, tobač-nica in rokovici. Povrh je tat vzel še čez 100 gld. denarja. Pogrešajo že od oktobra meseca 1(5 letnega Gregorja Ošabna, roj. v Grahovem pri Cirkniei Zadnji čas je delal pri svojem bratu v Skupljah pri Starem trgu. Gosp. dr. V. Gregorič nam sporoča, da je on naprosil dr. I. Tavčarja, naj prevzame predsedstvo, ker naj se predsedstvo vsako leto menja in pa pod pogojem, da dr. Gregorič dela v odboru, kakor je dosedaj delal. Prešerna hočeio odkonati. Prešer »Zvon«, da so Prešernov grob izkoplje, da Be po Prešernovi glavi posname voščeno masko. Tudi telesna dolgost bi se po »Zvo-novem« mnenju o tej priliki dala konsta-tirati. Ubogi Prešeren, ki še po smrti nima miru! * * * Kratko pa dobro. Friderik Viljem III., prastari oče nemškega cesarja, ni bil prijatelj gostili besed in je govoril le v po sameznih besedah. Nekoč se ie zdravil v čeških Toplicah ter zvedel, da je ondi oger-ski magnat, ki tudi ne ljubi mnogo besed. Kralj izrazi željo, da bi ga rad poznal. Ko se snideta, bil je mej njima nastopni razgovor: »Kopati?« — »Piti !« — »Vojak?« — Magnat !« — »Tako.« — »Policaj ?« — Kralj !« — »Čestitam.« Sejmi po Slovenskem od 5. do 10. februvarija. Na Kranjskem: 5. v Novem mestu, Borovnici , 6. v Metliki; 7. v Gor. Logatcu in Krškem ; 8 v Ljubljani, v Črnomlju in St. Jerneju ; 9. v Boš tanju, Grahovem, Zagorju za Savo in v Mengšu. — Na slov. Štajerskem: 5. pri sv. Petru; 6. v Celju in Gor. Gradu"; 9 v Pilštanju ; 10. v St. Juriju ob j. žel. Društva. (Podružnica sv. Cirila i n M e t o d a za Pliberk in okolico v amihelu, priredi dne 4. februarja t. I. ob 3 uri v ve liki dvorani g. Plešivčnika (Šercerja) v Šmi-helu nad Pliberkom svoj občni zbor in ve-. selico s sledečim vsporedom: 1. »Hej Slovenci!« Poljska narodna. (Moški zbor.) — 2. Pozdrav gostov. — 3. »V mraku«. (Mešan zbor.) — 4 Govor: Šolsko vprašanje na slovenskem Koroškem. — 5. »Pravica se je izkazala«. burka s petjem v dveh dejanjih, spisal dr. J. Krek. Osebe: Kruljač, berač: Nace Uranšek; Ferjan, krčmar: Lovro Hu-mer; Peter in Pavel, dijaka: Jakej Sumah in Karol Gril; France in Janez, rokodelska pomočnika: Lorenc Kušej in Janez Uranšek ; Abraham in Izak, Žida krošnjarja: Peter Mory in France Tome. — 6. »Zvonikarjeva«, A. Foerster. (Mešan zbor, šesteroglasno.) — 7. Volitev novega odbora. — 8. »Triglav.« Josip Fieišman. (Mešan zbor, šesteroglasno.) — Prosta zabava, poje »Korotan«. — Prosto voljni darovi v prid Ciril-Metodovi družbi se hvaiežno sprejmejo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. (Podružnica slovenskega planinskega društva) se je ustanovila dne 18. januvarija t. i. v Borljah v Ziljski do lini. Vsi 16, ki so bili na shodu pričujoči in ki morebiti že prej niso bili zraven, pristopili so kot udje k slovenskemu planinskemu društvu ter so na to izvolili za načelnika te podružnice gospoda deželnega poslanca Fr. Grafenauer-ja, za namestnika pa J. M i Ion i k a, p d. Korena iz Zahomca. Tajnik je g. Al. Knatelc, odbornika gg. Mat. Kues in Josip Svaton. Za sedež podružnice izbrali so daleč okrog znano slovensko vas Bistrico ob Zilji; ime ji je »Ziljska dolina«. Upamo, da bo nova podružnica polagoma vzrastla v mogočno društvo, ki bode slovenske naše kraje in planine obvarovalo nadaljnega potujčevanja. ieietoaska <£ Držaja?*-; psr^ik. Dunaj, 3. febr. Minister Korber in Bohm-Bawerk sta se včeraj vrnila iz Budimpešte. Dunaj, 3. februv. Levičarski člani spravne komisije se snidejo jutri v posvet. Čuje se, da dobe liberalni veleposestniki tri mandate, ker se Sohone-rerjanci pogajanj ne udeleže. Praga. 3. febr. Radikalna stranka je sklenila, da se ne vdeleži spravnih pogajanj. V inladočeškem klubu je velika opozicija proti vdeležbi pri spravni konferenci, seja mladočeških zaipnikov se nadaljuje. Brno, 3. febr. Katoliško - narodna stranka je sklenila vdeležiti se spravnih pogajanj, vendar zahteva, da se dobi poroštvo tudi za Slezijo in za Jugoslovane. Carjigrad, 3. februv. Na poštnem vlaku se je včeraj tu prišlo na sled veliki tatvini. Našli so odprta denarna pisma brez vsebine. London, 3. febr. S posojilom, katero je zagotovila Rusija Perziji, je dobila Rusija veliko pravic, mej drugim tudi dovoljenje, da sme s svojo armado Washington, 3. febr. V zbornici poslancev se je s plosnim odobravanjem vsprejel poziv, naj Zvezne držtve posredovalno posežejo v južno - afriško vojsko. Naglašalo se je, da noben pameten človek ne more misliti, da je nastop Transvalcev krivičen. loj* ka v Južni Afriki. Po Londonu se je v četrtek popoludne širila vest, da je general Buller kar na treh mestih prekoračil Tugelo in da je burskega generala Jouberta pri Ladysmithu ubila angleška granata. Kajpada se je takoj pokazalo, da so to le pobožne želje generala Bullerja, ki jih pa kljub temu ni izrazil ne ustno in ne pismeno, marveč temelji prvi del le na njegovi znani izjavi v armadnem povelju, drugi pa na dejstvu, da se je general Joubert podal iz svojega glavnega tabora nadzorovat ostalo armado. Sploh se londonski krogi pečajo tudi z drugim delom znanega povelja in thlijo, da je Buller govoril le o tem, kar bi se bilo zgodilo, ko bi bil bpionkop kot ključ La-dysmitha v angleških rokah. Tako bo pa, pravijo, minulo še več tednov, predno se bo Buller sploh mogel vspešno gibati. Bruselj, 3. februvarija. Buri so poslali na jug oranjske države veliko armado, katera ima rfhmen, zabraniti vhod Angležev v Oranje državo. Vse vesti o smrti Joubertovi so neosnovane. Petrograd, 3. febr. Ruski, konzul v Pretoriji naznanja, da je došel oddelek ruskega rudečega križa in ga je vsprejel predsednik Kniger. London, 3. febr. General Roberts zahteva, da se mu pošlje 90.000 mož v pomoč. Vojni urad je odgovoril, da. vstreže njegovi želji ter v ta namen hoče nabrati 40.000 mož od milice in 50.000 prostovoljcev. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški •spisal Alessandro Manzoni, prevel 1. B—č. (Dalje). ,,Imate gotovo kak dober namen. Dober namen", godrnja starec, naprej mej zobmi, namenivši se s patrom dalje. „Dobra dela so povsod mogoča." Skozi dve ali tri temne sobe prideta do vrat obednice, kjer se za-čuje zmešan ropot vilic, nožev, vrčev, krožnikov in nad vse kričanje različnih nehar-moničnih glasov, ki skušajo drug druzega prevpiti. Menih se hoče umakniti nazaj, ter se pred durmi dogovarja s slugo, da bi počakal v kakem kotu, dokler bi bil obed končan. Kar se odpro vrata. Neki grof Attilio, ki je sedel nasproti vrat (bil je strič-nik don Rodriga in smo ga uže omenili, čeprav ne z imenom), zagleda obrito glavo in meniško haljo in opazivši skromno nakano menihovo, zavpije: „Kj! ej! ne uidete nam ne, častiti oče! Naprej! naprej!" Don Rodrigo sicer ni mogel uganiti, kaj pomenja ta obisk, a ga je vendar obšla neka temna slutnja in on patra ne bi bil povabil. Ker pa je neprevidni Attilio preveč glasno zaklical, tudi njemu ni kazalo potuhniti se. Zato reče: „Le sem, oče, le sem!" Oče Cristoforo se približa, pokloni se don Rodrigu ter odzdravi omizju na obeh straneh. Navadno (ne vedno) si predstavljamo poštenjaka ob strani hudobneževi z vzneseno glavo, jasnim pogledom, privzdignjenimi prsmi in razvezanim jezikom. Da pa odgovarja domišljiji tudi istina, zato je treba mnogo okoliščin, ki zadenejo le redkokrat skupaj. Radi Jega se ne čudimo, da je stal oče Cristoforo z mirno vestjo, trdno preverjen o pravičnosti zadeve, radi katere je prišel, boječ se ob jednem in pomilujoč don Rodriga nekako bojazljivo in spoštljivo pred njim. Ta don Rodrigo, ki je ondi predsedoval omizju v svoji hiši, v svojem kraljestvu, obdan od prijateljev, od znakov svoje moči, je gledal srpo, da je vsakemu že na jeziku udušil vsako prošnjo, kaj še le svet, kaj še le svarilo ali celo očitanje. Na njegovi desni je sedel grof Attilio, njegov stričnik, ki ga je, kar moramo povedati, podpiral v samo-paštvu in razuzdanosti. Prišel je iz Milana, da bi na letovišči preživel ž njim nekaj dnij. Na levi in na drugi strani mize je sedel z veliko spoštljivnstjo, pa vendar nekako samo- tisti, ki bi bil moral po postavi pripomoči do pravice našemu Renzu Tramaglinu in kaznovati don Rodriga po gori navedenih predpisih. Nasproti sodniku pa je sedel z najpristnejšim in najprisrčnejšim spoštovanjem naš doktor Azzecca-Garbugli v črnem plašču in bolj rudečega nosu kakor po navadi. Naposled sta bila med povabljenci še dva neznatna gosta, o katerih naš vir ne povč druzega, kakor da sta samo jedla, kimala z glavo, ter se smejala in potrjevala vse, kar je rekel kak gost, ako mu ni nikdo oporekal. „Daj stolec patru!" reče don Rodrigo. Sluga postreže s stolom, na katerega se vsede oče Cristoforo, opravičujoč se gospodarju, da je prišel o taki) nepriličnem času. „Rad bi govoril z vami na samem o neki važni zadevi", dostavi z bolj potihim glasom don Rodrigu na ušesa. „Dobro, dobro, pogovoriva se kasneje", odgovori le-ta. „Mej tem pa prinesite patru pijače!" Menih se hoče braniti; toda don Rodrigo zavpije s po vzdignjenim glasom sredi hrupa, ki se je zopet pričel: „Tega mi pa vender ne bodete storili, za vraga! Od moje hiše ne, sme iti noben kapucin, predno ni pokusil mojega vina: tako gotovo, kakor je ne sme ostaviti noben predrzen upnik, predno ni občutil palice iz mojih gozdov!" Te besede so vzbudile občen smeh ter prekinile vprašanje, katero so gostje ravno razvneto prerešetavali. Sluga prinese na skodelici čašo vina, ter visok, kelihu podoben kozarec in ga postavi pred patra. Ta se neče ustavljati tako krepkemu povabilu moža, čegar naklonjenost si je hote! po vsakej ceni pridobiti, natoči si in jame počasi srkati vino. „Tassova avtoriteta ne podpira vaše trditve, spoštovani gospod sodnik; cel6 nasprotuje ji", začne zopet rjuti grof Attilio. »Kajti ta izobraženi mož. ta veliki mož, ki je znal na prste našteti vsa viteška pravila, je odpravil poslanca Argantejevega k pobožnemu Buglionu prosit dovoljenja, predno bi pozval na boj kristijanske viteze .. ." „Toda to je samo pretirano", odgovarja sodnik z nič manjšim rjovenjem, „to je samo pesniško opisovanje; kajti poslanec je že sam na sebi, po mejnarodnem pravu, jure gentium nedotakljiv; sicer nam pa ni treba iti tak6 daleč, ker imamo tudi pregovor: ,sel, ne trpi kazni'. In pregovori, dragi moj, so modrost človeškega rodu. Ker pa poslanec ni dejal ničesar v svojem imenu, temveč pokazal sam6 pisan poziv . .." »Kdaj bodete pa razumeli, da je bil ta sel nepremišljen osel, ki ni poznal prvih...?" „Z vašim dovoljenjem, gospodje", prekine don Rodrigo, ki ni maral, da bi se bilo vprašanje preveč zavleklo, „prepustimo razsodbo očetu Cristoforu; njegovi sodbi se udajmo!" ,,Dobro, izborno", reče grof Attilio, kateremu je bilo zelo všeč, da ta viteški prepir odloči menih. Sodnik pa, ki se je vedno bolj razgreval radi vprašanja, se le težko pomiri in zategne obraz, kakor bi hotel reči: otročarije! (Dalje prih. Pozor! Kdor Iiočb imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnica dr. R. Frlana ustno vodo z nov m antisept kom, ki zabrani vsako gnjilobo zob. Steklenica zudoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri E r v i n u Burdychu, lekar/u v Škofji Loki. 45 4 v Cisto medicin, ribje olje. Deželna V- pri I,kar,a tm* Čubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. I/, srca se Vam zahvaljujem za dobrotu V.- Sog neprecenjeno doluog in pristnog modicluskog ribjog-olja, katerog že die časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 9 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklentoa 50 kr., 6 steklenic 2 glil. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr Ph M 1 ftsictnifft v S isihlisni tlimii »to: 30. januvarija. Albin Mittermajer. tov. delavca sin 5 mes. Križevmške ulice St. 7. bronehitis capillaris. -Marija llartman. uradnikova vdova, 77 let, Radeckega cesla 11. degetieralio omenti hepalis. 1. februvarija. Rudolf Gerčar. stražnikov sin, 2 1 Kapiteljske ul:ce 11. cronp. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m,srednji zračni tlak 736'C mm. ; g : fiis op,i-3 j ao vanju Stanje barometra v mm. Temperatura po Oolzijn Vetrovi Nebu a t . •p e 6 rt £ rt X ► 11 9. zveč. /34-5 16 brezv. jasno gl 7- zjutr. 12. popol. 32-9 732-2 131 3-4 | si. svzli. ' si. jug oblačno dež 25 2| 9. zveč. 731-6 | 2 2 | >1. sever dež „1 7. zjutr. | 73 i-O ' [2. popol.j 731-6 141 3-3 | hI. jjvzli » dež oblačno 121 oiou/ijii itjiupuraiura sooote rsr, normale : - 1'6 . Srednja temperatura nedelje 2 3", normale: —1-50. Vabilo na VI. redni občni zbor I. ljubljan. delav. konsumnega društva kateri se vrši «lnč 18. fcbruvj&rfjn 1900 ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2. Vs p o r e d: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Odobritev računov. 5. Volitev odbornikov, namestnikov, nadziral-nega odseka in njega namestnikov. 6. Sprememba pravil § 37. 7. Razni nasveti, pri katerih se pa opozarja na § 27. lit. k zadružnih pravil. K obilni udeležbi vabi 87 1 -1 predstojništvo. VABIL O na občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Stari Loki registr. zadruge z neomejeno zavezo , ki se bo vršil v nedeljo, dne 18, februvarija 1900 ot> 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Stari Loki. Vspore«!: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo računskega pregled o val ca. H. Potrjenje računa za leto 1899. 4. Volitev načelstva m pregledovalca in nji ga namestnika. 5. R>zni nasveti. V Stari Loki, dne 2. februvarja 1900. 9i i i Načelstvo. Oddati je s 1 majem lepo staxi0¥anje v I. nadstropji s petimi sobami in pritiklinami. Eventuelno se lahko deli v dvoje stanovanj z dvema sobama. Istotam je oddati takoj ali s 1 majem Srpo podstrešno stamnanjc k dvema sobama in pritiklinami. Natančneje pove hišni gospodar Alojzij Vodnik, kamnosek, v Kolodvorskih ulicnh v Ljubljani 88 1-1 v*ež i pustni krofi in 5 6 se dobe pri Jafeote Zalazmkt* 11» Starem trgu. s pekarijo v neki večji farni vasi na Dolenjskem, z lepimi velikimi prostori m z veliko napolnjeno ledenico, He pod ugodnimi pogoji daje na račun ali pa v najem. Več pove 8» 3_2 A. Kališ, zavod za posredovanje služb ▼ Ljubljani, Jurčičev trg. Služba cerkovnika S&B in organista je v Laporji pri Slov Bistrioi do 15. februvarija razpisana. Oziralo «e .bo posebno na take cecdijance, ki morej« voditi tudi večje zbore. — Plača dobra. si 2-2 Cerkveno predstojništvo. JPlinatl osečki dVh l s^pn t v r d k i BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—9 Lepo, ve^je stanovanje z razeledom v »Zvezdo«, v I nadstropju se odda za mesec m a j n i k na Kongresnem trgu Št. 5 . 79 3-2 HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup. Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja alez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Je4i, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za n&rejanje krvi, raztopljive fos-forno-apneue soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje koatlj. Cena steklenici 1 gld. 25 kr.. po pošti 20 kr. ved za zavijanje. Prosimo, da se vedno izrecno zahtevaHer-babny-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime , Her-babny" vtisnjeno z vzvišenimi čikimi in nosi vsak* steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti, Osrednje skladišče 107 (20 -13) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./l, Katserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „%ja is omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlou na Dunaju, III., Hauptstrasse 84, 3. Stlege, II. Stook, Th. 38. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kit|«wsm ^^»m^^m —~------------------ ------- MT^ftViit ji^iTifcVi »i \ nVViV-nAK »VjiiV« JflPtit"« SBCJK »S! 48 72 (10—;!) naznanja s tla je premestil svojo pisarno na Kongresni ^ i;;..^..jl,---—. - .. . - ————-------j*j Josip Kastelic krojaški mojster, v LjuMjiiisi, Todntkov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne Pristne liarške žlahtne mm hira \.**r i <:r,y- , • i (Klingelrolle. Hohlklingel llohl-; chockelroMe. Hohlroiie. Tu. Tu xv f.' Tu-Pfeifen. Krorrel, kakor tudi harške samice rnzpo-ilja s postnim povzetjem in jamči za dobre pevce in živi prihod. Kar ne ugaja, se v leku 8 dnij nazaj vzame. o7 4—4 Fran Garhas sv. Florijana ulice 3., Ljubljana. C«ni' - ,, Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v a\atrijski zlati renti pri e. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dhidende. — V polici sami zajamčena posojila In odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 558 26-8 generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske nlice št. 16, II. nadstr. m, mm m post-bno talarjev, površnik v Izdelujem birete, cingulvun in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prefastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, tla bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke —D!liaovt"j5t'm 'cr°ju> natančno po meri. 8(5 1 Zunanja naročila točna — Cene prim rno nizke. Delavnica kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih, ^ ^ stavbenih in galanterijskih del ' i H i fg >-j M mm . 3 €1 S V * *!, Sr iS PA V St. Vid nad Ljubljano 5. 8. 10 gld., pušice z zvončki /.n pobiranje miloščine, iz kositarja po ^ ^kl. 150, iz medenine po 5 t li 11 sij S u si, ii 1 i »a, i u s», Hranilne vloge na knjižice s 4%. Men air.ica. borzno posredovanje, posoj.la n vreti-nnstne papirje, menični eskompt, vinkuliranje sn 984 i!) r^zvinkuliranje obligacij. Jtasne železne ograje, vratu, omrržja -ta pokopališča itd. — 8 kritevjo ^ ijS Jj zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. 'Jhts™'* ««■«>1 'juv^-A na IMina-lii, 8.. KVerrmvasse S.^, Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budojevicah. Pardubicsli, Taboru, Benosavi lijlavi. Moravski Ostravi. —p^i 8> «« a? & i M is a, r> v a. Bue 1. februvarija. Skupni državni dolg v notar...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4....... Avstrijska kronska ren'» 4";0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4" „ . . ..... Ogerska kronska renta 4%, 200 ..... Avstro-ogeiske bančne delnice, G00 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld. . London vista ...... Ncmšk: drž. bankovci za JOO m. nem.dr?, veli 99- »9 99 98 98 94' 131 235 24-118 20 mark ........... 20 'rankov (napoleondor) . . Italijanski bankovci....... C. kr. cekini .......... Dno 1. febuuvarlja 3-2'/o državne srečkp i. 1851. JnO gld.. 6"/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . Državne srečke 1. 18K4, 100 gld. 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 2(X) k Tišine srečke 4"/„, 100 gld..... Hunavske vravnavne srečke 5" 23-62 ' 9 23 89 '> 0 11-39 160 -158- -2 0 50 97 80 140-50 257 - Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bauke 4°/0 . 96-10 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 87 50 > » južne železnice 3"!0 . 69 80 > » južne železnice 6°/0 . 100 70 » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 60 Kreditne srečke. 100 gld.......39.i-SO 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 350-— Avstrijskega rudečega križa srečke, tO gld . 42-60 Ogerskega » , » 5 » . 22 50 liud mpršt, bazilika-srečke, 5 gld..........1350 Rudoltove srečke, 10 gld. . , 59 — Saltnove srečke, 40 gld........173-— St. Genois srečke, 40 gld....... . —•— VValdsteinove srečke, 20 gld.......178 — Ljuliljanske srečke ..........49 — Akcije anglo avstrijske banke. 200 gld. . . 324— Akcije Ferdinandove sev. želez!, 1000 gl. nt. v. . 287 30 Akcije tržaškega Lloyda, 50.) gld. .... 77-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........25 — SploSna avstrijska stavbiussa družba . . . 08-56 Mornariška družba avstr. plan..........271-85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 301 — Papirnih rubijev 100 ................255-50 Nakup In prodaja. vsakovrstnih državnih pepiijov, Brr?k. denarjev itd. Zavarovanja za /.gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najnianjšega dohitka. — Froaoio za vs«ko žrebanje. KulaDtna izvršitev naročil na boril. MKfij&rnicna Uulmska orum „M K m C1 u I., WollzBile 10 in 13, D^naj, »te «&iT Pojasnila v vseli gospodarskih in IbiMOnih at»ar<.-., potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednovlni>i papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega ohrestovanja pri popolui varnosti »j a 1 o ->. 11 t. Ii ,jr J u v m i <•. -s ja