Leto LXVn., št. 128 Ljubljana, petek 8. junija 1934 Cena Din 1,- lznaja vsaJt dan popoktne, lsvzem&i nedelje ln praznike. — lnserati do 30 petit rrst a Din 2.-, do 100 Trst a Din U50, od 100 do 300 vrst a Din 5.-, večji lnaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTV0 LJUBLJANA, KnaUJeva ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3226 FRANCOSKO-ANGLEŠKI SPORAZUM Po skoro celonočnih pogajanjih je bil dosežen načelen sporazum med Francijo in Anglijo glede nadaljnih pogajanj za razorožitev Ženeva, 8. junija, r. Pogajanja, ki so se pričela že v sredo med Barthoujem, Edenom in Normanom Davison; in ki so imela namen premostiti gla\ na nasprotstva v naziraniu Anglije in Francije glede razoroži t ven ega vprašanja, so dovedla, kakor naglašajo danes, do nekega sporazuma, ki omogo-ga odgodi tev razorožit vene konference in nadaljevanje diplomatskih pogajanj. Konferenca med omenjenimi državniki je trajala včeraj ves dan in skoro vso noč do 2. zjutraj. Kakor zatrjujejo, so ta pogajanja ob posredovanju ameriškega delegata privedla do tolikega zbližanja, da bo na današnji popoldanski seji glavnega odbora razoroži t v ene konference predložena skupna francosko-angleška resolucija. Zatrjuje se, da je pri teh pogajanjih igralo veliko vlogo vprašanje povratka Nemčije v Ženevo, vendar pa podrobnosti dosedaj še niso znane. Vsekakor pa je značilno dejstvo, da je Barthou, ki je nameraval drevi odpotovati iz Ženeve, odgodil svoj odhod in ostal v Ženevi do sobote zvečer. Mala antanta in Rusija bosta podprli to akcijo Istočasno so se vršili važni razgovori med zunanjimi ministri Male an-tante Benešem, Jevtičem in Titule-scom. s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Lit vinovim. Tudi ti^ razgovori so trajali do 2.IS zjutraj in so dovedli do soglasnega sklepa, da bodo države Ma4e antante in Sovjetska Rusija pristale na predloge, ki so jih sestavili na svoji sinočnji konferenci Barthou, Eden in Norman Daviš. Kakor se v teh krogih doznava, urejujejo ti predlogi osnovne probleme varnosti in razorožitve. Na današnji seji glavnega odbora razorožit vene konference bo tudi v posebni resoluciji izraženo upanje, da se Nemčija vrne v Ženevo. Računa se s tem, da bo raz-orožitvena konferenca po odobritvi francosko-angleškega predloga odgođena 7a dva do tri mesece. Nemci se zopet izmikajo Berlin, B. iiuiija. r. Oficiozni dopisni urad objavlja komunike, v katerem se bavi s poročili inozemskih listov, da je nemški delegat v Ženevi razpravljal o sklenitvi varnostnih paktov in o možnosti povratka Nemčije v Ženevo. Komunike označuje te vesti za netočne, poudarjajoč, da Nemčija nima povoda menjati svojega stališča, ker vzroki, ki so bili merodajni za to. da je Nemčija zapustila Ženevo, še nadalje obstojajo. Tudi če so dogodki v Žeoevi krenili v tako smer, da bi bil povratek Nemčije zaželien, Nemčija tega vse tako dolgo ne more storiti, dokler francoski zunanji minister izjavlja, da je ostalo stališče Francije neizpremenje-no. Pri tem gre za nadaljevanje diskriminacije Nemčije m zato je nemška vlada trdno odločena, da se ne vrne v Ženevo vse tako dolgo, dokler ni izvedena popolna enakopravnost Nemčije v smislu pogajanj, ki so se svoje-časno vršila med Anglijo, Italijo m \emoiio. Konferenca bo odgođena za 2 do 3 mesece London, 8. junija, r. Današnji listi mnogo bol t optimistično gledajo na dogodke v Ženevi, kakor včeraj m mislijo, da so s sporazumom, ki je bil dosežen na pogajanjih med Edenom, Barthoujem in Normanom Da visom, odstranjene glavne težkoče. Seja predsedstva razorožitvene konference, ki bi se imela vršiti danes dopoldne ob 10JO. ie bila zaradi teh pogajanj odložena na popoldne ob 14.30. Glavni odbor razorožitvene konference se bo šesta! ob 16. in bo na tej seji predložena skupna francosko-angleška resoh*-cija. ki predvideva odgoditev konference za 2 do 3 mesece ob nadaljevanju diplomatskih pogajanj. Velik napredek Pariz, 8. junija. AA. Po poročim iz Ženeve so se na snočnji skupni večerji gg^ Edena, Barthouja, Pietrija, Massi-grlija in Normana Davisa, ki je trajala čez polnoč, sporazumeli o rradaljnem dem razorožitvene konference. Poočeni krogi tolmačijo ta načeferi sporazum kot velik napredek. Po drugem poročilu iz Ženeve, sta delegaciji USA in Francije sklenili popoln sporazum o bodočem delu razorožitvene konference. Danes dopoldne bodo skušali ta francosko-ameriški sporazum razširiti tudi na druge države. Dočim so ženevska poročila »Marina«, 2>Exoelsiorja« in > Petit P a risi en a« optimistična, in napovedujejo, da je že danes ali jutri mogoč sporazum velikih sil o razorožitveni konferenci, poroča >Echo de Pariš« (poročevalec Pertinax) doslovno in kategorično: Snoči ob 12. so v Ženevi sklenili sporazum o razorožitvi. Sestavili so načrt skupne angleško-francosko-ameriske resolucije. Toda dobro poučeni krogi trde, da ne gre za temeljna vprašanja, marveč da se sporazum nanaša na nadaljni postopek in da predstavlja samo načrt o nadaijnem delu konference. Načrt re- solucije pošljejo londonski in pariški vladi v odobritev. Na kraju pravi Per-tinax, da bo predsednik francoske vlade Doumergue danes dopoldne o tem vprašanju izrekel končno besedo Francije. Mussolini se sestane s Hitlerjem Pariz, 8. junija. AA. Po poročilu iz Rima je predsednik vlade Mussolini odpotoval iz Rima v Romagno. Tu ostane, kakor pravi poročilo, najmanj teden dni. Ni izključeno, da bo Mussolini izkoristil svoje bivanje v Severni Italiji za to, da stopi v osebne stike z nekimi tujimi političnimi osebnostmi visokih položajev. Današnji »Exce1-sior« poroča iz Berlina, da se Mussolini sestane s Hitlerjem. List pravi, da bo ta sestanek prihodnji teden nekje v Gornji Italiji. Vojaški puč v Litvi]! Bivši predsednik vlade Woldemaras je s pomočjo vojske prevzel oblast in odstavil tudi predsednika republike Tilsit, 8. junija, r. Kakor poročajo iz Kovna, je bil v pretekli noči izvršen vojaški puč. Vojaštvo ima vso oblast v rokah. Predsednik republike Smetona se je začel pogajati z uporniki. Konigsberg, 8. junija, r. Potniki, ki so prispefi iz Utvije, pripovedujejo, da je bil v K ovnu v preteku noči izvršen vojaški poč. Vse telefonske in brzojavne zveze z Utvijo so prekinjene. Po teh vesteh je organiziral ta pno bivši ministrski predsednik Wo1demaras, ki je bil interniran, a je sinoči iznenada prispel 7. letalom v Kovno ter skupno s svojirrv pristaši, med katerimi je tndi mnogo generalov litovske vojske, prevzel oblast in ostavi I vlado Tubelisa. \Yoldemaras se je naselil v prostorih glavnega generalnega štaba ter sam stopil na čelo nove vlade. Vojska se mo je takoj pridružila in zasedla vse javne urade. Po nepotrjenih vesteh so vsi člani dosedanje vlade Tubelisa aretirani, ker niso hoteli prostovoljno podati ostavke. Sicer vlada v mestu popoln mir. Predsednik republike Smetona .je pričel pogajanja z Woldemarasom, ki pa je odklonil vse razgovore in stavil predsednikn republike kratkoročni ultimat, zahtevajoč njegov takojšnji odstop. DollSussu gori pod nogami Atentati in eksplozije se množe — Popoln razkroj v avstrijski vojski - Vsi obrambni ukrepi nič ne pomagajo Dunaj, 8. junija, r. Kljub vsem strogim ukrepom vlade niso prenehali atentati, s katerimi ogrožajo nasprotniki režima javni red in mir. r>nevno se dogajajo razne eksplozije, ki povzročajo med prebivalstvom veliko razburjenje, a v največ primeriti oblasti storilcem sploh ne pridejo na sled. Tako je v noči od 6. Da T. junija eksplodiral p v veži hiši deželnega glavarja Reatberja v L»angenrohru peklenski stroj, v katerem je bdio sedem do osem kg eksploziva. Eksplozija je bila strahovita. Del bdfte je porušilo in so bili trije prebivalci smrtno nevarno ranjeni. V sredo ponoči je eksplodiral peklenski stroj v transformatorju mestne elektrarne na Dunaju. Transformator je bil hudo poškodovan m je bdi ves okraj mesta vso noč v temi. V zvezi s tem so aretirali nekega narodnega socialista, ki je imel rane na roki ki pri katerem so našli dinamitne patrone. Postavljen bo pred naglo sodišče. V isti noči je nastala huda eksplozija v domu krščanskonemškega telovadnega društva v Solnogradu. Telovadnica je precej poškodovana in znaša škoda nad 50.000 šilingov. Prav tako so neznani storilci pognali v zrak tudi leseno tribuno na letnem telovadišftn. Ker oblasti niso mogle izslediti storilcev, so aretirale večje število narodnih socialistov in socialnih demokratov ter jih odvedle v koncentracijsko taborišče. Nemiri na graški univerzi Gradec, 8. junija, r. Včeraj je prišlo na eraški univerzi do velikih nemirov med DoUfussovimi in hiti?rj evskimi študenti, v* pretep« je bdlo 6 dijakov hudo ranjenih ia so jih morali prepeljati v bolnico. Šeie, ko je policija vdrla na univerzo, ao mogli napraviti red. Celi oddelki vojaštva dezertirajo Dunaj, 8, junija, r. Veliko raaburjienje v vladnih krogih izzivajo poročna o vedno bolj se nroožečih disertacijah avstrijskih vojakov. V Sotnoeradu sta dezertirati dve ceh četi tamošnje posadke, ki sta z vso vojno opremo odkoraka4i na Bavarsko. Sledila jima je tudi baterija topništva. To je tem bolj značilno, ker so iz vojske po februarski revoluciji odstranili vse nezanesljive elemente in izpopolnili avstrijsko vojsko z na.jzanes-Itivejšimi heimwehrovci. Ti dogodki pa tudi dokazujiejo. da se avstrijska vlad« ne more prav ni? zanašati na avstrijsko vojsko. Rohm na dopustu Berlki, S. junija. AA. Državni minister ki načelnik štaba napadalnih oddelkov Roehzn je odšel na daljši bolezenski dopust. Da preprečijo napačna tolmačenja, so izdali komunike, da prevzame Roehzn po končanem zdravljenju, ki so ga odredili zdravniki, vnovič vse svoje dosedanje dotz-nosti. Hitler zadovoljen Berlin, 8. junija- AA. Državni kancelar Adolf Hitler je sprejel snoči barona v. Lersnerja, ki mu je poročal o ženevskih pogajanjih s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem. V zvezi s sporazumom o plebiscitu v Posaarju je državni kancelar Hitler poslal državnemu podkancelarju v. Papenu pismo, ki se mu v njem zahvaljuje za delo posebnega komiserja države za posaarsko vprašanje. Silna vročina v Bolgariji Sofija. 8. junija. AA. Bolgarska agencija poroča: Na Bolgarskem pritiska nenavadna vročil hi. Temperatura .ie dosegla 40 stopinj. Gombos o vojni nevarnosti Budimpešta, 8. junija. JJL Madžarski korbtro poroča: Predsedniku vlade Gom-bosu so včeraj v Dieru na svečan način izročili diplomo častnega meščana. Pri tej priliki je imel predsednik vlade govor, v katerem je med drugim dejal, da veruje v pravilnost svoje miroljubne politike, čeprav objema od časa do časa vojna panika Evropo. Človek bi moral imeti slabo mnenje o sposobnostih vodShrm državnikov v Evropi, če jkn ne bi prisodil, da bodo znali naposled vendarle resiti težka vprašanja sedanjega časa, m če bi se bal, da so zaradi teh vprasanaj segli po orožju. Gombos je mnenja da so oboroženi spopadi pogostokrat vir krivične rešitve mednarodnih vprašanj. Na kraja je Gombos izjavil, da politfte ne sme voditi čuvstvo, marveč zdrav razum in računica. Nov vijak za Codosa in Rossija New Yorfc, 8. junija. AA. S parnikom >Parisc sta prispela dva francoska mehanika in prinesla letalcema Oodosu in Ros-siju, ki sta nedavno preletela Atlantski ocean, nov propeler. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska oeeta. telefon ftt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351 Seja Narodne skupščine Važni zakonski predlogi -Preiskava o aferah pri Beograd. S. junija, r. Danes se je po daljšem odmoru sestala Narodna skupščina, da nadaljuje svoje dek). Današnja seja je bila v glavnem namenjena za določitev dnevnega reda, vendar pa se je razvila v intenpelacijsko debato, ki je bila mestoma zelo zanimiva, pa tudi vihar na. Po odobritvi zapisnika so sledila naj prvo poročila predsedstva. Prečrtani so bili ukazi o izpremembah v vladi, nato na objavljeni razni zakoni, ki so bili sankcionirani. Vlada je predložila Narodni skup ščini celo vrsto novih zakonov in mednarodnih konvencij ter pogodb Med drugimi je predložila v odobritev trgovinska pogodbe z Nemčijo, Grčijo in Turčijo, nadalje zakon o mestnih občinah trn zakon o i spremembi volilnega reda Sledilo je črtanje večjega števila in terrpelacij. Med drugimi je vložil interpelacijo bivši prometni minister Andra Sta nič, ki je že v proračunski debati doka zoval, da je bila država pri sklepanju pogodb sa zgradbo železnic oškodovana - Interpolacijska debata — gradnji železniških prog Vračajoč se na svoje takratne navedbe je zahteval, naj se proti bivšemu ministru Lazaru Radivojevićii uvode preiskava. Za svojo interpelacijo je zahteval prvenstvo. V odgovoru je ministrski ;>roise*1niJk pristal na zahtevano prvenstvo, obenem pa sporočil, da je vlada ne plede na to že določila posebno komisijo, v kateri so najboljši strokovnjaki iz prometnega ministrstva, ministrstva za zgradbe, financ nega in pravosodnega ministrstva Ta ko misija, ki ji načeluje pomočnik prometnega ministra Semjanovič. bo preiskala in proučila vse sklenjene pogodJbe in na podlagi tega poročila bo vlada sklepala o nadaljnjih korakih. Obenem pa je vlada že izdala vee potrebne ukrene, da se držav' eventualno povzročena Skoda povrne Med drugimi interpelacijami je bi*a tudi interpelacija, ki zahteva, naj se v državnih uradih preko poletja uvede zopet ne-deljeni delovni čas, ker od sedanje delitve nima nihče nobene koristi. Seja ob uri, ko to poročamo, še traja. Rudniški nameščenci so zborovali Energičen protest proti nameravani okrnitvi že itak skromnih socijalnih pridobitev Trbovlje, T. junija V nizu protestnih zborov, ki jih te dni prirejajo strokovne organizacije pri vat nih nameščence/ širom dra%*ske banovine proti predlogu delodajalskih abornic, da bi se spremenil obrtni zakon v škodo nameščencev, se je vršil snoči ob 19. uri tudi v Trbovljah velik protestni zbor privatnega nameščenstva rudarskih revirjev, na katerem so zbrani nameščenci možato in odločno z ogorčenjem zavrnili vse poskuse, da bi se jim poslabšale že itak skromne socijalne pridobitve. Protestno ziborovanje je pričalo, da se privatni nameščenci v današnjih kritičnih časih težke socijalne in gospodarske krize dobro zavedajo velikega pomena svojih stanovskih organizacij, bre^ katerih bi bili gotovo že oropani vseh v dol gih desetletjih z velikim trudom in žrtvami pridobljenih socijalnih pravic Zborovanje je otvoril predsednik osrednjega odbora Društva rudniških nameščencev tov. Franjo Volčanšek, ki je uvodoma pohvalil zavednost članstva, kai izpričuje velika udeležba, ki dokazuje, da se nameščenstvo dobro zaveda velike nevarnosti, ki mu preti s predlogom delodajalskih zbornic. Delavska zbornica je prejela zaupne informacije ia &o delo-dajalske zbornice po daljših posvetovanjih ministru za trgovino in industrijo predlagale, da bi se brez nadaljnjega spremenile med drugim v obrtnem zakonu tudi socijalne določbe, ki globoko zadevajo interese nameščencev. Po zamisli incijator-jev naj bi se uveljavil ta predlog na tihem potom zaupnih intervencij, ne da b: delavstvo in nameščenstvo za to vedelo, predno ne bi bilo postavljeno pred klflle-no dejstvo. Toda privatni nameščenci so pravočasno zvedeli za namero delodajal-sih zibornic, zato so se dvignili povsod in tako tudi v rudarskih revirjih kot en mož v obranubo svojih težko priborjenih socijalnih pravic, proti katerih okrnitvi z največjim ogorčenjem protestirajo Privatnemu nameščenstvu je znano, da so se delodajalci že od vsega početka upirali socijalnim določbam novega obrtnega zakona, da so iskali vsa mogoča pota in načine, kako bi ga spremenili v škodo nameščenstva. Toda nameščenske strokovne organizacije so bile budno na straži in danes lahko mirne duše Ln s ponosom na-glasamo, da se imamo baš nameščenskim organizacijam zahvaliti, da dosedanja prizadevanja delodajalskih zbomic v pogle d minister trgovine in Industrije pri svojem prvotnem pooblastilu, ki mu dovoljuje korigirati le napake in slabo stilizirana mesta obrtnega zakona Nato se je razvila živahna dt*t>ata. v katero so posegali številni nameščenci z utemeljenimi predlogi, kako un fe kakšnimi sredstvi bi se namera delodajalskih zbornic onemogočila Večina nameščencev je bila mnenja, da je doHnost vseh me-rodajnih činitelje v na upravi države, da že v naprej zavrnejo vse take in enake nesoci jalne poskuse gospodarsko močnih nad socijalno slabotnimi državljani, čimer se bo v veliki mer: omilila in olajšala težka gospodarska kriza, ki se s slabšanjem socijalne zakonodajo le še po-ostruje. Prav zato je nujna dolžnost vseh državnih krmilarjev, da zaščitijo socijalno šibke, toda gospodarsko tvorne državljane, ki so in ostan«*jo najboljša jamstvo *a gospodarski napredek in miron razvoj velike in močne Jugoslavije Prepoved izvoza pšenice v Bolgari Si Sofija. S junija AA. Bolgarska agencija poroča: Ministrski svet je prepovedal izvoz pšenice Prepoved ie nastala zaradi suše ki odraža letošnji pridelek Slaba letina v Ameriki VVashington, 8. junija. A A. Letošnji žitni pridelek bo najslabši v zadnjih 25 letih Predsednik Roosevelt je napovedal, da bo treba zaradi suSe zaklat' vpč milijonov g-lav živine. Hiša se podrla na goste Valencija, 8. junija. A A. Tu se je porušila hiša. v kateri se je nahajal pivnica. V hipu nesreče je bila pivnica polna gostov Doslej so ugotovili !4 mrtvih Izmed 20 hude ranjenih so moraM dva prepeljati v bolnišnico Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA fK-viie: Amsterdam '2312.07 - 2323.43 Berbn 1314.08 - 1324.83 Rrjw?li 796.63 -JW.57. Curih 1108.35 - 1113.8?). London 172.13 — 174.13 Newyork 3380 50 340R.76 Pariz 225.15 - 226.27 Proea 14195-1428' Trst 295.18 — 297 58 fpremija 28.5 od*U Avstrijski Milino v privatnem klirin^ni 9on —9.30. INOZEMSKE BORZE. Curih. 8 iunrja. Pariz 20.315. bond >r 15.60. Newyork 307 50. Bruselj 71.875. Milai 26 675. Madrid 42.10. Amsterdam 208.60. B ■ lin 116.87, Dunai 5760. Praea 12.815 V-sava 58.125. Bukarešta 3.05. Velesejem se bliža zaključku Kupčije gredo v splošnem dobro — Skupina francoskih bojevnikov na velesejmu JUTRI PREMIERA VELEROMEDIJE » LJUBIM TE po gledališkem komadu »Sin iz Amerike« * ANNABELLA ELITNI KINO MATICA ALBERT PREJKAN Preizkuševalnica za tekstilno industrijo Edina preizkuševalnica v državi, njena važnost za našo industrijo in trgovino Ljubljana, 5. junija. Se tri dni in letošnji pomladanski velesejem ae zaključi Kijub teikim časom, ki jih preživlja zlas ti naše gospodara t vo, je naš vekaejem zopet pokazal, kako potreben je, če hočemo biti z zunanjim svetom y tesnih stikih in mu pokazati sadove svojega dela. Zadnje dni je oviral poset dež in govorilo M je že, da bo velesejem podaljšan, kar pa ni res. Končno se nas bo menda nebo usmililo, da bo nehalo deževati in tako lahko upamo, da bo zlasti jutri in v nedeljo na sejmišču zopet tako ž vah-no, kakor je bilo zadnjo nedeljo. Kupčije gredo v splošnem dobro, kupci se zlasti zanimajo za preproge, vozove in pohištvo. Včeraj je posetila velesejem gospodinjska šola iz Male Loke na Dolenjskem, danes pa večja skupina solunskih bojevnikov iz Francije, ki poročamo o njih tudi na drugem mestu. Francozi so si z velikim zanimanjem ogledali vse paviljone in na^up :i mnogo drobnih spominov na naš velesejem že v prvi vrsti jo treba prirnomlriti, da bi bil velesejem takorekoč brez ropa — da ne rečemo brez glave —, če bi ne bilo na njem vesel ičnega prostora. Pri tem se ne da nič spremeniti niti s pripomiba-mi; na velesejanu vlada takšna imenitna harmonija kot v božjem stvarstvu. No, reporter vam pa vseeno lahko zaupa, da ne gTe zamenjavati veselionih paviljonov s razstavnimi. V orijentacijo naj vam služi naslednja situacija: Na vesel ion i prostor lahko prideš od severa, ju-sra in vzhoda. Ne smete misliti, «1a ima sam veselični prostor dva vboda in da lahko nanj pridete tudi od glavnih vhodnih vrat — le po naključju. Mnogo je izvoljenih in poklicanih, zato bi bilo pri vhodih na veseliccii prostor tesno, četudi bi jih bilo še 90. Vse poti drže v Rini, na velesejanu pa v Latterma-nov drevored. * V Ljubljani smo imeli te dni vesoljni potop — nikakor ne v minijaturi. Vendar optimizem ni utonil na velesejmu in na ve6eličnem prostoru niso izvesili črnih zastav. Žalostno je pa bilo, saj se ni vrtel vrtiljak, izlatih deklet nismo ščipali Ln niti ne trgali hlač — obeh spolov — na toboganu Včeraj popoldne smo doživeli čuiež. žarelo je sijati solnce. Pomislite, niti deževalo ni več. Takšne dogodke pri ii as proslavljamo, posebno, ko ima/mo vele>ejt_:n. Od vzhoda, severa- in juga so pričeli prihajati ljudje na velesejem in troje vrat je bilo premalo. Vsi so bili oboroženi z dežniki, kot da je bil na velesejmu kongres marelarjev. S tega kongresa so poslali pozdravno brzojavko svetcu Eliji. * Veselicu i prostor = vrtiljak, zlata dekleta, pasji, odnosno živalski paradiž, avtodrom, tobogan, strelišča in neštete pasti za okrogle dinarje, restavracije, klobase, čevabčjči, čokolada in zabavni filmi pod nemilim nebom. Ta imenitna enačba pa ima še mnogo neznank, ki jih je treba poiskati. Vendar ni treba nikomur »vleči« kvadratnega korena, pač pa dinarje iz 'žena. In to je najlepše v imenitnem človeškem življenju — vsa druga filozofija je pred tem polomija — vleči denarce iz žepa za dobre namene, za blagor skromnega srca in okroglega trebuščka. K temu lahko le pripomnimo, da ljudje najdejo v velesejemskem Pratru mnogo več ve- Ljushljana, 8. junij a. Prva bolgarska komedija na našem oćrul To literarno novost nam je pripravil Rasto Pustoalemšek, eden najstarejših in najbolj agilnih propagator je v bolgarske kulturne vzajemnosti. Hvaležni smo mu za to dejanje in samo želimo, da sledi njegovemu vzgledu več naših prevajalcev; hkratu pa se menda lahko nadejamo, da najde pot na bolgarske odre tudi naša, jugoslovenska in posebej še slovenska drama. Da se zaveda vsa naša javnost velikega pomena čim ožjih duhovnih stikov z Bolgari, je dokazala snoči polna hiša dramskega gledališča, živo zanimanje za prvo bolgarsko odrsko delo v slovenščini in topli sprejem novosti po naši publiki. Prevajalec Pust osi emšek je iz bolgarske književnosti izbral komedijo, ki nam je brez tipično nacionalnih, folklorno, miselno in čustveno bolgarsko svojskih lastnosti takoj izlahka razumljiva in užitna. St. Lu Kostov, plodoviti bolgarski dramatik, je s svojim »Goljemanovim« zajel čisto vsesplošno, nekako mednarodno snov. Politično karierstvo, stremuštvo po najvišjih klinih, po imenitnosti in vplivni moči je naslikal v močno razgibanem dejanju treh aktov kajpak v čim bolj zabavni in satirični obliki. Ker obvladuje Kostov živ in vedno naravno tekoč dialog, ustvarja jasne in igralski učinkovite značaje ter zna dejanje stopnjevaje vzdrževati v napetosti do kraja, mora njegova komedija, ako se dobro igra, dosezati uspeh pri publiki, ki se vedno rada smeje, zlasti pa škodoželjno smeje. Med Bolgari je žal »Goljemanov« baje »največji uspem kar jih pomni Bolgarija«; tako poroča naš Gledališki Ust. V Ljubljani smo videli že nekaj po snovi in miselnosti sorodnih komedij in kdor se je naslajal v zadnji dobi ob Nu-šičevi ^Ministrici« ali ob >Winzigu« ali celo ob Cankarjevem Za narodov blagov«, bo ponovno užival ob krotkejšem Golje-manovem. Režiser g. prof. O. Sest je izkušal čim bolj izkoristiti zabavno satirično stran komedije in z vsemi sredstvi izraziti misel ,da kdor previsoko zleti, tem niže pade. Celo slika junakova se postavi pokonci, ko je Goljemanov v svoji nadi že na cilju, sam ministrski kandidat takrat vzraste mahoma visoko nad ti omi, a končno se vdre globoko pod tla, ko se njegova nada razprši v nič. Cisto teatralno stran pa je še posebej po vda rila režija s figuro narodnoga poslanca čavdarova, onemoglega starčka, ki se lovi za Goljemanovo hčerko selja kot izgube denarja in da vlačijo iz žepov tudi kače. * Večen spomenik zasluži, kdor je spoznal, da So najrazličnejše priprave za premikanje ter vrtenje ljudem v največjo zabavo. Vrtiljak je v dvojnem pomenu besede nebeški izum — ker bi ga morali imeti tudi v nebesih Ln ker je pač na njem ta/ko imenitno. Reporter se je razjokal od žalosti, ker ne more biti v kofcl devic, ki uživajo tako blažene trenutke na lesenih konjičkih na vrtiljaku. Tako jih stiskajo, da jim pokajo lesena rebra, ^c bolj imenitno je na toboganu. Na premikajočih se stopnicah so zopet najbolj srečne dame, zlasti one v ozkih krilih. Najbolj imenitno je, da se jim nikamor ne mudi, če lezejo za njimi moški. Višek duhovitosti je, da se lahko dame pripeljejo na toboganu po tekočem jermenu z nogami kvišku. Vsaj njim se zdi in k temu pač ne moremo ničesar pripomniti. Pri avtodrotmu in na njem najdeš marsikakšno idejo. Zakaj bi n. pr. ne preuredili ter modernizirali naše cestne železnice v avtodrom?! Tako d ob ič.kan osnega podjetja še ni videl svet. »Samo« 5 Din za nekaj minut! Denar sploh ne igra nobene vloge, glavni pomen imajo karamboli. Naš tramvaj bi se naj torej pobrigal za številnejše karambole. Predlagamo voznice namestu voznikov. Izkušnje kažejo, da karamboli katastrofalno naraščajo, če je vsaj ena šoferka na avtodromu. • Reflektorji ožarjajo zlate, odnosno bronsirane Venere. — Gospoda, izvolite si pobliže ogledati! Vidite, vsa je zlata, tudi noge! Pa čepica je njena edina obleka! Vi, otroci pa na »ringelSpil«, to je samo za odrasle! Pri predstavi boste videli zlate Venere gole, ker ne potrebujejo obr lek. Vstop je dovoljen samo odraslim, nad 20 let starim. Izvolite, predstava se takoj začne! — Zlate Venere mežikajo, sicer so pa izredno dostojanstvene, čeprav so podobne mikavnim dekletom iz Rožne doline. Krepostni možje imajo svet strah pred temi božanskimi bitji, zlasti v spremstvu žena, ki bi jim nedvomno štele v zlo. če bi vedele, da so hodili skrivaj otipavat zlato kožo. Reporter lahko le pripomni, da se za zlato kožo skriva marsikaj, česar niti ne slutijo oni, ki hodijo občudovat uboga dekleta. Na velesejmu se pripravljajo tudi na vojno; i bombe« mečejo možje s takšno vnemo, da jih podjetni možakarji, ki sučejo jezike vprav divje — seveda nemško — komaj sproti zalagajo s »strelivom*. Na velesejmu je nešteto izumov, a najimenitnejši je ta, kako se najlažje iznebiš dinarokov. Najbolj originalno izvabljanje dinarjev je pa domači izum. če zabiješ 10 om dolg žebelj v bruno s tremi udarci, dobiš košček čokolade. Zaradi tiste čokolade ne bo nihče trpel na zaprtosti, še marsikje dobiš čokolado za nagrado in povsod res zasluženo. Skoda, da ne pridejo na tako lepo misel še kje drugje, da bi vabili ljudi na tekmovanje s kladvi ali lopatami. Na primer, kdor bi znal bolje sukati lopato, bi mu ne bilo treba plačati za to čast, drugi bi pa naj plačali. Tekmovali bi lahko na cestah ali v Ljubljanici. No, zdaj bo treba odložrti pero in zopet vzeti v roke dežnik. j Vjeno, zaljubljeno v krepkega mladeniča. ' Uspeh teh zunanjih trikov v komediji, ki noče biti docela verjetna, je seveda na gledalca zmerom popoln: smeje se in zadovoljno ploska. Naslovni junak Goljemanov, narodni poslanec, bivši učitelj, bogat posestnik treh hiš in posestev, a hkratu umazan skopuh, smešen častihlepnež, komedijantski pozer, ki ga končno duševno ubije megalomanija, je našel izvrstnega predstavljal ca v g. Cesarju. Včlovečil je že več enakih značajev in tudi Goljemanov z vso svojo govorico in s celo vrsto značilnih potez mu bo prinašal mnogo priznanja hvaležnih smejale ev. Druga velika uloga je zaljubljeni starec čavdarov, tekmec za ministrski stolec, a hkratu smešen snubač dekliškega rožnega popka. Igra ga g. Kralj z drastično karikaturo, ki Čim bolj povdarja razliko v starosti med snubljenko in snubačem ter izziva kajpak vsesplošno zabavan je. Tretja moška uloga je novinar Goril -kov, klečeplaz, vsevedež. a hkratu koristo-lovec. ki mu daje g. Jerman krepkega naravnega izraza. Živa tipa iz ljudstva sta malomestni župan g. Upeha v bolgarski narodni noši, pa gimnazijski ravnatelj g. Pluta, ki je ž njim zopet ustvaril prav imenitno šaržo. Vedno molčeči, plahi in družabno nepomagljivi uradnik Petranov je g. Brati na, kakor je bil včasih D-ulski; ostro karakteriziran urednik Sivk o v je g. Skrbinšek, zelo simpatičen Kirčev, ljubimec Vjene, g. Drenovec in, kakor vselej, prijetno neprisiljeno igran Goljemanov sinko g. Jan. Goljemanka, elegantna in prikupna, ga. Medvedova, ljubka in temperamentna ga. Vida Juvanova, primerno nasilna in hkratu preko plota škileča Petranovka ga. Ga-brijeJčičeva, lepa, po možitvi obupno stremeča vdova pa gdč. Boltarjeva . .. vse manjše ali večje sporedne uloge, med katerimi se pa trenotek pojavi tudi Nadka gdč. Slav6eva. Prav posebno pa je omeniti dve odlični ženski kreaciji: gospe Polonce Juvanove imenitno babico Gicko, gluho starko in pa famozno iHjevo, ženo ministrskega predsednika gospe Nablocke. Po obleki, govorici in kretnjah dva biseroka igralske umetnosti. Zaslužita polno priznanje. Komedija, ki se v ekonomiji oseb in v naravni utemeljenosti nastopov še ne drži najvišjih novodobnih zahtev, je oci-vidno prav ugajala in žela po vseh dejanjih dovolj živega priznanja, predvsem po zaslugah igralskega ansambla. Fr. G. I Francoski gostje v Ljubljani Ljubljana, 8. junija Smoči ob 2032 se je pripeljala v Ljubljano in izstopila na glavnem kolodvoru skupina izletnikov, članov združenja Fran-co-1 ougoslave in združenja Poilus d* Ori-ent, pod vodstvom g. Daulhiaca, predsednika zveze bivših solunskih borcev in predsednika društva Franco-Yougoslave, ki je že pred dvema letoma organiziral slično ekskurzijo v našo državo. Na kolodvoru so francoske goste pozdravili v imenu bana dr. Orel, v imenu župana dr. Grasselli, kot zastopnik mestne občine magistralni ravnatelj g. Šibenik in v imenu jugoslovenskih dobrovoljcev prof. Prezelj, v imenu komandanta dravske divizije pa podpolkovnik Popovi ć. Gostje so prenočili v hotelu »Metropol«, davi so si pa ogledali mesto in odšli pred Napoleonov spomenik, kjer so položili k vznožju krasen šopek, nato so pa krenili na velesejem, kjer je vzorno urejena gospodarska razstava napravila nanje najboljši vtis. Ob 10.02 so se gostje odpeljali v Kranj. Poslovit so se prišli od njih na kolodvor francoski konzul g. RenJerand, prof. Jeras in prof. Prezelj kot zastopnika dobrovoljcev, prof. Lacroi.v v zastopstvu francoskega instituta, podpolkovnik Popovič za komandanta dravske divizije, ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar s tajnikom g. Va-laskom in drugi. Francoski gostje bodo v Kranju kosili, ob 13.05 se pa odpeljejo na Bled, kjer ostanejo ves dan, a jutri obiščejo Bohinj in izvir Savice. Francoske goste vodi po naši državi ravnatelj »Putnika« v Beogradu g. \nadimir Perše. OUZD v maju Ljubljana, S. junija. OUZD v Ljubljani je zbral statistične podatke o stanju delavskega zavarovanja v maju. Povprečno je bilo zavarovanih 50.465 moških (1740 več kakor v maju lanskega leta) in 30.781 žensk (+1970), skupaj 81.246 (+ 3710). Bolnikov je bilo povprečno 2040 (4- 385), ali 2.51°/ o. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22.65 (— 0.74%). Celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,840.284.80 Din ( + plus 36.679.60 Din). Konjunkturna zaposlenost delavstva se je zopet zboljšala. Letni prirastek napram maju lanskega leta znaša 3710, napram maju predlanskega leta pa 1276. Napram maju leta 1830, ko je bila konjunktura na višku, imamo pa še vedno nazadovanje za 20.498 zavarovancev. Razveseljivo je dejstvo, da letni diferencijal moških delavcev narašča, dočim je letni diferencijal žensk že več mesecev približno na višini 2.000. Sezijsko zboljšanje zaposlenosti je letos večje, kakor je bilo lani ob istem času. Število zavarovancev je letos od aprila do maja poskočilo za 3871, lani pa samo za 3366. Delavske mezde pa kljub naraščanju zaposlenosti zadnje čase padajo. Kljub temu je pa celotni zaslužek vsega delavstva večji, kakor je bil lani. Celokupna dnevna zavarovana mezda je narasla letos v maju napram maju lanskega leta za 26.679.60 Din. Samo še danes premiera ROLA-NJD OOUtAlf in KAV FRANCI S v prekrasnem filmu ..Moje hrepenenje, si Ti" Film izvanredno napete vsebine ZVOČNI KESO DVOR Preako Makar, je predsednik družine otvoril prostor, ki naj vse člane vežba. krepi in utr-juji? v vseh lepih vrlinah, ki so cilj naših strelskih družin. Po prvem predsednikove:-!! strelu so oddali častne strele še zastopniki raznih ustanov m gostie. nakar se je po zaključku streljanja blizu strelišča ob zvokih metliške godbe razvila priietna domača, zabava. Na veseličnem prostoru je spregovoril tudi gozdarski nadsvetnik g. Ružič, zastoonik predsednika strelskega okrožja v Karlovcu generala Pavlo vi ca, ki ni mogel pravočasno prispeti k otvoritvi. V daljšem govoru je pojasnil velik pomen strelskega pokre*a v predvojni Srbiji in sploh njegov pomen za nacionalno vzgojo ter pozval navzoče, naj se v čim večjem številu oklenejo tega viteškega društva Metliška strelska družina je prostor za strelišče iskala že dolsro. Lani smo streljali v Trnovou, kar pa je bilo predaleč. Končno je izbrala res idealen prostor v samem mestu in sicer v prijaznem Majlandu pri klavnici. Strelišče sicer nima potrebne dolžine, toda je za glavna streljanja takoj pol'eg sedanjega prostora okrocr 400 m dolga dolinica, ki bo lahko zadoščala vsem potrebam. Lopa, ki ima 6 m v kvadratu, je zgrajena tik pod glavno cesto. Zelo lična in močna je. Družini moramo čestitati, ker si ie v tr.ko kratkem Času postavila in uredila strelišče, a posebne moramo nohvaliti komandirja naše orožni ške postaje g. Gorjanca. DnrŽTii želimo mnogo uspehov! Kranj, S. junija. Banovinsko preizkuševaiišce za tekstilno industrijo je bdlo ustanovljeno pri državni tekstilni šoli v Kranju v začetku avgusta lanskega leta s podporo banske uprave, tekstilne industrije in Zbornice TOI- Naše tekstilne tovarne niso tolikega obsega, da bi same premogle drago aparaturo, ki je potrebna, za preizkuse van je tekstilnega materijala. Aparati, ki jih ima naša preizkajševainica, so najmodernejši; nabavila jih je tovarna Louis Schopper-Leipzag". Tarifne cene so izredno nizke, zato je promet preizkusevalnice v kratkem času tako narastel. da je izvršila dosedaj že nad 240 preizkušenj. Največ koristi od tega zavoda imata industrija in trgovina; istočasno pa se šolajo tu tudi učenci drž. tekstilne šole. Preizkuševalnica. ima vse mednarodne priznane aparate in strokovno izvežbane moči; dočim imajo posamezna industrijska podjetna samo po par aparatov. V preizkusevalmci se preizkuša predvsem kvaliteta surovega materijala po njegovi vlagi. trdnosti. raz težnosti. Važno je to zlasti v spornih primerih, ker so ugotovitve našega zavoda edino mero-dajne. Industrija na ta način pregleda surovi materijal, trgovci pa kontrolirajo izdelke tovamarjev. Vse to pa za izredno maJ denar. Za določevanje vlage služi kondicijonir-ni aparat z avtomatskim električnim temperaturnim regulatorjem in t Ritnico. Tvrdka pošlje prejo zaprto hermetično v pločevinastih posodah, da ostane vlaga neizpremenjena. Najpreje se stehta preja, predno jo prično sušiti v aparatu. Potem se suši kakih 5 ur. dokler teža preje ne postane stalna. Iz razlike v teži pred in šelenburgova ulica Ljubljana, 8. junija. Nerodno mi je, kadar me tujec vpraša, kdo je pač slavni Selenburg, da se po njem imenuje najprometnejša ljubljanska ulica Povem mu, da je bil bogat Nemec, ki je pomagal ustanoviti v Ljubljani ursu-linski samostan, nekdanjo pooemčevalni-co slovenskega ženstva; druge zasluge pa nima za naš narod. Ne zdi se mi primerno, da se zato Po njem imenuje ta ulica, saj samostan stoji na konou te ulice ob Kongresnem trgu. če je že res tako zaslužen, naj 6e po njem imenuje Nunska ulica, ki res drži ob samostanu; šelenburgova ulica, katere ime se tolikokrat izgovarja, piše in čita, pa naj dobi ime kakega jugoslo-venskega velmoža. Predlagam, da se preimenuje Šelenburgova ulica v Karadjordjevo Ulico; saj smo letos obhajali 1301etnico Karadjordje-vega ustanka in naj se Ljubljana tudi na ta način oddolži spominu ustanovitelja naše slavne vladarske rodov i ne. Hkrati bi še pripomnil, da se premalo skrbi za higijeno v tej ulici. Avtomobili dvigajo oblake prahu. Ali bi ne bilo mogoče teh par sto kvadratnih metrov namazati z oljem zoper prah, kakor delajo to v večjih mestih in tudi v nekaterih naših letoviščih? Mislim, da bi zato mestna občina še ne prišla na kant. Po tej ulici hodi dnevno mnogo šolske mladine, pa tudi tujci se zgražajo nad neznosnim prahom. Meščan. Iz Maribora — Pomočniški izpiti se bližajo. Kakor doznavamo, se bodo vršili pomočniški izpti krojaške stroke v nedeljo dne 24. t. m. ob 8. uri dopoldne- v prostorih okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru, Vetrinjska ulica 11-1. Opozarjamo kandidate vajence Ln va tenke krojaško stroke, ki so dovršili pred-■ i<> dobo, da se čim prej prijavijo v zadružni pisarni na Slomškovem trgu, kjer bodo dobili podrobna pojasnila. KartdidaJ ' naj s prošnjo prinese ttidi potrdilo^mojstra al; mojstrinie o dovršeni učni dobi in odpustnim obrtne nadaljevalne šol^. _ Mestni avtobusni promet na Maribor- ! ski otok. CM nedelje 10. t. m. dalje bodo av- j tobusi vozili na Mariborski otok provizorič-no s Trga svobode in sioer po sedanjem voznem redu. Avtobus bo krenil z omenjenega trga po Kopališki ulici. Tattenbachovi ulici. Glavnem trga in Koroški cesti do odcepka v Kamnici. Dos.edanja postaja na Glavnem trgu pa se je za Mariborski otok prestavila pred trgovino Ošlak na Glavnem trgu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Petek 8. junija: Bratje Karamazovi. Red B. Sobota. 9. junija: Goljemanov. Red A. Nedelja. 10 junisa ob 16.: Kul*unia prireditev v Crni mlaki. Letno qledahšCc v Tivoliju. Izven. Znižane cene cd 6 do 20 Din. Prva repriza komedije Goljemanov. ki nam slika pradvojno politično življenje v krosu nek osa poslanca v Sofiji, bo v soboto dn? 9. t. m. za red A. Druga predstava na novem letn°m gledališču v Tivoliju bo v nedeljo ob 16. — Ponovi se Golieva veseloigra Kulturna prireditev v Črni mlaki, ki je imela pod milim nebom še večji uspeh kakor pa na odru )**©■ dališča. Cene so znižane. Vabimo k številnemu posetu! OPERA Začetek ob 20 url Petek, 8. junija: Katja Kabanova. Red Četrtek. Sobota, 9. junija: Poljska kri Globoko znižane cene od ri do 2G Din. Nedeljska vprizoritev Verdijeve opere Trubadur v naši operi bo dogodek posebne vrste. V vlogi Manrica eostujo P**3 113 našem odru znameniti tenor Pavel Marion Vlahovič, ki sodeluje z največjimi uspehi po vseh naivečjih operah Evrope in Amerike. po sušenju se izračuna v procentih koli. čina vlage. * Važen je dinamometer /a določevanje trdnosti m razteznosti že izdelanega blaga. Aparat ima 2 skali: prva izraža trdnost blaga v kg, druga pa raz težnost v metrih oz. procentih. Trdnost se da izraziti tudi grafično s krivuljo. Ko se blago pretrga, se aparat avtomatično ustavi. Aparat je izdelan za motorski in ročni pogon. Podoben je diiuunomet«*r za prejo. Iti je zgrajen na istem principu. Važen je tudi elektriini t'TmoMat, fej ^luži za sušenje male količine preje ali blaga, ki jih potem preizkušajo v prvi vrsti kemično. Dalje je aparat za določtn-aiije ;>u*vua zavojev, čimveč zavojev ima preja, tem močnejša je. Za dok>ce\anje števila prej«* služi Schopperjeva tehtnica, sevilka preje se določa po različni debelosti blaga, cim večja je številka. tem tanjše je blago. Preizkuševalnica ima kar tri take tehtnice. Preja se odmeri, predno se prične s tehtanjem, na preciznem motoviki. Zelo važen je tudi aparat za določevanje enakomerno** t i preje. Vse to bi bili aparati za fizikalično preizkusevanje surovega materijala in blaga, ki jo izpopolnjujeta §e mikroskopska in kemična prerz-kušja. Preizkuševalnica ima svoj kemični laboratorij za kvalitativno m kvantitativno prezkušanje. Tu se preir.kušajo barvila, tu se določa, katere snovi so ponarejene, katere pristne, preizkušata se škrob, milo, sploh vse snovi, ki pridejo v poStev v tekstilni industriji. Laboratorij je kompleten in premore vsako analizo. Preizkuševalisce opravlja ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju, ki mru je podrejen laborant preizkuševališča. Trenutno gostuje stalno na Scaii v AUiaiiu, pravkar je tudi absolviral par gostovanj v Zanrebu in kritika mu pise prav. slavospe-ve. Vloco Leonore poje cra. Zinka K infccva. Ostalo zas^ho ,?mo žr* jafvSi. Pinonra kapelnik Neffat. režija |d ravnatelja Poliča. Po-vd ar jamo. da so vse vloge na novo zasodeiie in da je tudi insrenacij:i popolnoma nova. — Cene opernj zvišane. KOLKI) AR. Danes: petek, 8. junija katoličani: Meda rd, Svetin, pravoslavni liti. maja. DA N A s N J K PR IR tl> ITV B. Kino Matica: Ljubavno nor, m 1 lava ju. Kino Dvor: >Moje hr^pmnenje, si Ti<. DEŽURNE LEKARN L. Danes: Mr. Bahovec, Kongresni tre 12, Hočevar, Ljubiiana VIL. Celovška r^sta 34 in U star. Sv. Petra oesta 78. Hst»c*f sita Zaleti se človcu, če prehlastno je ali če jeclja, pa hoče hitro govoriti. Tudi kolce se nekaterim ljudem rado in je to nerodno, zlasii v družbi, kjer kaj velja bon ion. Lahko se pa človeku zaleti ali kolčne tudi na papirju, kar seveda ni greh zoper bon ton, je pa navzlic temu nerodno, ker » ljudje takemu zaletavanju ali kolcanfu smejejo. Včasih se človek v naglici zaleti tako posrečeno, da bi bilo škoda izgubiti cvetko, ki mu uide izpod peresa Tako je nekdo zapisal, da je bilo predavanje razmeroma dobro obiskano ter se ga je predvsem udeležila telovadnica. Kako prisostvuje telovadnica predavanju, če sedi predavatelj med predavanjem kje drugje ali pa tudi v telovadnici, bi vedel povedati menda samo tisti poslušalec, ki je to zapisal. Morda se mu je pa oglasita pesniška žilica in je mislil na kmeta, ki mu je svinjak z rilci natlačen. Še bolje se je odrezal prijatelj nekega predstojnika okrožnega sodišča, ki je v poročilu o premestitvi odnosno odhodu s\*ojega prijate-lja zapisal, da je zapustil dotični kraj šestletni predstojnik okrožnega sodišča. Tako mladih predstojnikov okrožnih sodišč na£ sodniški stan seveda ne pozna. Z Jesenic _ K proslavi SOletnire Sokola. Bakljada bo jutri zvečer ob 20. uri ispred Sol:olflk*ga doma. Zbor vsesa članstva, naraščaja in de-ce, stare nad 10 let. je ob 20. uri pred Sokolskim domom. Vsi sokolski oddelki se udeleže bakliade v civilni obleki s sokolskimi znaki. l>eca izpod 10 let se udHezi proslave samo v družbi svojih starcev. Vstopnice za večerno akademijo so bodo izdajale pri bla-cajni v Sokolskem domu v soboto zvečer od 18. ure naprej. Na akademiji nastopi savezna vzorna vrsta. _ Kolesarsko dru>tvo >Zarja< na J«**-*- nicah priredi v nedMio dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldn-e- otvoritveno propagandno kolesarsko dirko na 30 km. Start in cilj pred kolodvorom na Jesenicah. Vabijo se k dirki vsi prijatelji kolesarskega sporta, da v medsebojni orijateljski tekmi premerijo svoje moei. — V ponedeljskem iSlovencu« smo čitali rezultate mednarodnih koledarskih dirk na dirkališču 2. S. K. >Herines«. Poročevalec pravi, da je bil jeseniški dirkah znani inter-naoionaloc Valant Ivan d;sk\rilifiriran zaradi nesportn^rja vedenja na dirkališča. Ker se ta izjava lahko napačno toimači, bi bilo želeti, da se poročevalec ~Slov-mca? v bodoče bolj točno izraža. Valant Ivan, član jeseniške »Zarje«, se je z velikimi uspehi udel >ž;l že več mednarodnih kolesarskih dirk v inozemstvu, je od žiri j d zahteval, naj sodi dirko po mednarodnih kolesarskih pravilih, po katerih je bila dirka razpisana. Teca pa žirija ni hotela inpoštevati in ie dirkača Valan* ta izločila ter mu odvzela že priborj?no II. mesto; zato je Valant z eno samo neprimerno besedo izrazil nevoljo napram žiriji in ta mu je tudi za prihodnje tekme prepovedala start. Prva bolgarska komedija na našem odru Lep uspeh vprizoritve prvega bolgarskega odrskega dela v slovenščini SAMO 6E DANES FTLM LJUBEZNI EN LEPIH MELODIJ LJUBAVNE NOČI NA HAVAJU Evgenija Kal»-Arrowa poje prekrasne melodije Južnega morja VVERNER FDTTEKEK FEE MAjLTEN CARL DE VOGT Predstave ob 4-, 7. Vi in 9. Vi uri ELITNI KINO MATICA DNEVNE VESTI — Poaeben vlak ne bo varil v Beograd, V »redo smo poročali, da bo vozil t bo-feoto popoldne iz Ljubljane v Beograd poseben vlak v zvezi z iaredno skupscioo firžavoe »veze mestnih ushi*bea*cev. Skupščina pa odpaoe in zato odpade twii poseben vlak. — Velik stadion v Zagrebu. Za vseso-kolaki zlet v Zagrebu so zgradili velik stadion, ki so zanj porabili nad 300 vagonov materijala. V novem stadionu bo prosto** za 55.000 gledalcev. Sedežev bo 23.000, stojišč pa 32.000. Lož ima stadion 100 in vse so pokrite. Zagrebški stadion je modernej" si od praškega, podoben dunajskemu, kjer je prostora za 60.000 gledalcev. Na zagrebškem stadionu bo lahko nastopilo naenkrat 6.000 telovadcev. Stroški bodo znašali okrog 7,000.000 Din. — Nove zletne znamke. ZagTcbsa poštna direkcija je pripravila v zvezi s sokolskim zletom nove zletne znamke, ki bodo ▼ prometu od L julija do 31. avgusta. V promet pridejo tri vrste zletnih znamk, in sicer po 0.75. L50 in 1.75 s sliko prestolonaslednika Petra. Znamke po 0.75 in 1.75 se bodo prodajale za 25 par, one po 1.50 pa za 50 par dražje. — V Martinščici zgrade novo pristanišče. Ker je postalo sušaško pristanišče premajhno za naglo naraščajoči promet je posredoval sušašk' župan g. Ružič pri prometnem ministru, da hi se zgradilo v Martinščici novo pristanišče. Stroški bi znašali okrog 30,000.000 Din. Prometni minister je pokazal za ta načrt polno razumevanje. Te dni bo skLcana na Sušaku konferenca gospodarskih krogov, da se to vprašanje temeljito prouči. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, upadanje oblačnosti, nekoliko topleje vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura jc znašala v Skoplju 31. v Sarajevu in Splitu 27, v Zagrebu 25. v Mariboru 21.7, v Beogradu 21, v Ljubljani 20.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1. temperatura je znašala 12.5. — Vnukinja umorila deda. S31etni Ivan Tomljenovič iz vasi Konjsko brdo bi zu Gospića je živel s svojo ldletn ) Anko To-mičevo. Starec je skrbel za njo, vnukinja mu je pa gospodinjila. V Ameriki živi več njegovih sinov, ki so mu redno pošiljali denar. V, sredo ponoči, ko je starec zaspal, je pa vnukinja pograbila sekiro in ga umorila. Hotela se je polastiti njegovega denarja in res je dobila 3700 Din. V postelji so pa našli še pozneje 3000 Din. Bankovci so bili vsi okrvavljeni. Za ta denar Anka ni vedela. Orožniki so Anko aretirali. — Železniški čuvaj ustreljen. Na Železniki progi med postajama Bistrik in Pale blizu Sarajeva je bil ustreljen v sredo ponoči 35-letni železniški čuvaj Milan Gligo-revič. Kdo ga je ustrelil, ni znano. Ustreljeni čuvaj je pred smrtjo izjavil, da ga je ustrel 1 iz neposredne bližine odpuščen železniški delavec, s katerim sta bila sprta. — Dvigalo usmrtilo otroka. V Zagrebu se je pripetilo včeraj dopoldne težka ne-STeča. V hiši št. 3 na Kralja Petra trgu je dvigalo stlačilo štiri in pol leta starega dečka Stjepana Požgaje. Nesrečnega otro-čička so hoteli takoj prepeljati na kliniko, pa je že med prevozom umrl. — Grozen zločin. V vasi šekm» blisc Vrbovca je bil že 24. maja storjen grozen zločin, ki je pa prišel na dan šele v sredo. 201etni Matos Poljar je v sporazumu s svojo priležnioo umoril svojo 601etno mater, ki mu je hotela poiskati drugo dekle, da bi se z njo poročil. Sin je materino truplo zakopal ln taAo je ostal zločin dolgo prikrit- — žena zastrupita moža. Blizu vasi Kladar pri Derventi »o odtkrHi v sredo zvečer grozen zločin. V zapuščenem vodnjaku so našli razpadajoče truplo 431etne- kmeta Pavla Rebiča, ki so ga že <*va meseca pogrešali. Njegova žena Daca je trdila, da je odšel mo* v Srbijo na delo. V resniri je pa »ena moda zastrupila im vrgla njegovo trupln v vodnjak. Žena je imela ljubavno razmerje s vaškim gostiJ-čarjem Jakobom Kusorm. poleg njega je pa imela še druge ljubćke. Mož je bil ljubosumen in žena ga je zastrupila, da bi lahko nemoteno uživala življenje. Iz Ljubljane —li Boris Žiromik na zadnji poti. Včeraj popoldne sr» je vršil nocreb prerano HBT lega akademika Borisa Zirovnika iz Knal-lje^f ulice 2. kjer je ležal na mrtvaškem odru. Fr^d hišo žalosti je Akademski zbor zapel žalostinko >Beati mortaic, nato pa te žalni ©prevod krenil proti pokopališču Sv. Križa. Na zadnji poti je spremila pokojnega Borisa ogromna množica ljudi, mod njimi rajodličnejši predstavniki naše javnosti, številni akademiki in športniki. Pred kapelico ;e zapela Glasbena Matica >UeLiši nas. Gospod*, a ob odprtem iz robu Akademski zbor >Vitrred se povmec. Ginijivo so se poslovili od pokojnika v imenu Jadrana akademik Dušan Verbic". v imenu SK Ilirije predsednik dr. Lapajne. v imenu rurietov pa akademik Bercrer. Na ti rob so položili nešteto krasnih vencev, ki so iib poklonili številni Borisovi prijatelji, znanci, akademiki in športne organizacij«1 in sorodniki. Bodi pokojniku lahka zemlja! —Ij Na ribjem trgu je bil danes slabši dan- Rib je bilo sicer dovolj, vendar manj kot navadno. Sicer je pa sreča, da je bil sploh še založen z rečnimi ribami, ker je bil te dni onemogočen ribolov. Prodajali so celo žive ščuke in gospodinje ne smejo misliti, da »o na trgu nesveže ribe, ker adaj nekaj dni niso mogli ribariti. Ribiči so cialovfll ribe prejšnje dni in Jih hranili za prodajo zi^e v vodi. Lepo blago so tudi morske ribe, a prodajalci se niso posebno založili z njimi. Zdaj prodajajo nekaj časa skoro same male ribe, skuše, sardele, sardone in danes so imeli nekaj plavic. Cene so se ustalile. Lepe sardele prodajajo po 20 Din, male skuše pa po 18 do 20 Din. Sardoni so po 18 Din. Rezana palamida je po 36 Din, cela po 28. Imed ročnih rib je bOo največ Kak, ki jm že dolgo prodajajo Po stalnih cenah, po 26 do 28 Din. 2ab je btto tudi malo, vendar se niso podražile. Gospodinje so najbolj kupovale morske ribe. —Ij Ljubljanica je začela neznatno upadati, vendar se še ne bo tako kmalu odtekla, ker je pomoči še naraščala zaradi neurja Jez v Ljubljanici je prestal najhujšo preizkušnjo. Barje je še pod vodo. Včeraj popoldne je še voda narasla v primeri s 6tanjem dopoldne. Davi se je barometer precej dvignil. Vremenski poznavalci trde, da bo zdaj delj časa lepo vreme. Mislimo, da imajo vsi dovolj dežja, tudi oni, ki tožijo nad sušo, če ne dežuje dva dni. — Ij Vrtnarska in zidarska dela •»*> G-a daščici bodo kmalu končana, še ob Zalokar-jevi tovarni v (iradaški ulici bodo ured?li nabrežje, nasadili okrasno grmovje, zravnali te-ren, naredili pas ob cesti in obložili obrežje z rušo. Ob obeh bregovih so zgradili krasni perišfi, s kamnitim opornim zidom r>b bregu. K periščima drže zložne poti, d oči in so bile prei stopnice. Na obeh nabrežjih so nameščene originalne klopi, delno betonirane in lesene, zelo masivne, da jih ne bodo mocpli raizbiti niti najbolji divji ponočnjaki. V soboto štajerske ČREŠNJE tudi za vkuhavanje. — L6wy, Ljubljana, Kolodvorska št. 35. — Telefon 27-25 —Ij Anuabella. ta sladka filmska vila. se nam predstavi v filmski komediji >Liuibim Te«. Vsebina filma je zajeta iz znanega gledališkega komada »Sin iz xlmerike<, delo P. Webra in M. Gerbidona. Annabella je v tem filmu ljubka in vesela, ona je kot živa pesem in njen smeh je kot sanje. Ona je oča-rujoča žena. polna lepote in temperamenta, je kot drobna mala vila na filmskem platnu. V tem filmu nastopa z znanim igralcem Albertom Preieanom. Reži ral je film Carmin Gallone. —Ij Držama II. deška meščanska šola f Ljubljani VII priredi v nedeljo dne 10. t. m. razstavo risb in izdelkov deških ročnih del. Razstava bo v šolskem poslopju. Gasilska cesta 17, in bo odprta od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Vstop prost. —I j V ponedeljek 11. t. m. bo zadnji javni nastop gojencev šole Glasbene Matice koncem šolskega leta 19345-34. Na sporedu so skladbe, ki jih izvajajo gojenci klavirske šole, gojenci oddelka za čelo in solopetje, zatem pa so ansamibelski nastopi mladinskega zibora in orkestra. Spored je zelo zanimiv, vabimo starše, da prijpeljejo mladino k tej javni produkciji. Sporedi se že dobe v knjigarni Glas»bene Matice po 2 Din, sicer je vstop prost. —Ij Državni konservatorij pripravlja še IL opemo produkcijo, ki se vrši v torek dme 12. t- m. zvečer ob 20. v dramskem gledališču. Prepričani smo. da bo k. operna produkcija prav tako zanimala ljubljansko občinstvo kakor prva. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje po anižanih dramskih cenah na razpolago v operi pri dnevni blagajni. —Ij »živalca« zboruje. Veliko zborovanje rejcev malih živali, včlanjenih v društvu »vživalcic bo v nedeljo 10. t. m, v vrtnem salonu restavracije »-Pri šestici« na Tvrsevi cesti 8 ob 9. uri dop. s sledečim dnevnim redom: 1. O plemenski od-birL zlasti pri perutnini, predava inž. Wenko, kmet. ref. kr. banske uprave. 2. O gospodarskem pomenu kozjereje, predava inž. Jelačin, strok. ref. kr. banske uprave, člani društva »živalce« in vsi dragi rejci in ljubitelji malih živali so iskreno vabljeni k zborovanju. _Ij Nesreča. Ko jo davi 401etni hlapec Valentin Kokali, zaposlen pri prevozniku Kišarju v Ljubljani. *vpr?*rel konja v voz. ga te ta tako brcnil, da ie padel, pri čemer si ie Kokalj zlomil desno ključnico. Moral >e v bolnico. —li Bluze razno damsko perilo, torbice m rokavice najnovejše mode dobi*e le pri fcvrdki Miloš Karnirnik. Stari trg S Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zas tajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grrenčlce. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Joeefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c Zlet sokolske župe v Celju, ki bo 9. in 10, t. m_, bo po svoj em obsegu in vsebini prireditev, kakršne Celje menda se ni videlo. Spored obeh zletnih dni je naslednji: V soboto 9. t. m ob 14. se bodo pričele na G Laz i ji tekme moškega in ženskega naraščaja, ob 20. bo stafetni tek po mestu, ob 20.30 pa bo na G lazi j i (ob neugodnem vremenu v Mestnem gledali-sčju) slavnostna akademija. V nedeljo 10. t m. o* 8. ee bodo pričele na Glaziji skušnje vseh oddeikov, ob 10.15 bo na Gla-sriji o« prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja in drugih dostojanstvenikov svečano razvitje župcega prapora, ki ga je poklonil Nj. VeL kralj. Ob 11, bo krenil z Glasi je mogočen sokolski sprevod v mesto. Po obhodu bo pred mestnim magistratom mimohod. Ob 16. se bo pričela na Glasiji velika Javna telovadba. Sodelovali bodo sokolski pevski zbori celjske župe, sokolski godbi iz Trbovelj in Šmarja pri Jelšah ter celjska železničarska godba. —c Pouk na drž. realni gimnaziji v Celju je bil v sredo zaključen. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 6. t. m. 3&letna pocestnica Marija čok lova iz Virovca pri Pristavi. Radio kotiček LJubljana, 8. Jnaiga, Poročali smo že o prijaznem sodelovanju »Ljubljanskega vokalnega kvinteta* v radiu Ljubljana v prid spomeniku skladateljem Ipavcem. V nedeljo 10. t. m. ob 20. bodo ti vrli pevci Po predhodnih uvodnih besedah g. (Kraglja zalpeti izvirne pesmi skladateljev Ipavcev po sledečem sporedu: Gustav Ipavec: Savska, Danici, Oblačku. Planinska roža, Mornarska, O mraku. Josip Ipavec: Lmel sem rjrsbi dve, Benjamin Ipavec: Zapuščena, poje kvintet; Ciganka Marija, poje Roman Petrov-čič; Menih, poje Milan Jug; čez noč, poje Tone Petrovčic, Vse ljubitelje lepe glasbe ipavcev prav posebno opozarjamo na ta večer, saj se dogaja prvič v nasi zgodovini, da bodo za-donele prelepe pesmi Lpavcev v zaključeni celoti med svet in jih bo krnel tako priliko slišati vsak naš rojak tudi v daljni tujini. Da bi le te pesmi poleg plemenitega občutja v 6rcih poslušalcev abudile zavest potrebne podpore in darežljivosti do akcije, ki uresničuje ovekovečenje teh našib nesmrtnih glasbenih pionirjev. Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem. Iz Semiča — Smrtna nesreča. V Cerovcu pri Semiču je v tor?k dne 5. t. m. zjutrai posestnik Jože Ogulin spravljal seno na kozolec. Pri delu mu ie pomacala 231etna hči Marija, ki je po nesreči na pod« stopila na kraj, kjer ie manjkalo nekaj d^sk. Uboga mladenka j£ padla štiri metre globoko in udarila z glavo ob spodaj stoječi voz s tako silo. da ie obležala na mestu mrtva. Pokojna Manja je bila edina podpora očetu in materi pri obdelovanj« velikega posestva. Njena tragična smrt ie v vsej naši okolici vzbudila splošno sočutje, ker je bila znana kot vzorna in poštena deklica. Naj v miru počiva! — Sokolsko delo. Naš marljivi Sokol bo imel svoj prihodnji javni nastop v nedeljo dne 8. julija in prosi že seda i vsa bratska sosedna društva, nai to upoštevajo. — Naši križi in težare. Zaradi stabiega deževja, ki traja že skoraj ves teden, je pšenica že vsa uničena, a tudi v vinosradih, ki so bili vsi v cvetju, je uničil dež nad polovico cvetja. Kmetj? obupano gledajo v bodočnost. — Prošnja železniški uprarL V slovenskem Narodu« smo čitali zadnjič poročilo o 201etnici belokranjske železnice, v katerem je dopisnik zlasti povdarjal dejstv >, da je nujno potrebno izboljšanje žeieeniških zvez. Železniška uprava se na take prošnje žal sploh ne ozira in ostane vedno vse pri starem , .' , „ „' . ~ - r Za 201etnico rt as je železniška direk- cija ?e prav posebno presenetila z novo zvezo, ki se ji vsak čudi. Vlak, ki vozi ob 7. zvrčer iz Karlovca, vozi le do Metlike, odkoder naj menda B-elokranjci hodijo peš do svojih vasi, ki so od Metlike oddaljene po 20 in več kilometrov, ker za prenočišče pač nihče nima denarja. Enako se vlak, ki ob isti uri vozi iz Li ubijane, ustavlja že v Novem mestu, kjer morajo Belokranjci prenočevati in pot nadaljevati šele drugi dan z>a4ra]. Železniška direkcija je s takim voznim redom pasivnost belokranjske proge še izdatno povečala in nam onemogočila količkaj usodno zvezo z našim upravnim središčem Ljubljano. Dolžnost železniška uprave je, <*a Bela Krajina dobi spet nočno zvezo, kakor jo je imela pred tremi leti. Vlak, ki vozi ia Ljubljane ob 7.19, naj bi vozil do Karlovca, pa bo tako železniška uprava Beli Krajini vsa i enkrat ustregla in ji napravila veliko uslugo. Dvigalo za težke tovore Ljubljana, 8. j-mija. Avtomobil se je prevrnil v gramozno jamo — tako smo si davi predočali, ko smo v Tonniesovi gramozni jami ob carinarnici na Vilharjevi cesti gledali predvajanje novega praktičnega dvigala »Titan< za težke tovore. K predvajanju se je zbralo nad 50 interesentov in etrokovniakov, ki so zastopan" banovino, mestni gradbeni urad, vojaštvo in predvsem našo lesno industrijo, prišlo je pa tudi prav mnogo stavbni kov s preo!sednikom Združenja rx>oblaščenih graditeljev g. Ivanom Bricljem na Čelu. Zvezo gasilcev je zastopal sam starosta g. Josip Turk, razen tega so bili pa prisotni tudi poklicni in prostovoljni gasilci, predvsem pa seveda razni inženjeri i in tehniki ter tudi naši prevozniki. Vsakem j se namreč lahko primeri nesreča ali se mu pa ponudi tudi dolžnost, da mora težak tovor spraviti navkreber čez skale ald ix močvirja, prav tako pa rabimo to dvigajo tudi za ruvanje šotorov posekanih dreves. Dvicrak) je prav za prav zeio enostavno sestavljeno na principu škripca in škripčev-ja, zlasti je pa enostavno in praktično zasidran} e z dolgimi železnimi klini za mehek teran in močvirja, s kratkimi navpičnimi klini pa za tlakovane ceste in kamenit teren v planinah. Tudi za spravljanje cestnega valjarja iz gramozne iame navzgor po strmem in razdrtem pobočju na cesto bi bili rabili le dva delavca, obenem na moramo tudi pomisliti, da je stvar v resnem primeru, ko gre za rešitev prav velikih vsot popolnoma dngačna, kakor pri predvajanju. Težki tovorni avtomobil so e >Titanom< brez težav potegnili na cesto, da so bili strokovnjak5 v resnici zadovoljni in 60 pohvalili praktično napravo, ki ima največji pomen za gasike, pošto, stavbnike, vojsko in lesno ter drugo industrijo. Vse te stroko imajo namreč v drugih državah, zlasti pa v Avstriji, to pripravo že vpeljano in se je prav dobro obnesla, ker ie konstruirana tudi za razne tovore 3, 5. 10 iti 15 ton. Dvigalo >Titan< )9 iadelano v tovarni v Slovenski Bistrici, kjer ima graška firma Lapo-Finze d. d. svok> podružnico. Zanesljiv dokaz. — Kdo pravi, da moja smetana ni dovolj gosta? — Gosta je tako, da brode jo miži po nji, kakor po tleh. Preveliko dekletce. Gospa pride plačat zadnji obrok za otroški voziček. — Hvala gospa, pravi trgovec — Kako se pa počuti vas otrok? — Hvala za vprašanje, gospod. Te dni se je moja hči am ožila. S o k o I s I v o Srebrni jubilej Sokola Ljubljana II Po prvih prireditvah v okviru proslav Sokola Ljubljana II se je vršilo v sredo zvečer v učilnici realne gimnazije v Vegovi ulici zanimivo predavanje o zgodovini Sokola 11, ki ga je imel br. dr. Milan Šubic. Predavanje je bilo razmeroma dobro obiskano, posebno mnogo je bilo telovadcev in teiovadk. Uvodoma je brat starosta toplo pozdravil zastopnika Ljubljanskega Sokola br. Čebur-larja ter brale in sestre z Viča, ki so prišli pod vodstvom staroste br. Remsa. Predavatelj jo v markantnih besedah orisal d>bo pred II. slovenskim vsesokolskim zketom v Ljubljani leta 1904 in po njem, ki tvori nu-j-nik v slovenskem in jugoslovenskem sokol-stvu. Po tem impozantnem sokolskom zlelu se je začela naglo širiti sokolska misel med slovenskim delom nagega naroda in tako ^»a-de v to dobo tudi ustanovitev Sokola Ljubljana II, ki praznuje te dni svoj srebrni jubilej. Brat starosta je lepo opisal ustanovitev Sokola II v burnem letu 19ip8, nato pa v kronološkem redu vse zanimiva dogodke, vesele in težke, ki jih je moral prebroditi Sokol II. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavanju brata staroste ter ga ob zaključku nagradili s toplimi ovacijami. Poročali smo že, da bosta najvažnejši prireditvi proslave telovadna akademija iutri zvečer na letnem telovadišču na Prulah in pa v nedeljo telovadni nastop s sodelovanjem naše narodne vojske s puškami. Vsi telovadni oddelki se marljivo pripravljajo za oba nastopa. Krasna bo zlasti večerna akademija ob svitu žarometov. Kakor akademija, bo tudi iaven telovadni nastop v nedeljo popoldne pokazal, kako sistematično se goji telovadba v sokolski telovadnici. Razen prostih vaj za letošnja pokrajinska zleta v Sarajevu nam bodo telovadni oddelki pokazali tudi vaje na orodju in raznoterosti. Bratsko ponovno vabimo vsa društva in ostalo sokolstvu naklonjeno javnost, da pese ti vse prireditve v čim večjem številu in s tem pokaže oriznanje marljivemu Sokolu II. ki vzgaia svojo mladino v krepke ki odločne značaje, prežete jugoslovenske nacionalne misli. Zadnja pot dr« J. Vanička V sredo popoldne so položili v Pragi k večnemu počitku načelnika COS dr. Jindro Vanička. Ne samo sokolstvo, temveč tudi armada in široka češkoslovaška javnost se jc poslovila od njegovih zemskih ostankov. Ni se pa poslovila od njegovega duh, ČOS in njene jednote. /veza slovanskega sokolstva. S K.J. bolgarski Junak . francoski in belgijski gimnasti itd. Na zadnji poti so spremili dr. Vanička poleg članov njegove rodbine predseonk parlamenta dr. Stanek, predse inik senata dr. Soukup ter mnogo članov obeh zbor:, c predsednik vlade Malvpetr, ministra dr. Bradač in dr. Hod/a, generaliteta, za ugo-slovensko sokolstvo načelnik Miroslav Ain-brožič in načelnica Flza Skalarjeva, za polj sko sokolstvo Bogoslavski, itd. V lepih besedah se je poslovil od pokojnika OOS dr. Bukovskv, za njim pa minister narodne obrane O. Bradač. Potem se je pa azv 1 mogočen /alni sprevod, ki ga je o'vorla sokolska konjenicn Sprevod \t k-enil pred krematorij, kjer so odnesli člani nač« n>* »i ČOS krsto v krematorij. Prapor fiOS se je sklonil pred krsto in vs; na\,:.Oi so i/kazali zadnjo čast dr. Vaničku. V ža!ncm hpre yodu je bilo nad 7.000 Sokolov m Sokoitr, 72 sokolskih konjenikov, °7 praporov in 2fc standart. Slovansko sokolstvo je za$t >palo 16 Jugoslovanov, 16 Rusov, R l "krajmeev. ter večji oddelek poljskih Sokolov n bol-gars/cb Junakov. Nacelnistvo ljubljanske *okoJ>ke župe sporoča, da bo odhod naraščaja župe na j pokrajinski zlet v ZagTeb v soboto 9. t. j m. ob 13. z glavne postaje. Vsi udeleženci izverdjubljanskih društev morajo priti v Ljubljano ob takem Času. da se bodo mogli peljati s tem vlakom Sokolski posebni vlak, ki se je sestavil za udeležence na-rasčajskegra dneva v Zagrebu 10. t. m. za župo Kranj in Ljubljano, se bo na območju ljubljanske župe ustavil samo na postajah Zalogu in Litiji. Prihod v Zagreb bo okori 17. Naraščaj in njihovi vodniki bodo potovali na zlet v civilnih oblekah. Slavnostne in telovadne kroje je seveda vseti s seboj. Odhod sokolskega posebnega vlaka iz Zagreba bo v ponedeljek 11. t. m. ob 7.26 zjutraj. Opozarjamo posetnike naraAcaj-skega dne v Zagrebu, da bodo veljale brezplačne železniške legitimacije predvsem za posebni vlak — >Ljubljanski Sokole vabi svoje članstvo da s^ v čim večjem številu udeleži prireditev bratskega društva Sokola II ob priliki 251etzrioe in sicer: telovadne akademije v soboto 0. t. m. ob 20. uri na letnem telovadišču na Prulah, sla-vnostn ega občneca zbora v veliki dvorani Kazine v ned>lfo 10. t. m. ob 11. uri, povorke po mestu o*> pol 1-. uri ter javnega telovadnega nastopa ob pol 17. uri na dvorišču realke. 7Aravo! — LT prave. Predavanje o Chicagu Ljubljana, 8. janija. Oni dan so izleteti naši trgovci asa dve uri v Ameriko, ogledali so si zlasti velemesto Chicago in t*,mošnjo svetovno razstavo. Združenje trgovcev je namrd priredilo v veliki dvorani hotela Metropola (Miklič) predavanje pod naslovom »Izlet v Ameriko?. Predaval je znani predavatelj in pisatelj g. prof. dr. Pavel Breznik, ki je pred leti prepotoval vse Zedinjene države. razliko med Ameriko in Evropo na trgovskem, gospodarskem in industrijskem polj j, praktičnost ameriških delavnih metod in popolno svobodo na nolju obrtništva. V Ameriki ne rabite nobenega izpita, nobenega izpričevala, nobene vajeniške ali rjomočniške dobe: vsakdo lahko otvori katerokoli prodajalno ali obrt. Kdor bolje zna, ta bolie služi. Lenuhu in niaraČu je pot sama od sebe zaprta. Amerika, to ee pravi Zedinjene države, so tako velike kot vse ep ropske države skupaj in vse to ogromno ozemlje ne pozna nobene carinske meje. Tovorni brzovlaki vozijo dan za dnem kalifornijsko sadje, chieaške mesne produkte in nebroj drugih izdelkov na tisoče kilometrov daleč na vse strani sveta, ne da bi kje kak-^ia carinska meia podraževala blago in ovirala hitrost transporta, med tem ko p»*; nas. v stari, izmučeni Evropi štrli v nebo vsakih par sto kilometrov carinski zid. preko katerega je zelo težko priti. Splošno ameriško mnenje je, da mora Evropa storiti žalosten konec, ako ne 'jvede ameriškega s;stema to se pravi, aka ne podere vseh kitajskih zidov, ki ovirajo svobodno gospodarsko izmenjavanje proizvodov med raznimi državami. Predflvutelj je povedel svoje poslušalce v Newyork na vrh neootičntkov in v vrvenje prometa na Broadway, potem pa v Chi-eago, in je tu pokazal čudesa sedanje svetovne razstave, ki prekaša vse, kar se je dosedai na tem polju nudilo. Nato nh je povedel v Fordovo tovarno avtomobilov in k edinstvenim \iagarskim slapovom. Nad 150 zelo zanimivih skioptičnih slik je ponazorilo to predavanje. Predavatelja je predstavil občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, g- Smerkolj, podpredsednik Združenja trgovcev, ker je predsednik odpotoval v Bolgarijo. Med občinstvom ie bilo poleg el^e našega trgovstva zelo veliko zastopnikov inteligence. Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje za chicaško svetovno razstavo, ka:ti letos se nudi vprav edinstvena prilika, priti za razmeroma majhen denar v Ameriko. Tako na pr. organizira združeni Cu-nard Line ki White Star Line enomesečno potovanje v Ameriko za samo 12.000 Din. Če se pomisli, da je v tem vračjnano popolnoma vse. celo napitnine, od Ljubljane nazaj do Ljubljane, da potniki potujejo pod vodstvom, se nimajo brigati za prav nič. da si ogledajo Newyork. VVashington. Detroit (Fordove tovarne). Chicago in njega razstavo, Filadelfijo in Niagaro, največii slap na svetu, potem moramo reči. da je to za mesec dni prav poceni, seveda za tiste, ki imajo denar. Zato ae je tudi oglasilo že precej interesentov. Predavatelj je svetoval vsakemu, ki mu ie dana možnost, da napravi taksno potovanje, naj nikar ne okleva, prilika ie edinstvena in vsakdo se lahko tudi pri krajšem obisku Amerike toliko nauči, da bo gleda' svet z drugačnimi očmi. pa tudi za svoi stan bo videl tam mnogo koristnega. Vse kaže. da jo bo 5. julija — dan odhoda prve skupine v. Chicago — marsikate- ri Ljubljančan, pa tudi podeželan mahnil čez 3>veliko lužo<, seveda, če premore 12 jjurjev. Korajža velja. Američanke Američanom Žensko društvo v Bostonu je izdalo proglas proti bostonskim možem, ka bi radi uvedli novo modo pri ženitvi. Baje se nočejo ženiti z Američankami, temveč so se začeli ogrevati za Kitajke in Japonke. Ta pojav pa ni omejen samo na Boston, temveč se širi tudi po severnih državah. Posebno Japonke postajajo vedno boli privlačne in 200 zakonov čistokrvnih Američanov z Japonkami v enem letu je najboljši dokaz, kako velika nevarnost preti od te strani Američankam. Žensko društvo zahteva statistiko o vseh takih zakonskih zvezah v zadnjih letih, moške naj bi pa opozarjala, da so ameriška dekleta najlepša. Američanke Američanom, to ie geslo bojevitih žen v Bostonu. Ameriia, dežela filmskih lepotic, ki so zmešale glavo vsemu svetu, ima gotovo dovolj lepih žensk, da se moškim ni treba ozirati po Kitajkah in Japonkah. Moški pa lahko ugovarjajo, da znajo Američanke sicer zmešati moškemu glavo, da pa niso tako dobre gospodinje Ln zveste zakonske žene. kakor Kitajke in Japonke. Američanka }e najsamostoj-nejša žena na svetu, v možu vidi često samo sužnja ali tovarno za denar. Nikjer na svetu niso možje tako zasužnjeni, kakor v Ameriki. Zato ni čuda, da so se začeli Američani ozirati po Japonkah in Kitajkah, ki so bile še nedavno popolnoma podložne možem. One še vedno vidijo v možeh svoje gospodarje, moški so pa rojeni tlačite-Iji, ki hočejo vladati vsaj doma, če že drugje ne morejo. Morda bodo bostonski zakoni odprli Američanom oči, da bodo odpravili žensko nadvlado kot posledico premajhnega števHa žensk. Dober obed. Dame se pogovarjajo o svojih možeh. — Ne morete si misliti, — pravi prva, — kak nepoboljšljiv grešnik je moj mož. Kadi od jutra do večera, in sicer že celih 15 let. Jaz pa tobačnega dima ne prenesem. — O, — se oglasi druga, — moj mož je pa v tem pogledu pomilovanja vreden. On kadi samo po dobrem obedu. In mirno lahko rečem, da od najine poroke še ni pokadil dveh cigar. Pretiravanje. — Gospodična, moje misli vas neprestano spremljajo. — Tega pa že ne verjamem, saj niti ne veste, kje stanujem. Skromna želja. Ona: O kolika škoda, da nisem moški! On: Zakaj pa, dušica? — Ker bi vedno, kadar bi šla mimo draguljarne, mislila na to, kako bi razveselila svojo ženico, će bi ji prinesla Ifip Tin Vir Ponson du Terrail: 41 Lepa Židovka Roman. Po posvetovanju je bilo sklenjeno, da odide abbe naprej v cerkev, čez četrt ure pa prideta Clodion in Goa-rasse za njim in pod zvonikom se sestane jo. Tako se je tudi zgodilo. Brez luči sta stopala Gaskonca po strmih stopnicah za opreznim duhovnikom. Gori v zvoniku je abbe slednjič odpri vrata izbice, kjer je še vedno stala postelja. — To bo pa slaba noč, — je za-mimrai Coarasse. — Jutri zjutraj, še predno se zdani, vama prinesem jesti. Potem bomo pa videK, kaj se da storiti, — ga je poto-iaži" abbe. Hitro je odše in zaklenil za seboj vrata. Coarasse je stopil k okencu In pogleda' doii na trg, kjer ni bilo skoraj nikogar. Ko je zagiedal duhovnika, kako hiti proti ulici Maubee. se je obrnih h Clo-dionu, rekoč: — Zdi se mi, da ne ostaneva tu. — Zakaj pa ne? — Kaj pa moj sestanek? — No. kar pojdite, kamor vas vleče srce. Saj se lahko vrnete sem. — Tu sva vsaj na varnem, — je zamrmral Coarasse. — Smatram pa za svojo dolžnost opozoriti vas. da je abbe zaklenil vrata za seboj. — To ni nič hudega. — Potegnil je iz žepa nož. ga vtaknil v ključavnico in odmaknil zapah. Vrata so se odprla. — Saj nisem mislil na to. — je odgovoril Clodion. — Na kaj pa? Morda na vrata spodaj? — Da, — Saj ni treba, da pridem iz zvonika skozi vrata. — Kako pa? — Ko sem stopal po stopnicah, sem opazil okna. — Da, oken je v zvoni'ku več. — Eno je pa posebno veliko in skozenj bi lahko zlezel. — A kaj potem? — To okno ni niti dvajset čevljev nad zemljo. — To pa zadostuje, da si lahko zlomite vrat. — Ne trdim, da bi si ga ne moge-l zlomiti, toda nekje na stopnicah sem otipal z roko dokaj močno vrv. — Na vse imate pripravljen odgovor, da zna ljubezen delati čudeže, se je zasmejal Clodion. Prijatelja sta potrpežljivo čakala, da je odbila ura deset. Potem sta pa odšla po stopnicah doli. Vrv sta kmalu našla. Ni bila sicer tako debela, kakor je Coarasse prvotno misJU, vendar pa dovolj močna, da bi držala odraslega Človeka. Clodion jo je krepko zadrgnil okrog železnega kavlja. zabitega globoko v zid. Coarasse je pa hitro napravil na nji več vozlov. Potem se je takoj zavihtel na okno, vrgel vrv skozenj in se je oprijel z obema rokama, rekoč: — Na svidenje! In že se je začel spuščati doH. — Zdaj pa vidim, da ima bog res rad zaljubljence. — je zamrmral Clodion sam pri sebi. Odšel je nazai v izbico in se zlek-nil na posteljo. XXII. ZOPET V KRČMI »PRI TREH ZAJCIH« Lepa Židovka je prispela s svojim spremstvom pod vodstvom Raoula de Blossac brez najmanjše nezgode za mestna vrata, ne da bi jim bil kdo zastavil pot. Priti iz mesta je bik> pa še premalo, treba je bik) čim prej pobegniti tudi iz njegove okoHce. Raoul, Galaor in Agenanec so imeli vsak svojega konja, toda prvi ga je bil pustil v krčmi »Pri treh zajcih«, drugi ga je bil prodal, tretji pa zastavil v krčmi »Pri nosorogu«. Tako se je zgodilo, da so morali vsi trije naši kava-lirii hoditi peš. poleg tega so pa morali skrbeti še za lepo Židinjo in njenega otročička. — Lahko se reče oditi, — je deja/ Galaor, — toda kako? — Kako daleč odtod je vaš grad? — je vprašal Agenanec Raoula.. t — Dobre štiri milje. — To je pa dolga pot, — Kaj početi? — je odgovoril Galaor. — Konja nima nihče izmed nas. Pri tem se je ozrl vprašujoče na Saro, ki je sedela z otročičkom v naročju globoko zamišljena. — Hvala bogu, našel sem sredstvo, ki nam bo pomagalo iz zadrege, — je vzkliknil naenkrat Raoul. — Kakšno? — je vprašal Galaor. — Cisto navadno, — je odgovoril Raoul. — Ali se še spominjata, kako smo se prvič srečali v krčmi »Pri treh zajcih«? — Seveda se. — No torej, tam sem pustil svojega konja. — In ste prišli iz Langona v Bor-deaux peš? — Ne. — Kako pa? — Z ladjo očka Samue.a. — Oho! — Poglejta, — je pojasnjeval Raoul, — tu na Garonni ne manjka ladjic. Najamemo eno, sedemo v njo vsi in... — Pripeljemo se do krčme »Pri treh zajcih«, kamor prispemo, še predno se zdani. — S tem pa nevarnost še ne bo odstranjena, temveč samo oddaljena, — je ugovarjal Galaor. — Kako to? — Ce bomo v krčmi »Pri treh zajcih«, ne bomo mnogo dalje, kakor smo zdaj. — Zakaj pa ne? — Kako pa pridemo naprej? — Saj sem že povedal, da sem tam pustil svojega konja. In mar ne bo zadostovalo, če bomo imeli konja za grofico? — Seveda, — je odgovoril Raoul. Sara. ki je dotlej molčala, je naenkrat izpregovorila. — Gospoda, nikar si ne belite glave zavoljo mene. Ce pridemo, kakor vsaj upam. srečno do krčme »Pri treh zajcih«, najdemo tam ne samo enega, temveč tudi tri in še več konj. kolikor jih bomo potrebovali. — Res? — se je začudil Agenanec. — Krčmar je poštenjak, — je nadaljevala Sara, — in ker mu je moj stric storil že več uslug, se nam bo z veseljem oddolžil. Za hip je obmolknila, potem je pa pripomnila smeje: — Sicer pa, gospoda, vam ni treba skrbeti, od kod dobimo denar. Stric rrr je dal na pot dvesto luidorov. Evo jih. In pokazala je presenečenim kava-lirjem težko vrečico. — Vse gre torej dobro, — je dejal Agenanec. — Naprej, gospoda! — In vendar še niso vse ovire odstranjene. — je pripomnil Raoul. — Kaj mislite s tem? — je vprašal Raoul. — Tu vidim sicer mnogo ladjic in rad priznam, da bi se težko odločili, katera je lepša, toda ... — Toda? — je ponovil Raoul. — Vidim sicer ladjice, ne vidim pa veslačev. — Dragi moj prijatelj, — je odgovoril Raoul. — vaši bojazni se samo čudim. — Zakaj? — Ker mora mož, kakor ste vi, ki plava bolje od ribe in ki lovi v Tarnu kite, zelo dobro obvladati veslo. Galaor se je ugriznil v ustnico. — Seveda... seveda... — Veslali bomo toiej sami. — Tako je, — je pritrdil Agenanec. — Menim, — je nadaljeval Raoul, — da s praznim besedičenjem ne smemo izgubljati dragocenega časa. Prvi je odšel k reki in skočil v ladjico, kjer je bilo prostora za sedem ali osem budi. Sara mu je z otročičkom v naročju sledila. Dete je spalo. Agenanec je napel jadro in prijel za vesla, da bi obrnil ladjico proti toku. Ko je ladjica odplula od brega, se je dozdevni guvernerjev nečak nasmehnil, rekoč: — Kita sicer res še nisem ujel, pač pa dokažem svojemu prijatelju Gaia-oru, da znam veslati, — Tristo vragov! — je odgovoril Galaor, — videli boste, da znam veslati bolje od vas. In začel je na vse pretege veslati. Agenanec ga je vprašal smeje: — Ali znate ravnati tudi z drogom? — Pri nas se vozimo po Tarmi samo s pomočjo vesel, — je odgovoril Galaor. Pihal je dokaj močan jugozapaduik. Agenanec je napel jadro, potem je pa sedel in pripravrl drog. Ali se zemlja suši? Strahovita suša v nekaterih krajih še ne more biti dokaz, da se je začela zemlja sušiti Iz mnogih krajev, zlasti iz Anglije in Amerike, prihajajo vesti, da že dolgo ni bilo dežja, da so vodnjaki prazni, pa tudi v rekah in potokih je že malo vode, tako da morajo ljudje hoditi po cele ure daleč po njo. Ljudje se boje, kaj bo, če kmalu ne bo dežja. Pri nas se pa bojimo, kaj bo, če ne bo nehalo deževati. Drugod po svetu je silna suša pokončala žito, sadje in so-čivje, pri nas pa pustošijo polja in travnike povodnji. Tam, kjer pritiska suša, poka zemlja od vročine, celo v gozdovih je tako soparno, da človek komaj diha, ribe v vodi poginjajo, ker je vode že tako malo, da ne more odplaviti nesnage iz tovarniških kanalov. Cud.no, da se še ni oglasil prorok, ki bi proglasil silno sušo za začetek konca sveta. Pač so se pa začeli oglašati učenjaki, ki se vprašujejo, ali ni huda suša znak izsuševanja zemlje. V mnogih krajih na nebu že dolgo niso videli nobenega oblačka in tako ni upanja, da bi dež namočil izsušeno zemljo. MiseL, da se je začela zemlja morda sušiti, izvira iz prepričanja, da zemlja na svoji poti skozi svetovje izgublja molekule svoje vode. Na drugi strani pa lahko domnevamo, da zemlja v svetovnem prostoru vodne molekule tudi lovi. Pri tem se navadno ne misli na ozračje, temveč na zemljo samo, ki izločuje Lz svoje notranjosti vedno več vode. Posledica tega bi bila samo porast oblačnosti in padavin, da bi se torej to razmerje zopet izravnalo. Sicer so pa znane vremenske razmere iz 4. stoletja pred Kristusom v Indiji in iz 1. stoletja po Kristusu v Palestini, ki so bile popolnoma enake sedanjim. Pred 2000 leti je zadela nekatere dele zemlje podobna suša, kakor letos. So pa še drugi pojavi, ki govore za to, da se zemlja suši. Naša zemlja je do- Dva čedna plemiča Francoska aristokracija ima majhno senzacijo. Grof de Segnr je tako divje vozil z avtomobilam, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prestopka cestne policijskega reda. Te dni je pa do smrti povozil neko žensko. Videl je sicer, kaj je storil, pa ni ustavil avtomobila, da bi pobral svojo žrtev, temveč je strahopetno pobegnil. Njegovo početje vsa obsojajo. Grof sedi v zaporu v Pon-toise. Sodišče pravi, da bo zelo strogo postopalo proti njemu, zlasti zato, ker se je upiral, ko so ga prišli aretirat, pozneje je pa napel vse sile, da bi vplival na sodišče, da bi ga oprostilo, ali mu pa naložilo milo kazen. V Nizzi so zasačili v neki veliki trgovini tatu, ko je baš spravljal v žep ukraden predmet. Policija je bila zelo presenečena, ko je spoznala v ljubitelju tuje lastnine člana ene najstarejših francoskih plemiških rodbin grofa Ber-thiera de Savigny. Še bolj so se pa ljudje čudili, ko je preiskava dognala, da se je mladi grof zadnje čase preživljal s sistematičnimi tatvinami luksuznih avtomobilov po francoskih letoviščih. Lordi o diktaturi Pod naslovom »Ce bi bil diktator« sta izšli v Londonu istočasno dve knjigi. Prvo je spisal Lord Raglan, drugo pa lord Duncanv. Oba sta člana angleškega parlamenta. Raglan jemlje vprašanje resno in pripoveduje, kaj bi storil, če bi postal angleški diktator. Med drugim bi preganjal tisk za vsako besedo, ki skuša smešiti ali zaničevati vlado. Za vse državljane bi uvedel potne liste, v katerih bi morale biti fotografije, ime, datum rojstva, bivališče, odtis prstov in državljan ova številka, da bi se tako omejili zločini. Uvedel bi sterilizacijo ter otrvezen zakon za učitelje in učiteljice, kajti posledice čembala so škodljive. Lord Duncanv se pa norčuje iz diktature. Če bi on postal diktator bi si izbral ime »Veliki Macaroni« v spomin na deželo, kjer se je porodila srečna misel diktature. Kot diktator bi ne smatral pod svojo Častjo govoriti vsak dan o ogrJMsib, tovornih avtomobilih in o tem, kako je treba psu odsekati rep. Obnovil bd star angleški običaj, po katerem pripade kroni vsako orodje, ki povzroča smrt. To bi se nanašalo tudi na avtomobile in zaplenjeni avtomobili KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice. 1982 NA JAVNI DRAŽBI se proda prvovrstno motorno kolo 9. t. m. ob 9. uri v skladišču: Ahaci jeva cesta štev. 10. 2027 PRED NAKUPOM ŽIME si oglejte paviljon >F< (zunanji prostori) pri Remicu. Dobro in poceni blago. — Ne bo vam ial! 2025 CELEGA OCVRTEGA PIŠČANCA ZA DIN 16.— dobiš samo v gostilni Mev*eij, preje Plan k ar, Dolenjska cesta. Lep izprehod, krasen senčnat rrt* izborna vina. 2024 MALINOVEC pristen, naraven, • čistim sladkorjem vfcnhan — m dobi ne malo in veliko ▼ LJEKARNI DR. 6. PICOOLI, LJUBLJANA, Dunajska e, 6 ZELO POCENI se oblećeSc pel PR£SKERJTJ, UUBUaKA, Sv. Petra očete M. 14. OT TRAJNO ONDULACHO naredi v eni trri brez vsakih bolečin z najnovejšim amerikanskim aparatom za 80.- D*n salon Jaram, Ljubljana, Mi-MkšHBmm cesta (pri sodntjl). Makula turni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 L t i PLISB za volane v razHčnib gubah. SnOBUB BRBi oblek, volan, AŽURIRANJE, entel vMOm m čipk. PBJEDTISKANJE, VEZENJE MONOOBAMOV, zave«. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Lfubljan poleg boteia štrukelj i živela suhe in vlažne dobe, ki se vrste po milijonih in tisočih let. So pa tudi krajša razdobja, tako 35 in 11 let. ko vlada enkrat huda suša. drugič je Da preveč padavin. Mnoge dozdevne do- : kaze o izsušitvi rodovnimi pokrajin je 1 treba pripisati človeškim rokam, kakor v Mezopotamiji in Palestini, kjer so zopet nastale cvetoče naselbine, ker so začeli naseljenci dobro namakati zemljo. Ne da se pa tajiti, da se suši zemlja tam, kjer ljudje brez vsakega sistema izsekavajo gozdove, kakor v Dalmaciji in na Krasu, kjer je mnogo industrije ali kjer je močno razvita živinoreja, pa je že itak malo vode. V mnogih jezerih, kjer je bila voda močno upadla, se jv *opct dvi^ uila. tako v makedonskem jezeru Ostrovu ali v Aralskem jezeru v Rusiji. V Nemčiji so mnoga jezera med Frankfurtom in Reppom do leta 1914 vodo izgubljala tako, da mj na izsušenih krajih lahko zasadili drevje. Od leta 1915 se je pa začela voda naenkrat dvigati in jezera so se tako napolnila, da je stalo na nekaterih krajih drevje do kron v vodi. Potem je začela voda zopet padati. Ta pojav je bil v zvezi s hudo sušo in nji sledečo deževno dobo. Kakor pa v zadnji ostri zimi od leta 192S/29 ni bilo mogoče govoriti 6 prihodu ledne dobe, tako bi bik> tudi zdaj nespametno strašiti ljudi s trditvijo, da se je začela zemlja sušiti. Dokaz, da se nam ni treba bati, da bi se začela zemlja sušiti, je tudi v tem, da imamo na eni strani letos strahovito sušo. na drugi pa poplave. Gotovo k pa, da bo letošnje leto glede vremena zelo muhasto. Morda se moramo zahvaliti za nenavadne vremenske pojave veliki pegi. ki se je pojavila letos na solncu. bi morali služiti državi. Prisilno delo avtomobilov bi bilo dodateik h kazni, ki bi zadela šoferje, obvezna bi bila pa tudi tam, kjer se šofer ni pregrešil. Lastnik zaplenjenega avtomobila bi smel kupiti nov avto, toda ta bi nosil poseben znak, tablico z napisom, da je njegov prednik zaprt. Obdavčenje ločenih mož V Kaliforniji se strogo drže prav.Ua, da ni dobro človeku z dohodki živeti samemu. Svetopisemskemu reku, da človeku ni dobro samemu biti, so se pridružili torej še dohodlki. Kalifornijske oblasti so izdale zakon, ki uvaja zelo visoke davke ne samo za samce, temveč tudi za ločence, čeprav morajo plačevati alimente. Naložili so jim tako težka davčna bremena, da se kar upo-gibljejo pod njimi. V Holywoodti čutijo te davke posebno filmski igralci, ki ro že večkrat ločeni. Pripeti se, da živi mož sam in plačuje za svojo osamljenost petkratne alimente. In na take se zakon prav nič ne ozira, odmeri jim davke enako, kakor samcem, ki še niso okusili zakonskega stanu in nikomur ne plačujejo za te sladkosti, temveč žive svobodno, kakor ptičke pod nebom. Nasprotno, nekateri davčni uradniki pravijo ločenim igralcem: »Vi morate plačevati večje davke, ker je vam življenje že večkrat nudilo možnost zateči 3e v varno pristanišče zakonskega stanu, pa ste vedno pobegnili iz njega. Pri starih samcih je verjetno, da jih nobena ni hotela, da bi pa bili dobri zakonski možje. Vi ste pa dokazali, da niste sposobni za zakonsko življenje.« Ločeni možje pa zahtevajo, da bi bili obdavčeni samo do tretje ločitve, po četrti naj bi bih pa oproščeni davkov. Svoje stališče utemeljujejo s tem, da so storili za domovino, kar je bilo v njihovih močeh in da se jim ne more očitati komodnost, kakor starim samcem. Biti štirikrat poročen in štirikrat ločen je nesreča, toda kdor nikoli ni plaval po morju, je pač strahopetnež. Guverner Kalifornije se pa bolj ogreva za visoke davke in tako bo ostalo vse pri starem: ločeni možje bodo morali še naprej nositi težka davčna bremena. Čudna demonstracija Budimpeštanski list »Magvar Or-szag« poroča o čudni demonstraciji patrijotičnih madžarskih študentov, ki so se zavzeli za razmnoževanje Madžarov. Omenjeni list poroča, da je število Madžarov v nekem večjem kraju tako padlo, da ie postala cerkev odveč in zato so jo v sporazumu z reformirano cerkvijo kot lastnico izročili domačemu društvu nemške mladine v kulturne svrhe pod pogojem, da se.bo na vsaki prireditvi v cerkvi igrala madžarska narodna himna, kar naj bi še poznim rodovom pričalo, da je bil ta dom dolga stoletja madžarska cerkev. Nazadovanje Madžarov je tako vplivalo na patrijotično visokošolsko mladino, da se je odločite za izreden korak. Najela je tovorni avto in z njim se je pripeljala v četrtek proti pomoči večja skupina madžarskih visokošol-cev v dotični kraj, kjer so se polastili v bivši cerkvi zvona in ga pripeljali v petek zjutraj v Budimpešto. Tam so ga postavili k cerkvi na Kalvinovem trgu, nanj pa pritrdili deščico z napisom: »Pripeljali smo tega mrliča s pokopališča madžarstva. da bi bil v srcu dežele glasnik madžarskega vstajenja.« Patrijoticna manifestacija madžarskih študentov je bila pa dokaj pustolovska, kajti nočni čuvaji jih niso hoteli pustiti v cerkev. Zato so si študentje pomagali z zvijačo in na-tvezili so čuvajem, da so v cerkvi vojaške vaje. Ceie tri ure so imeli študentje opraviti z zvonom, predno so ga spravili iz zvonika. Seveda se je zvon zibal in tu pa tam tudi zvonil tako, da so ljudje vstali in prišli gledat, kaj se godi. Nihče si pa ni upal k cerkvi, da bi ne motil dozdevnih vojaških vaj in ne ime! sitnosti. Iz Novega mesta — Povodnji in Pustošenja. Zjuit. « deževje, ki traja pri nas že ve« teden, je napravilo dolenjskim posestnikom moo^o šfcode. Prizadeti »o zlasti posestniki, ki imajo svoja polja ob Krki. Reka, ki je prestopila svojo strugo za 1.60 m, je ^lila vsa polja /pri St. Jerneja do Podsmiled nika. Zlasti so prizadeti kraji na le-vi strani Krke, od vasi csuoje mlake do Hrvatskega broda. Cesto Novo mesto-Krfitoo je voda poplavila v dolžini 2 lom in to od km kamna 18—20. Voda stoji na tem po-iplavljenem deln 1.10 m visoko. Promet na tej cesti se vrši deloma s čokni, določna e visokimi vozovi. Avtobusno podjetje Kos, ki vzdržuje na tej profri promet in vozi poefco, vozi sedaj iz Novega mesta z enim vozom do čnčje mlake, kjer potniki, prestopijo na vooove in v ooJne, od krške strani pa pride do poplavljene ceste drugi avtobus istega podjetja, ki pre-vzame prestopajoče (potnike v avoj wkr m nadaljuje vožnjo v Kr&ko ker je promet samo na ta način mogoč. Ker je ta del ceste v vsakem večjem deževju izpostavljen poplavi, je Ljr proaneUiih ozirov m|-no potrebno, da se ta ded ceste dvigne vsaj za 1-20 m S to popravo bi bil mogoč neoviran promet tudi ob poplavah. V teb krajih so posevki dctmalega wi uničeni. Ljudstvo je že lansko leto ob \eri-kib spomladanakih nalivih in povodjiji utrpelo veliko Škodo. Tem huje pa jt> prizadeto sedaj, ko je fcetev ttk pnd durrm, polja pa &o uničena — Avto ga je fX>drL Te oni je vouoJ skozi Mali Slatnfik avto iza#rebćfl&e tvrdloe Penkala, W se je vračal z ijufhijaoskega velesejma domov. Na cesti je bik> več vaških otrok, ki so se brecahricžmo \&ratx. Naključje je hotelo, da je pcriBel pod vozilo Sletni posestnikov sinček Anton Ko-dmrl. Vozilo je fantiča podrrio, da je xa-dobil notranje posfkocibe ta se pobil na glavi. Sam lastnik avtotmoidja je dečška naložil v svoj voz in ga zapeljal v bolnico, potem je pa ofrvasttt o nesreči ornž-nfke. — Za birmo se je preokrbeL V btožnjftm šmihelu se ho vršila v nedeljo, birma. 0tr» takih prilikah se rabi nova obtkifca in je treba pripraviti tudi boljše kosilo *n 6e potrebnih stvari nima doma. si jih je treba preskrbeti. Tega mnenja je bil tioAi neanan uzmovio v smihelu. V ta natnan je izrabil ugodno deževno in temno noc od torka na sredo in je vlomil pri restav-raterju Fran-cu Plošku, kjer ie vzol ipet novih molkih srajc, pri Ani Hraatar 2 steklenici žganja, večjo nmožrino cigaret in nekaj gotovine, Ivanu Mi&jak-n pa je odnesel S kokoši \n 5 pL&ča.n<*ov. Stkupcna vrednost pokradenih preoinetov *naša okros 900 Din. Ker se je v tem kraju v zadnjem času prtpeulo že v«c friiontti srčkov fio jvrerTali /i-ormačn-n 1 bolj ^tfvnrwT^• in čiiječi. Iz Ptuja — Nabori v mestu Ptuju bodo v ponedeljek 9. julija s pričetkom ob 9. ari v prostorih deške snovne £ote. K naooru morajo priti vsi mladeniči rojeni leta 1914., vsi začasno neispoRohcLi letnikov 190« do 1913 mladeniči rojeni leta 191)6, ki mislijo, da so absolutno nesposobni ia vo jaško službo. Vsi začasn*. nesposobni vojaški obvezniki, rojeni leta 1903, val obvezniki operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so nesposobni za vojaako službo, in vsi člani rekrutove družine, ki mislijo, da so za delo nesposobni, pa njibo-va nesposobnost vpliva na rok rekrutove služJre. Rezervni oficirji ki imajo uniformo predstaviti rekrutni komisiji med poslovanjem v Ptuju. Podrobnejša pojasnil« daje tudi mestni magistrat. — Svečanosti v Ptuju ob priliki župnoga zleta mariborske sokolske žujpo, se vrše po sledečem sporedu: v soboto 9. t-m. popoldne ob 16. uri tekme članstva, ob pol 21. uri akademija na Tvrsevem trgu. V nedeljo 10. t. m. dopoldne pri jutranjih vlakih sprejem gostov, ob 8. uri skuSrnjr za vse oddelke. Ob pol 10. uri v »fevicari-ji« abor driištvenh načelnikov in načelnic, ob 11. uri povorka skozi mestne ulice s pozdravom pred mestnim magistratom. Popoldne ob 15. uri javen nastop na letnem telovadiščiu v Ljudskem vrtu, kjer bo po telovadbi ljudska veselica. — Za goste je poskrbljeno za cenena Ln ugodna prenočišča, ravno tako tjudi za prehrano. Okolica se naproša, da sodeluje pri povorki, zlasti moški na konjih in v narodnih nošah. — Izsleden uxmovic. Prijatelj tuje lastnine K rajne Anton, delavec ia Leskovca v Halozah, se je te dni mudil v Celju, kjer je Ibil nastanjen v neki gostilni sikupoo s svojim tovarišem Rihardom. Kranjo je izrabil ugodni trenutek ter tovarišu izmaknil dva fotoaparata, letno suknjo, nekaj perila., žepno uro in drugo ter jo pobrisal iz Celja. Celjska policija je o tatvini obvestila ptujsko policijo, ki je tatu kmalu izsledila ter ga izročila sodišču. Nekaj predmetov so še dobili pri njem. dočim je Kranjc ostale že prodal. Ker mu ni zašila žepa. — Vidiš, ženica, že mesec dru te prosim, da bi mi zašila žep, pa ga še zdaj nisi. Posledice pripiši sebi. Izgubil sem poročrri prstan. Ni šlo drugače. Mož zašepeta med pojedino ženi: Zakaj si pa povabila toliko gostov? — Verjemi mi, da ni šlo drugače odgovori žena tiho. — Saj sem morak povabiti vse tiste, ki so nam posodi* jedimi pribor ln posodo. — Za yyiavo in inaeratn! del Usta: Oton Christot. — Val v LJubljani.