POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I.
Strojni oddelek Philipsovih tovarn: dvorana za vlečenje žice.
OD 8. DEC DO 14. DEC LETO 1929 ŠTEVILKA
30

VILA IN VOLNA
Vedno prihajajoče novosti
A. & E. SKABERNE LJUu^JANA
m
Za vsako zahtevo primerno elektronko
najdete v vrsti TELEFUNKEN elektronk!
Ravnajte se po nasvetu izkušenj radio inženjer-jev ter si izberite Vaše elektronke iz Telefunken-tabele!
TELEFUNKEN
NAJSTAREJŠA IZKUSTVA - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA!
Za prospeh našega radia
Čas tipanja mora biti že za nami. Dovolj je izkušenj. Pot je vsa že začrtana.
Kaikor mora slej k opre j obveljati intenzivna težnja' po vednem izpopolnjevanju, talko se naši radiofoniji venomer stavlja en problem v rešitev: kako jo med našim narodom čim bolj razširiti. Razširjenje radia je v tesni zvezi z njegovim izpopolnjevanjem. Večji krog naročnikov stavlja večja sredstva na razpolago.
Mnogo je načinov propagande radia. Mi se hočemo pobaviti danes z dvema, ki imata vrhu tega to prednost, da nista samo sredstvo, ampak je propaganda pri njih drugotna in le nujna posledica.
V	mislih imam namreč šolski radio in kmetovalski radio.
O šolskem radiu
je izšel nedavno v nekem našem dnevniku (»Slovenec«, št. 263, z dne 17. nov.) članek, ki ga moremo le pozdravljati.
Najsi bodo pogledi na današnjo šolsko vzgojo še tako razJičJii in bi utegnil ta ali oni ičlankarju v pogledu modernejših šolskih metod oporekati, — neizpodbitna oistane važnost radia za moderni šolski pouk.
V	marsikaterem oziru je za slovenske razmere značilna konservativnost. V celoti se pridružujemo člankarju, ko piše: »In pri nas? Žal moramo beležiti, da zaenkrat radio še ni dovoljen kot učno sredstvo. Vendar pa je škoda let, ki jih s tem zamudimo in ko
bomo morali, po stari slovenski navadi, zopet za desetletja prepozni, pricapljaiti za naprednejšo tujino ...«
Po našem mnenju je težišče važnosti šolskega radia v tem, da je neprecenljiv učni pripomoček.
Samo kot pripombo k današnjemu učnemu redu naj omenimo, da je postal stereotipen in da je, končno, daleč od tega, da bi mogel nuditi učencem res kakršnokoli širše obzortje. Brez takega obzorja pa ostane vsa izobrazba zgolj mrtva n a u č e -n o s t. Ali kdo ve za boljše sredstvo, da se temu odpomore, nego je radio, ki se mu v urniku določijo posebne ure za vso Slovenijo na primer in še s predmeti, ki jih določijo najboljši pedagogi v centru, v Ljubljani, a jih oddaja naš radio pod izključno njihovim vodstvom? Tako je organiziran nemški »Schul-funk« in taiko je povsod drugod, kjer so spoznali važnost radia za šolo. Na ta način se najlepše poučuje glasbena zgodovina, domača glasba, domoznanstvo: zemljepis je (ne kot mrtvo zemljevidno in knjižno znanje, ampak kot dojemanje življenja tujih dežela) in končno — jeziki. Člankar n. pr. ugotavlja: ».. . da v Rusiji sedaj poučujejo mladino tujih jezikov potom radia in filma. Uspehi so taki, da so francoski pedagogi sklenili uvesti to metodo tudi v svoje šole.«
Ni nam znano, ali slovenski pedagogi za vse to vedo ali pa morda celo sami že razmišljajo o realizaciji šolskega radia pri nas. Naša postaja jim je gotovo v ta namen na
PRAV VSI
naročniki našega lista ste dobili te dni obvestilo, koliko še dolgujete na naročnini za tekoče leto. Ker je le z rednim plačevanjem naročnine zagotovljeno redno izhajanje našega lista, Vas prosimo, da po položnici čimprej poravnate naročnino
PRAV VSI
razpolago. Treba bi zdaj bilo le, da započno naši pedagogi z resnimi članki, anketami, ev. ogledi taikih naprav v tujini akcijo za šolski radio v naših šolah.
Njim dajemo besedo in jih prosimo, da izpregovore! V kolikor nam dopušča prostor, jim je na razpolago tudi naša revija.
Sledi pa končno iz vsega sledeče:
Če nam je za resno izobrazbo mladine in čim višjo .stopnjo našega šolskega pouka, se ne bojmo novih sredstev, ki so drugod dosegla uspehe, im ni pri nas niikaikega povoda, da ne bi dosegla enakih. Radio kot sredstvo in če hočete v okviru rok o tvornega pouika — kot predmet, — to naj bo smoter akcije za šolski radio.
Pri tem ne pozabimo čistega vzgojnega pomena radia za vse rastoče generacije. Mladina bo radio v šoli vzljubila, mladina bo, končno, prodrlla pri pouiku tudi v skrivnosti radio-amaterstva — in brez radia tudi pozneje ne bo hotela biti. In mladini, (ki si bo v svesti vrednot, ki jih radio nudi, ne bo več zlepa do dvomljivih zaibav in gostilniškega posedanja! Zavedimo se tega in priznajmo iz vse duše važnost šolskega radia med narodom!
D očim se efekt šolskega radiia glede splošne razširjenosti radia ne bo pokazal taiko kmalu, bo pripomogel k razširjenju smisla za radiofonijo in važnost radia med narodom
kmetovalski radio.
Ogromno večino našega naroda tvori kmetsko ljudstvo. Če velja na splošno, da je za blagostanije naroda največje važnosti i zadovoljiva gmoitna situacija i zadostna višina izobrazbe, je še posebej važen položaj kmeta. Odveč je, razpravljati podrobno o težkih razmerah, ki jih z ostalimi stanovi vred preživlja naš sproletarizirami kmetski stan. Če pri tem še upoštevamo ne baš preveliko obilje naše zemlje, mora visakomur biti na srcu, kako našemu kmetu pomagati z modernimi sredstvi, da bo mogel pri svoji produkciji korakati s časom. Vzorno kmetsko gospodarstvo raznih majhnih evropskih držav, kjer jim je baš kmetovanje vir največjega materielnega blagostanja, nujno kliče tudi malim in težkim slovenskim razmeram, da bi bilo mogoče odpomooi slovenskemu kmetu z uvedibo podobnih sredstev, kot jih uporabljajo drugod.
Ne bomo zanikali važne vloge naših kmetijskih šol, krajevnih predavanj, uvajanja posebnih gospodarskih panog, kar se že vrši itd. Ugotavljamo le, da more prevzeti pri tem prizadevanju odlično vlogo tudi radio, ako bo poskrbel za sistematična predavanja ob primernem času in ako bodo
prišle z razumevanjem nasproti vse kmet-s k e občine.
Tako smo brali, da je neiki veliki župan nedavno priporočil svojim občinam, da si nabavijo radio-aparate z zvočniki za javno oddajanje predavanj itd. Resno akcijo v tem smislu bi pozdravili tudi pri nas. Najsi se zavzame za organizacijo in izvedbo kmetijska oblast ali privatna strokovna iniciativa, — prepričani smo, da bi pokazala za taka prizadevanja naša postaja kar največ razumevanja. Nihče pač ne bo zanikal, da se da storiti za kmetovalski radio ob organiziranem istrokoivnjaškem zaledju še mnogo več, nego more storiti v tem pogledu naša postaja s svojimi nedeljskimi gospodarskimi predavanji sama.
Ponekod so n. pr. že davno uvedli oddajanje takih predavanj po nedeljski maši pred občinsko hišo. Vse to tudi pri nas ni neizvedljivo.
Pri veliki gospodarski koristi take naprave pa bi bil to še učinkovit način prodiranja radia med najširše kroge našega kmet-skega ljudstva in bi našel vrhu tega močno oporo v doraščajoči mladini, ki bi se z radijem seznanjala v šoli.
Torej je zdaij tudi na kmetovalskih strokovnjakih, da stvar razmislijo in jo sikoro započno!
Označili smo s tem samo divoje poti za razširjenje radia, ki pa sta predvsem še nad vse važni za našo šolsko vzgojo, oziroma za blaginjo največjega in najvažnejšega stanu našega naroda.
Te vrstice bodo dosegle svoj namen, če bodo v opozorilo in v pobudo vsem prizadetim činilteljem.
Naš radio in naša kultura sta v najtesnejši zvezi. Tega se zavedimo vsi in v ljubezni — delajmo in napredujmo!
Niko Kuret.
Pokrajinski večeri.
Hvaležni bi bili naši postaji, če bi se ji posrečilo, da priredi od časa do časa kak pokrajinski večer, posvečen temu ali onemu delu naše slovenske zemlje. Nemške oddajne postaje znajo krasno organizirati svoje »Deutsche Heimat-abende«. Zato je bil zadnji ribniški večer prav posrečena zamisel. Kot čujemo, mu bo, upamo, da v doglednem času, sledil poljanski večer, Mesečno enkrat bi bil tak večer prav hvaležen, ker bi se dale združiti v pestro enoto karakteristične lokalne zgodbe, šale, pesmi. Z realizacijo takega načrta bi storila naša postaja veliko kulturno delo.
RADIOTEHNIKA
Visokofrekvenčni transformator
(Nadaljevanje.)
Iz računskega primera 1. vidimo, da znaša razmerje med notranjim uporom elektronke Philips in resonantniim uporom sekundarne tuljave s kakimi 60 ovoji (150.000:100.000) 1-5:1. Sledi iz tega, da mora imeti primarna tuljava 90 ovojev. Ni pa lahko konstruirati transformatorja, katerega primarna tuljava je preobsežna, ker se s tem neizogibno tudi zvišava kapaciteta in na ta način nehote znižuje itak premajhni resonantni upor. Toda razmerje 1*5 : 1 je še znosno tako v konstrukcijskem, kot v električnem oziru. A ozrimo se na računski primer 2., kjer vidimo, da je razmerje med notranjim in zunanjim uporom kar 7:1. Ali bomo morda gradili transformator, katerega primarna tuljava bo imeia sedemkrat več navojev kot je sekundarna, torej 420, če jih ima sekundarna 60? Ne, raje opustimo to elektronko kot visokofrekvenčno pojačevalko in vporabljajmo Philipsovo. Čisto drugače pa se pokaže stvar, ko je treba pojačevati visoki val n. pr. 4000 m. Iz primere 3. vidimo razmerje med Ri in Ra, ki znaša 150.000 : 300.000, ali 1 : 2. Ako borno navili za sekundarni del transformatorja 500 navojev, jih damo primarni tuljavi le 250 in efektivno pojačenje bo znašalo le 100. Iz računa 4., kjer uporabljamo elektronke Telefunken in dosežemo vsaj 150kra:tno ojačenje, pa spoznamo, da bo znašalo razmerje v transformatorju nekako 2 : 1. Navili bomo torej 1000 ovojev na primarno tuljavo, na sekundarno pa 500, kar je pač še vedno izvedljivo, da dosežemo visok resonančni upor črez 300.000 ohmov. Jasno je, da bomo segli po elektronki Telefunken Res 044 in zavrgli Philipsovo, kadar nam bo pojačevati visoke valove, kar se predvsem vrši pri superpozi-cijiskih sprejemnih aparatih. Razen tega, da mora biti razmerje med primarno in sekundarno tuljavo visokofrekvenčnega transformatorja različno pri različnih valovnih dolžinah, spoznamo iz dosedanjih razmotrivanj, da nam je uporabljati pri sprejemnih aparatih za normalne valovne dolžine elektronke z zaščitno mrežo, ki imajo manjši notranji upor, za zelo dolge valovne dolžine pa uporabljamo elektronke s čim višjim notranjim uporom, seveda, to pa samo tedaj, če moremo konstruirati tako velik transformator toliko low-lo®s, da ima kar moč malo visokofrekvenčnega upora, predvsem malo lastne kapacitete, ali da ima čim višji resonantni upor. Kot nalašč nam v to svrho služita naši dve
reprezentantni elektronki Philips A 442 in Telefunken Res 044; če bi bilo namreč dobiti več tipov, bi bila zmešnjava takoj večja, kot je n. pr. pri visokofrekvenčnem pojače-vanju in kot je bila prej tudi pri visokofrekvenčnem, ko so po strokovnih listih v to svrho navajali vse moigoče in begali neuke amaterje. Da pokažemo naravnost epohalen napredek z vpeljavo elektronk z zaščitno mrežo, zračunajmo, kolikšno je bilo efektivno pojačenje z visokofrekvenčnimi pojačeval-kami starega tipa. Za primero vzamem elektronko Philips A 410, katere karakteristiko smo prinesli v št. 16 in ki smo jo prej splošno vporalbiljali v nevtrodinskih aparatih kot visokofrekvenčne ojačevalke. Iz karakteristike je razbrati, da znaša ojaičevalni faktor g — 10, strmina 0 5 mA/V. Notranji upor elektronke pa moremo iz teh dveh faktorjev sami izračunati po formuli:
G	10
Ri = j ' 103 ohm. = — • 103 ~ 20.000ohm
Pri uporabi teh elektronk smo za nevtro-dine konstruirali transformatorje 1 : 5, ker je znašal resonantni upor sekundarne tuljave 100.000 ohmov, notranji upor elektronke pa 20.000 ohmov, to je petino resonantnega. Kolikšno pa je bilo efektivno' pojačenje z eno stopnjo visokofrekventnega pojačevanja?
P = 9 = 10 = 10 . Hi	100.000 1 + 0 5
Ra	20.000
= 10 : 1*5 = 6'6	5)
Iz tega zaključka šele kar najjasneje spoznamo, kolikšen je napredek v efektivnem pojačenju z elektronko z zaščitno mrežo, s katero v vsakem slučaju dosežemo 60kratno pojačenje, dočim nismo s Philips A 410 dosegli niti sedemkratnega. Vstavili smo v nevtrodinske aparate redno po dve stopnji visokofrekventnega pojačevanja in ž njima dosegli komaj 44kratno pojačenje. Torej komaj polovico tega, kar moremo danes doseči z eno samo moderno ojačevalko, če dvignemo resonantni upor nekaj višje.
Še nekaj besed, kako dvigniti resonantni upor sekundarne tuljave visokofrekventnega transformatorja. Tudi zato imamo pravilo in formulo:
kar pomeni, da je resonantni upor odvisen od samoindukcije tuljave (L), od ohmovega upora žice (r) in od kapacitete (C), ki jo ima tuljava sama in ki ji je vključena. Navajali
smo pred tedni, da naj ima tuljava v našem vglasilnem krogu 200.000 cm samoindukcije, da dosežemo z vzporedno vključenim vrtilnim kondenzatorjem maksimalno valovno dolžino 600 m. Ako bi ne bilo v tuljavi nika-kega upora in nikake kapacitete, potem bi znašal resonantni upor tuljave 200.000 ohtnov. Da zmanjšamo r, uporabljamo debelejšo žico za tuljavo, da pa kolikor moč znižamo C, navijamo tuljavo, kar se da low-loss. Je pa tako: če navijemo tuljavo iz debele žice, pridobi mnogo na obsegu in na lastni kapaciteti, če pa jo navijemo iz zelo tanke žice, res skoro izločimo kapaciteto, pa pri tem močno dvignemo r. Seči moramo po kompromisu, da vporabljamo žico, debelo 0 5 mm in jo navijemo tako, da se posamezni navoji čim manj dotikajo drug drugega, kar bo menda še najbolj doseženo z ledionskimi tuljavami. — Drugo sredstvo za zvišanje reso-nančnega upora, kii ga v splošnem tudi redno uporabljamo, je reakcija. S skrajno reakcijo dvignemo resanančni upor do višine, kot bi tuljava res ne imela nikake lastne kapacitete in nikakega upora. S tem zvišanjem Ra dosežemo kajpada neprimerno višje dejansko pojaičenje, saj nam je zlahka približati resonančni upor notranjemu uporu elektronke in ga še celo preseči. Ako sta notranji in zunanji upor pri elektronki Philips A 442 enaka, tedaj bo znašalo efektivno pojačenje 75, je pa to mogoče dvigniti celo na 80, kar bo pač skrajna meja, ker se previsoke stopnje reakcije radi spačenja glasu redno ne poslužujemo. Ima pa vpeljava reakcije na sekundarno tuljavo še drug neprecenljiv vpliv. Kot smo že navedli, se resonančni upor spreminja z različno dolžino vala, ki ga sprejemamo, čim krajši je val, tem manjši je resonančni upor in tem večji je ta, čim daljši je val. Ker pa je odvisno razmerje med primarno in se-kndanno tuljavo visokofrekvenčnega transformatorja od razmerja med Ri in Ra, bi morali to razmerje spreminjati pri vsaki valovni dolžini, ko se spremeni Ra, ostane pa nespremenjen Ri. Ravno reakcija pa je, s pomočjo katere skoraj poljubno dvigamo in nižamo resonančni upor, da ga prilagodimo pri vsaki valovni dolžini notranjemu uporu elektronke. Zgoraj navedeni efekt spreminjanja Ra po različnih valovnih dolžinah povzroči stalno spreminjanje reakcije. Tudi mi bomo namestili v naš sprejemni aparat reakcijo, čeprav ista ni vrisana v principielni shemi v št. 20, da je ta ostala preglednejša. Uporabili bomo tako zvano induktivno-kapacitivno reakcijo, ki jo spreminjamo z majhnim vrtilnim kondenzatorjem.
(Dalje prihodnjič.)
Low-loss . . .
V zadnjih letih smo mnogokrat slišali besedo »low - loss«, ki je povzročila v radio-tehniki pravcato revolucijo. Radioizdelki od najmanjšega sestavnega dela do kompletnega aparata z označbo »low-loss« so začeli silno izpodrivati starejše izdelke. Ta označba je vzbudila pri radioamaterju kar naenkrat naravnost čudovito zaupanje do izdelka. Seveda je marsikdo to zaupanje tudi zlorabil. Dodal je recimo kakemu izdelku, ki ga je vsikdar spravil v zlo voljo, ko ga je videl še neprodanega, označbo »low - loss«, pa se ga je iz-nebil v najkrajšem času.
Od kod to zaupanje? Nastal je takrat namreč že nujno potreben preokret v izdelavi posameznih sestavnih delov in v gradnji aparatov — in to znatno na bolje.
Beseda low-loss je angleška rečenica in označuje stvar, »ki ima malo izgub«.
Mišljeno je s tem, da so aparati grajeni tako, da došli radio-val pri različnih presnovah v aparatu ne izgubi preveč na energiji in ne postane tako prešibek.
Razumeli smo pod tem zlasti sledeče:
Vodi, ki služijo visoki frekvenci, naj bodo v aparatu čim krajši.
Izolacija take žice napram svoji podlogi naj bo iz prvovrstnega materijala, zlasti ne sme vpijati vlage in vsebovati kakšne kovine.
Žica sama naj ima večji premer, ker narašča pri vedno manjši površini žice visokofrekvenčni upor.
Dušilne tuljave je treba tako navijati, da imajo kolikor mogoče malo lastne kapacitete. Če imajo namreč veliko lastno kapaciteto, se vrednost samoindukcije za vsako frekvenco močno spreminja, kar pa znači slabo dušenje Dobro dušenje namreč dosežemo le s kapa-citivno zelo revnimi tuljavami, ker ostane pri taikih samoindukcija tudi za večje frekvenčno območje enaka.
Ko so začeli vsi graditi po teh novih načelih, učinek ni izostal. Sprejem se je znatno izboljšal. In radio-amaterji (kupci) so postali kmalu na to pozorni, začeli so izbirati in kupovati res le prvovrstno, tako zvano low-loss-blago. Polagoma so začeli obračati pozornost tudi na notranjost aparata, lepa zunanjost ni več zadostovala.
Danes pa le še malo ali skoraj nič več ne slišimo označbe »low-loss«. Samoobsebi je že umljivo, da mora biti vsak aparat zgrajen tako, da ima čim manj izgub.
Pač pa je dobilo to low-loss-gibanje v novejšem času čisto znanstveni značaj.
Pravi pomen pa je dobilo moderno low-loss-gibanje, odkar so postali aktualni kratki valovi.
Znano je namreč, da ni bilo težko le manipulirati z visokofrekvenčnim ojačenjem pri valovnih dolžinah pod 100 m, temveč da so mogli neodvisno od tega doseči le vedno slabše ojačenje pri krajših valovnih dolžinah. Vzrok temu je bil žarilni upor vodnikov, ki postaja pri vedno manjših valovnih dolžinah vedno večji in povzroča močno dušenje. Pri 20 m valovne dolžine je to dušenje že tako močno, da sploh nimamo več nikakega oja-čenja. Ta pojav pa ima čisto fizikaličen značaj, od izbere materijala je popolnoma neodvisen.
Vzrok temu slabemu rezultatu so bili dolgi vodi. Ta pojav je izrečno zahteval odslej v gradnji zelo kratke vode.
Kajti enako kot postanejo manjši čisti Ohmovi upori vodnika, kot se zmanjša kožni pojav (skin-efekt) pri krajših žicah, enako postane manjši tudi dušilni upor žarenja in izgube manj občutne.
Vsak centimeter več vodnika potisne na valovnem traku spodnjo mejno valovno dolžino, ki jo je še mogoče dobro ojačiti, za metre navzgor. Radi tega je treba pri aparatih za kratke valove montirati tuljave, če je le možno, direktno na kondenzator in vrhu tega priključiti ta nihajni krog zelo tesno ob mrežico elektronke. Pri tem se je treba izogniti vsakemu posebnemu vodu.
JEZIKOVNI TEČAJI
Srbohrvaščina
Poučuje dr. M. Rupel.
10. lekcija: 12. dec. ob 19.
Medved i starac (Vadnica str, 18),
Bio jedan star čovek. Taj je stari čovek živeo dugo vreme sasvim usamljen. Najzad mu se dosadi tako samovati. Nedaleko od njega živeo je u tako isto dosadnoj samoči jedan medved. Kad več nisu mogli više snositi tako dosadan život, podu jedan i drugi da potraže društva. I oni se susretnu. Starac se uplaši od medveda. Bežati nije smeo, jer se nije mogao pouzdati, da če uteči, nego namisli, da se nekako lepim načinom spase, Zato on ponudi medvedu, da se svrati k njemu na malo mleka i meda. Medved pristane i pode s njime. Kod starca mu se dopadne tako, da ostane kod njega.
Tako su oni živeli u društvu. Medved se starao, da bude od koristi. Njegov je posao bio da čuva starca i da rasteruje muhe, dokle starac spava. Jedamput jedna muha ne dadne se nikako oterati, nego otud-onud po starcu na nos. Onda medved zgrabi kamen, pa potegne njime što igda može te razmrska muhu, ali razmrska i starcu glavu.
Pouka: Medved je bio starcu prijatelj, a bio je 1 u d prijatelj. Nista nema gore od I u d a prijatelja. Bolje je imati pametna neprijatelja nego luda prijatelja. Prijatelju, ne veruj 1 u d u prijatelju! Pri ludu prijatelju ne traži zaštite! S ludim prijateljem nemoj drugovati!
Pa še drugi vplivi so pri sprejemu na kratke valove zelo važni. Doznali so namreč, da ne raste dušenje nihajnega kroga za kratke valove le v smeri manjših, temveč da se godi to tudi v smeri daljših valovnih dolžin. Obstoja torej pri gotovi valovni dolžini iz-rečni dušilni minimum. Vzrok temu je ta, da razmerje med lastno indukcijo in kapaciteto v nihajnem krogu ni indirektno. Če je namreč kapaciteta prevelika, raste upor izgub in dušenje; če je pa premajhna, pa raste spet upor izgub zaradi mnogo daljše žice na tuljavi za samoindukcijo. Ta je potrebna, da dosežemo gotovo valno dolžino in pa zaradi večjega upora žarenja. Kot najugodnejšo vrednost smatramo uglaševalno kapaciteto 60—120 cm, kar odgovarja n. pr. za 30 m valovne dolžine samoindukcije ca. 1500 cm.
Vidimo, da ima low-loss-gibanje, ki so ga oživili kratki valovi, čisto drug značaj kot prejšnja stara označba. Poleg kvalitete materijala, ki mora biti, samo ob sebi razumljivo, prvovrstna, se je treba zdaj ozirati še na fizikalično in matematično plat v gradnji aparatov. Ni baš lahko se držati teh novih principov.
Značijo pa ti principi spet nov mejnik v razvoju radio-tehnike.
Promena imenica muškoga roda na nepčani suglasnik.
Jednina:	Množina:
Nom.	prijatelj, kraj	prijatelj-i, kraj-ev-
gen.	prijatelj-a	prijatelj-a
dat.	prijatelj-u	prijatelj-ima
ak.	"rijatelj-a, kra'	prijatelj-e
vok.	prijatelj-u!	prijatelj-i!
lok.	prijatelj-u	prijatelj-ima
instr.	prijatelj-em	prijatelj-ima
Nepčani suglasnici jesu: j, lj, aj; č, ž, š; č, d, dž; prema gornjem obrascu menjaju se sve imenice, koje se svršuju na nepčani suglasnik (slavuj, učitelj, panj; kovač, puž, bogataš; kraljevič, smud i t. d.).
Nemščina
Poučuje dr. Ivan Grafenauer.
(10.) Zehnte Ubung.
1. ®te CSttern uttb bte Sinber.
®ie etterti jorgen filr bie gantilte. Ser 35 a ter fiifjrt bie SBirtjcfjaft ttnb ernaf)rt burd) jetite Slrbeit SBeib ttnb finb. ®ie SRutter teitet ben §augfjalt unb ncfjtet auf bie Sittber. ®er SSater unb bie Slfutter liefaen ifjre ©ofjtie unb 2tocf|ter; fie geben ifjren ©ofjnen unb Ibdjtern Sftaljrung ttnb .fleibung unb toollert fie su brabett TOenfdjen erjtetjen. Sie fitibet ftnb [) ren Gttern bafiir baiifbar.
2.	SBtein SBruber, mettte 2 d) tu e [ter, metu SBritbet» lein, mein ©djtoefterdjen 3cE| adjte auf metnett SBruber (meine ©d))oefter,metn SBriiberletn, mein ©djtoefterdien.
®ein SBruber, betne ©djloeftet, beitt SBriiberlein, betn ©djroeftercfien. ®u acf)teft auf beinen SBruber . .
©eitt SBruber .. granj actjtet auf fetnen SBruber.
Qf)r SBruber . . 9tnna acfytet auf iljren SBruber.
©etn SBruber.. JganSdjen adjtet auf fetnen SBruber.
Unfer SBruber . . SBir adjten auf unferen SBruber.
@uer SBruber.. Qf)r ad£)tet auf euereit SBruber.
3fjr SBruber .. . granj itnb Stnna atfjten auf iljren SBruber.
SIdjte auf beinen SBruber! 2lcf)tet auf eueren SBruber!
3.	3cf) Ijet&e gran5. ®u £>eiB(ef)t Sofef. Sr ^etRt 3of)ann.
Worter.
Strbett, —, »en, »u. delo &au§l)alt, »eš, »e, m gospodinjstvo (!gau§, »e§, »er, f. hiša; tjalten držati) tleibung, »en, tu. obleka ©fettftf), »en, »en, m. človek
9fat)ruitg, —, )D. hrana SJSeib, »e§, »er, f. žena; SJBetfi unb fittb = fein SESetb unb fetne Sinbet SBirtfrfiaft, —, »en, to. gospodarstvo
brat) priden, dober banfbar hvaležen fie 1. in 4. ski. ed. in mn. ad)ten spoštovati; act)ten
auf paziti na erua£)ren prihranjevati er^teljen vzgajati fiiijren voditi flcben dajati leiten voditi Iteben ljubiti forflen skrbeti tnoilen hoteti JU (k) za
Svojilni zaimek (besitzanzeigendes Fiirwort)' Mein moj, dein tvoj, sein njegov, ihr njen, sein njegov; unser naš, euer vaš, ihr njihov. Svojiln. pridevniki se sklanjajo točno kakor nedoločni spolnik (števnik) ein, kein, -e, —; t. j.. 1. ski. edi m., 1. in 4. ski. ed. sr. brez končnice, sicer kakor dol. spolnik.
Pridevnik (Eigenschaftsvvort). Pridevnik (razen povednega pridevnika, ki ima prislovno obliko brez končnice), ki nima pred seboj kake določilne besede (zaimka, števnika) s končnicami določnega spolnika, se sklanja sam kakor določni spolnik, oz. dieser, jener.
Das Zeitvvort (glagol). 1. Glagoli z osnovo na d ali t (o izjemah prihodnjič) in glagoli z osnovo na n ali m, pred katerim je še kak soglasnik (razen r ali 1), v nobeni priponi ne izpuste -e-; (2. Person Ez. -est, 3. P. Ez. -et, 2. P. Mz. -et): acht-en, leit-en, rechn-en. Toda lern-en (-st, -t).
2. Glagoli s pripono na sičnik (s, ss, 13, z, tz) ali šumnik (sch, tsch) v 2. os. ed. ohranijo -e- ali pa ga izpuste; če ga izpuste, odpade za sičnikom tudi s- v priponi: heiBest ali heifit 2. os. je potem enaka tretji.
Sedanjiške pripone so torej:
Die Nennform (nedoločnik): -en
Die Gegenwart (sedanjik) Die Befehlform (velelnik) Ez. Mz.
1.	P. -e -en	2. P. Ez. -e
2.	P. -est -et	2. P. Mz. -et
3.	P. -et -en
Hausiibung. Wandelt die folgenden Zeitworter ab: Ich begleite meinen Onkel. Ich gedenke meiner GroGmutter. Ich rechne meine Rechenaufgabe. Ich schreibe meinem GroBvater. (V mn. postavi v mn. tudi samostalnike !)
Schreibiibung. Schreibe den Aufsatz »Der Tisch« ab (8. Obung).
Worter: ab-schreiben (ich schreibe ab) prepisati; begleiten spremljati; gedenken (2. F.) spominjati se.
Angleščina
Poučuje ga. Orthaber.
Ninth (nainth) Lesson (9) It is.
It is a fine day. It is a long way from Ljub-Jc len dan. Je dolga oot od Ljub-ljana to London. It is time (taim) to go to bed. liane do Londona. Je čas	iti v postelj.
It is high time to go to school. What time is it? le zadnji čas iti v šolo. Koliko je ura? Or: What o'clock (oklok) is it? Is it six o'clock. ali:	Je šest ura.
It is colder at the North Pole (poul) than it is Je hladnele na severnem tečaju	kot
at the Equator (ikve■ 't1'). It is niče (nais) to watch na ekvatorju.	Leno je gledati
(u-oč) a football match on a warm day.
nogomet	v en topel dan.
It was.
It was very kind (kaind) of you to send me
Je bilo zelo prijazno od Vas poslati meni the beautiful book. It was very late when I came leno knjigo. Je bilo zelo nožno ko sem orišej (ke'm) home last night. It was a beautiful summer zaanjo prettklo) noč domov Je bilo lepo poletje last summer. It was too cold to go to the foot-Innsko poletje. Je bito pre-hladno iti na nogo-ball match. It was too late to go to the theatre met.	J t b lo pre-pozn iti v gledališče.
(thi'-e-ter). It was a veri large garden. It was a
Je bil zelo velik vrt. Je bilo sunny morning. solnčno jutro.
It will be.
It wiil be a fine day to-morow (tu-moro) It Bo lep dan jutri will be a long time till I see you again (age'n) It Bo (trajalo) dolgo časa dokler (jaz) vidim Vas zopet. will be very useful (jus-fl) for my boys. It will be
Bo zelo koristno	za moje dečke. Bo
too late for me. nre-pozno za mene.
At School. Franctions (frakšns) ulomki. The teacher : »What do you prefer: one-six or Učitelj. „Kaj imaš raje: i/6 ali one-seventh of a lemon (lč'm'n)?« 1/7	li«one?~
The pupil : »I would (u-ud) prefer one-seventh, sir (sor).«
učenec: Jaz bi	raje '/7 gospod
The teacher: »One-seventh, eh(e>)?« He proceeded učiteli „ >/7 • kaj?- On nadaljuje to explain (iksple'n) that, although iolthou)
razlagati	da, četudi
that fraction sounded larger, it was really ta vlomek se sliši ise zdi) večji, v resnici (ri'-ell) the smaller of the two.«
je manjši izmed itehi dveh." The pupil: »I know that, sir. That's why I chose
učenec Jaz vem (to/, gospod. Zaradi tega sem it. I don't like lemons !« ga izbral. Jaz ne maram limone/"
Bliža se konec leta — poravnajte pravočasno naročnino!
K SPOREDU TEGA TEDIA
Mladinski zbori.
Pevski pouk na vseh raznovrstnih šolah je v bivši monarhiji zavzemal posebno stališče. Bil je na urniku, toda kot neobvezen predmet je veljal le kot predmet druge vrste. Vprašanje metodike pevskega pouka se je sicer načenjalo, obravnavalo, toda pozitivnih uspehov ni doseglo: strokovno izobraženih učiteljev ni manjkalo, dilentantizem pa je — kot povsod na pevskem polju — rodil tudi temu primerne uspehe. V novi jugoslovanski državi se je ravno v tej točki izvršil lep preokret na bolje. Po novem srednješolskem zakon je petje za prvi dve leti vpeljano kot obligaten predmet, zakon določa osnovanje mladinskih zborov na vseh srednješolskih zavodih, učitelji morajo biti kvalificirani in kot taki so enakopravni članom profesorskega zbora. Ta odredba je pri nas našla dober odmev. Šolski pouk rodi prav lepe uspehe, kar se očituje povodom mnogovrstnih nastopov mladinskih zborov. Tudi naša postaja je priredila že več tovrstnih nastopov (M. ž. r. g., III. r. g.) in kot prvi je nastopil zbor drž. ž. učiteljišča. Gotovo je na tem zavodu stališče pevskega pouka vse drugače zasidrano in pomen tega dejstva moremo kar naj-topleje podčrtati. Od tamkaj izhajajo pionirji glasbene prosvete med narod in vrše tam tisto podrobno delo, ki ,je za dvig celotne ljudske pevske izobrazbe kar najvažnejše. Veseli smo, da je ta važna naloga v rokah pridnega in vsestransko glasbeno izobraženega skladatelja prof. E. Adamiča. Gotovo je teoretičen in melodičen pouk prva naloga, toda pomen praktičnih nastopov je kot posledica prvega samo po sebi razumljivo dejstvo. Letošnji prvi nastop nas o vsem tem najbolj prepričuje.	Dr. A. D.
Iz tujih sporedov
Koncerti. Ponedeljek: Rim, 21.02 Koncert napolitanskih pesmi. Varšava, 20.30 Internacionalni koncert. — Torek: Milan, 21.15 Koncert sodobne glasbe. — Sreda: Beograd, 20 Koncert ju-goslovansko-češkoslovaške lige. Budapest, 20 Pevski koncert univerzitetnega zbora. Bratislava in Praga 20 Veliki .smfonični koncert češke filharmonije, Dunaj, 19.30 Slavnostni koncert. Langenberg, 20.40 Simfonični koncert. — Četrtek: Beograd, 20 Violinski koncert. Katovice in Varšava, 20.45 Veliki koncert iz Vilne. Dunaj, 20 Violinski koncert. Milan, 21.15 Koncert italijanske moderne glasbe. — Petek: Varšava in Katovice, 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. Milan, 20.30 Veliki simfonični koncert. — Sobota, M, Ostrava in Bratislava, 20.30 Koncert češkega kvarteta.
Opere. Rim, 21.02 Bellinijeva opera: »Puritanci«. Milan, 20.30 Verdijeva »Aida«. Langenberg, 21 »Sovražnik glasbe, komična opereta, komp. R. Genee. Leipzig, 19.30 »Netopir«, komična opera v 3 dej., komp. J. StrauB. -—• Ponedeljek: Breslau, 20.30 »A basso pošto«, lirična opera v 3 dej., komp. N. Spinelli. — Torek: Dunaj, 19.30 Verdijev »Othello«. Katovice, 19.20 Puccinijeva »Madame Butterfly«. Rim, 21.02 »Turandot«, lirična opera v 3 dej., komp. Puccini. Stuttgart, 20 »Don Pasquale«, komična opera v 3 dej., komp. Donizetti. — Sreda: Milan, 20.30 »Kraljična«, opera, komp. Lualdi. -— Četrtek: Budapest, 19.30 »Cavalleria rusticana«, Leoncavallo in Delibes »Sylvia«, balet. Leipzig, 21 »Doktor in lekarnar, komična opera, komp. Ditter v. Dittersdorf. — Petek: Beograd, 20 Gou-nodov »Faust«. Rim, 21.02 »Si«, opereta v 3 dej., komp. Mascagni. Praga in M. Ostrava, 18.50 »Eva«, opera v 3 dej., komp. J. B. Foerster. Berlin, 20 »Bajazzo«, opera v 2 dej. s prologom, komp. Leoncavallo in »Kralj«, basen v 3 dej., sp. G. Forzano, komp. U. Giordano.
LISTEK
2000
[Prezgodaj objavljena historična črtica.)
Leta 1960. je rešil Jugoslovan, — pravnuk znanega Tesle, ki je eksperimentiral ob zibelki radia — problem prenosa električne energije. Njegov sin pa je 1. 1991. z najgenijalnejšim izumom vzbudil pozornost malega planeta zemlje tako, da so mu prisodili vse Noblove nagrade za deset let. Združene države Severne in Južne Amerike so mu ponudile častno predsedstvo, kar je seveda odklonil, ker ni hotel izpc-driniti Kitajca, ki je pravkar zasedel to mesto. In izum? — Izum je rešil problem radijske dematerijalizacije. Tesloviču se je posrečilo po dolgem eksperimentiranju spremeniti poljubno stvar — torej tudi človeka — v radijsko valovanje.
Vse človeštvo se je zavedalo ogromnega pomena te iznajdbe seveda šele tedaj, ko je rešil Teslovič tudi problem rekonstrukcije za mrtvo materijo. Tako so nastale v vseh mestih radijske tovorne postaje, ki so brezžičnim potom pošiljale okrog zemeljske oble najrazličnejše blago. Če je hotel kdo takrat v Ljubljani, ki je postala seveda že milijonsko mesto, poslati v Tokio zaboj, ga je enostavno dostavil v Ljubljano transkontinentalni radijski tovorni postaji. Ta je zaboj dematerijalizi-rala in ga brezžično poslala kot električno valovanje v Tokio, kjer so ga sprejeli. V par minutah je v rekonstrukcijskem aparatu zrastel iz električ-
nih valov zaboj, ki je bil še pred par minutami v Ljubljani.
Razumljivo je seveda, da proti tej konkurenci v tovornem prometu ni obstalo nobeno drugo prometno sredstvo. Tovorni avtomobili so sami od sebe zapeljali med staro šaro, tovorne ladje so prodajali kot staro železo in tovorna, transkonti-nentalna letala so po možnosti pregradili v osebna. Kot edino tovorno vozilo je ostala motorna stabilizirana dvokolica, ki je služila provincijalnemu prometu na par kilometrov.
Teslovičev genij pa se ni zadovoljil z doseženimi uspehi. Vabil ga je končni božanstveni cilj: dematerijalizacija in rekonstrukcija živih bitij in njih vladarja, človeka. Začel je z živalmi: poskusi so bili v začetku nekako taki kot pred sto leti vivisekcija; celo društva za zaščito živali so protestirala — toda genij je bil silnejši. Prva rekonstrukcija je bil maček, ki je bil seveda bolj ne-goden, kot najbolj zaostala žival. L. 1999. se je Tesloviču že posrečilo rekonstruirati sesalce tako, da se rekonstrukcija ni nikjer več poznala. Od tu pa do zadnjega namena je bil le še korak.
Začel je iskati človeka, ki bi dovolil na sebi radijsko dematerijalizacijo in rekonstrukcijo. Toda tej veliki dobi v sramoto ga ni našel. Dobil je končno med kaznjenci, obsojenimi na dosmrtno ječo z dovoljenjem oblasti neke vrste neprostovoljne idealiste, ki so se morali žrtvovati napredku človeštva. In tu se je pokazal Teslovič ne le kot genij vseh časov, ampak tudi kot najbolj humanitarno čuteč človek.	(Dalje prihodnjič.1

RADIO LJUBLIAHTA
527 Lc
2-5
Nedelja, 8. decembra
9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, p. dr. Roman Tominec 10.20 Gospodarsko kulturno predavanje, prof. Jarc 11.00 Koncert radio orkestra: Ro-sey: Motor koračnica; Wald-teufel: Prav prisrčno; Keler Bela: Romantična uvertura; Fetras: Ruska suita; Wallaee: Maritana; Waldt.eufel: Nad vse; Moret: Makovo cvetje; Loeser: Fiametta 15.00 Kmetijska ura: O vinarstvu predava g. Kuret
15.30 Finžgar: »Divji lovec«, drama v 4 dej. (čl. Ljudskega odra)
16.30 Koncert radio orkestra: Muhvič: Izpod Tatre; Waldteufel: Moje sanje; Aletter: Vesela igra, uvertura; Ketelbey: Na perzijskem trgu; Jaki: Slovenski biseri; Waldteufel: Vedno ali nikoli
17.30 Hunioristieno čtivo, pisatelj Milčinski
20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila; radio orkester: Rosey: Ljubljenec armade; Rosey: Sultanov sen; Sidney Jones: Mi-mosa; Kalman: Grofica Marica; Theimer: Reneontre; Po-vvelt: Koderčki 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Ponedeljek- 9. decembra
12.30 Reprodueirana glasba (mešani program) 13.00 Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Parma: Mladi vojaki; Granado: E1 Turia: Rossini: Italijanka v Alžiru; Sehreiner: Iz Schu-manovega albuma; Rosen: Poznaš li občutek; Carpentie-rix: Tello mio; Borehert; Kar vam je všeč 18.30 Francoščina, pouč. dr. Leben 19.00 Higijensko predavanje: O po-
dedovanju, dr. Petrie 19.30 Angleščina, poučuje ga. Ort-haber
20.00 Večer radio orkestra: Zimski sprehodi v naravi:
Lineke: Zimska pokrajina; Goldman: Kosova zimska pesem; Meyer-Helmund: Mesečna noč pozimi; Me-yer-Helinund: Vožnja s trojko; Waldteufel: Drsalci; Frederiksen: V pasji vpregi po ledu
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Toreb, 10. decembra
12.30 Reprodueirana glasba (pevski
dueti, lahka glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Marin: Vesela koračnica; Wald: teufel: čar siren; Boildieu: Bagdadski kalif; Wagner: Ri-enzi, zadnji tribunov; Weber: Passion; Aletter: Rendez vous 18.30 Biografija svetovnega gospodarstva: Svetovna živinoreja, dr. Valter Bohinec 19.00 Kratek pregled slovenskega
jezika, dr. R. Kolarič 19.30 Ruščina, poučuje dr. Preobra-žensky
Radio orkester: Renert: Radio valovi; Aletter: Heures eharmantes; Wagner: Sanje; Siede: Mala patrula; Siede: Kresničiee
oO.OO Orgelski koncert stol. kap. Stanka Premrla: I. a) Zi-
marino: Božična pesem pastirjev, b) Zimarino: Potovanje. sv Treh kraljev, e) Branehina: Pastoralni ofertorij; II. a) Springer: Druga pastorala, b) Piech-ler: Pastorala, c) Rhein-berger: Scherzoso; III. a) Premrl: Preludij iz božične suite (Adventno pričakovanje), b) Nowowiejski: Božič v starodavni Marijini cerkvi v Krakovu, c) Rikovsky: Kristus se je rodil
21.00 Koncert radio orkestra: Fu-
čik: Pohod gladiatorjev; Waldteufel: Estudiantina; Bin-der: Savojardi; Douizetti: Lu-eia di Lammermoor; Lanner: Dvorni plesi; Benatzky: Pridi v moje naročje, tango; Aletter: Douces visions; Geiger: Lechariana 22.00 časovna napoved in poročila;
nadaljevanje koncerta 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sreda, 11. decembra
Opoldanski program odpade 17.30 Koncert radio orkestra: Sou-sa: Wašiugtouska pošta; Parma: Moj ideal; Verdi: Nabu-cadonosor; Bizet: Carmen; Spolianski: Morphium; Theimer: Mala Inge 18.30 Otroški kotičfek, ga. Gabrijel-čičeva
19.00 Slike iz naravoslovja, prof. Pengov
19.30 Francoščina, pouč. dr. Leben
20.00 Melodramski večer g. Gu-sti Danilove, čl. nar. gled. in g. Marija Kogoja, impro-vizator.: Cankar: Romantika; O. Zupančič: Prebujenje, Dete čeblja; F. Pre-
šeren: Parizina (odlomek iz Byrona); Golia: Procesija; Angl. lirika.; Allem Poe. Griša Koritnik: An-uabel Lee, Krokar
21.00 Koncert radio orkestra: Wach-lin: Letalska koračnica; Fu-čik: Ideali sanj; Herold: Zam-pa; Puccini: La Boheme; Er-vin: Svidenje; Siede: Sefira 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dau
Četrtek, 12. decembra
12.30 Reprodueirana glasba (Otto
Neuman, šaljivi nastopi) 13.00 Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Dal-linger: Don Cesar; Waldteu-fel: La plus Belle; Auber: Fra Diavolo; Halevy: Židinja; Grofe: Opojnost noči; Czibul-ka: Clementina 18.30 Portreti iz svetovne literature, p. dr. R. Tominec (Dante) 19.00 Srbohrvaščina, poučuje gosp.
dr. Rupel 19.30 Prenos iz ljubljanske opere 22.00 Časovna napoved in poročila; radio orkester: Urbach: Per Aspera ad Astra; Kalman: Vaška deca; Weber: čarostre-lec; Gounod: Faust 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek, 15. decembra
12.30 Reprodueirana glasba (uverture, glasba razuih narodov) 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra: Ro-sey: Kralk Karneval; Fetras: Pravljice iz Saškega gozda; Flotow. Marta, uvertura; Verdi: Aida; Leopoldi: Cyrauo; Norden: Svečanost v Bang-koku
18.30 Naše zadružništvo, dr. Valen-čič
19.00 Gospodinjska ura
19.30 Italijanščina, pouč. dr. Lebeu
20.00 Koncert pev. zbora drž. ženskega učiteljišča. Dirigent prof. E. Adamič. I. Slovenske ponarodele pesmi: a) Zvonikarjeva, b) Po jezeru, c) Otok bleški, č) Slov. deklica, d) Pojmo radi! e) Slovenci smo. II. Mladinske pesmi: E. Adamič: a) Rad imel bi perut-ničke, b) Ah, zvonijo, c) Zajček je lepa reč, č) Ciganska, d) Dudeldajčki, e) Zazibalka, f) Micika majčkena, g) Jurjevanje. III. Umetne pesmi: a) F. Men-delssohn-Bartholdy: gmar-nica in cvetke, b) P. Hin-demith: 2 kanona, e) B. Bartok: 2 slovaški narodni pesmi, č) A. Rubinstein: Ruska narodna. Ob slovesu, d) Dvorak: Na begu, Prstan, e) E. Adamič: Solnce sije, Kje si drag':, da te ni?
21.00 Koncert radio orkestra: Ro-
sey: The Handicap; Sehon-herr: Iz slovanskih krajev; Rossini: Tancred; Urbach: lz Wagnerjeve junaške knjige; Engel Bcrger; Grenke solze; Hirsch: Ostanem ti zvest 22.00 Časovna napoved iu poročila, napoved programa za naslednji dan*
Sobota, 14- decembra
12.30 Reproducirana glasba (mešani
program) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra:
Translateur: Avtomobilska ko-
račnica; Ziehrer: Otroci karnevala; Rossini- Semiramis-, Smetana; Prodana nevesta; Lindsay: Poranek; Morena: 0(1 Poncija do Pilata 18.30 Esperanto, poučuje g. Herkov 19.00 Delavska ura: Zavarovanje poljskih delavcev, g. Likar ! 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenauer
20.00 Verdi: »Alda« lia ploščah
22.00 Časovna napoved in poročila, radio orkester: Wagner: Bos-naki pridejo; Beccuci: Tesoro inio; Weber: Eurijante; Wag-ner: Lohengrin; Ferdmann: Egiptovske noči 23.00 Napoved programa za nasled-nj i dan
OSTALE POSTAJE
leJelja, 8. decembra
698 kc Belgrad 2-5 kW
10.00 Prenos pontifikalne maše iz
katoliške cerkve 12.00 Koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Ciganska kapela igra narodne 17.30 O vzrokih gospodarske krize,
predavanje 20.00 Koncert Obilic oktela 21.00 Pevski koncert s klavirjem 21.30 Dnevne vesti in čas 21.40 Koncert tamlmr. orkestra 22.40 Plesna glasba
977 kc Zagreb 0-7 kW
11.00 Simfonični koncert zagrebške
filharmonije 17.00 Ljudski komorni koncert dijaškega godalnega kvarteta 19.43 Kulturni in družabni večer 1930 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, med odmori dnevne vesti, vreme
i83'5 kc Honi5swtislErf?ausBn 03 kw
7.00 Radio gimnastika 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Ura za stariše
11.30 Orgeljski koncert 12.00 Koncert na mandoline 14.00 Mladinska ura 14.30 Božične pesmi 15.30 Baletna glasba 17.00 Zabavni koncert 1 20.00 Veseli večer, nato do 2: plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
10.15 Prenos službe božje iz Poznanja
12.10 Koncert varšavske filharmonije
10.00 Vtisi iz Južne Afrike, preti. 17.40 Popoldanski koncert 20.30 Ljudski koncert
545 kc Budapest 20 kW
9.00 Dnevne vesti 10.00 Protestantovska služba božja 11.20 Koncert opernega orkestra 10.00 Pestra ura 17.15 Popoldanski koncert 19.10 Drama iz studia 20.40 Pevski koneert 21.30 Koncert orkestra na pihala, nato koncert cigan, orkestra
563 kc , Miinchen 4kW
10.00 Katoliška jutranja slovesnost
11.30 Adventna ura
12.00 Koncert radio tria
14.30 Zabavni koneert
16.00 Popoldanski koncert
18.45 Komorna glasba
20.00 Ljudski koncert
22.30 Zabavna glasba do 1.00
581 kc Dunaj 15 kW
10.30 P.evski koneert dunajskega deškega zbora 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra 15.30 Koncert ženskega simfoničnega orkestra 17.30 Iz pragozda v menežari.io
Reprezentanca radio tovarne
INGELEN
Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/1
Najmodernejši aparat je
INGELEN U 4 W
štirielektronski aparat
z elektronko z zamreženo anodo in kompletnim priključkom na izmenični tok. za vse napetosti, valovi 200 — 2000
INGELEN RAMONA
je najpopolnejši in na radio trgu ne-prekosljiv zvočnik
Stane Din 600 —
18.00 Ob 50 letuici smrti A. Langerja 18.43 Koncert tria, nato pesmi iu arije'
21).05 »Vražji učenec«, melodrama v 3 dej., sp. B. Sha\v, nato večerna glasba 599 kc Milan i kW
10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski končen
16.00 Komedija
16.30 Popoldanski koncert 20.30 Prenos Verdij. opere Aida ; nato zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga 5 kW
8.30 Orgeljski koncert 9.00 Služba božja 11.00 Ljudski koncert 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 20.45 Prenos melodrame 21.35 Klavirski koncert 22.15 Zabavna glasba
635 kc Langenberg 13 kW
7.00 Jutranji koncert 9.05 Katoliška jutranja slovesnost 13.00 Opoldanska koncert 15.40 Za poljedelce 16.30 »Romanje k delavnici hlapca Ruperta , predbožičnica, spisal J. Kandner 18.15 Ura za delavce 19.30 Pouk v plesu 20.00 Prenos iz velike »Messehalle v Kolnu: Zlati jubilej mašui-štva papeža Pija XI. 21.00 Svetovna pesem, nato ljudski koncert in Sovražnik glasbe , kom. opereta v 1 dej., komp. R. Genee; nato do 24.00 jazz
680 kc	Rim	3 kW
10.10 Nabožna glasba 13.00 Koncert radio kvinteta 17.00 Pester koncert 21.02 Prenos Bellinijeve opere: ;Puritanci«
716 kc Berlin 4 kW
9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Ura za starše 11.30 Orgeljski koncert, Bach 12.00 Opoldanski koncert na kitaro < 14.00 Mladinska ura 14.30 Božične pesmi 15.30 Baletna glasba 17.00 Zabavna glasba 19.20 Stari in novi plesi 20.00 Ljudski koncert, nato plesna glasba do 24.000
734 kc Katovice 10 kW
10.15 Služba božja iz Poznanja 12.10 Simfonični koncert 15.20 Nabožno predavanje 16.00 Ljudski koncert 17.40 Koncert iz Varšave 20.00 Literarna ura 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
743 kc Bern 1-5 kW
10.30 Katoliška pridiga
12.45 Opoldanski koncert
15.30 Popoldanski koncert
19.30 Thomas Mann. predavanje
20.15 Slušna drama
21.30 Koncert orkestra
22.15 Nočni koncert
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert 18.00 Večerni koncert do 20.00 20.15 Zabavna glasba 21.00 Koncert
833 kc Stuttgart 4kW
11.00 Komorna glasba 12.00 Promenadni koncert 13.00 Reproducirana glasba 14.00 Pravljice 13.30 Koncert tria
16.45 >Nočni tabor v Granadr . skrajšana opera. komp. K. kreutzer 19.15 Pesmi
20.60 »Potnik«,mistična igra, sp. II. H.
Ehrler 21.00 Ljudski koncert 23.00 Plesna glasba do 0.30
896 kc Poznanj 1-5 kW
10.15 Prenos službe božje 17.00 Reproducirana glasba 17.45 Mladinska ura 18.50 Popoldanski koncert 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
923 kc Breslau 4kW
8.45 Jutranji koncert 11.00 Katoliška jutranja slovesnost 12.00 Ogrska glasba 15.15 Popoldanska zabava 18.00 Moderna klavirska glasba 20.15 »Dve kravati ležita v zraku«,
veseli večer 21.15 Zabavna glasba 22.35 Plesna glasba do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
8.30 Orgeljski koncert 9.00 Služba božja 11.00 Ljudski koncert 12.30 Ljudska glasba 16.00 Popoldanski koncert' 19.00 Komedija iz studia 19.30 Plesna glasba 20.45 Klavirski koncert, nato zabavna glasba
698 kc Belgrad 2-5 kW
10.30 Reproducirana glasba
12.40 Koncert radio kvarteta
13.30 Dnevne vesti
17.00 Kmetijsko poročilo
17.05 Modno uoročilo
17.30 Recitacija
18.00 Koncert na citre
19.30 Francoski jezikovni tečaj
20.00 Prenos iz Varšave
21.30 Dnevne vesti in čas
22.00 Več. koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Zabavna glasba 18.55 Dnevne vesti
19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.30 Knjižna ura 19.45 Francoski jezikovni tečaj 20.00 O platnažah. predavanje 20.15 Kulturne in druge vesti 20.30 Internac. koncert iz Varšave 20.30 Dnevne vesti, vreme
183-5 kc Hpnigswuslerftausen 30 kw
7.00 Radio gimnastika 9.00 Poraba gnoja, predavanje 12.30 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 15.00 Vzgojno predavanje 16.30 Popoldanski koncert 19.20 Moderno lesno stavbarstvo 20.00 Možnost preiskave arktičnih krajev z zrakoplovom, predava prof. Fridjof Nansen 20.30 Prenos iz Varšave 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.15 Mladinska ura
17.45 Zabavna glasba
19.25 Reproducirana glasba
20.30 Internacijouaini koncert iz
Varšave 23.00 Plesna' glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert radio kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Reproducirana glasba
1094 kc Torino i kW
10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Komedija 16.40 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere iz Milana: nato plesna glasba d^> 24.00
1140 kc M. Ostrava iokW
8.30 Orgeljski koncert 9.00 Služba božja
11.00 Koncert iz slovaškega gledališča v Bratislavi 12.30 Zabavna glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Komedija in operetna glasba 20.45 Klavirski koncert
1157 kc Leipzig 4kW
8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 11.50 Koncert komornega orkestra 13.00 Reproducirana glasba 15.45 Komorna glasba 17.00 Popoldanski koncert 19.30 Netopir«, komična opera v 3
dej. Komp. J. Straul? 20.30 Pesmi 22.30 Plesna glasba
16.20 Ura za žene 17.40 Ciganski orkester 19.40 Poročila 20.30 Prenos iz Varšave 22.20 Jazz
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba 16.00 Gospod nečak , recitacija 16.30 Popol. koncert radio tria 17.35 Pesmi 19.30 Zabavna glasba 20.40 Indijanska fantazija , originalna indijska glasba 21.20 Komorna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta
15.30 Popoldanski koncert kvarteta
17.00 Glasbena ura za mladino
17.30 Mladinska ura
18.10 Nemška kultura v Angliji
19.10 Skice iz Poljske
19.40 Thomas Mann dobil Noblovo
nagrado, predavanje 20.30 Prenos iz Varšave, nato večerni koncert
599 kc	Milan 7 kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska, ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Zabavna glasba 21.50 Zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga 5 kW
11.15 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
16.30 Popoldanski koncert
17.25 Mladinska ura.
19.00 Orkestralni koncert
20,80 Koncert varšavske filharm.
22.15 Reproducirana glasba
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.05 Ura za žene 17.30 Popoldanski koncert 18.30 Evropski roman
Ponedeljek. 9. decembra
IjiSP Dajmo, zap le širno f
Vse to lahko nudite svojim gostom, ako imate
Pkilipsov sprejemni aparat in Pkilipsov zvočnik,
Kaj Vam more nuditi več veselja in užitka kot poslušanje dobre in lepe glasbe ali najnovejšega šlagerja, ki ga poje ka~ baretska zvezda?
in šele tedaj boste zamogli uspešno zabavati in razveseljevati svoje goste.
1094 kc Torino 7kW ■
11.25 Reproducirana glasba	^
12.30 Opoldanski koncei-t 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Simfončni jazz, nato zabavna glasba do 23.00
1140 kc M. Ostrava iokW
ii.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žene
16.30 Godba na pihala 17.30 Pol ure moderne glasbe 19.00 Zabavna glasba 20.30 Prenos iz Varšave 22.15 Zabavna glasba
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Romantična glasba 20.30 »Asfalt«, sp. Schirokauer, slušna drama
-22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00
20.00 Prof. Fridjof Nansen, Oslo, predava: Možnost preiskave arktičnih krajev s pomočjo zrakoplovov 20.30 Divertiniento 21.00 Večerna glasba, nato komedija »Pimpinoiie in Vespetta , nato plesna glasba do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Prenos iz rimske filharmonije 21.02 Veliki koncert napolitanskih pesmi, vmes enodejanka. »Ljubezen je slepa«, sp. Forzano
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 16.50 Zabavna glasba 17.30 mladinska ura 18.00 Popoldanski koncert 19.00 Reproducirana glasba ,19.30 Nemške in ruske nar. pesmi 2J.00 Izbor iz »Grofa Luksenburg«, opereta
22.33 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.20 Reproducirana glasba
17.45 Zabavna glasba
20.30 Internaeijonalni koncert iz
Varšave 23.20 Plesna glasba do 24.00
743 kc Bern 1-5 kW
12.50 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 20.00 Pol ure cella 20.50 Orkestralni koncert 21.00 Radio kabaret 22.15 Nočni koncert
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert 18.00 Zabavna glasba 19.30 Plesna glasba 20.15 Simfonični koncert 21.00 Pester koncert
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Zabavni koncert radio orkestra 20.30 Divertimento za mali orkester,
op. 42, W. Braunfels 21.00 »Jud Siift«, dramatizacija po romanu Lona Feuchtwagnerja od A. Dukes
22.4	Koncert na violoncello
896 kc Poznanj 15 kW
13.05	Reproducirana glasba 17.45 Koncert solistov
20.30 Internaeijonalni koncert varšavske filharmonije 22.45 Pouk v plesu
923 kc Breslau 4 kW
16.00 Mladinska ura 16.45 Neznane pesmi 17.30 Zabavni koncert 19.05 Zabavna glasba 20.30 »A basso porto« (Ob spodnjem pristanu), lirična drama v 3 dej.. Nicola Spinelli 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasbil do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
16.00 Popoldanski koncert
18.00 Domača glasba
19.05 Zabavni večer
20.15 Slovaška recitacija
20.30.Prenos iz Vavšave
22 15 Zabavna glasba
Torelt, 10- decembra
698 kc Belgrad 2-5 kW
10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Recitacija
17.30 Kaj potrebujejo naši umetniki in kaj potrebuje naša umetnost, predavanje 18.00 Popoldanski koncert 19.30 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Večerni koncert 21.00 »Kralj ostane , dram. prizor 21.30 Dnevne vesti in čas 21.40 Več. koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert 18.55 Dnevne vesti
19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.30 Angleški jezikovni tečaj 19.45 Kulturne in druge vesti 20.00 Koncertni prenos iz Ljubljane 22.00 Dnevne vesti, nato sprehodi po tujih postajah
183'5 kc tttSlMailSei 30 kW
7.00 Radio gimnastika 9.00 Kakšne knjige naj kupim za božič, predavanje 12.30 Reproducirana glasba 14.30 Plesna telovadba za mladino 15.00 Mladinska ura 15.45 Umetniška ročna, dela 16.30 Popoldanski končen 18.00 Prenos podelitve Noblovih nagrad v Stockholmu 18.55 Nova Italija, predavanje 20.00 Moderna glasba 20.30 »O življenju«, op. 57, z glasbo in tekstom po Ilolderlinu
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 šolska matineja 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Ljudski koncert 19.20 Prenos opere iz Katovic
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Petje s klavirjem in violino 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert tria 15.30 Mladinska ura 17.0(1 Popoldanski koncert 18.00 Predavanje 20.00 Pestra ura
21.40 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta 15.30 Popoldanski koncert orKestra 17.30 Mladinska ura 18.00 Pomen zakona o zaščiti mladine, predavanje 18.30 Za božič .predavanje 19.00 Francoski jezikovni tečaj 19.30 Verdijev Othello«, opera, sp. Boito; nato večerni koncert
599 kc	Milan	7 kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Zabavna glasba 21.15 Koncert sodobne glasbe, nato zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga 5kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.20 Mladinska ura z glasbo 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Reproducirana glasba 20.00 Pevska ura 20.30 Klavirski koncert 22.15 Plesna glasba
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba
12.10 Reproducirana glasba
13.05 Opoldanski koncert
15.00 Mladinska ura
16.45 Razdelitev Noblovih nagrad v
Stockholmu 20.05 Večerna glasba 21.00 Bach
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Puceinijeva opera »Turandot« v 3 dej.
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Reproducirana glasba 16.(15 Zimski šport 16.30 Zabavna glasba 17.30 Mladinska ura 18.45 Zabavna glasba 19.30 Ura tonske glasbe 21.00 3 enodejanke
734 kc Katovice 10 kW
12.IJ5 Reproducirana glasba Iti.20 Reproducirana glasba 17.45 Ljudski koncert 19.20 Prenos Puccinijeve opere »Ma-dame Butterfly iz gledišča v Katovicah
743 kc Bern 1-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 14.45 Ura za gospodinje 16.00 Popoldanski koncert radio tria 19.00 Ljudske pesmi •20.00 »Hansel und Oreteli, pravljična igra v 3 slikah, sp. Wette, konip. Huiiiperdiuck
12.45 Reproducirana glasba
16.00 Popoldanski koncert
16.50 Ura za gospodinje
18.15 Reproducirana glasba
19.50 Temeljne ideje demokracije,
predavanje 21.30 Orkestralni koncert
788 kc Toulouse 8 kW
13.(111 Opoldanski koncert
18.00 Plesna glasba, vmes četrt nre
zgodovine 10.00 španske pesmi 19.30 Plesna, glasba 20.15 Odlomki iz oper 21.00 Philipsov koncert
833 kc Stuttgart 4 kW
12.00 Promenadni koncert 13.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Pestra ura
20.00 »Don Pasquale«, komična opera
v 3 dej. od C i. Donizetti 22.30 Hebrejske pesmi 23.15 Jazz na dveh klavirjih
8% kc Poznanj 1-5 kW
13.05 Reproducirana glasba 17.15 Popoldanski koncert 19.20 Prenos iz Katovic 23.15 Plesna glasba do 24.00
923 kc Breslau 4kW
16.50 Razdelitev Noblovih nagrad, iz
Stockholnui 19.35 Pestra glasbena ura 20.30 Koncert radio kvarteta 21.10 Violinski koncert
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
SreJa, II. decembra
698 kc Belgrad 2-5 kW
10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Mladinska tira 17.30 Narodne na flavti 18.00 O zgodovini tiskarstva na češkem, predavanje 19.30 O poročevalski službi, pred. 20.00 Prireditev jugosl.-češke lige:
1.	Češka in jugoslov. himna,
2.	Uyodni nagovor, 3. Jugoslovanske in češkoslovaške, kulturne vezi, predavanje, 4. g. M. Zaludov.a poje pesmi, 5. Petar Krstič svira, 6. Zdenko Fibicb: Kvartet v e-molu, 7. g. M. Žaludova poje pesmi, 8. Smetana: Viena, poje zbor
21.30 Dnevne vesti in čas 21.40 Preuos nacionalne glasbe iz restavracije : Kragujevac«
10.00 Reproducirana glasba 10.30 Violinski koncert 19.05 Orkestralni koncert 19.35 Pesmi
21.30 Večerni koncert
22.15 Koncert ciganske godbe
1094 kc Torino i kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Zabavna glasba 21.15 Koncert sodobne glasbe, uato zabavna glasba do 24.00
1140 kc. M. Ostrava iokW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Pesmi
21.30 Orkestralni koncert 22.00 Plesna glasba
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.45 Mladinska ura 15.15 Reproducirana glasba 16.50 Razdelitev Noblovih nagrad,
prenos iz Stockliolma J 9.00 Večerni koncert 20.30 Koncert na viola d*aniore in cimbale
20.30 »Sestra Henrieta«, slušna scena 22.15 Stara židovska glasba; nato do 24.05 plesna glasba
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti
17.00 Vika Podgorska čita pravljice 17.30 Popoldanski koncert radio ork. 18.55 Dnevne vesti
19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.15 Teorija in praksa v radio tehniki
19.30 Nemški jezikovni tečaj 19.45 Kulturne in druge vesti 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos simfoničnega koncerta
češke filharmonije 22.00 Dnevne vesti, vreme 22.10 Sprehodi po tujih postajah
183-5 kc M|MSMjM 30 kW
7.00 Radio gimnastika 9.00 O gnojenju
9.30 Po hamburškem pristanišču, reportaža
12.00 Reproducirana glasba 14.00 Reproducirana glasba 14.40 Mladinska ura 15.45 Za gospodinje 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Glasba na flavto 18.55 Kari Marx, življenjepis 21.30 Radio orkester 21.20 »Družabnost«, glasbena prireditev, nato plesna glasba do 0.30
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Ljudski koncert 19.25 Reproducirana glasba 20.30 Koncert domače glasbe 21.25 Solistični koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert ruskih balala.il; 11.10 Vodokazuo poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert ciganskega orkestra 15.30 Tečaj o Morsejevih znamenjih 16.10 Razgovori
17.40 Koncert opernega orkestra 20.00 Koncert univerzitetnega zbora 22.15 Reproducirana glasba
563 kc Munchen 4 kW
12.30 Reproducirana. glasba
16.00 Popoldanski koncert radio tria
16.55 Mladinska ura
19.00 Zborni koncert
19.30 Zdravstvena ura
20.00 Zabav, koncert radio orkestra
21.20 »Družabuost«, vesela ura
22.45 Zabavna glasba do 24.00
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta 15.30 Popoldanski koncert 17.15 Mladinska ura 17.45 St. GroBmann recitira lastna dela
18.15 Poškodbe oči, predavanje 19.30 Slavnostni koncert akademskega orkestralnega društva 20.30 Biedermeier večer, nato večerni koncert
599 kc Milan 7 kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 20.30 Lualdijeva opera »Kraljična«, nato zabavna glasba do 24.00
Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d. d. Koln a/Rhein
Ne kupujte akumulatorjev, dokler niste ugotovili, da so cene novega
»HOPPECKE" akumulator-ja
z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen
Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE"
616 kc Praga 5 kW
Ceiriek, 12. decembra
698 kc Belgrad 2-5 kW
10.31) Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Recitacija
17.30 Popol. koncert na harmoniko 18.00 O seksualni vzgoji mladine,
predavanje 10.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Violinski koncert: 1. Haydn: Koncert v g-duru, 2. Mozart: Koncert v a-dnru, 3. Bruch: Koncert v g-molu 21.00 Potovanje po Dalmaciji, pred. 21.25 Dnevne vesti in čas 21.35 Koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproduciranaglasba 13.20 Dnevne vesti 17.15 Zabavna glasba 18.45 Dnevne vesti 19.00 Francoski jezikovni tečaj 19.15 Kulturne in dnevne vesti 19.20 Uvod k prenosu 19.30 Prenos opere iz Ljubljane, med dnevne vesti, vreme
183-5 kc HojiifiswustBrhausen 30 kw
7.00 Radio gimnastika 10.00 Iz živalskega sveta, pred. 12.00 Reproducirana glasba
833 kc Stuttgart 4 kW
14.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 15.45 Ura za žene 10.30 Popoldanski koncert 20.00 Recitacije
20.45 Romunske iu ogrske narodne pesmi
22.30 Ponk v plesu, nato do 0.30 plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
12.30 Šolski simfonični koncert za mladino
10.15 Pesmi iz okolice Vilne, zbor 17.35 Mladinska igra 18.00 Reproducirana glasba 20.00 Pester večer 20.45 Veliki večerni koncert 22.45 Literarna ura 23.40 20 minul za komarje, vse prenos iz Vilne
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazuo poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert radio kvarteta 10.00 Pestra ura 17.10 Um za poljedelce 17.45 Popoldanski koncert 19.30 »Oavalleria rnsticana« in balet )>Sylvia", Delibes 22.20 Koncert ciganskega orkestra
563 kc Munchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba 10.30 Popoldanski koncert radio tria 17.15 Klavirski koncert 18.45 Knjižna, ura 19.30 Več. koncert radio orkestra 20.20 »Mathias Gollinger , ljudska komedija v 4 dej., sp. Blumen-thal-Bemstein 22.00 Reproducirana glasba
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta 15.30 Popoldanski koncert kvarteta 17.10 Pravljice 17.40 Kam potujem o božiču 18.05 Salzkammergut. predavanje 19.00 Nevidni žarki v službi kriini-
nalistike 19.30 Angleški jezikovni tečaj 20.00 Violinski koncert Fr. v. Vec-sey: Tartini: Teufelstriller-sonate; 2. Reger: Suita za violino in klavir; 3. Friedmann Bach: Grave; 4. J, S. Bach: Preludij v es-dnru; 5. Palm-green: Labod; 6. Ravel: Hi-banera; 7. Debussy: Ministri-le; 8. Paganini: Campanella; nato ljudski večer
599 kc Milan 7kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert •13.30 Koncert radio orkestra 10.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.45 Komedija
21.15 Koncert italijanske moderne glasbe, nato do 24.00 plesna glasba
616 kc Praga 5 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 10.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Ljudska glasba 20.00 Dram iz Studia: \V. Shakespeare: »Othello<
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska nra 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Narodne pesmi vseh narodov 21.00 Seampolo', sp. D. Niccodemi, komedija; nato plesna glasba do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Koncert radio kvinteta 10.40 Poročila, nato mladinska lira 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Orkestralni koncert
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Zabavna glasba 14.30 Glasbena ura za mladino 19.10 Zabavni koncert 20.00 Zborov o petje 20.30 Ljudski koncert 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
Ves dan prenaša Vilno. Spored glej Varšavo
743 kc Bern 1-5 kW
12.50 Reproducirana glasba
16.00 Popoldanski koncert
16.30 Mladinska ura
18.15 Reproducirana glasba
19.00 Moderne stavbe, predavanje
20.00 Koncert na tamburice
20.30 Orkestralni koncert
21.00 »Odhod«, glasbena komedija v
1 dej.. E. D'Albert 22.15 Nočni koncert
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Marionetno gledališče 17.25 Poročila v nemščini 19.45 Uvod h koncertu 20.00 V. simfon. koncert češke filharmonije
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 10.25 Moderni zrakoplovi, pred. 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Mattia Battistini na ploščah 20.40 Simfonični koncert, nato plesna glasba do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Koncert radio kvinteta 10.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 1'opoldansk koncert 21.02 Vokalni in instrument, koncert, sodeluje rimski kvartet
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Plin v stanovanju, predavanje 17.00 Mladinska ura 18. >0 Zabavna glasba 19.10 Najnovejši šlagerji 20. jO Koncert kvartetu 21.30 Knjižna ura. liato zabavna glasba do 24.00
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.15 Mladinska ura
16.45 Reproducirana glasba
20.30 Večerni koncert
23.00 Literarna ura
743 kc Bern 1-5 kW
10.45 Reproducirana glasba 12.50 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 21.00 Večerni koncert 23.15 Nočni koncert
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert
18.00 Plesna glasba, vmes četrt ure
zgodovine 19.00 Portugalske pesmi, nato plesna glasba 20.15 Orkestralni koncert 21.00 Večerni koncert
12.15 Reproducirana glasba
15.00 Božični semenj
16.00 Popoldanski koncert z orkestr.
19.30 Zanavni koncert
20.15 Literarna ura
21.00 lz del nemških komponistov
896 kc Poznanj 1-5 kW
13.05 Reproducirana glasba 17.15 Mladinska ura 19.25 Recitacije 20.30 Večerni koncert 22.45 Plesna glasba do 24.00
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Bulade 1 17.30 Ura za stariše | 19.05 Ljudska glasba • 20.30 Pevski koncert I 21.35 Recitacije
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
16.30 Koncert solistov
17.55 Mladinska ura
19.20 Simf. koncert češke filharm.
22.15 Zabavna glasba
1094 kc Torino 7 kW
11.25 Reproducirana glasba i 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere iz Milana, nato i	zabavna glasba do 24.00
I 1140 kc M. Ostrava iokW
t 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Marionetno gledališče 17.30 Moderna plesna glasba 19.00 Uvod, nato koncert češki
filharmonije 22.15 Zabavna glasba
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Reproducirana glasba 12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Koncert solistov 19.30 Zborni koncert 20.40 Recitacije iz utopističnih romanov
21.00 Simfonični koncert, nato zabavna glasba do 24.00
788 kc Toulouse 8 kw
13.011 Opoldanski koncert
18.00 Plesna glasba, vmes četrt ure
zgodovine 20.15 Odlomki iz oper 20.45 Večerni koncerl
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba
16.00 Popoldanski koncert
20.00 Veliki koncert filharmonije v
Stuttgartu 22.00 Vesela ura 23.15 Zabavna glasba do 24.00
896 kc Poznanj 1-5 kW
Prenos jz Vilne, isto kot Varšava
923 kc Breslau 4 kW
J6.00 Knjižna ura
16.30 Popoldanski koncert
48.00 Andre Gide
20.30 Pevski koncert, nato odlomki iz operet
22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba	~
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
19.05 Orkestralni koncert 20.00 Drama iz studia, Shakespeare] ev »Othello« 22.15 Vojaška godba 1094 kc Torino 7kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert rado kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Pester večer
1140 kc M. Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žene 16.30 Pester popoldan 17.30 Moderna plesna glasba 19.00 Zabavna glasba, nato Shakes-pearejev »Othello« | 22.15 Koncert vojaške godbe 1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Zabavna glasba 21.00 »Doktor in lekarnar«, komična opera, komp. Ditter v. Ditters-dorf
I 22.30 Pouk v_plesu
Pejejt, 15. decembra
698 kc Belgrad 25 kW
563 kc Miinchen 4 kW
16.20 Zabavna glasba 17.30 Mladinska ura J 9.00 Ura humorja
20.00 »Bajazzo«, opera v 2 dejan jih*. komponiral Leoncavallo, nato »Kralj«, bajka v 3. dej., spisal G. Forzano 22.30 Večerna zabava.
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.20 Reproducirana glasba
17.45 Popoldanski koncert
19.05 Literarna ura
20.15 Simfonični koncert varšavske
filharmonije 23.00 Literarna ura
743 kc Bern i-SkW
12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 19.30 Ura za matere 20.00 »Aida«, 1. in 2. dej., Verdi 21.30 Orkestralni koncert
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert
18.00 Plesna glasba, vmes četrt ure
zgodovine 19.00 Zabavna glasba 20.15 Večerni koncert
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koucert 19.30 Violinsoto
20.15 »Dežela za hrbtom«, komorna igra v 3 dej., spisal H. Sckeffler 21.15 Ljudski večer slovanske glasbe 22.45 Zabavni koncert do 24.00
896 kc Poznanj l-5kW
13.05 Reproducirana glasba 16.45 Mladinska ura 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert 22.45 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00
923 kc Breslau 4 kW
16.00 Ura za žene 16.30 Zabavni koncert 17.30 Mladinska ura 19.05 Večerni koncert 20.30 Dunajska glasba
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 17.20 Ogrska soareja 19.00 Uvod k prenosu opere 19.15 Prenos opere iz bratislavskega gledališča 22.00 Zabavna glasba
1094 kc Torino 7 kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večern koncert 20.30 Veliki simfonični koncert, nato zabavna glasba do 24.00
1140 kc M. Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.00 Opoldanski koncert
16.30 Ljudska glasba
17.30 Klavirski koncert
18.50 Uvod k prenosu opere, nato
prenos opere iz Prage 22.15 Zabavna glasba
1157 kc Leipzig 4 kW
12.60 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Komorna glasba 17.30 Knjižna ura za žene (9.30 Reproducirana glasba 21.00 Pevski koncert 22.45 koncert ciganske glasbe
10.30 Reproducirana glasba
12.411 Koncert radio kvarteta
13.30 Dnevne vesti
17.00 Kmetijsko poročilo
17.30 Recitacija
18.00 Popoldanski koncert
19.20 Nemški jezikovni tečaj
19.05 Uvod k prenosu
20.00 Prenos Fausta iz belg. opere
21.30 Dnevne vesti in čas
977 kc Zagreb 07 kW
12.30 Reproducirana glasba
13.20 Dnevne vesti
17.00 Ura za gospodinje
17.30 Popoldanski koncert, radio ork.
18.00 Dnevne vesti
19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 20.00 Angleški jezikovni tečaj 20.15 O individualni vzgoji, pred. 20.30 Kulturne in dnevne vesti 20.35 Jugoslovanske narodne s hor-
harmoniko 21.00 Dnevne vesti, vreme 20.00 Zabavna glasba
i83'5 kc Hoiiigswiisterhanscn 30 kw
7.00 Radio gimnastika 9.00 O dušikovih gnojilih 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncart 18.50 Tkalnica., predavanje 20.00 Prenos iz državne opere: Ba-jazzo . opera v 2 dej. s prologom, R. Leoncavallo; nato »Kralj«, basen v 3 slikah, sp. G. Forzano, komp. 1". Giordano 22.30 Večerna zabava
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 17.45 Pevski koncert • 19.25 Reproducirana glasba 20.15 Simfonični koncerl varšavske filharmonije
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Reproducirana glasba 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Pevski koncert 17.30 Koncert ciganskega orkestra 20.10 Radio drama 22.20 Koncert ciganskega orkestra
12.30 Reproducirana glasba
14.45 Ura za žene
16.30 Popoldanski koncert
17.10 Koncertna ura
19.00 Pestra ura
'20.00 »Azija«, trogovor
20.30 Simfonični koncert
581 kc Dunaj 15 k\V
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta 15.30 Reproducirana glasba 16.15 Glasbena akademija 17.15 Češkoslovaška narodna pesem 18.00 Ski šport, predavanje 18.30 Mestni hrup in zdravje, pred. 19.00 Kaj je kredit? predavanje 19.3 Italijanski jezikovni tečaj 20.30 »Hellmesberger«, glasbene re-miniseence
599 kc Milan 7kW
11.25 Reproducarina glasba 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Veliki simfonični koncert 23.15 Zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga 5 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 18.50 J. B. Foersterja: »Eva«, opera v 3. dej. 22.15 Zabavua glasba
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Večerni koncert, nato plesna glasba do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Mascagnijeva opereta v 3 dejanjih: »Si«
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 16.05 Letalo in zrakoplov v prometu, predavanje
Sobota, 14. decembra
698 kc
Belgrad
2-5 kW 616 kc
10.30 Reproducirana glasba 12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Mladinska ura 17.30 Telesni šport pozimi, pred. 18.00 Popol. koncert radio orkestra 19.30 Mohamed, predavanje 20.00 Operetni večer 21.00 »Grengoir, euodejanka 22.00 Dnevne vesli in čas 22.10 Plesna glasba iz belgrajskega avtokluba
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti
17.00 Vika Podgorska čita pravljice 17.30 Plesna glasba 18.35 Dnevne vesti
19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marku 19.30 Nemški jezikovni tečaj 19.45 Radio reportaža; sprehod po Zagrebu
20.15 Kulturne in društvene vesti 20.30 Večer komorne glasbe 22.30 Dnevne vesti in vreme
183-5 kc Htini swusterhausBn 30 kw
7.00 Kadio gimnastika 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Min Ka ura 15 40 Knjižna ura 16.30 Popoldanski koncert 20.00 Lahka glasba 21.00 Recitacija, nato plesna glasba do 24.00
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.15 Literarna ura 19.25 Reproducirana glasba 20.05 Klavirski koncert 21.15 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest
20 kW
9.15 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koneert salonskega orkestra 16.00 Predavanje 17.10 Razgovori 17.40 Popoldanski koncert 19.30 Drama »Pappiros bugyellaris •22.20 Koneert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4kW
12.30 Reproducirana glasba
14.25 Zabavna glasba
16.30 Popoldanski koncert radio tria
17.40 Improvizacije na orgijah
18.20 Mladinska ura
18.50 Koncert na citre
20.05 Pester večer
22.45 Zabavni koncert do 0.30
15 kW
581 kc
Dunaj
11.00 Dopoldanski koncert kVhrte-.a 15.00 Mikrofon gre skozi plinarno,
report aža 15.45 Popoldanski koncert 17.20 Ruske pravljice 17.50 Mas IIartwich iz lastnih del 18.20 Ruska glasba 20.05 Ruski pesniki 20.40 »Dežela za hrbtom«, komorna igra v 3 dej., sp. H. Scheffer 22.00 Večerni koneert
599 kc
Milan
7 kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Koneert kvinteta 21.05 Leharjeva opereta »La danza delle libellule«; nato prenos iz Turina
Praga
5 kW
11.15 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
15.50 Mladinska ura
16.30 Koncert jazz-orkestra
15.50 Mladinska ura
17.25 Poročila v nemščini
19.00 Ljudski večer
20.30 Koncert češkega kvarteta
21.35 Ljudska glasba
22.20 Zabavna glasba
23.00 Plesna glasba
635 kc Langenberg I3 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Domača knjižnica 17.30 Popoldanski koncert 19.15 Ura za poljedelce 20.00 Veseli večer
22.30 Pouk v plesu, nato do 24.00
plesna glasba 24.00 Jazz do 1.00
680 kc
Rim
3kW
13.15 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Koneert vojaške godbe
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.05 Zabavna glasba 17.30 4 slike iz »Afere Dreyfus«, spisal R. Kestner 19.30 šaljapin na ploščah 20.00 & Dandanašnje življenje«, lirična suita, končno zabavna glasba do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.10 Mladinska ura 20.05 Prenos iz Varšave 21.00 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba
743 kc Bern 1-5 kW
12.40 Reproducirana glasba 13.45 Modno poročilo 16.00 Popoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 18.45 Zabavni koncert 20.00 Simfonični koncert 22.15 Nočni koncert 22.40 Plesna glasba do 24.06
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert
18.00 Plesna glasba, vmes četrt ure
zgodovine 19.30 Plesna glasba 20.15 Večer operet 21.00 Pevski koncert
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba 14.30 Popoldanski koncert radio orkestra
19.30 Koncert tria 20.15 Pester večer 22.25 Vesela ura med sanici 23.45 Plesna glasba do 24.00
896 kc Poznanj 1-5 kW
13.05 Reproducirana glasba 17:05 Mladinska ura 20.05 Klavirska ura 21.15 Zabavna glasba 23.00 Radio-kabaret 24.00 Nočni koncert do 2.00
923 kc
Breslau
4 kW
16.00 Knjižna ura 16.30 Zabavni koncert 17.50 Filmski pregled 19.10 Zabavna glasba 20.30 »Življenje dandanes«, slušna scena
scena za glasbo od E. Kfistncr-ja, komp. E. Nick 22.35 Plesna glasba do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
1(1.00 Reproducirana glasba
16.30 Mariontno gledališče
18.40 Popoldanski koncert
19.40 Ljudska glasba
20.30 Veliki koncert češk. kvarteta
22.20 Vojaška godba
23.00 Zabavna glasba
1094 kc
Torino
7kW
11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Koncert radio kvinteta 21.05 Leharjeva opereta La danza delle libellule ; nato zabavna glasba do 24.00
Sprehodi po tujih postajah do 1.00
21.05
1140 kc M, Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 10.30 Mladinska ura 17.30 Klavirski koncert 19.00 Koncert češkega kvarteta 22.20 Orkestralni koncert 23.0 Zabavna glasba
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska lira 16.30 Popoldanski koncert 19.30 'Vsega je klobuček krive. Pravljična igra v 3 dej.. Siegfried "VVagner, nato do 0.30 plesna glasba
ZA BOŽIČ
je najlepše darilo: radio aparat Preden ga kupite, obiščete našo trgovino
RADIO LJUBLJANA

I
I
I
Ako hočete doseči
dovršen sprejem
uporabljajte le

HJNIfflSIftAIMI
BARIUM ELEKTRONKE
gjji
1	VAM NAJBOLJ PRILJUBLJENI UMETNIKI — NAŠA NARODNA
|	PESEM - MODERNA GLASBA
j	na gramofonskih ploščah
I	Edison BellPenkala
s	ki jih lahko slišite pri oddajanju
|	RADIO postaje LJUBLJANA
s	Prodaja tudi na dolgoročno mesečno odplačevanje!
M	Zahtevajte naše brezplačne sezname in cenikel
|	Edison Bell Penkala, Ltd., Zagrc b
g	Po Jružnice: BEOGRAD, SKOPLJE
g	Zastopniki v Sloveniji:
§	LJUBLJANA: Ivan Bonač, pap. trgovina
g	CELJE: Goričar in Leskovšek, knjigarna
1	MARIBOR: Jos. Martinz, Maribor
1	ŽALEC: Vincenc Kveder, trgovec
--	kakor tudi v vseh ostalih
=	večjih krajih države
iš m
P
k
« i
s
m
S
ms
Priklopide Vaš aparat
na izmenični
iok\
II. Univerzalni priklopni aparat „RAlDONE", ki Vam dobavlja naravnost iz izmenič. omrežja vse za Vaš aparat potrebne toke: žarilni tok, anodni tok in mrežično napetost Din 3960*—
R A D I O M E
Dve kombinaciji imate za to na razpolago:
I. PHILIPS-ov anodni aparat za anodno in mrežično nr et>>st Din 1900'— PHILIPS-ov mili polnilec	Din 520 — Akumulator 18 Ah Din 250 —
Skupaj Din 2670"-
Polnilec Vam polni akumulator avtomatično, tako da vsaka skrb za baterije odpade.
PHILIPS
Radio Ljubljana
Ljubljana, Miklošičeva 5. Tel. 3190 -- Maribor, Gosposka ul_ 37. Tel. 2751
K
m
m
iS
iS
sk p
3 P
P
S
S? p
IS f
LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)