Posamezna Številka 20 vlnaffcftr« 50. unram, t i« dob l marca m LB10 XLVL SE Valja po pošti: ss u Mio leto naprej.. K 40-n en mesto „ .. „ 3.50 aa Remčijooeloletno. „ 45-sa ostalo Inozemstvo, „ 50- V Ljubljani na domi ls oelo leto naprej.. K 36 — saoameseo „ ..K 3<— V spravi pre|eman nneins „ 2-50 sss Sobotna izdaja: = Sa oo o loto.....K 8 — aa Nemčijo oeloletno. „10 — sa ostalo inozemstvo. . 13«. HT Uredništvo jo v Kopitarjevi nlioi štev. 6/m. Rokopisi so ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = »prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka javnost obsodila v trenutku, ko bi se moral izkazati. Slovenci smo širšo avstrijsko javnost prehiteli. Naše ljudstvo je dr. šusteršiča in njegove že davno sodito. Ker je naš narodni značaj odkrit skoraj do brezobzirnosti, je bila sodba kratka in jasna veliko bolj, kakor sodba avstrijske javnosti. Hofer, visoki častnik finih manir, se je opravičil z zdravstvenimi oziri in je šel, dr. Šusteršič, ki se sicer rad malo pobaha z aristokratskim znanjem je pa ostal. Dne 29. okt. 1911 je govoril na soc. dem. shodu v Inomostu tudi sedanji ruski komisar zunanjih zadev Trockij. Med dragim je navedel nekaj statistike, nanašajoče se na žrtve ruskih absolutističnih razmer od 1. 1905—1911. Koliko so jih ob revolucionarnih poizkusih pobili in po-strelili, koliko so jih poklali pri pogromih, koliko so jih zaprli kot politične zločince in koliko so jih pregnali v Sibirijo. In je pristavil: »Če si more predstavljati stari-noslovec cel tip živali po par kosteh, ki jih najde, si morete vi predstavljati po teh par številkah, ki sem vam jih navedel — in te številke tudi govore o človeških kosteh — celo politično ozračje, v katero je obsojen, da v njem živi in se bojuje, diha in se duši ruski proletarijat.« Tudi iz naslednjih drobtin, povdarjam drobtin, se da spoznati ozračje, v katerem živi in se duši in narodne smrti umira — koroški Slovenec. Tudi te skromne sličice govore, ne sicer o človeških kosteh, pač pa o naših ljudeh, ki se nam izgubljajo na stotine, na tisoče in stotisoče in tonejo v nemškem morju. Govore o naši krvi, s katero se redi in krepi germanstvo, govore, kako se v Korotami leto za letom trga kos za kosom z našega narodnega telesa in se zlija in zrašča s tujim in sovražnim nam narodom v eno neločljivo celoto. Te drobtine tudi govore, da za nas ni rešitve, če ostane vse pri starem, kakor je in kakor je bilo, da je v tem slučaju samo vprašanje časa, ko se bo reklo: Koroških Slovencev ni več! Posamezni bi se morebiti obranili, a kot celota, kot integralen del slov. naroda bi to vrlo nadarjeno koroško slovensko ljudstvo izginilo. Ponemčila bi se lepa slovenska Koroška, ki o nji trdijo tudi mnogi nekorošci, da je to najlepša slovenska zemlja. Te drobtine govore, ne le govore, temveč vpiiejo in kriče, da s e Jugoslovanska deklaracija mora uresničiti, da je to edina rešitev za nas koroške Slovence. 1. Na davkariji, Kmet jc plačal svoj dolg in slovenska posojilnica mu je dala kolekovano slovensko pobotnico. Pobotnico da prijatelju, ki jo nese na davčni urad, da izčrtajo dolg, vknjižen v zemljiški knjigi. Ko uradnik zagleda slovensko pobotnico (bilo je to leta 1917 in zgodilo se je v Beljaku}, se razjezi, češ: »Schon wieder eine ivindisehe (!) Ouittung!« In še je ošteval stranko: »Ali ne veste, da je tu nemški davčni urad? (Siromak sam ni vedel, da je avstrijski.) Mi nimamo ljudi, ki bi razumeli »vindišarsko«. Pojdite k notarju, da vam preskrbi prestavo, potem na očala na papir, žvenketal z umazanimi majhnimi steklenicami in tupatam divje zaklel nad dečaki, ki jih je bilo slišati, dasi ne videti, zunaj pod okni. V kotu poleg karo'na so ležali kosci kakega pol tu-cata razbitih steklenic in oster duh po kloru je polni! zrak. Toliko vemo po tern, kar se je tisti čas slišalo in kar se je kasneje videlo v sobi. 01 crog poldneva je iznenada odprl vrata pose',ne sobe in je uprl svoje oči v tri, štiri osebe v bari. »Mrs. Hallova,« je rekel. :;ekdo je boječe odšel in poklical Mrs. Hallovo. Haliova se je prikazala čez ne-1 !o brez sope, a toliko bolj raz-'■i še vedr.o ni bilo doma. Pre- ka časa, vneta. H mislila slila si je bila cel prizor in je prišla z majhnim krožnikom v roki, na katerem je leža! neporavnan račun. »Ali mar želite svoj račun, gospod?« je vprašala. r.j n-'3em dobil zajtrka? Zakaj mi niste pripravili kosila in se odzvali mojemu zvon nju? Mar mislite, da živim brez jedi?. 'Zak?; i pa račun še ni piačan?« ie vprašala Mrs. Hallova. »To bi rada vedela.« Saj sem vam že pred tremi dnevi povedal, da pričakuem denarne pošiljatve,« -In ja;-. sem vam že pred tremi dnevi povedala, da nc bom čakala nobene de-n?.rne PošiMntve. Pač ne morete godrnjati, čc zajtrk ™a'o počaka, saj čaka moj račun žc celih pet dni.« lahko zopet pridete.« Stranka pa le še prosi, pokaže pobotnico s kolkom za 5 K in pravi, da ne more za to, če je posojilnica izstavila slovensko pobotnico. A vse zastonj. Uradnik se ne da preprositi, trdi svojo in pravi, da tudi šef gotovo ne bo sprejel take pobotnice. Stranka pravi, da lahko sama prestavi in da ima prestavo že pripravljeno. Bob v steno. »Vaša prestava ni merodajna,« odloči odločno nemški gospod in odpusti stranko. Tako se koroški Slovenec na c, kr. uradih ne le ne more in ne sme posluže-"ati svojega jezika, marveč se zavračajo celo slovenske listine, ki jih je prejel z druge strani. Naš jezik na Koroškem ni samo neenakopraven, ampak sploh brezpraven. Naš človek pač uživa enakopravnost pri plačevanju davkov in v strelnem jarku — tu se mu celo priznavajo »prednosti« in »predpravice« — a če gre za § 19. drž. osn. rak., brž izgine vsa enakopravnost slov. jezikn. Kako mora to vplivati na ljudi, ko vidijo, da je njihov jezik brez časti in brez pravic, to si lahko vsakdo predstavlj?, 2. Na sodnijj. Slovenska žena je bila poklicana na sodnijo za pričo. Nemško ni znala. Sodnik pa slovensko ne. Šlo je za nek vlom. Sodnik je izoraševal o osumljencih, »če so kaj bil«. Žena ni razumela, kaj hoče mož s svojim »a so kaj bil«. In nihče izmed nas ne bi razumel. Ko na ponovno vprašanje ne dobi pametnega odgovora, se uradni mož razjezi in začne kmetico zmerjati, da ne zna ne nemško in ne slovensko. Revica se je vsa tresla strahu in sramote. In kaj je hotel vprašati? Če so dotični »kaj pili«. To je samo eden izmed onih neštevilnih, deloma smešnih, deloma resnih slučajev, ki se dogajajo na koroških sodnijah. Resnih zato, ker vsaka še tako velika nevednost in nespamet ljudi, ki jih diči uradno dostojanstvo, pomaga k temu, da se ubija v ljudstvu Spoštovanje in ugled domačega jezika. In pa, ker ljudje, nezmožni našega jezika in protipostavno nastavljeni v naših krajih, samo mučijo ljudi in jim delajo nepotrebne sitnosti. 3. Na vlaku. Na vlaku so se peljali učitelji in učiteljice; slučajno je zašel med nje tudi zaveden slovenski učitelj, ki so sicer na Koroškem jako redko sejani. Pa takoj ob vstopu in potem neprestano so mu brenčale okrog ušes razne razžaljive in zaničljive opazke, ki jim je sledil zlasti pri lepem spolu zaničljiv posmeh. Ker pa se jim je vse to zdelo še premalo, so delokrog svojega kolegijalnega in kulturnega početja razširili še s tem, da so začeli klicati tudi ven skozi okno, kakšna zanimivost se vozi v tem kupeju — »vindišarski« učitelj! In malo je manjkalo, da niso začeli pobirati vstopnine, kakor jo je plačati v menežariji, kdor hoče videti medveda. — Tak je položaj narodnega učitelja na Koroškem. Zaveden slovenski učitelj na Koroškem jc m u č e n i k. Deželne šolske oblasti ga pošljejo v kako od vsega sveta ločeno gorsko vasico ali pa v pregnanstvo v nemške kraje. Tam mora živeti med tujimi ljudstvi, vzamejo mu priliko, da bi deloval med svojim ljudstvom, da bi poučeval deco lastnega naroda. Pri avanzi-ranju mu delajo težave in mu otežujejo na vso moč, da bi prišel do samostojnega mesta kot šolski vodja. In lastni tovariši ga prezirajo in zaničujejo ter družabno bojkotirajo. 4. Wir sind nicht windisch, wir sind deutsch. Bilo je v nemškutarskem kraju na Koroškem. Šola je popolnoma nemška in je k zidavi prispeval tudi Schulverein pod pogojem, da se bo v šoli le nemško poučevalo. V prvem razredu je vprašal katehet otroka nemškutarskih staršev v slovenskem jeziku. Otrok, ki zna dobro slovensko, že hoče odgovoriti, kar se oglasi njegov sosed in predrzno zakliče: Wir sind nicht windisch, wir sind deutsch! V to šolo hodi veliko otrok, ki ob vstopu ne razumejo besedice nemško, A učitelj niti v I. razredu ne spregovori niti ene slovenske besede. Tudi z otroki, ki so v začetku popolnoma nevešči nemščine, govori nemško in samo nemško. Izključeno je, da bi se slovenski otroci v šoli naučili brati, kaj šele pisati v svoj em materinem jeziku, Vsak dan čutijo, da je to manjvreden jezik, ki ga vsi prezirajo. In v tretjem razredu se že slovenski otroci sami začno sramovati svojega rodnega jezika. Nemškutarski otroci pa imajo že v I. razredu neverjetno razvito narodno zavednost. Nemška zavest seveda in pa predrznost. Se jim pač vedno in pri vsaki priliki vbija v glavo in vceplja v srce. Tak otrok je imel zapisano že na malih biblijskih zgodbah to-le prvo in poglavitno versko resnico: Wir Deutsche fiirchten Gott und sonst Niemand auf der Welt! (Mi Nemci se bojimo Boga in sicer nikogar na svetu.) Zi sjuriziHN Mir. Socialna demokracija je — vsaj teoretično — vedno zastopala protivojno in pacifistično stališče. Gotovo je bila v praksi mnogokrat militarizmu bolj popustlji- va, nego je bilo treba, toda načelno je vedno zagovarjala potrebo takojšnjega miru Tem bolj je zanimivo, kako piše glavno glasilo avstrijske nemške socialne demokracije sedaj, ko je sklenjen mir z Ukrajino in se bo prav v kratkem sklenil tudi mir z Rusijo: Bilo je meseca novembra. Na Ruskem je bila padla odločitev. Vlada Kerenskega, katera si vezi, ki so vezale ruski narod na imperializem entente, ni upala raztrgati, ki je kljub vojni utrujenosti ruskih ljudskih množic nadaljevala vojno, je bila padla. S strankami, ki so vsako misel na »izdajstvo nad zavezniki«, vsako željo po »sramoti posebnega miru« ogorčeno zavračale, so pometli. Delavci in vojaki v Petrogradu so spravili na krmilo boljševike in ves svet je napeto pričakoval, kako bo ruska vlada odločila o vojni in miru,. Takrat sta osrednji velesili snubili Rusijo, Vsak dan smo mogli slišati državnike osrednjih velesil, vsak dan čitati v njihovih listih, da sta osrednji velesili pripravljeni, skleniti z Rusijo sprejemljiv, za oba dela enako časten mir, brez aneksij in kontribucij, mir, ki naj bi nam z Rusijo za vse časa zagotovil »pri-jateljsko-sosedsko, na medsebojnem zaupanju temelječe razmerje«. Tako se je bilo obečalo v novembru, ko se Rusija še ni bila odločila za poseben mir; tako še v decembra, ko so se pogajanja z Rusijo začela. Danes vidimo, kaj je iz obečanega sporazumnega miru nastalo. Nemški ultimat Rusiji, ki ga je moral ruski svet ljudskih komisarjev pod pritiskom v brzih pohodih prodirajoče nemške armade sprejeti, je danes po svojem besedilu znan. Zahteval je od Rusije, naj prizna ločitev Ukrajine, naj se odpove vsakemu vplivu na bodočo usodo Poljske, Litve, Kuronske, Li-vonije in Estonske in naj iz Finske umakne svoje čete- Rusija se mora torej odpovedati deželam z nad 50 milijoni prebivalcev, nad polovico vseh prebivalcev svojega dosedanjega ozemlja v Evropi. Pritrditi mora, da o usodi teh dežela odločita Avstro-Ogrska — »s sodelovanjem narodov«. Na to »sodelovanje« se je skrčila samoodloč-bena pravica narodov. In vsemu temu mora Rusija tekom 48 ur pritrditi. Na podpis te pogodbe »morajo ruski pooblaščenci priti v Brest Litovsk tekom treh dni« ... Tako daleč je prišel sporazumni mir! Ni dvoma: Nemčija ima moč, da Rusiji naloži lak mir. Nemške čete so zasedle Reval, nekdaj tako mogočno pomorsko trdnjavo, ki zapira vhod v Finski zaliv. Nemci stoje malo dni hoda pred Petrogra-dom, Rusija nima za boj sposobne armade, da bi branila svoje glavno mesto. Rusija je torej prisiljena dovoliti, kar zahteva Nemčija. In Nemčija uporablja moč, ki jo ima. Ogromna ruska država je razbita; velikega cesarstva, pred katerim je nekoč trepetal svet, ni več. Velikoruski narod, omejen na svoje lastno jezikovno ozemlje, je izgubil vse, kar je bil v teku več nego dvesto let, od Petra Velikega, s potoki krvi, osvojil. Od padca Napoleona I, Evropa ni doživela tako strašnega poloma. Vsi smo vroče hrepeneli po miru z Rusijo. Toda sedaj, ko je mir končno prišel, sc ga ne moremo veseliti. Kajti mir, ki ga je nemški meč vsilil ruskemu narodu, ni sporazumni mir, ki naj bi nas z ruskim narodom spravil in nam na vzhodu nakloni! trajen mir. Mir, ki se bo sklenil sedaj, bo ruski narod navdal z najglobjim ogorčenjem, z vsemi strastmi maščevanja. Ta mir bo ruski nacionalizem, ki ga je bila zmaga ruskih delavcev meseca maja vrgla ob tla, znova poživil. Ta mir bo med nas in Rusijo položil pol dvanajstorice malih držav, ki bodo, drugi Balkan, predmet spletkam velesil in izhodišče kriz in vojne nevarnosti. Posebno za Avstro-Ogrsko bo ta mir vir novih nevarnosti. Kajti narodnostni državi, ki združuje deset narodov, gre za načelo obstanka, ko nemški meč v celi vzhodni Evropi uveljavlja narodnostno načelo, načelo, da mora imeti vsak narod svojo samostojno, z ostalimi narodi r.ezvezano državo! Mir, ki na mesto vzhodnoevropske federativne republike, ki bi mogla in morala nastati iz ruske države, postavlja kaotično zmes malih in srednjih držav, bo uvedel v Evropi novo dobo oboroževalne tekme, ki bi narode še mnogo bolj tlačila in bo še veliko straš-nejša nego tista, ki je sledila frankobrod-skemu miru. Besedilo mirovnega ultimata, ki se je danes v nemškem državnem zboru objavilo, se ne bo tako kmalu pozabilo; kajti vsako besedo tega svetovnozgodo-vinskega dokumenta bodo naši otroci in vnuki plačali s težkimi gmotnimi in morda tudi krvnimi žrtvami. Prosveta. c,dni občni zbor »Slovejjs' la iice-< se je včeraj izvršil ob obilni udeležbi, G. podpredsednik bivšega odbora, ravnatelj vitez Grasselli je ob 5*4 uri zborovanje otvoril, predstavil g. vladnega komisarja Geržiniča, prisrčno pozdravil zastopnika bratske >Hrvatske Matice« vseučilišč. profesorja dr. Milana Šenoo ter po-v tudi, da se člani in ustanovniki pridno oglašajo in da bo Matica« mogla, kar se tiče gmotnega stanja, takoj pričeti drugo, lepšo dobo svojega delovanja za slov« ski narod; ob koncu svojega pozdravnega nagovora se je spomnil premnogih zaslužnih matičarjev, ki so v tej dolgi dobi štirih let, kar ni bilo ne zbora ne odbora, preminuli: odborniki gg. Fr. Maselj Podlimbarski, Ant. Trstenjak, A. Koder, R. Perušek in Štefan Podboj (na bojišču v Galiciji), računski preglednik g. Ivan Pavšič (na bojišču), častni član Andrej baron Winkler idr. idr. Bodi vsem blag spomin! V znak sožalja so navzoči vstali. Za overovatelja zapisnika današnjega zborovanja je imenoval gg. profesorja Juga in tržn. nadzornika Ribnikarja. — Dnevni red je obsegal samo dve točki. K prvi se je oglasil g. re-alčni profesor Josip Breznik: razna so zdaj mnenja, kako naj »Matica« zanaprej deluje, ali bolj kot strogoznanstvena akademija, ali naj goji tudi poljudno znanstvo in leposlovje; tudi glede volitve se čujejo glasovi, da bodi sorazmerna; gotovo je. da je odbornikov sedaj preveč; prihodnji redni občni zbor bo te zadeve rešil, današnji izredni zbor naj sklene, da omogoči v tem času silne draginje tiska, izdavanje knjig, spremembo § 2. pravil v tem smislu, da bodi letnina odslej — z I, 1918. začenši — 8 K (mesto 4 K), ustanovnina za posamezno osebo 200 K (mesto 100 K), ustanovnina za rodbino, društvo, knjižnico pa 400 K (mesto 200 K). Predlog je bil brez debate soglasno sprejet. — K drugi točki (volitev vseh 40 odbornikov) predlaga predsednik najprej kot skrutinatorje gg. magistratnega uradnika Breskvarja, vadn. učitelja Gan-gla in odvetnika dr. Fettich-Frankheima, ki poberejo glasovnice. Izid volitev se bo objavil jutri, Odstopajočima rač, preglednikoma gg. vadn. učitelju Ivanu Krulcu in dež, blagajniku Ivanu Pogačnika se izreče zahvala; za preglednike društvenih računov v bodočem poslovnem letu se na predlog g. župana dr. Ivana Tavčarja izvolijo gg.: Peruzzi. nadsvetnik Prelovšek, Pinter Ivan, Zore. K besedi se oglasi bivši mestni župan g. Ivan Hribar ter vpraša predsednika, če jc res, kar se v dvorani govori, da je od vlade dobil naročilo, naj ne trpi na zborovanju nikakršne politike? Predsednik vit. Grasselli nato: Nisem dobil nikakih navodil in naročil, ampak samo želja sc mi je izrazila v tem smislu, da naj v korist »Matici« izostane danes vse, kar bi se dotikalo politike; to željo izpolnjujem drage volje, ker nam je sedaj predvsem do tega, da spravimo ta naš prvi kulturni zavod zopet v tir, — Po tej izjavi g. bivši župan Iv. Hribar obžaluje, da nam ni niti pri zborovanju znanstveno-literarnega društva dovoljeno svobodno govoriti. — Predsednik je nato zaključil izredni občni zbor z željo, naj bi bila »Slovenska Matica« srečna na novi poti, ki jo nastopa z današnjim dnevom, — Predsednik se bo izvolil pri prvi odborovi seji. • • • pr Silvin Sardenko; Šotor miru. Idila. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, — V gorskem selu Alniadenskem se je rodil otrok Pashal. Ko so ga nesli od krsta, mu je želel berač, kateremu so dali botri med potjo miloščine, to-le: Blagoslovljen ia pozdravljen vaš otrok! Nad tem otrokom božji mir ljubo počivaj, kakor solnce nad obtokom. Mati — drugi spev, »Svečnica«, je slavospev materi — je vsak večer storila križ na otrokovem čelu, ustnicah, prsih in je dihala molitev vanj in mu pravila o Bogu ter mu naročala, naj »Njega ljubi, Njega ljubi, ljubi Njega le na veke«. Ko je malo odrastel, je hodil Pashal v cerkev »pred oltar in kip Kraljice«. Zamikal se je vanjo, zamikal se v krilatce na oltarju, zamikal se v tabernakelj, in njegova molitev je bila »nemo ,,, strmenje v mašni-kovih rok daritev«. Hodil je ob reki in si želel, da bi ga ponesla reka v mesto, kjer bi se naučil brati črke in bi prišel do učenosti, do svetih knjig, ki bi mu povedale kaj več o Gospodu. Dobra botra Juta mu je dajala lepih naukov iu mu podarila sveto knjigo. Po tej knjigi je listal na paši. Toda breze in leske so mu dajale le senco, črk mu ni razjasnil nihče. Na hribu, ob hramu Marijinem je pasel Pashal in prosil romarje, naj mu kateri razjasni knjigo, A romarji so hodili mimo. Slednjič je prišel na romanje tudi pastir Aparicij, ki je bil na potu v Hermozo v službo. Povabil je Pashala s seboj in mu obljubil, da ga nauči brati. Toda Pashal je ostal še nekaj časa doma. Na paši so se mu posmehovati pastirji, ko jim je popravljal pesmi in jih učil svojih, svetih. »Pater Pashal« so mu rekli. Pashal pa si je res že'el samote: šestnajst let ga želja spremlja ... kjer želi, nc more biti; kjer nc mara, biti mora. Življenje mu je tuje, kakor je on tuj življenju. Pred lepo ciganko Preciozo se skrije in se zateče v cerkev. Samota je njegova, po samoti koprni. Mati ga tolaži: Tudi tebi bo na vejo ptica sreča kmalu sedla. Tolaži ga oče, toiaži "botra Juta. Pokliče ga Aparicij in Pashal gre za njim služit, da je bil bliže samostanu. Gospodarjeva hčerka Filomena se zaljubi vanj. Aparicij mu govori: Kdor srce je našel zvesto, z njim se v eno bitje sklene. Pashal, če na srečo misliš, ne pozabi Filomenc. Pashal pa pokaže Apariciju besede, ki jih ima vrezane v palici: Bog edini zadostuje. Čebele razume: Blagor, drobne vam čebele! Bodi raskav ali gladek cvet — čebela v njem utone in izpije sok mu sladek. A človek, ki naj bi bil ravnolak, mu je tuj. Izvoli si odpoved, zavrne vse in gre v samostan v Valencijo. Ko mu za-cvete mladost, misli na smrt in gre umirat. Bratu Romanu pravi: Mrtev svetu sem že davno. Danes pa bi rad bil rojen za samoto zveličavno. Gvardjan najprej preskusi Pashala, potem ga sprejme v samostan, v Monte-forte, v Filomenino bližino. Določijo ga za vratarja. In še enkrat ga napade »vihar« iz sveta: najprej misel na Filomeno in potem ona sama. Filomena prinese prt za oltar. Rada bi videla Pashala. Ko pa Pashal nič hudega sluteč, odpre vrata in zagleda dekle pred seboj, tedaj: Pashal se jc v duši zgrozil, zgrozil, zgrudil na kolena . . Vstal je in zapahnil vrata. To je najhujši »vihar« v Pashalovem življenju. Ko ga hočejo posvetiti v maš-nika, odklone in ostane brat. Postavijo ga za zakristana. Otroci hodijo k njemu in ga imajo radi, ker je čist in sam otrok. Uči jih novih pesmi in jih vodi k oltarju. Hodi okrog po vaseh in uči in pridiguje. Povsod je že znan, povsod ga željno poslušajo. Kakor potok se razlije od selišča do selišča. K,o se utrudi, ga postavijo zopet za vratarja v roženvesnkem samostanu. Čuval je vrata in ... čakal preiskreno, kdaj pozdravi vratarico, vratarico: smrt koščeno. Pripravljen je nanjo in jo čaka. Spoznal je: Vse gre mimo .,. hrepenenje ... boj ... bridkost in bolečina . .. Mimo mora vse ... Ljubezen vekomaj živi edina. Na binkoštni praznik, ko je pri maši darovanje, izdihne. Bratje ga pokopljejo v cerkvi pod Marijinim oltarjem. V kamenitih grobnih vratih zlat napis jc z jasnim žarom blesketal sc v črkah zlatih: Majhen šotor — večni mir. To je »šotor miru«: grob! — Povest se ne dogaja na Slovenskem, ampak v tujih krajih, na Španskem. In vendar se vrši tudi na Slovenskem: toliko- in tolikokrat se je že ponovila in se bo še: povest slovenskega fantiča, o katerem žele starši, da bi ga videli kdaj pred oltarjem; ki se s pašnika zazre v belo cerkev, pred oltarjem v mašnika in njegovo opravilo; v katerem se zbudi hrepenenje, da bi mogel opravljati kdaj isto skrivnost; ki vidi samo en cilj: oltar; za tem gre, tuj vsemu življenju, kakor je življenje njemu tuje. Gre, študira in misli na semenišče. Potem je duhovnik, izvršuje svojo dolžnost in umre. Idila. Nič več ko idila! Brez viharjev, brez bojev in obupov, celo življenje tiha želja po tihi samoti. To teče kakor mirna voda, ki se ne zaleti v noben breg in se od nobenega ne odbije. Kljub temu je pesnitev izglajena in izklesana celota. Nič prisiljenega in verzi polni misli. Slog tekoč, rime čiste. V vseh besedah pesnik sam, v celi idili Sardenko-Pashal. Ivan Dornik. Dunaj, 28. februarja, (Kor. ur.) Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih Czedika in pl. Plenerja o zaupnici Czerninu in o ohranitvi zveze z Nemčijo. Dr, Pattai je rekel, da vedne zahteve in klici po miru neugodno vplivajo. Grajal je Jjeslo: brez aneksij in odškodnin. Rekel je, da te besede več ne drže. Dvorni svetnik dr. Lammasch: Oho! Dr. Pattai: Da, ne drže več! Naravnost blazno bi bilo, če rečemo, da nc bomo nikdar kaj vzeli, če bi se morali tudi leta vojskovati in bi končno zmagali. Dvorni svetnik dr, Lammasch: Kaj koristi, če se kaj vzame? Revanžno vojsko povzroči. Dr. Pattai: Revanžne vojske se ne strašimo. — Dr. Pattai se je pečal nato z zadnjo stavko. Dunaj, 28. svečana. V gosposki zbornici je prišlo danes do burnih prizorov. Tudi galerija se je vmešavala. Na čelu vsenemških aneksijoni-stov je stal dr. Pattai. Ugovarjal mu je znani pacifist, eden največjih strokovnjakov na pravnem polju, vseučiliški profesor dr. Lammasch, ki je vsenemške anek-sijoniste motil neprestano z medklici. V svojem govoru je naglašal Lammasch: Če bo vojna še dalje trajala, bo Evropa opu- stošena, Amerika oslabljena in Japonska se bo krohotala kot svetovni dedič. Še nikdar nismo stali tako blizu častnega miru, kot danes. Stopiti moramo v pogajanja z našimi nasprotniki in navesti mirovne pogoje. Zvezna dolžnost do Nemčije nas veže, da branimo posestno stanje Nemčije, ne pa zastarele nazore nemške ustave. Če je mir mogoč pod pogojem, da postane Alzacija-Lorena zvezna nemška država z ustavo, ki si jo ljudstvo samo določi, potem ni za nas nobenega vzroka več, da vojno v prilog pruskemu aneksio-nizmu in militarizmu nadaljujemo. Govornik zavrača mir na podlagi aneksij. Pozdravlja mirovno stremljenje našega cesarja in sv. Očeta, ki stojita na stališču sporazumnega miru. Tudi glede Ukrajine moramo biti oprezni; Govornik ve iz gotovega vira, da je sporazum med Dunajem in Washingtonom mogoč. (Živahno odobravanje.) Zbornica glasuje nato za zaupnico Czerninu. Poljaki glasujejo proti. Čehi in Jugoslovani so zapustili dvorano. Na interpelacijo gosposkozborniČnega člana dr. Weiskirchnerja je odgovoril ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler koncem včerajšnje seje go-poske zbornice tako-le: Odgovarjajoč na to interpelacijo si dovoljujem naglasiti, da v času, ko sem v poslanski zbornici podal omenjeno izjavo, vsekakor še ni obstojala namera, da bi z naše strani nastopili v Ukrajini. Tedaj smo mogli z nekoliko zanesljivostjo smatrati, da bomo mogli temeljem tudi v tem oziru prevladujoče iskrene edinosti z nemško državo in temeljem dogovora z ukrajinsko vlado varovati naše koristi, ki leže v prvi vrsti na poprišču preskrbe živil, edino le potom upravnih odredb. V tem oziru se je ukrenilo vse mogoče, da bi spravili dovoz živil kakor hitro mogoče v tir. Vojna uprava je dala na razpolago transportna sredstva in moči za popravo prometnih poti čez kopno mejo. Ravno tako se je najhitrejša organizacija transporta po Črnem morju in Donavi v toliko pripravila, v kolikor je to sploh mogoče, preden nam je iz lastnega ogleda znan položaj v pristaniščih. Tudi se je uvedla primerna organizacija naše trgovine. Izvedene tvrdke, med njimi posebno take, ki so v Ukrajini že prej delovale, se bodo pritegnile, da se bodo potrudile dobiti razno blago in ga prevzemale; te tvrdke bodo stopile v zvezo z obstoječimi ukrajinskimi kmetskimi in trgovskimi organizacijami. Vso te odredbe se na Dunaju in v Budimpešti prioravljajo ni obsežen način. Akcije se imajo izvršiti skupno z nemško državo. Predpogoj takih odredb je seveda precejšnja mera prometnih zavarovanj in tudi v avstrijski javnosti so se og'asili dvomi, če smemo brez lastne pozitivne pomoči na tako stanje računati. Poslej so se pa pogoji bistveno premaknili, V raznih krajih Ukrajine so sc namreč pripetili dogodki, ki so dali nemški državi povod za posebne varnostne odredbe. Z ozirom na te dogodke se je ukrajinska vlada na drugi strani obrnila tudi na nas z nujno in kasneje z največjim poudarkom ponovljeno prošnjo za podporo. (Čujte, čujte!) Ob teh okoliščinah svoje pomoči ne moremo odkloniti (Pritrjevanje), kajti drugače bi morati sami sebi pripisati, če bi Ukrajina ne mogla izpolniti svojih obveznosti nasproti nam. S tem je dana za monarhijo potreba aktivne udeležbe. Le-ta je izključno le čin od druge države naprošene in v najlast-nejšem interesu dovoljene pravne in upravne pomoči. (Živahno odobravanje.) Poslanska zbornica, Dunaj, 28. februarja. (Kor. ur.) Zbornica poslancev je danes nadaljevala razpravo o izdelovanju fosfornih tvarin, ki se uporabljajo za užiganje. Iz brambnega odseka, Dunaj, 28. febr. (K. u.) V brambnem odseku zbornice poslancev je izjavil domobranski minister pl. Czapp: Pritožbe radi nezadostnih pristojbin moštvu povzroča koncem koncev tudi okolnost, ker se v zaledju s težavo moštvo prehranjuje. Če bi Parlamentarna kriza. Dunaj, 28. popoldne. (Zas.) Kriza v parlamentu se dosedaj še ni rešila. Včerajšnja avdijenca voditeljev opozicionalnih strank pri cesarju položaja ni zjasnila. O avdijenci poslancev dr. Korošca, Staneka in Tusarja se med poslanci govori, da je bil cesar z njimi zelo ljubezniv. Popoldne zasliši baje cesar Nemce: načelnika kršč, socialne zveze prelata Hauserja, načelnika zveze nemško nacijonalnih strank dr, Waldnerja in predsednika poslanske zbornice dr, Grossa. Dr, Seidler nadaljuje svoje napore, da bi položaj rešil. Slovanski poslanci pravijo, da je položaj resen in čc ga do jutri ne rešijo, se bo morala zbornica odgoditi. Medtem, ko se v kuloar-jih, v ministrskih salonih in v klubih pogajajo, pa zbornica nadaljuje razpravo o umetnih gnojilih, za katero sc razen tistih, ki govore in slenografov, nihče ne zanima, ker pozornost poslancev osredotočuje vprašanje, kako se bo rešila kriza. se tudi dnine zvišale, bi se pritožbe ne odpravile popolnoma. Erar namerava sam pokriti stroške za čistilna sredstva. Pogajanja o zvišanju dnin se še niso zaključila; v zaledju se nameravajo zvišati na dan za 25 vin. 3 v' tdsfiJE! >. Berlin, 27. (K. u.) V razpravi je izjavil Bruhn (nemška frakcija): Odločiti more le meč in ne pogajanja diplomatov. Odločilo se bo v korist Nemcev, ker imamo zdaj hrbet prost. (Pritrjevanje.) Neodvisni socialist Haase je izjavil: Bridke posledice vojske z .Rusijo bodo čutili še naši potomci. Delavci so stavkali le iz idealnih razlogov, ker znajo, da si morajo enako volilno pravico priboriti sami. Poslanec Erz-berger (centrum) jc slavil mirovni sklep državnega zbora, ker cmogočuje, da dobi Nemčija zopet svoje kolonije. Ako se posreči, da se onemogoči gospodarska vojska, bo nemški narod zopet napredoval, ne da bi mu kak sosedni narod delal silo, Govornik se je peča! s hujskajočim vele-nemškim časopisjem proti večini državnega zbora. Rekel je: Če se vlada proti tem ljudem brani, postopa pravilno. Težka in-dustrija je ustanovila skupno z nemško »Vaterlandspartei« »AIo«, ki vpliva na časopisje v velenemškem smislu. Dobe" m'>r se more doseči le, ako bo ves nemški narod sodeloval. Sporazum bi zmagal, če bi socialno demokracijo od skupnega sodelovanja izključili. Ne more se dvomiti, da je strankarsko politično socialna demokracija največ žrtvovala. Razcepila se je samo zato, da je koristila domovini. (Živahno pritrjevanje na levici in v centrumu.) Erz-berger je zahteval, naj se kmalu izvede volilna preosnova. Razprava se nadaljuje jutri. « « H ciS a AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 28. Uradno: V nekaterih odsekih bojne črte pri Piave so s tonovi močnejše streljali. — Ker so napadli italijanski letalci odprto mesto Inomost, so skupine naših letal ponoči na 27. t. m. napadle kolodvore in vojaške naprave vojnega pristanišča Benetke, metale so bombe in večkrat zažgale, kakor so dognali. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 28. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Vojna skupina bavarskega kraljeviča Ruoreta, Angleži poizvedujejo na mnogih točkah bojne črte dalje. Ponoči so po besnem obstreljevanju napadli z močnimi silami pri gozdu Houthoulster in severno od Scarpe; odbili smo jih v boju moža z možem in s proti-sunkom. Vojna skupina nemškega cesarjeviča in vojvode Alberta Wirtemberžana. Pri Avocourtu in pri les Epargcsu smo uspešno nastopali in ujeli 27 mož. Vzhodno bojišče. Operacije nadaljujemo. V Estoniji se je povrgel tudi 4. estski polk našemu poveljstvu, da. se bor proti četam, ki vznemirjajo deželo. V Minsku smo zaplenili 2000 strojnih pušk in 50.000 pušk. Z drugih bojišč nič novega. Ludendorff. Podmorska vojska. Berlin, 27. februarja. (Kor. ur.) Uradno: Nek naš podmorski čoln jc pred kratkim potopil v Irskem morju 9 parnikov (skupno približno 25.000 ton). Berlin, 28. februarja. (Kor. ur.) Uradno: V Sredozemskem morju je bilo na poti v Aleksandrijo, Port Said in Solun potopljenih 6 parnikov in 2 jadrnici (skupno 22.000 ton). London, 28. februarja. (Kor, ur.) Reuter: Bolniška ladja »Lunarcastle« (6000 t.) je bila južno od otoka Lundy torpedirana. Od 200 oseb, ki so bile na ladji, se ne ve ničesar. 31 mož so rešili. * • • Nemško prodiranje v Rusiji, Nemški listi prinašajo nasledno zasebno brzojavko iz Pariza: Radio-agen-tura poroča iz Petrograda: Nemške čete po zavzetju Pskova nadaljujejo svoje prodiranje in so sedaj od Petrograda oddaljene komaj več kot 8 ur. V mestu so zelo vznemirjeni. To brzojavko moramo sprejeti s primerno rezervo. Prodiranje Avstrijcev proti vzhodu, Budimpešta, 28. februarja. Čete generalnega polkovnika Bohma Ermollija so pričele prodirati iz Črnovic proti vzhodu in so prišle že do meje. Čez nekaj ur že bodo prekoračile mejo in vkorakale v Ukrajino, če se to že ni izvedlo. Razna poroči. Czerninov razgovor z rumunskim kraljem. Dunaj, 28. (K. u.) Iz Bukarešta: Odposlanstvo velesil četverozveze se je v Bukareštu neobvezno razgovarjalo z generalom Averescuom. Z ozirom na sklep teh dogovorov je grof Czernin dne 27. m. m. obiskal in govoril s kraljem Ferdinan- dom v tistem delu Rumunije, ki je zaseden še z rumunskimi četami. Grof Czernin je v dogovoru z zavezniki naznanil kralju pogoje, pod katerimi bi četverozve-za sklenila z Rumunijo mir. Kralj je prosil, naj se mu dovoli kratek rok, da se premisli, kar se mu je dovolilo. Od odgovora zavisi, če bo mogoča mirna rešitev. Pogajanja v Brestu Litovskem. Bolgarska delegacija se je pripeljala v Brest Litovsk 27. m. m. popoldne. Av~ serijski, nemški in bolgarski odposlanci so se 27. m. m. posvetovali o določilih mirovne pogodbe. Ruska delegacija se je pripeljala 28. m. m, popoldne. Sklenili so, da prično mirovna pogajanja 1. t, m. oh 11. uri dopoldne. Rusko delegacijo vodi Sokolnikov, dalje so mu prideljeni kot pomočniki notranji minister Petrovskij, Čičerin in Karahan, Joffe, Aleksejev kot pomočnik poljedelskega ministrstva, admiral AItvater zastopa admiralni štab, Danilov, Adalsk in Lipskij zastopajo generalni štab, prideljen je tudi Tereterkovič m potrebni tajniki ter slenografi. Finska prosi, naj Nemčija pomaga. Berlin, 28. februarja. (K. u.) Wolff poroča: Cu:emo, da so tukajšnji poobla-scanci finske vlade izročili nemški vladi oncie.no prošnjo finske vlade za pomoč. Ali nameravajo Japonci zlesti Sibirijo? London, 28. februarja. (Kor. ur.) Reuter: Merodainim japonskim krogom ni nič znanega, da bi Francija delala "na nastop Japonske z ozirom na polom Rusije. Zadnje dogodke v Rusiji na kljub temu Japonska pozorno zasleduje. Nemško prodiranje v Rusijo je ustvarilo vsem zaveznikom , katerim gre za koristi na Vzhodu, nopo noma nov položaj. Janonska se nabava v zelo resni nevarnosti, ker Nemčija sin svoj vpliv v Rusiii in Aziji. Položaj je tak, da rSa morajo oblasti v Tokiju in Japonci sploh resno upoštevati. Če Nemci zasedefo Petrograd, bi to v sedanjih okol-nostin pomenilo, da pride Nemčija čez en mesec v Vladivostok in da bi se njena oblast v šestih tednih razširila č?z celo Sibirijo, ki razpolaga z živili, s strelivom :n z drugim blagom; polastila bi se tudi sibirske železnice. _ Wo!ff nristavlja: Ne umevamo, kako bi naše nrodiranie v Rusiji moglo ogrožati koristi Japonske. Sporazumu gre 'e za to, da vznemiri Japonsko ^osobno Francija io h»ska. Pari?:, 27. februarja. (Korespondenčni urad.) »Atence Havas«: »Petit Parisien« je pisal: Japonska namerava odločno nastopiti, ko se sklene v Brestu Litovskem mir. J-inonska sodi. da mora v Sibiriji !n na Uralu vse storiti, da se Nemčija re polasti rudnikov bn'-ra platine na Uralu. Kotlarn. 28. februarja. »Times« napovedujejo, da nastopi Janonska v ruski Aziji. Vo?n«f raroT»a?a«da v Italifi. Lut*~no, 28. »Corriere della rera« oo-roča iz Rima: V Rimu so izvedli velikonočno propagando za nadaljevanje vojne. Na javnih trgih so nastopali invalidi. Razočaranje v Italiji. Lurfano, 28. Italijansko časopisje jav-lia: Deklaracija posveta socialistov v Londonu je celo sociahfte razočarala. V Italiji so namreč pričakovali jasnih obljub z ozirom na Trident in Trst. »Corriere della sera« tudi opozarja, da gotovi angleški krogi Italiji niso prijazni. Nemiri na Irskem, Bern, 28. februarja. (K. u.) »Temps« poroča iz Londona: V irski grofiji Clare so izbruhnili nemiri; odposlati so morali vojake tja. Grofijo so razglasili za pOsebno vojaško ozemlje in poverili oblast vojaškemu poveljstvu. Itilne norice. -j- Ljubljanski knezoško! dr. Jeglič pri cesarju. Duna;, 28. svečana. (K. u.) Danes je sprejel cesar v posebni avdijenci ljubljanskega knezoškofa dr. Antona ; B. Jegliča. Dalje zborničnega predsednika dr. Grofi a, predsednika nemško krščansko socialne zveze prelata Hauserja in predsednika zveze nemško-na-cionalnih strank dr. W a 1 d n e r j a. + Cesar za ohranitev parlamenta. Cesar se je, kakor pripovedujejo češki poslanci, v zadnjih avdijencah najodločnejše izjavil za ohranitev parlamenta in je izjavil, da so vse opravičene želje izpolnjive, če se gibljejo v okviru države in če se bo doseglo sporazumljenje med narodi. -f Jugoslavija na pohodu. »Alldeu-tsches Tagblatt« poroča o živahnem delovanju Slovencev v Gradcu, Celju, Mariboru, Ptuju in drugih krajih. Za Gradec, to najbolj nemško mesto pravi, da bi se mogel šteti med največja jugoslovanska mesta, saj stanuje tam nad 30.000 Slovanov. Nato se bridko pritožuje, da Nemci spe, končuje pa: »Dejstvo je, da je med Slovenci veliko ljudsko gibanje. Če se Nemci v zadnji uri ne zbude iz svoje brezbrižnosti, potem ... Kajti brez vsakega dvoma je: jugoslovanska država je na pohodu!« -j- Usoda hrvatske volilne reiorme. »Hrvatska Država« poroča; Hrvatska volilna reforma, ki so jo poslali kralju v sankcijo, leži še vedno v hrvatskem ministrstvu v Budimpešti, kjer bo ostala tako dolgo, dokler ji nc da Wekorle ali pa njegov naslednik »prehodno dovoljenje« za Dunaj. -f Nova madžarska politična teorija. Prof. dr. Apathy piše v j Magyarorszagu«; Madžarska država zahteva pred Bogom in pred ljudmi na temelju historičnih pravic in kot postulat bodočnosti, da se nauči vsak ogrski državljan, ako hoče v javnosti sodelovati, službeni državni jezik — madžarski.« Nadalje piše: Nemadžarske narode na Ogrskem moramo pretvoriti v korenite Madžare. Zato moramo povsodi in brezpogojno zidati le madžarske šole, tako se nauči vsak madžarsko, lci jc dokončal štiri razrede ljudske šole. Volilno pravico more dobiti samo tisti, ki je dobil spričevalo četrtega, razreda, a tega more dobiti samo tisti, Id se je naučil madžarsko. Kdor tega ne zmore, naj ponavlja tako dolgo četrti razred, dokler se ne nauči madžarščine. 4- Kaj pa mirovna pogodba? »Arbei-ter-Zeitung« piše: Nemški državni zbornici je bila predložena mirovna pogodba z Ukrajino. Zbornica je o predloženi mirovni pogodbi že razpravljala in jo odobrila. Kako pa v Avstriji? Predvsem so v Avstriji objavili samo glavno pogodbo, dodatne pogodbe pa ne. Že takrat smo opazili — recimo — zelo čuden slučaj. V Berlinu je bilo objavljeno takoj vse besedilo glavne pogodbe, in siccr že 10. svečana (»Nordd. Allgem. Ztg. št. 76). Na Dunaju pa je zvedela javnost dne 10. svečana vsebino najvažnejšega člena — čl. VII. o gospodarskih odnošajih — le v glavnih obrisih. Objavljena pa je bila šele 14. svečana. Medtem pa nam je cenzura črtala na podlagi berlinskih podatkov objavljeno poročilo. Toda še bolj čudno je bilo z dodatno pogodbo. Ta dodatna pogodba, ki jo je sklenila Nemčija z Ukrajino, je bila objavljena v Berlinu dne 11. svečana v polnem obsegu. Sestoji iz 28 paragrafov. Na Dunaju smo se zadovoljili s poročilom: »Posebna pogodba o različnih pravnih zadevah je bila podpisana v Brestu - Litovskem.« Toda do danes ni bila objavljena. Toda kaj je z odobritvijo državnega zbora? Na podlagi vsebine pogodb, glavne in dodatno pogodbe, morajo biti ratificirane in tozadevne listnice se morajo prejkomo-goče na Dunaju izmenjati. Mirovna pogodba stopi na podlagi ratifikcije v veljavo. V smislu določb avstrijske ustave (državni osnovni zakon o izročevanju vladne izvr-ševaine moči), »napoveduje cesar vojno in sklepa mir« (čl. 5) in »sklepa državne pogodbe« (čl. 6). Toda v svrho veljavnosti trgovskih pogodb, ki obtežujejo državo ali dele države, ali pa obvezujejo državljane, je potrebna odobritev državnega zbora. Da se nanašajo ta določila na mirovno pogodbo z Ukrajino, ni nobenega dvoma. Že samo dejstvo, da je bila pogodba predložena v odobritev nemškemu državnemu zboru, čeravno je ustava države z ozirom na kompetcnco cesarja sklepati mir in državne pogodbe, enaka, — govori za to. Toda zbornica mora pogodbo potrditi, predno se izvrši na podlagi ratifikacije končni sklep miru. Tudi to je samoobsebi umevno, ker ne more biti pogodba, ki je navezana na odobritev, brez te odobritve obvezno sklenjena. Toda dogodki v Nemčiji nas odvezujejo nadaljnega dokazovanja. Zakaj ai bila pogodba predložena, ko mora biti vendar mir prejkomogoče sklenjen? Mogoče pa misli grof Czernin prezreti državnopravno potrebo, ki določa, da mora odobriti državni zbor pogodbo že pred ratifikacijo? Skoraj bi človek to mislil, zato mora zbornica zahtevati z vso odločnostjo takojšnjo predložitev obeh predlogov in ne sme dovoliti, da bi bili drugi predlogi s tem prejudicirani. -f- Srečna Litva. Listi poročajo, da bodo Nemci posadili na prestol Litve 261et-nega saškega princa Kristjana. »Prager Tagblatt« komentira to vest tako: » Kako bomo razložili Litvinom, ki stanujejo v gu-bernijah Vilna, Kovno in Grodno, katere tudi Poljaki zase zahtevajo, da. morajo postati pod saškim princem srečni.« Odmevi v sporazumu in Hertlin-gov govor. »Journal de Peuple« je pisal glede na Hertlingov govor, da se sicer še ni dosegel sporazum, a da se je nastopila tista pot, ki bo pripeljala do pogajanj. Londonsko časopisje piše še previdno, ker čaka, kakšno stališče zavzamejo odgovorni državniki. Le Northcliffejevo časopisje se peča temeljito s posameznimi točkami govora nemškega kanclerja in svari angleške časnikarje, naj ne zaupajo preveč vabljivim besedam Nemčije, ker roparski pohod Nemcev v Rusiji najbolje dokazuje za-vratnost nemških državnikov. »Westmin-ster Gazette« pa izvaja: Nemčija ne more podvzeti na vzhodu roparskega pohoda, na zahodu pa pričakovati lahkega miru. Čc nemški narod odobrava, kar se v njegovem imenu godi na vzhodu, naj se pripravi, da bo nosil kazen radi podaljšanja vojske in da naleti povsod na zaprta vrata, če se bo hotel spraviti z narodi. Nemčija hodi po starih potih, ki po naših nazorih pomenjajo nove vojske in težka oboroženja. -f Benedikt XV. kardinalu v Kolnu. Na božično čestitko kardinala pl. Hart- j manna je odgovoril papež Benedikt XV. 1 lastnoročno: V zadnjem Tvojem pismu si se pečal tudi z zelo trpkim dejstvom (svetovno vojsko), ki s srečo napovedujočim rojstvom Kristusovim, kakor naglašaš, naj-ostrejše nasprotuje, a od katerega pod pri-tiskom tako velikih nadlog ne moremo naših misli odvrniti. Pečaš se pa ž njim tako, da Nas je Tvoje sočuvstvo potolažilo. Globoko smo namreč čutili, da Našo žalost in bolest deliš iskrenito z nami; spoznali smo, da popolnoma pritrjuješ vsemu, kar smo ukrenili dozdaj, da odvrnemo ali končamo vojsko v korist splošnega blagra. Predvsem nas namreč tolaži zavest, da smo pravično postopali, a tudi zelo ta okolnost, da nam pritrjujejo vsi tisti, ki so dobre volje in resnicoljubno presojajo stvari. Ker pa nismo z našimi opomini, naj bi se nepopisno trpljenje končalo, nič dosegli, hočemo moliti le k Bogu Gospodu, ker mir ni toliko plod človeškega prizadevanja, kolikor je dar božje aobrotlji-vosti. + Grabiti občinski svet proti Jugoslaviji. V seji dne 28. m. m. se je graški občinski svet najodločnejše izjavil proti ustanovitvi jugoslovanske države, kakor jo zahteva majn;ška deklaracija Jugoslovanskega kluba. Občinski očetje so izjavili, da ne bodo nikdar pripustili, da bi se izvedli ti načrti in da se bodo proti temu borili z vsemi sredstvi. Socijalni demokra-tje so glasovali proti temu predlogu. + Položaj se spremisija. Z Dunaja poročajo: Zdi se, da se bo položaj spremenil. V četrtek se bodo, kakor se čuje, pričela pogajanja med nemškimi in opozi-cijonalnimi strankami, ki obstoje iz vseh Slovanov. Poljski klub se je odločil za skupno nastopanje z ostalimi opoziciional-nimi strankami. — Častna zadeva dr. Pogačiiik—dr. Scktirfi se je po obojestranskih izjavah včeraj poravnala. -(- Štajerski poslanci pri Seidlerju. Dunai, 28. februarja. Odposlanstvo štajerskih slovenskih poslancev se je danes zglasilo pri ministrskem predsedniku in mu izročilo celo vrsto pritožb glede, rekvizicij krmil, živine in žita. Posebno so se pritoževali radi postopanja posameznih organov, ki, ne da bi umeli jezika ljudstva, napravljajo težkoče pri rekvizicijah. Poslanci so zahtevali, da se enako postopa po vseh agrarnih okrajih Štajerske. Poleg tega so prosili, naj se ukaže štajerskemu namestništvu, da bo spremenilo svoje stališče napram slovenskemu prebivalstvu. Ministrsld predsednik je izjavil, da bo pritožbe natančno proučil. NaroČil bo graške-mu namestništvu, naj poskrbi, da bodo organi pri rekvizicijah z ljudstvom lojalno postopali. -j- Pogajanja z Rumunijo se bodo, kakor se poroča iz Berlina, najbrž razbila, ker zahtevajo Bolgari Dobrudžo, čemur se Rumuni najstrastnejše upirajo. Sodi se, cla se bo vojska proti Rumuniji nadaljevala. -f Ženska volilna pravica ua Švedskem. Švedska vlada je 27. m. m. predložila državnemu zboru predlogo, da naj dobe ženske aktivnp in pasivno volilno pravico. + Angleška ministrska kriza. Tukajšnji krogi sporazuma napovedujejo, da bo ! sedanja angleška vlada kmalu strmoglav-I Ijena. Ministrski predsednik postane As-quith ali pa Lansdovvne. Lloyd George od-1 govori Hcrtlingu začetkom bodočega te-! na. + Izprememba v angleškem poslaništvu pri Vatikanu. Grofa Salisa so odpo-klicali v London. Pravijo, da mora vladi poročati o irskem vprašanju in o jeruzalemski politiki. Poroča se tudi, da se ne bo več vrnil v poslaništvo pri sveti sto-lici. -f- Baiiour o Hertlingovem govoru. V angleški spodnji zbornici se je Balfour norčeval iz Hertlingovega govora, češ da sdai niso mogoča pogajanja diplomatov, ker stavi Hertling ijiaksimalne zahteve. -j- Značilna prepoved. »Lidove No-viny« poročajo: Vojno ministrstvo je z re-zervatnim odlokom častnikom prepovedalo, da ne smejo vstati, kadar se poje češka narodna himna »Kde domov mui! HrvdlsHi solor. Zagreb, 27. februarja. Začetek današnje seje ob 11. uri 50 minut. Predseduje dr. Medakovič. Poslanec Petričič in tovariši so vložili nujni predlog, naj se zopet upelje shodni zakon, ki je že od začetka vojne odpravljen. — Poslanec Zagorac predlaga, naj pretrga Hrvatska finančno nagodbo z Ogrsko. Predlog sc odkaže finančnemu odseku. — Kot 2. točka jc na dnevnem redu načrt zakona, s katerim se spreminjajo neke točke zakona z dne 21. junija 1895 o ustroju mestnih občin. Načrt zakona je po kratki debati sprejet v prvem in drugem čitanju. — Nato prično razpravljati o predlogu dr. Pctričiča, naj se zopet uvede shodni zakon. a Oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija oddaja krompir na krompirjeve nakaznice po okraiih iz skladišča pri Miihleisnu. Tamkaj pride lahko iz okraja vsakdo na vrsto in na vsako osebo odpade enaka množina krompirja. Dočim so prvi trije okraji dobili krompir pred novim letom na osebo 10 kg, sta ga četrti in peti okraj, ker je takrat bil ugoden dovoz, dobila na osebo po 15 kg. Po novem letu so prišli na vrsto okraji od šestega naprej. Pri razdelitvi je prišlo na osebo po 5 kg, pri sedanji drugi razdelitvi pa zopet 5 kg. Do sedaj sta prišla v drugič na vrsto šesti in sedmi okraj, ki sta torej prejela ravno toliko krompirja, kakor prvi mestni okraji pred novim letom. Razmere kažejo, cla so okraji, ki so sedaj dobili dvakrat. po 5 kg krompirja (VI. in VII. okraj) na boljšem, kakor IV. in V. okraj, ki sta siccr dobila pred novim letom na osebo 15 kg, a je ta množina tudi že zdavnaj po-jedena. Zadnje čase se pa oglašajo pri mestni aprovizaciji na Poljanski cesti razni posebkarji, ki hočejo imeti izvanreclno oddajo krompirja nakazila za krompir. Dokler se je oglasilo vsak dan po nekaj rodbin, ki so se sklicevale na absolutno pomanjkanje živil, je mestna aprovizacija v takih slučajih posameznikom nakazovala po velikosti rodbine ocl 5 do 10 kg krompirja. Hotela je na ta način odpomeči najhujši bedi. Zadnje dni pa je število poseb-karjev tako naraslo, da je popolnoma nemogoče, da bi sc še naprej mogle pri razdeljevanju krompirja delati kake izjeme. Vsled tega mastna aprovizacija na Poljanski cesti ne bo od danes naprej nikomur več izdala posebnega nakazila za krompir. Kolikor krompir a bo mestna aprovizacija še dobila, ga bo razdelila na krompirjeve nakaznice najpreje za VIII, in IX. okraj po 5 kg, pozneje pa po možnosti in z ozirom na razpoložljive količine še za druge okraje. Stranke se opozarjajo na to odredbo mestne aprovizacije in se naprošajo, da naj ne hodijo v nobenem slučaju radi krompirja v mestno aprovizacijo na Poljansko cesto, marveč naj počakajo, da izvedo iz časopisja, kedaj pride njihov okraj in številka njihove krompirjeve nakaznice na vrsto pri oddaji krompirja iz Miihleisnovega skladišča. Da ne bo nobene zamere, se istočasno objavlja, da je posebnemu organu naročeno, da ne sme nikogar spustiti radi krompirja v aprovizač-ne prostore na Poljanski cesti. a Meso na rumene izkaznice C štev. !40i do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1401 do konca prejmejo goveje meso v soboto, dne 8. marca popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. ure štev. 1401 do ICiOO, od 2. do pol 3. ure štev. 1601 do iSCO, ocl pol 3. do 3, ure štev. 1801 do 2G00, od 3. do pol 4. ure štev. 2001 do 2200, od pol 4. do 4. ure štev. 2201 do 2400, od 4. do pol 5. ure štev. 2401 do 2600, ocl pol 5. do 5. ure štev. 2601 do 2800, od 5. do pol 6. ure štev. 2801 do konca. 1 oseba dobi četrt kilogr., 2 osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in fe oseb 1 in četrt kilograma, več oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 2 kroni škega in ženskega zbora Glasbene Matice vzbuja veliko zanimanje med občinstvom. Vstopnice se prav hitro prodajajo. lj Koncert. Izvrstni operni tenorist, Poljak, gospod Tadej Lowczynski priredi v kratkem v Ljubljani koncert. lj Nevžiten kruh peče že nekaj dni vojna pekarna. Čudno se nam le to zdi, da, če lahko peki spečejo vsaj užiten kruh iz enake moke, tega ne zmore vojna pekarna. Vsaj ta mali košček kruha na dan naj bi bil užiten! lj Dotična znana oseba, ki je včeraj pobrala v tramvaju zavitek, se poziva, naj ga prinese v trafiko Pirnat, Kolodvorska ulica. lj Našla se je manjša vsota denarja. Kdor jo je izgubi!, naj se oglasi pri Ivanki Simončič, Hrenova ulica št, 5. rrsi k>«MI p Župani goriške de5e'e, zbrani dne 14. in 15. februarja v Gorici, stavijo v soglasnem sklepu na vlado sledečo resolucijo: Župani goriške dežele, zbrani dne 14. iu 15. februaria, 1. konstatirajo, da je naše in naših zaveznikov vojaStvo napravilo in napravlja veliko nepotrebne škode na poslopjih in posestvih slovenskega dela dežele; 2. naglašaio, da se v slovenskem delu dežele pomladansko delo vrši istočasno kakor v Furlaniji, zalo izražajo željo, naj se plugi, živina, semena in kmetijski materijal na sploh dostavlja zajedno in takoj vsej goriški deželi; 3. obsojajo postopanje z begunci, ki se vračajo v domovino, ker jim oblasti povzročajo težkoče in neprijetnosti ter jim celo branijo jemati s seboj živeža, ki so si ga v begunstvu priskrbeli; 4. zahtevajo, da se aprovizacija tako uredi, da bo ljudstvo v ne-prikrajšani meri prejemalo vss kakovosti živeža, ki ga dele aprovizacije; živila naj se zagotovi, ker drugače bi ostala obnova samo na papirju in v frazah: 5. se sklicujejo na naj-elementarnejše pojme humanitete in z vso odločnostjo zahtevajo, da se begunci ne preganjajo ter gonijo domov, predno se jim ne zagotovi strehe, hišna oprava, živež in kmetijsko orodje, zahtevajo, da se vprašanje za presk&ia vračajočih se beguncev do podrobnosti takm reši in sc nabavijo vsi predmeti, ki jih ljudstvo rabi za ureditev družinskega življenja in omogoči takojšnji povratek, da se ljudstvu dalje zajamči sialna begunska podpora, dokler mu ne začne zemlja roditi, kakor v normalnih časih iu da sc ta podpora prizna beguncem vseh kategorij uvaževajo načelo, da gre de-lanezmožnim osebam po 4 K na dan, in tudi cla se pouči o brutalnem ravnanju z begunci cd strani političnih obiastev v drugih krmio-vinah; 6. zahtevajo dalje, da vsako solistično zavijanje begunskega zakona takoj preneha in se vsem ljudem, ki so zapustili svoje domove brez odloga nakaže begunska podpora, obleka in vsi ZHstanki, kakor to določa begunski zakon, dalje, da se ta podpora izplača brez kateregakoli pridržka, da se ustanove lokalne komisije za odmero vzdrževalnin, ki naj bodo sestavljene iz župana, duhovnika in vladnega zastopnika; 7. zahtevajo, da se ustanovi samostojna aprovizacija za Goriško, ki vpošte-vaj, da je prebivalstvo po ogromni večini sio-venske narodnosti in imej zato na čelu sloven-skega uradnika, predlagajo, da sc to mesto poveri g. Ernestu Klavžarju, ki se je izkazal kot sposobnega voditi aprovizaciisko akcijo in ki mu ijudstvo zaupa; S. zahtevajo takojšnjo oprostitev vojaških uslužbencev gospodariem, ne oziraje se na starost, klasificiranje (Ec-fund), služijo ii v zaledju ali v fronti, ter da gg ___!_1__en 1 — i »in.A vnfjclro cltr/no opr lj Važno predavanje ima danes gdč. Minka Skaberne ob pol 7. uri zvečer v fizikalni dvorani tukajšnjega c. kr. učiteljišča na Resljevi cesti o poučnem tečaju za slepce, Gospem in gospodičnam toplo priporočamo, da to predavanje obiščejo. lj Občui zbor šentpeterske podružnice »Slovenske Straže« bo na praznik sv. Jožefa dne 19. marca v stari mežnariji, I, nadstropje. lj V šentpeterski Prosveti je predaval 28. m. m. g. Moškerc o razvoju 111 nalogah naših zabavnih, izobraževalnih in narodno - obrambnih organizacij. Predavanju ie sledila živahna razprava, v katero sta posegla gg. Pire in Kette. Udeležba je bila pri predavanju prav dobra. Prihodnje predavanje v šentpeterski Prosveti bo v četrtek, dne 7. t. m. Predaval bo o veleza-nimivem predmetu g. ravnatelj Mantuani. lj Vabilo na sestanek uradnikov in uradnic trgovine, obrti in industrije, ki se vrši v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije Zla-torog, Gosposka ulica, v svrho sestave strokovne skupine. Na dnevnem redu jc tudi razgovor o težnjah uradništva te skupine ter posvetovanje o prvih korakih, ki se naj store potom te skupine v zboljšanje gmotnega položaja tega uradništva, lj Glasbena Matica, V koncertu dne 9. marca bo tudi sodelovala naša izvrstna klavirska virtuozinja gdč. Dana K o b -1 e r. Sodelovanje naših slovenskih izbor-nih moči gospe Pipe A r k o v e iz Zagreba, gdč. Dane Koblerjeve iz Ljubljane in vzorno, požrtvovalno delujočega mo- pnprave — ---------- . . . . , , ljev vojaške službe; 10. pričakujejo, da vlada izvrševaje svojo socialno etiško dolžnost takoj ukrene vse potrebno, da se po vojni povzročena škrda brez odlašanja preceni in sklene zakon, ki uredi popolno povračilo po vemi povzročene škode na premičninah in nepremičninah ter na pridelkih itd.; 11. povdar-jajo z vso resnostjo nujnost, da ženijske čete naša polja, njive, travnike in vinograde granat in drugih razstrelilnih snovi, žičnih mrež ter sploh vseh vojnih naprav očistijo ter tru-pla padlih voiakov, ker so kar prekinprek pokopana, prenesejo ua urejena pokopališča, katerih oskrbo sprejmi vojaška uprava; 12. poživljajo vlado, da poskrbi za skorajšnjo popravo cest in prometnih sredstev sploh, tako, kalr.or bodo predlagala posamezna županstva v deželi; 13. zahtevajo, da se reltvizicija živine v Primorski Pod nobenim pogojem ne sme vršiti; 14. zahtevajo, da se občinam, ki leže na desnem bregu Soče, dovoli trgovina čez Idrijo, zato da ne bo v slovenskem delu dežele v onih krajih ljudstvo gladu, pomrlo; 15. zahtevajo, da se zemljišča, ki jih vojaška uprava da obdelati, pred žetvijo po župan-stvenih zaupnikih pregledajo, pridelki prece- nuje in naslavlja enojezieno, kakor ljuostvo nazivlja in ne kakor dosedaj v nerazumljivih spakedsankali; 17. zahtevajo, naj se izda županom imunitetne listine (legitimacije) za potovanja; 18. hočejo, da se število uradnikov nri glavarstvih tako poviša, cla bo odgovarjalo dejanskim razmeram ia da sc županstvom nakaže državna podpora za delo v prenešenem delokrogu; 19. zahtevajo, da se izpesluje takojšnja sankcija deželnega stavbenega reda za Goriško; 20. zahtevajo, da se uradno prizna , in potrdi otvoritev >■ Pisarne slovenskih župan-1 stev po vojni prizadetih občin Primorske« na podlagi pravil kraške -Županske zveze«; 21. zahtevajo, da se preskrbe občine z dobro T»'" no vodo, napajališči, pripravami za namakanje in zadostno količino razstu?,ovalnih sredstev; 22. zahtevajo, da se 'conečno reši vprašanje glede odškodnine županom za opra\lia' nje županskih poslov ža ves čas vojne ln tudi za nadaljno delo, kojiin naj se odškodnina nakaže iz državnih sredstev; 27. z uavečjo energijo zavračajo vsak poskus, da bi se odstoP"s naša zemlja drugorodcem v obdelovanje, ker smatrajo to kot nad vse krivični atentat na naše narodne in gospodarske pravice, Iu C? hočejo pobijati z vsemi postavnimi sredstvi, brezpogojno pa odklanjajo, da bi se politično prononsiranim osebam, zlasti znanemu N« J®" serju, dopustilo katerokoli in tudi najnar\>e vmešavanje v naše gospodarsko življenje; konstatirajo, da je Jugoslovanski ldub z majniško deklaracijo napravii čin emitienire P"' triotične važnosti ter izzval Wilsonovo izi-iV0' da sc morajo meje med Avstriio in Italijo za- i! črtati na podlagi jasno vidnih narodnih črt, ter da je Jugoslovanski klub s to deklaracijo postavil v jasno luč odločne zahteve Jugoslovanov in izjavliajo, da stoje za to deklaracijo vsi župani in za njimi vse ljudstvo, ki od te zahteve ne odneha nikoli in niti za las. 25. Župani ao izrekli svojo besedo, pokazali 60 na potrebe, ki jih čuti goriška dežela, tako hudo prizadeta po vojnih dogodkih. Gorje je toliko, da se ga ne da več prenašati. Stoji sedaj na vladnih krogih, da pohite na pomoč in da natopi po dobi praznih obljub čas resnega dela. iupani pričakujejo, da se jim čim preje da točen odgovor, navodila in pojasnila na stavljene zahteve, katerih nujnost naj sili izumiranje naSega prebivalstva v begunstvu in hre- Eenenje po povratku. — V Gorici, dne 15. fe-ruarja 1918. — Slede podpisi. p Odlikovanje. Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil IColenc Anton, doma z Lokvi pri Gorici. p Dnevnik »Lagerzeitnng« za Vagno je prenehal z 23. februarjem 1918 izhajati, in sicer vsled pomanjkanja papirja. Je bilo res škoda papirja za tak list. p Beguncem iz kraške Kostanjevice in Temnice naznanjam podpisani, da sem se preselil dne 18. februarja t. 1. iz Kazelj kot vikar v Mavhinje. Poslavljam se tgm potom od vseh imenovanih, prisrčno Vam želeč nebeški blagoslov in mir in srečno vrnitev v prenovljeno domovino. Vikarijska urada za Kostanjevico m Temnico bom na izrečno željo prevzviše-nega knezonadškofa še dalje upravljal. Obenem pozdravljam kot novi vikar vse v tujini še se nahajajoče begunce iz Mavhini ter želim, da bi se kmalu vsi srečno vrnili v domaČo vas. Vsem Devincem naznanjam, da sem obenem imenovan župnijskim upraviteljem za Devin. Če kdo kaj potrebuje, se lahko obrne na naslov Vinko Štanta, vikar v Mavhiujah p. Nabrežina. p Dar. Gospod Schiffrer, poslovodja pri tvrdki Souvan v Ljubljani, je poklonil posredovalnici za goriške begunce 40 K, za kar mu izreka najtoplejšo zalivalo. p Postrezite! Na Ruskem ujeti Anton Velušček doma iz Ločnika pri Gorici, išče svojo žena Frančiško. Kdor kaj o nji ve, naj sporoči na naslov: Marija Kooač, Zgor. Pirniče št. 56 pri Medvodah, Kranjsko. Dnevne norice. — Slovenska Ljudska Siranka priredi v nedeljo 10. t. m. shod v Krškem. Govoril bo državni in deželni poslanec dr. Lovro Pogačnik. — Socialn^ tečaj priredita Jugoslovanska strokovna zveza in strokovna zveza idrijskih rudarjev dne 23. t. m zvečer in v nedeljo dne 24. t. m. dopoldne pri Didiču. — Novi vitezi zlatega runa. Cesar je imenoval za viteza zlatega runa bivšega ministrskega predsednika, generalnega guvernerja v Črnigori Henrika grofa Clam-Martinica, generalnega pobočnika princa Lobkovica in Nikolaja grofa Morica Ester-hazy. — Omejitev poštnega prometa. Zaradi omejitve železniškega prometa sprejemajo poštni uradi do preklica te naredbe samo nujne zavitke, potrebne zavitke, zavitke z drožmi ter vojnopoštne zavitke. Denarne pošiljatve se sprejemajo kot prej, prav tako pisma in časniki. Brzovlaki, ki vozijo, pa sprejemajo v prvi vrsti pisma, dopisnice in časnike, v drugi vrsti šele zavoje. — Omejen železniški promet. Uradno se razglaša: Zaradi odvažanja nakupi-čenega tovornega blaga je nujno potrebno, da se ustavijo za približno S dni nekateri osebqi vlaki, ter vozijo z njih stroji tovorni vlaki. Izostanejo torej od srede, 27. februarja do nadaljnega ukrepa sledeči osebni vlaki: Jesenice-Ljubljana glavni kolodvor štev. 1711 in 1712; Ljubljana g!. kolodvor-Bubnjarci štev. 2213 in 2218; Grosuplje-Kočevje štev. 2313 in 2318; Di-vača-Pulj štev. 312 in 317; Herpelje-Kozi-oa-Trst drž. kol. štev. 213 in 218. -— Zakaj se je omejil osebni promet na zelezmeah. Dunajski listi so poročali dne 27. t. m. da se radi pomanjkanja lokomotiv, premoga in radi drugih težkoč omejii železniški promet za približno osem dni. Nato pa natančno poročajo, na katerih progah^ in kateri vlaki da izostanejo. Dunaj in Gradec seveda ne spadata v »področje« preslavne ljubljanske cenzure, ki postopa drugače, kakor postopa sicer nemški »Mihel«. — Šestdeset vlakov je ustavljenih na Češkem do 10. marca. Tako poročajo Narodni Listy. — Ministri slovenskega rodu. Ljubljanski ilustrovani tednik prinaša v 8. številki podobo našega rojaka ministra dr. viteza Žolgerja ter v životopisni črtici poudarja, da je Žolger prvi Slovenec, ki je postal minister. Temu ni tako! — Iz našega naroda se je porodilo že več ministrov, še več pa učenjakov svetovnega glasu, Ie žal, da je ne le širšemu svetu, nego tudi Slovencem samim narodna pripadnost teh mož docela neznana. Tega Pa niso krivi naši narodni nasprotniki, ki prikrivajo, kjer le morejo, vsako zaslugo in odliko našega naroda, krivi smo sami, ker se nismo, potrudili, da bi svetu predstavili svoje najboljše moči. Vsi učenjaki slovenskega rodu, ki so se kot pisatelji v starejši dobi posluževali latinskega in pozneje večinoma nemškega jezika, se v zgodovini prištevajo Nemcem, dasi je njim ali njih prednikom tekla zibelj pod slovensko slamnato streho. — Predniki gla-sovitega avstrijskega (28. majnika 1. 1714. v Ljubljani porojenega) kanclerja grofa Ivana Filipa Kobenela, so pristno sloven- skega izvora. Že v 13. stoletju so bili Ko-benelji slovenski kraševski ministerijali. Leta 1564. je bil Urh II. Kobenel povzdig-njen v balonski stan. Leta 1675. je bil pa podeljen Ivanu baronu Kobenelu grofovski stan. Potomec tega je naš slavni kancler Ivan Filip grof Kobenel, ki je umrl 30. avgusta 1. 1810. na Dunaju. Kobeneljev grad blizu Dunaja, ki ga je dunajski župan Lu-eger preosnoval v hotel in restavracijo, je najbolj čislano letovišče krasne dunajske okolice. Grad in hrib nazivajo Dunajčani »Kobenel« (Wir gehen heute am Kobenel« pravi Dunajčan). Pradedi Bismarkovega naslednika kanclerja grofa Leva Capri-vija (Kopriva) so bili kranjsko-slovenske krvi iz Koprivnika na Kranjskem. Dokaz, da so se poznejši v grofovski stan pov-zdignjeni Koprive zavedali svojega slovenskega pokolenja, je grb grofov Capri-vijev. V grbu imajo namreč plevel k o -p r i v o. — Iz najnovejše dobe je pa nekdanji madžarski naučni minister Vlašič, po rodu čistokrven Slovenec, katerega starši so prekmurski Slovenci. Kot majhen deček pod slamnatim krovom svojih rodite! ev je govoril Vlašič edino le slovenski. Da se je v teku let pcmadžaril, temu so krive madžarske razmere, ki narede iz vsakega Slovaka, Srba, Slovenca ali Ru-muna, ki hoče v okviru madžarskega globusa^ doseči kako dostojanstvo, »Mažara«. Ni !i bil najslovitejši madžarski tsesn vodi, r. z- z o. p., v Ljubljani, Slomškova ulica 27. 681 kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cene in teže, eventuelno (rzorec na trgovino SREČKO TEKAUC, ZAGREB._ Staro, še dobro ohranjeno mizarsko mizo H cvent. tudi mizarsko orodje kupi ing. RudoU Jaro-limek, Jesenice 118, Gorenjsko. 658 Olim- pisalni sini Kupi se manjše posestvo ba katerem bi se priredilo 3—4 glave živine. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 660. Izurjena ^ ki s« razume tudi na dela ▼ zelenjadnem vTtu, se sprejme na Hrvatsko k gospodi na deželo z 10. aprilom. Ant baronovka Schmidt, Volovska. Prodaja se po zmernih cenah v večji množini oglje, wermutn-vina in milo za pranje M' ter bo oorske mandGl no v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15. Kdor namerava prodati še kaj !V0C3 IU! 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. Cunje suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E. KOTZBEK V KRANJU._ □ap*- OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. Prosim torej, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. 299 Zamaške^ nove in stare |f|||)i vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov DR. JflNKO BENEDIK okrožni zdravnik na Bledu zopet redno vsak dan ordinira. Nad 1,000.000 mojih ročnih šivalnih šil v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Važno -za vojake. — Razprodajalcem popust. Cena kompl. šilu K 5.—, povzetni stroški posebej. Izvoz žrebljev, va-rovalcev podplatov in vojnih podplatov. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, odd. 181. Cenjenim trgovcem, uradom, šolam naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja Dpnstim soofo irgooino ter prodajam v večjih množinah vso svojo zalogo, ki obstoji iz vsakovrstnega galanterijskega in papirnega blaga ter šolskih, uradnih (pisarniških) potrebščin. Prodaja se le na debelo. Trgovina je odprta od 8. do 12. dopoldne, popoldne je trgovina zaprta. Fr. Iglic, LJubljana, Mestni trg 11. Kupim zopet proda. Na vpogled med 12. do 3. ure Ljubljana, Gradišče 15, L levo._665 llllMjlll® ij iiiiiiiiwip išče dr, Malnerič, odvetnik v Črnomlju. Službo dobi takoj kot kuharica in gospodinja pri g, duhovniku na Dolenjskem oseba srednje starosti brezmadežnega življenja. Zglasila sprejema Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. | Šelak, orange .... Šelak, rubin .... Kafro v kosih .... Boraks v kosih .... Salmijak v kosih . , , Žveplo v palicah . . , Gumi arab. prima . . . Gumi tragant, bel . . , Smirkovo platno št. 0-6 Jurij Faludi, Budapest, V. Lipot-kSrut 12 Naslov za brzojavke: Indicator Budapest. K 100-— za kg » 80-— > » 100 — » » » 25-— » » 20-— » » » 24-— % » » 40-— » 30-— x> s. h 80 — 100 Froda se J*" 6 ZIDANIH POSLOPIJ z opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premogokopa oddaljena, z vrtom in sadonosnikom na Sp. Štajerskem. Poslopja so porabna za trgovino, peka-rijo, gostilno in mesarijo. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod Stev. 556, Išče sc rti® za Koroško Belo (Gorenjsko) p. Javornik. » 643 s svojimi 185 c:st dolgimi oriaSItlml Lorolejsklml lasmi, ki sem jih dobila po li mesečni rabi pomo.de, Ui sem jo Iznašla sama. To je edino sredstvo proti IzparJanju .as, za njih rast in negovanje, za ojačitev las šca, pri moških krepko pospešuje rast fcratfo, in že po kratki dobi dajo lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osiven jem do naj višje starosti. r«r~TTia. laam 53c rn 15 kron. Po pošti se pošilja v?ak dan po vsem sv.ptu s poštnim povzetjem ali donar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila, i* 1« Csillag, Dsinai, I, MoislsfiarMf Ifl. v/avav Ustoc-Hijeno S. 1893,, Ustanovljeno I. 1893. 11 Lilij reglstrovcna sadraiga z omejenim jamstvom. DovoSjufc* ci^jsom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih poSic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznamba na siužbene prejemke. Vraiajo so poiojila v 7>/2, 15 ali 22"2 letih v odsekih c!l p j u poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, nnj se obrne na pisarno v IjuSjljami, Kongresni 8rg žt. 19, ki dajo vsa potrebna pojasnlia. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/(»/o. Druitveno lastno premoženje znaša koncem Esla 1915 519.846-40 kron. D:l«!rfkov je bito koncem leta 1315 1924 slS.SIS tie!e£i, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,QS9.650 kron. n, a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/18 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno iadl z vojnim riziko, otroških dot, renina in Ijndsfca, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zajod. AbsoSuina varnost. Nizke pramije. Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. /r 9. c. kr. avstr. razr. loterija. Pri naši posSoonSc! kuplfene srečke so zadete: B IA H IP« O 32. n ?3 e »u B MM B ion 14 h. M .as ■U 01 b Ifl M S3 IV UI St. £0202, izirsltan tins iS. oktobra 1315, IV. So*. Si. 83805, Izžre&aH dne ti. oktobra 1517 Vil. Sat. K 60.000 ......št. 60.606 30.000 ........ 68.435 „ 10.000 .... št 7.788. 130.169 „ 5.000 ........ 68.425 mnogo dabStiioo po K 2000, I00D, 800, 400 in ueiifca dobitfcou po 20(3 Bi, MM 10 na ioliti n 1 1,441.600 - Prihode Irsbaa'e ha 2 H 30 Izžrebalo se bode 3200 dobitkov u skupnem znesku K 1.027.400 Srečke prodna [\Mwii talita Mi i Mlii, kot poslaonica e. kr. a»ssr. razredne Eoferaje in njene podružnice «5 CcHill, CdDDCn, ¥i*S$£i, SpSSfED in Goric! sedaj v Ljub Cen* srečk za igralce prepn}ega razr.: i/i K 40, 1/2 K 20, >/4 H SO, »/s M 5. o ssr ■a u BI KT SL ? N a Ž MI ■Mh SP U , < t. u a O O M S -j , ac ji n ja »oŠ««; ^ d« r cu H s o 5 « o > H. 1e « „ a i t S C S o « > u a£ £ = « c n "i <3 tri Z o > 'N O-—m "> $t r O ** m b r fa registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta šf. 6, za frančiškansko cerkvijo spre- ^Hj oj brez odbitka rentnega davka, katerega jema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po |4 plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. 2 3 B9 , <0 ES"S" B m 'a o 2 a re >a S . B vk n . Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema udi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptuj^jo najboljše. K9 0\ ^ 5.2.1 5 o'(0 S» ogo2 o-oPnfJ B M n 8 Q t.. COO 1. 2 a™ < cr P* N rO -'P O B 2 o g IBBIBCBfflHS^ u.uaia Konzorr.ii »Slovenca«.