Poštnina plačana v gotovini. Naročnina
naša letno 30 Din, polletno 15 Din, i- za inozemstvo letno 60 Din.
posamezna štev. l Din.
[ UREDNIŠTv"—-~UPRAVA: |ri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka s.
itev. rač. poštne hran. 12.549
|zhaja vsako nedeljo. V. LITO
RflHfliii!
Murske Sobote, 29. merce 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 J Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. ? Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 13
Cene« cene...
Že večkrat smo pisali na tem lestu o cenah kmečkih proizvo-)v, saj je znano, da je današnja iba kupna moč našega kmeta, tesni zvezi z cenami njegovih ridelkov, kar je povzročilo vse-jlošno krizo v našem celokup-sm narodnem gospodarstvu. Več-it smo tudi že povdarili, da je sna agrarnih produktov predam odvisna od svetsklh tržišč da sami ničesar ne moremo reniti, i kar bi izboljšalo vred-)st truda našega kmeta. Na leten način se bi res lahko /arile boljše cene, a samo za
10	količino agrarnih proizvodov, se porabi v državi. Da bi se doseglo, bi bila potrebna dobra janizacija iz strani onih faktor-
6v, ki so za to poklicani. A ta težko izvedljiva, zato nam os-le le en izhod — svetska tržišča. Na inozemskih tržiščih, kamor ižamo naše blago, so cene la do trikrat večje od onih, ki th izvoznik plača našemu pro-icentu. Ta diferenca od 100 do odstotkov med našim ter av-ijskim, češkoslovaškim in nem-tržiščem, je posledica visoke rinske zaščite s katero so ome-:ne države zavarovale eksisten-svojih poljedelcev. Da bi pre-igali te ovire — tega nemoremo iti ne če bi tem državam ponu-
11	nižje carinske postavke za
Sdustrijske proizvode, ki jih po-jajo k nam. Danes so take azmere, da te države ščitijo svoje metovalce bolj kakor mi svojo ndustrijo.
Na ta način smo vezani na jfctno pomoč, da sami dvigamo cene naših kmečkih proiz->v. En poizkus, pri reševanju problema, smo že doživeli, je bilo takrat, ko je bila od-:na višja cena pšenici. Poizkus propadel iz razloga, — ker ivni budžet ni mogel nado-iti veliko izgubo na razliki nakupu in prodaji, poleg tega se ni mogla izvesti v dovoljni organizacija prodaje v drža-Tako smo se znašli zopet na poti, k industrijskim državam naša naloga je obstojala, da Čimbolj ugodno sklepali nove frinske sporazume. A na ža-smo še danes tam kjer smo pred leti. Politične prilike so
potisnile vse ekonomske probleme v ozadje.
V zadnjem času pa so se kmetje sami organizirali, da bi s skupnim nastopom izvojevali svojim pridelkom pravične cene. Prvi uspeh so dosegli hrvaški kmetje, da so dvignili ceno živini. To jih je opogumilo in danes so na delu, da tudi poljedelskim produktom dvignejo cene do upravičene višine. Na eno nevarnost, ob dvigu cen pri živini, z ozirom na izvoz in na zunanja tržišča, po katerih se moramo ravnati, da popolnoma ne propade naše izvažanje, smo že omenili. Ista nevarnost grozi sedaj z dvigom cen agrarnih produktov. Posledice dviga bi bile porast cen pri ostalih proizvodih, ki jih kmet kupuje in slednjič se bi zopet znašel tam kjer je danes. Dr. Maček pravi svojim hrvaškim kmetom: Zlo, in stalna nepravična razlika med blagom, ki ga mora kmet kupiti in ki ga prodaja izvira iz one dobe, ko je kmet postal odvisen od trgovine.
Da se tega reši, mora čim manje kupovati, a kar je mogoče naj izdeluje sam doma. S tem bi kmet zmanjšal svojo odvisnost od trgovine in ublažil gospodarsko krizo. Da temu ni tako je dokaz v odgovorih časopisov, ki somu odgovorili:
Trgovina bo baš- ona, ki bo kmeta rešila gospodarske krize, kakor ga je nekoč dvignila iz primitivnega življenja. Če danes tega ne more, ni njena krivda, vzroki so v splošnih političnih razmerah — notranji in zunanji — ki so zadale usoden udarec trgovini. V tem leži težišče trenutnega stanja in ko se bo trgovina rešila spon političnih pretresov, bo v lastnem interesu rešila kmeta sedanjih gospodarskih ne-prilik. In vrnili se bomo nazaj v dobo, ki je bila pred sedmimi-osmimi leti, ko je naše celokupno gospodarstvo bilo v polnem zaletu, dokler se ni nenadoma zrušilo kar preko noči, k svojemu izhodišču, kjer smo še danes.
POLICI Kfl
Senat se je po daljšem času zopet sestal. Na dnevnem redu so bile razne interpelacije, prošnje in pritožbe. Izvoljen je bil odbor za praučitev v skupščini sprejetih mednarodnih konvencij in za proučitev zakonskega predloga senatorja Timotljeviča in tovarišev glede razdolžitve kmetov.
Senator Timotijevič je predložil tudi interpelacijo, ki jo je podpisalo 64 senatorjev in o kateri se je sedaj razpravljalo. Interpelacija je naslovljena na predsednika vlade in se bavi z deklaracijo in politiko vlade, obnovo starih strank, s plemensko zaostreno-stjo, cenzuro, premeščanjem uradnikov in razpuščanje občinskih uprav z nerešenimi gospodarskimi vprašanji itd-
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je obširno odgovarjal na to interpelacijo. Navedel je, kaj je vlada storila za pomirjenje našega političnega življenja in kaj za ozdravitev gospodarskih razmer. Podrobno je tudi orisal zasluge dr. Koroica za jugoslovansko misel ter citiral več njegovih govorov Iz dunajskega parlamenta. Dr. Stojadinoviču je odgovarjal senator Baajanin.
Finančni odbor senata je po kratkem razpravljanju končal svoje delo. Proračun je bil odobren. V finančnem zakonu pa so bile isvriene važne spremembe.
Proračunska razprava se je na
to pričela v ponedeljek. V političnih krogih vlada zanjo izredno veliko zanimanje in se z veliko napetostjo pričakujejo zaključki te debate.
Preiskava proti narodnim poslancem, ki so bili aretirani v zvezi z zadnjim atentatom v Skupščini, se nadaljuje. Pričakuje se, da bo policijska oblast kmalu zaključila preiskavo, nakar bodo vsi osumljenci izročeni sodišču.
Kmetijski minister je imenoval posebno komisijo, ki naj izdela načrt za ustanovitev kmetijskih zbornic.
Na predlog, pravosodnega ministra je izšel ukaz o splošni amnestiji političnih krivcev. Pomilostitve je bilo deležnih 99 obsojencev, katerim je bil odpuščen ostanek kazni, 66 je biia kazen znižana, 3 so bili deležni popolne amnestije, proti 5 pa je bil proces ustavljen.
Z kraljevim ukazom je bilo imenovanih pet novih senatorjev. Med njimi sta prometni minister dr. Spaho in kmetijski minister Jankovič.
»Danes obstoja samo naša stranka t j. J. R. Z., ki dela z narodom. Druge stranke sploh ne obstojajo. Narodna skupščina izvoljena 5. maja je razpadla na kakih deset do petnajst klubov. Z izjemo naie stranke, ostale
skupine iz narodne skupščine ne prirejajo shode." (Iz govora posl. Janjfča v Sremskih Karlovcih).
Jugoslovanski socialisti pod podstvom Ž. Topolov ča so pridno na delu, da osnujejo svojo stranko.
Radi zanemarjanja naših morskih pristanišč, so se obrnili poslanci iz Primorja na prometnega ministra z prošnjo, da se tam že slednjič napravi red in da se že enkrat pokaže pri centralnih oblasteh v Beogradu malo več smisla za potrebe našega Primorja-
Notranje ministrstvo je ustavilo nadaljnje izhajanje lista , Ljudska pravica, ki je v zadnjem času izhajal vsakih štirinajst dni v Ljubljani. Ustavitev je bila izvršena po zakonu o tisku, ker je bil list v enem mesecu trikrat zaplenjen.
Načrt uredbe o usmerjanju in kontroli uvoza in izvoza, s čimer se naj bi povečal izvoz kmetijskih izdelkov v industrijske države, je sestavila Narodna banka, ter ga predložila finančnemu ministrstvu.
Znani grški državnik Eientherios Venizelos, ki je bil na čelu številnim grškim vladam, je pred dnevi umrl v Parizu. Bil je star 72 let. Njegovo truplo bodo prepeljali v domovino.
Svet Društva narodov, ki se je tokrat sestal v Londonu, je sprejel francosko belgijsko resolucijo glede kršitve iokarnske in versajske mirovne pogodbe od strani Nemčije. Proti temu, da bi med pogajanji mednarodna policija zasedla ozek pas v Po-renju, je protestiral vodja nemške delegacije.
Zastopnik Italije, Grandi je izjavil, da je jasno, da je Nemčija kršila mirovne pogodbe in da bo zato Italija izpolnila vse svoje obveznosti.
Proti Nemčiji se je izjavil tudi poljski zunanji minister. V imenu Male antante pa je govoril Titulescu ter obljubil podporo francosko-belgijski resoluciji.
Nemško stališče pa je zagovarjal veleposlanik Ribbentrop. Dejal je, da je francosko-ruski pak ustvaril zvezo dveh držav, ki imata s kolonijami skupno 275 milijonov prebivalcev. Pakt obeh držav je naperjen edino proti Nemčiji.
Angleško zunanje ministrstvo je izdalo poročilo o dosedanjih pogaja-ajih v zvezi z nemško kršitvijo mirovnih pogodb, fz katerega je razvidna vojaška zveza med Francijo in Anglijo ter dogovor med Anglijo in Italijo. Radi trme, ki jo je Nemčija pokazala v vseh dosedanjih pogajanjih, je ostala v Evropi osamljena.
Nemčija namerava kot pogoj za nadaljna pogajanja zahtevati, da se ji dovoli mednarodno posojilo s pomočjo katerega bo odkupila cd Poljske koridor in pomorjansko področje. Zahtevati namerava tudi vrnitev odvzetih kolonij.
Nemiri v Španiji postajajo vedno večji in komunisti še nadalje požigajo cerkve, samostane in hiše katoliških organizacij. Baje nameravajo Sovjeti poslati v Španijo znanega madjarske-ga komunista Belo Kuna, ki naj iz vede komunistično revolucijo.
Na Dunaju se je začel velik proces proti avstrijskim socialistom, ki so hoteli zopet obnoviti stare politične razmere.
Ameriški senatni odbor je odobril izredni kredit 600 milijonov dolarjev za oboroževanje.
V Abesiniji se pripravljajo Italja-ni na novo ofenzivo. Na čelu abesin-ske vojske je stopil sam cesar.
Zdravljenje trahoma
Od 1. aprila dalje se bo zdravil trahom v ambulanti v G. Lendavi vsak ponedeljek in petek od 7. do 9. ure, za šolsko deco, ki ima šolo dopoldne, pa ista dva dneva popoldne ob 14. uri. V ambulanti v Kuzmi bo zdravljenje trahoma vsak torek ob 8. uri, v ambulanti v Gor. Slaveči vsak torek ob 9. uri, v ambulanti v D. Slaveči vsak četrtek ob 8. uri. Opozarjamo trahomaše, da morajo biti v ambulanti v Kuzmi, G. Slaveči in D. Slaveči ob določeni uri že vsi zbrani, ker ne bo mogoče čakati na posamezne zamudnike. Ob praznikih odpade zdravljenje. Trahomašem, posebno deci, priporočamo, da prihaja k zdravljenju tudi v sosedne ambulante, kadar se ne zdravi v domači ambulanti, ker imajo na ta način možnost, prihajati k zdravljenju večkrat na teden. Vsi, ki bolujejo na trahomu, v krajih, kjer so ambulante, morajo redno prihajati k zdravljenju, ker bodo sicer občutno kaznovani.
Domače \?esči
fHurska Sobota:
—	Zborovanje novega pokreta.
Prejšnjo nedeljo je bil v prostorih gostilne g. Turka sestanek v svrho ustanovitve zadruge »Gospodarska Sloga", za tnursko-soboški srez- Zborovanje, katerega so se udeležili vsi povabljenci, je bilo gospodarskega značaja ter se ni obravnavalo nikakih političnih vprašanj. Zborovanje je otvoril sklicatelj g. Janez Titan, posestnik iz Cernelavec, za njim pa je spregovoril g. Štefan Kfihar, župan v Puconcih, ki je predvsem apeliral na složnost kmetov. Nadalje so še govorili g notar Koder Anton, ki je razpravljal o pomenu in cilju »Gospodarske Sloge" h koncu pa se je oglasil k besedi še g. Budin Božidar. Po izvolitvi pripravljalnega odbora, ki bo vse pripravil za bližnji občni zbor, je g. Titan zaključil zborovanje.
—	Kedaj bo red? Večkrat smo že opozorili merodajne oblasti na nered, ki vlada po naših cestah. Toliko prostosti, kakor uživajo pri nas kolesarji, je težko še kje najti. Blazno in brezobzirno dirjanje po cestah in okrog ovinkov jim še ne zadostuje. Sedaj se že poslužujejo tudi hodnikov in pasant ni več varen svojega življenja. Prava anarhija pa zavlada v večernih urah, ko redkokedaj srečaš kolesarja, da bi imel predpisano luč. A tega še ni dovolj. Ob nedeljah pa se vršijo prave dirke po vseh pešpo-tih parka mimo igrajočih otrok, mimo sprehajalcev, ki niti tukaj ne najdejo miru pred razdivjanimi kolesarji. V takih razmerah pač nič ni čudnega, če se vrstijo nezgode za nezgodo. Pa tudi zadnje nesreče ne zganejo gospode, ki so za to poklicani, da že slednjič napravijo red na naših cestah. Imamo varnostne organe. Občani jih plačujejo zato, da vršijo svoje dolžnosti. Obstoja cestno policijski red, pri nas žal le na papirju. Neprestane pritožbe, s strani prizadetega občinstva, so v takih razmerah več ko upravičene zato že slednjič pričakujemo, da bo tej anarhiji, ki vlada po naših cestah, že enkrat konec. Javnost to zahteva 1
—	Šahovska slmultanka. Pod
okriljem tukajšnjega S. K. Mura, je
član kluba g. Nemec J. odigral pred dnevi šahovsko simultanko, v prostorih stare kavarne »Krona". Po lansko letnem nastopu, kjer je dosegel zavidljive rezultate, s katerimi se je povspel visoko nad vsemi igralci daleč naokrog, je vladalo za njegov letošnji nastop, razumljivo zanimanje med najširšimi sloji prebivalstva. To je pokazala tudi udeležba. Kmalu po osmi uri je g. Nemec začel igrati na 24 deskah in po deseti uri so že prvi položili svoje kralje. Nasprotnika za nasprotnikom je prisilil k predaji in po polnoči je bil razglašen rezultat: Od 24 partij, je izgubil le eno partijo (g. Jonaš iz Predanovec) s štirimi je igral neodločno (gg. Jezovšek, Herman, Ferjan, Čisar-Velnar) vseh ostalih 19 partij pa je odločil v svojo korist. K odličnemu uspehu najiskrenejše česti tarna! Želeti bi le bilo, da bi g. Ne mec stopil s svojim znanjem tudi preko Mure, ker smo uverjeni, da bi dosegel uspehe na katere bi bili tudi mi ponosni.
—	OlepSevanje našega mesta. V zadnjem času je občinska uprava pod vodstvom g. župana Hartnerja res mnogo napravila za olepšavo našega mesta. Sedaj izvršujejo zopet velika dela v Kolodvorski ulici ter v gornjem delu Aleksandrove ceste. Stara drevesa ob robovih ceste so podrli in zasadili nova. Od gost. Turk do od cepa Kolodvorske ceste pa se urejuje nov hodnik, ki bo najmanj za dva metra širši od dosedanjega. Stem bo ta del mesta mnogo pridobil na zunanjosti. Ko bo še izvršena projektirana kanalizacija, bo izostala marsikatera kritika s strani tujcev. Center Sobote bo v estetskem ozlru popolnoma odgovarjal svojemu namenu.
—	Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti je imela svoj tretji redni občni zbor, dne 29. II. 1936 v Sokolskem domu, katerega je vodil predsednik g. dr. Šumenjak. Iz poročil, katero je podal upravni odbor je razvidno, da je zadruga svoj cilj dosegla v celoti in stem dokazala, da je ustanovitev zadruge bila nujna potreba državnih in samoupravnih uslužbencev. V težki dobi gospodarske krize, ko ni moči dobiti denarja, zlasti
ne malemu človeku, ni zadruga odt prošnje nobenemu prosilcu, če jc izpolnil predpise, ki j'h je dolžan zakonu in pravilnikih o zadrugah žavnih uslužbencev. Ob svoji ustai vitvl koncem leta 1933 je zadri štela 18 članov, danes jih ima že i 120 z 31.500 Din vplačanimi deli Posojil je izdala do konca leta 1$ 157 prosilcem v znesku 341.000 E od katerega zneska so člani vri 167.526 Din. Koncem leta je zadrt dolgovala Savezu še 82.973 Din, Ia nih sredstev pa je imela nad 100.C Din. Vsota vlog je znašala 60 085 E Minulo poslovno leto je zaključili čistim dobičkom v znesku 5.628 E V novem poslovnem letu je zadri otvorila svojo pisarno v prostorih! bavijalne zadruge, kjer dobijo zadi garji vsa potrebna pojasnila od \ družnega blagajnika-knigovodje, po nega uradnika g Gregoriča. Zadrti ima vedno na razpolago potrebne ki dite in hitro lahko priskoči na i moč vsem državnim in samoupravi uslužbencem. Zato naj se vsi < uslužbenci zavedajo svojih dolžn« napram svojim zadrugam ter pris pijo v svojo zudrugo in uspeh še mnogo večji.
— Občni zbor sreskega dru Rdečega križa kraljevine Jugoslavi Murski Soboti se je vršil dne marca 1934 v mali dvorani Sokols ga doma v Murski Soboti: Za pi sednika je bil izvoljen: g. Lipov Gašpar, sreski načelnik. Za podpj sednika: g. Hartner Ferdinant, pr sednik občine Murska Sobota, tajnika: g. Čtžek Gustav, sres. nače dod. učit. Za blagajnika g. Dr. gore Albin, sres. san. ref V upra odbor so bili izvoljeni: g. Dr. Br dleu Siivij, vodja bolnice v Mu Soboti, g. Koder Anton, javni no g. Dr. Vučak Štefan, ban. zdravnik Velnar Jože, šol. nadz., g. Lipič Jo ravnatelj Prekmurske banke v Mu Soboti, g. Herman Josip, podporočj g. Celeč Ferdinant, predsednik ob Murska Sobota-okolica, g. Titan nez, predsednik občine Kupšinci, Vezer Geza, predsednik občine 1 tjanci in g. Pregelj Rudolf, dire gimnazije. V nadzorni odbor so izvoljeni: za predsednika : g. Jezoi Vladimir, notar, za tajnico : g. Hc
Klpllng:
Riki-Tiki-Tavi.
Hrušč v kopalnici je bil zbudil velikega moža, ki je prišel in sprožil obe cevi puške v Nago tik za kapo.
Riki-Tiki je z zaprtimi očmi močno stiskal zobe, kajti sedaj je bil dodobra prepričan, da je mrtev. Toda kačina glava se ni ganila in veliki mož ga je dvignil in rekel: »Zopet mongus, Alice. Mala živalica je topot rešila življenje nam vsem." Na te besede je prišla Tedyjeva mati bleda kot zid in videla ostanke Naga. Riki-Tiki se je zvlekel v Tedyjevo sobo in je polovico ostale noči porabil za to, da se je narahlo otresal in da bi pri tem doznal, ali si je v resnici polomil kosti na nebrojne kose, kakor si je domiiljal.
Ko je napočilo jutro, je bil ves trd, sicer pa prav zadovoljen s tem
kar je bil naredil. »Sedaj me čaka še Nagaina ; ta bo hujši kot pet Nagov in pri vsem tem ne vem, kdaj se iz-vale mladiči, ki je govorila o njih. Moj Bog 1 Takoj moram na pot, da obiščem Darzeeja."
Ne da bi počakal na zajtrk je Riki-Tiki odhitel k trnjeffemu grmu, kjer je Darzee na ves glas prepeval pesem o zmagi. Glas o Nagovi smrti se je bil raznesel po celem vrtu, kajti dekla, ki pometa, je vrgla njegovo telo na smetišče.
,Ej, ti pernato budalol" je zavpil Riki-Tiki jezno. »Ali je zdaj čas prepevati ?"
»Nag je mrtev — mrtev — mrtev I? je žgolel Darzee. »Hrabri Riki-Tiki ga je zgrabil za glavo in trdno držal. Veliki mož je prinesel palico, ki poka in Nag se je razletel na dva kosal Nikdar več nam ne bo jedel mladičevi" »To je že vse res; ti, kje pa je
Nagaina ?" je vprašal Riki-Tiki in se skrbno oziral okoli sebe.
»Nagaina je šla k žlebu, ki drži iz kopalnice, in je poklicala Naga," je nadaljeval Darzee ; »in Nag se je prikazal na koncu palice — dekla ga je nataknila na konec palice in ga vrgla na smetišče. Zato pa pojmo o velikem rdečeokem Riki-Tikiju 1" in Darzee je na vse grlo pel dalje.
»Ako bi mogel gor v tvoje gnezdo, ti zvalim vse mladiče iz nJega I" je dejal Riki-Tiki. »Ti ne veš, da je treba pravo reč storiti ob pravem času. Tam gori v gnezdu si kajpada na varnem, ampak tukaj zdolaj se pravi bojevati. Nehaj malo s petjem Darzee!"
»Velikemu, krasnemu Riki-Tikiju na ljubo bom prenehal," je odgovoril Darzee. »Kaj pa je, veliki zmagovalec strainega Naga ?"
»Kje je Nagaina? Že tretjič te vprašam."
»Na smetišču pri hlevu, kjer ža za Nagom. Velik je Riki-Tiki z mi zobmi 1"
»Pri miru me pusti z belimi mi! Ali veš, kje ima jajca ?*
»V gredici za melone, na ko tik zida, kamor solnce ves dan Že več tednov jih ima tam."
»In tebi se ni zdelo vrei da bi mi to povedal? Na koncu dice tik zida praviš ?"
»Riki-Tiki, vendar ne boš njenih jajc ?"
»Pojedel jih pravzaprav ne I to ne. Darzee, če imaš le trohico zuma, poleti k hlevu in se delal kor da bi imel perutnico zlomi in pusti, da te Nagaina lovi do tega grma. Moram na gredic« melone; Če bi sedajle šel tjaka me videla."
var Heda, pošt. kontr., za člane: g. Hahn Izidor, trgovec in g. Skuk Josip, žel. uradnik. V sanitetni odsek: za predsednika: g. Dr. Gregorc Albin, sreski san. ref., za člane: g. Dr. Brandieu Silvij, vodja bolnice, g. Dr. Guiič Vladimir, sekundarij bolnice, g. Dr. Pečan Josip, šef zdravstvenega doma in g. Dr. Vučak Štefan, ban. zdravnik. V ženski odsek: za predsednico : gospa Lipovšek Tinka, soproga sreskega načelnika, za člane: g. Ditt-rich Marija, g. Novak Tatjana, učiteljica, g. Pirtošek Milena, otr. vrt. V odsek za podmladek Rdečega križa: za predsednika: g. Pregelj Rudolf, direktor gimnazije, za člane: g. Vel-nar Jože, sres. šol. nadzornik in g. Gabrijelčič Franc, šolski upravitelj v Murski Soboti. V propagandno sekcije-. za predsednika: g. Koder Anton, za člane: g. Hartner Ferdinant, predsednik občine M. Sobota, g. Dr. Brandieu Silvij, vodja bolnice in g. Dr. Vučak Štefan, banovinski zdravnik. Za delegata za banovinsko skupščino je bil izvoljen: g Čižek Gustav. Obširno poročilo o delovanju društva Rdečega križa v Murski Soboti objavimo v prihodnji številki.
—	I. redni občni zbor Prekmurske gospodarske in podporne dijaške zadruge r. z. z o. z. v Murski Soboti bo na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila 1936 ob 10. uri dopoldne v stari kavarni Faflik s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. Pristop novih članov, 3. Volitev novega načelstva, 4. Slučajnosti, če ob navedenem času občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa ne oziraje sena število zastopanih glasov.
Gornja Lendava :
—	Poučna kino predstava. V
okvirju tuk. Jadr. straže se je že dve nedelji zaporedoma predvajal lep poučni film wDva brata". Film lepo podrobno prikazuje posledice jetike ter kako se laho uspešno ubranimo te zavratne bolezni. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo predstavi. Letečim slikam na steni so se posebno čudili oni, ki so tokrat prvič videli kino. Take predstave, ki dvigajo izobrazbo našega vaščana, si želimo večkrat.
—	V Rogaševcih se bo predvajal kino »Dva brata" v nedeljo 29. marca, v osnovni šoli po večernicah. Vstopnina prostovoljna. Posebno oni, ki še «iso nikdar videli kino, naj ne zamudijo te priložnosti ter si ga ogledajo. Sicer je pa ftlm zanimiv tudi za vsakogar.
—	Opozorilo I Tem potom naznanjava vsem gg. odbornikom Pripravljalnega odbora zadruge »Gospodarske Sloge" za mursko-soboški srez, da se vrši ustanovni občni zbor omenjene zadruge na cvetno nedeljo t. j. dne 5. aprila ob 11. uri dopoldne v prostorih hotela „Dobray" v Murski Soboti. Gg. odborniki naj o tem izvolijo obvestiti v svoji občini posestnike, da še zborovanja udeležijo. — Titan Janez 1. r., Budin Božidar 1. r«
—	Gasilska četa v Pečarovcih
priredi na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila t. 1. v prostorih tov. gostil ničarja Štefana Zelko plesno veselico. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gas. orodja. Prijatelji gasilstva ter iz letniki povabljeni I
—	f Knaus Oto. V najlepši moški dobi, star komaj 35 let, je nenadoma preminul Knaus Oto iz Markovec. Pred dnevi je bil še zdrav ter se z vso vnemo udejstvoval pri kmetijskem za družništvu, a preko noči pa je podlegel zahrbtni pljučnici. Kako je bil pokojni priljubljen, je najbolj pričal njegov pogreb, h kateremu je prihitelo na stotine prebivalcev od blizu in daleč Posebno številno so bile zastopane gasilske čete Šalovci, Adrijanci, Šu linci, Cepine!, Ženavlje, Vel. Dolenci, Budinc! in Markove!, ki so korakali za krsto pod vodstvom raj. nadzornika Štefanec Franca in pov. Županek Štefana. Žalostinke mu je igrala godba prost. gas. čete iz Markovec, pod vodstvom kapelnika g. Gašpar Elemira-Nad odprtim grobom pa je zvestemu gas. tovarišu zadonel zadnji gasilski pozdrav iz 11 gas. tromb. Naj v miru počiva 1
—	Pižmarke tudi pri nas i V
zadnjem času je časopisje poročalo iz večih krajev, de so se pojavile nevarne pižmarke. Pri nas v Prekmurju jih do sedaj še ni bilo. Te dni pa nam poročajo iz Sv. Jurija, da je tamkaj, šnji lovec g. Kornhauser Alojz pri Ledavi ustrelil pfžmarko, ki je bila dolga nad 32 cm ter je tehtala 2,10 kg.

I.S.S.K. Maribor: S.K. Mura.
V nedeljo, dne 29. marca 1936. popoldan ob '/33 uri odigra Mura svojo prvo spomladansko nogometno tekmo. Izbrala si je za nasprotnika odlično moštvo I. Slovenskega S. K. Maribor, ki nastopi s kompletnim prvim moštvom, s katerim je ravno letos dosegel zavidljive uspehe. Maribor je v zadnjih treh prvenstvenih tekmah pridobil 5 točk. Remiziral je s ČŠK. ter odločno premagal Železničarja 2:0 in Rapid 2:1.
Naši Muraši nastopijo v tej sezoni prvič pred publiko in da so si izbrali za nasprotnika eno najmočnejših moštev Dravske banovine, je dokaz, da hočejo svoji športni publiki pripraviti užitek.
Pred 12 leti je Mura prvo svojo javno tekmo absolvirala z Mariborom, zato upamo, da nam bo tudi to pot srečen omen, kajti ta tekma se bo odigrala že; na novem igrišču Mure — Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kateri bo v najkrajšem času popolnoma gotovo ter dne 28. junija tudi slovesno otvorjeno.
Odbor S. K. Mure je na svoji zadnji seji določil vstopnicam sledeče cene: loža Din 10, sedež na tribuni Din 8, stojišče ob strani tribune Din 5, stojišče nasproti tribune Din 3, dijaška vstopnica Diti 2, vstopnica za otroke Din 1.
Športniki, prijatelji, podprite z obilno udeležbo stremljenje naših Murašev.
Kolesarski izlet.
S. K. Mura, ki se poleg intenzivnega udejstvovanja v različnih športnih panogah lepo razvija tudi v družabnem oziru, je začela pred tremi leti prirejati tudi kolesarske izlete, katerim se odzivajo prijatelji kluba in članstvo v tako lepem številu, da se je odločila prirediti tudi letos več takih izletov. Prvi izlet je bil organiziran na Jože-fovo v Radence, ki je kljub temu, da je bilo ta dan vetrovno in ne baš toplo, nad vse lepo uspel, saj se ga je udeležilo 53 kolesarjev. Godbeni odsek Murašev je prispeval, da se je velika družba zbrana v kopališki res-tavrac!ji znašla naenkrat v neprisiljenem sijajnem razpoloženju Že'imo, da bi se še večkrat tako zbrali in upamo, da pozneje, ko bo malo topleje, v še večjem številu!
Predavanje o lahko-atletiki.
SK Mura priredi v soboto, dne 28. marca ob 20. uri v klubovi sobi (gost. Banf) predavanje svojega člana g. Tručl Cirila o lahki atletiki.
KmET!J5M)
Vprašanje: Podpisani naročnik Vašega lista prosim pojasnila, kako naj zdravim kobilo, katera ima drisko že od mladosti, loči skoraj vedno vode no blato, včasih tudi smrdeče, po bedrah in kolenah je vedno mokra, na dva do tri mesece ednok dobi bolečine, da se valja, leže in stanuje, kopa, pa se ne napenja. Stara je 12 let.
Odgovor: Opazujte, če ima kobila gliste. Ako najdete v blatu gliste, se obrnite na živinozdravnlka, da vam da zdravilo. Ako pa kobila nima glist, poskusite tole: Vsak drugi dan ji dajte V4 kg glomberjeve soli pred edjo. To sol skuhajte na % 1 vode, da se hitreje raztopi, to raztopino ji vlijte skozi gobec v želodec.
Kadar jo pa primejo bolečine, ji dajte liter močnega koprovoga čaja z dva deci palinke.
Kobila ima po Vašem opisu zastarel katar prebavil. Če ji boste odpravili ta katar, bodo ponehale tudi bolečine. To zastarelo bolezen bo treba seveda tudi dolgo zdraviti, če s temi domačimi sredstvi ne boste imeli uspeha, morate pač z kobilo k živino-zdravniku.
Smolika (Kij) pri konjih.
Ko se oteklina žlez omehča, se jo mora odpreti, da izteče gnoj.
če konj kašlja ali če že težko diha, se mu naj dajo na prsa »prisnic-obkladki".
Ker se pa ta bolezen kaj rada poslabša, posebno pri slabem vremenu, priporočam, da se takoj, ko opazite obolenje, obrnite na živinozdravnlka.
Že v uvodu je omenjeno, da je ta bolezen lahko prenosljiva (zgrabljiva). Na smoliki (kij) pa obolijo le konji, nikdar pa ne govedo. Obolele konje se more ločiti od zdravih, da teh ne okuži. Postavi se jih naj med govedo, stajo pa, kjer je bolnik poprej stal, pa se naj razkuži (očistiti, potem pa oprati z 2—4% vrelim lugom.)
(Konec.)
Sreski kmetijski odbor v M. Soboti ima redno ietno plenarno zasedanje 4. aprila v občinski hiši v M. Soboti Začetek ob 1/2 9 uri.
Plemenski žrebci. Licenciranje oziroma banov, plemenske žrebce imajo : Holsedl Josip v Fikšincih (orig. belgijec), Jauk Kari v Skakovfch (orig. belg.), Horvat Šttfan v Borejcih (orig. belg.), Martinec Anton v Satahovcih (orig. belg.), Podlesek Ludvik v Van-čavasi (orig. belg ), Luthar Dioniz v Sebeborcih (medžira ), Kerčmar Aleksander v Gor. Petrovcih (norik), Ve-leposestvo v Rakičanu (Nonius) in Ant. Martinec v Satahovcih (medžim). V Lendavskem srezu pa: Veleposestvo Beltinci (dva orig. belg. in enega medžim.), Horvat Mih. v Hotizi (medž.) Bedrnjak v Trnju (orig. belg.), Kelenc v D. Bistrici (medžim.), Horvat Fr. v Dobrovniku (orig. belg.), Kočii Jože v Gaberju (medžim.) V oklepaju je navedena pasma žrebca. Ti žrebci so vsi dobri plemenjaki ter prvovrstnega porekla. Pravico za dodelitev novih žrebcev dobimo le, če bodo ti dobro izrabljeni. Dogon kobil bo to leto, kot se dosedaj kaže, rekorden.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
Nova izdaja kolkov.
Finančni minister je odredil, da pridejo, dne 20. marca iz prometa kolki emisije leta 1930., in sicer po 10, 20 in 50 parter po 1, 2, 3,5,20, 100 in 250 Din. Nadalje se vzamejo iz prometa eskontni listi s kolkom iz i. 1930. Istočasno se denejo v promet kolki po 10 in 20 par z letnico 1934. Ti kolki imajo ornamentiko in velikost ko stari in so tiskani tudi na istem papirju. Kolki se bodo zamenjavali 90 dni do vključno 17. junija 1936. Kolke bodo zamenjavale finančne oblasti, ki tudi te kolke prodajajo.
Poiorl
KOLESARJI
DOSPELA: NAJNOVEJŠA
Pozor!
ORIGINAL OPEL KOLESA
z elastičnim dvojnim okvirjem v orig. tvorniški sestavi z garancijo. Znižane cene! * Ugodni plačilni pogoji! * Stalna zaloga tudi raznih drugih znam|k za najnižjo ceno. * Dobijo se vsi nadomestni deli za kolesa, gume itd.
TRGOVINA DVOKOLES
Edine upravičene zastopstvo OMBIHflL „0PEL" fcilu 11 Pntairjc
Vogler Ernestt Cankova
Brzojavne in telefonske pristojbine.
V zadnjem času so se čule pritožbe, da pobira poštna uprava posebne pristojbine za oddajo brzojavk po telefonu, in posebne pristojbine za posredovanje brzojavk po telefonu, češ, da so te pristojbine identične, zbog česar potnenjajo za prizadete dvojno razbremenitev. Na te pritožbe je ministrstvo pošte, telegrafa in telefona v konkretnem primeru odločilo, da so brzojavna in telefonska služba odvo-jena ena od druge in se tudi takse za vsako teh služb pobirajo. Za pravico oddajati proti depozitu se plača 200 Din letno, a za medkrajevne telefonske pregovore 150 Din. Ako se pa brzojav odda po telefonu, se pobira za to službo posebna taksa, ki znaša Din 0 za vsak brzojav poleg rednih taks.
Komisijski ogled obratov.
Trgovinsko ministrstvo je izdalo to pojasnilo:
Obvezen komisijski pregled obratov pred izdajo obrtnega dovolenja, se mora izvesti le, kadar gre za gostinske obrate in za obrate, ki so našteti v § 107. zakona o obrtih (večinoma proizvajalni obrti). Lokali drugih obratov morajo pa biti urejeni tako, da ustrezajo higienskim predpisom. To pa se ne ugotavlja s komisijskim pregledom na prošnjo in zahtevo prosilca za obrtno dovoljenje, temveč z drugimi sredstvi, ki so pristojnim oblastem na razpolago. *
(Radi pomanjkanja prostora bo objavljeno nadaljevanje pravilnika o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov v prihodnji številki lista).
UPRAVA.
ZAPISNIK XIV. rednega občnega zbora Združenja gostilniških podjetij za srez murskosoboški
v Murski Sobot, ki se je vršil dne 11. marca 1936 ob 9. uri predpoldne v kolodvorski restavraciji g. Banko Štefana, v Murski Soboti, s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Citanje in odobritev zapisnika od leta 1935.
3.	Poročila načelstva in nadzorstva.
4.	Volitev uprave, nadzorstva in častnega odbora.
5.	Sklepanje o proračunu za leto 1936.
6.	Volitev delegatov.
7.	Predlogi.
8.	Slučajnosti.
Navzoči gg.: Ceh Franc, svetnik zbornice TOI, Peteln Anton, Zvezni ravnatelj, Vezir Geza, predsednik Združenja, Bac Ludvik, podpredsednik, Sočič Franc, tajnik, Forjanič Janez, Benkič Janez, Titan Janez kot odborniki, Fartek Janez, Huber Franc in Šiftar Franc člani nadzorstva ter naslednji člani Združenja: Šiftar Štefan, Lovenjak Ema, Maršek Rudolf, Škra-ban Aleksander, štivan Franc, Sapač Aleksander, Vučak Julija, Šiftar Amalija, Antalič Janez, Vogler Viktor, Ko-
čar Matija, Sapač Štefan, Bertalanič Marija, Fartek Janez, Bertalanič Marija, Huber Franc, Forjanič Janez, Mešeč Franc, Klement Marija, Lepoša Pavlina, Štetak Ignac, Brezkoč Josip, Hazok Aleks., Kerčmar Terezija, Horvat Aleks., Zelko Štefan, Kodila Eva, Banfi Fran* čiška, Gergorec Eva, Lutar Dioniz, Kuzma Janez, Banfi Josip, Banko Štefan, Flisar Rudolf, Kirbisch Franc, Horvat Josip, Kemenj Marko, Klojčnik Marija, Benko Janez, Gorčan Vilma, Horvat Amalija, Čačinovič Emerik, Rajnar Janez, Fflrst Koloman, Kerec Ana, Matai Franc, Kerčmar Marija, Kflčan Pavel, Kumin Štefan, Žibrik Janez, Sočič Marija, Šavel Janez, Bo-har Josip, Horvat Rozalija, Horvat Franc, Kflčan Ludvik, Mikola Franc, P5rš Janez, 2iško Štefan, Varga Koloman, Zrinski Aleks., Jonaš Katarina, Fartelj Karolina, Kumin Franc, Peček Julija, Vlaj Franc, Barbarlč Štefan, Sedonja Štefan, Štivan Terezija, Kolo-ša Miklavž, Kuhar Janez, Kuhar Ludvik, Malačič Adam, Vukan Katarina, Vrečič Viktor, Horvat Karel, Perklč Josip, Makari Judita, Obal Franc, Lepoša Karel, šafarič Barbara, Štiblar Marija, Pintarič Štefan, Bertalanič Irma, Fartek Franc, Bflrc Janez, Buchman Andrej, Čurman Mihael, Friihvvirt Anton, Fritz Julija, Haužar Anton, Receg Alojz, Mekiš Štefan, Štefanec Franc in Vogel David.
Ad. 1. Nagovor predsednika: Cenjeni občni zbori
Predno preidem k otvoritvi našega XIV. letnega občnega zbora, si štejem za častno dolžnost, da Vas vse tu zbrane prisrčno pozdravim, predvsem pa mi je čast v Vašem imenu pozdraviti tukaj navzoče gg. ravnatelja Zveze gostilniških Združenj A. Petelna, ter zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zborničnega svetnika Čeh Franca, katera gospoda so se na naše povabilo potrudili sem, da se prepričajo o delovanju Vaše uprave, da slišijo naše težnje, da nam bodo s svojimi nasveti v pomoč. Preje kakor bi prišli na razpravo našega današnjega občnega zbora, Vas pozivam, da izkažemo našemu preljubljenemu mlademu vladarju Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. čast in svojo vdanost s trikratnim »Živijo*. Nato občni zbor zakliče stoje trikratni živijo.
Ugotavljam, da je današnji občni zbor bil pravilno sklican in ker je od 156 članov 104 članov navzočih, je sklepčen. Od odsotnih so se nekateri ustmeno, ostali pa pismeno opravičili. Med pismeno opravičenci je tudi g. narodni poslanec Benko Josip, ki se je z sledečim dopisom opravičil: Oospodu predsedniku Združenja gost. podjetij za srez M. Sobota J
Za prijazno povabilo na občni zbor našega Združenja, ki ste ga sklicali za 11. marc 1936, se Vam tova-riiko zahvalim. Obenem prosim, da blagovolite vzeti na znanje, da se občnega zbora, radi drugih nujnih poslov, če ravno bi zelo rad, nemorem udeležiti.
S tem, da Vas prosim, da blagovolite tolmačiti na zborovanju vsem
tovarišem moje odkritosrčne pozdrave, beležim z izrazi globokega spoštovanja.
Benko Josip i. r. narodni poslanec. Po prečitanju pozdravne opravičbe g. narodnega poslanca, je občni zbor živahno pritrjeval in z živijo klici dal duška svojemu razpoloženju.
Nato se preide k razpravi 2 točke dnevnega reda.
Ad. 2. Čitanje in odobritev zapisnika občnega zbora od l. 1935.
Po prečitanju zapisnika, ki je bil sprejet soglasno in brez debate, Vam naznanjam, da je delovanje uprave Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z svojim dop'som z dne 16. aprila 1935. odobrila.
Ad. 3. Poročila: načelstva, nadzorstva, a) Poročilo predsednika: Preje, kot bi podal svoje predsedniško poročilo, Vas prosim, da se spominjamo našega umrlega tovariša g. Flisar Josipa, gostilničarja v Murski Soboti. Ohranimo ga v častnem spominu in mu zakličimo v znak pietete trikratni .Slava"!
Cenjeni Občni Zbori Kakor prejšnja leta, tako se je tudi leta 1935 uprava trudila, da bi se naš stan poboljšal. Skoro skozi vse leto je bila uprava zaposlena stalno, kar priča 1500 odpravljenih dopisov, ki so nastali zaradi revizije obrtnega katastra, davčnih predpisov, trošarin skega vprašanja in drugih stvari. Obrtni register se je moral v smislu § 76. zakona o obrtih popolnoma prilagoditi, vsled tega je uprava pozvala vse člane, da so morali svoje stare koncesijske listine, ki so bile izdane do leta 1932 predložiti ter smo na podlagi teh sestavili predpisana dovolila. Pri tem pa moram ugotoviti, da so to delo nekateri člani s svojo malomarnostjo precej zavlačevali, ter je bilo s tem povzročenega mnogo nepotrebnega dela, dopisovanja in tudi mnogo poštnih stroškov. Koncem novembra smo potem predane koncesije s prošnjami in že sestavljenimi novimi dovolili predložili Sreskemu načel-stvu, ki je tudi na podlagih teh spravilo obrtni register v sklad zakonskim predpisom. Ko je dobila dovolilo od Sreskega načelstva podpisana, smo zopet ista razposlali, deloma tudi podelili med članstvo. Ugotavljam, da so še nekateri člani, ki še do sedaj svojih starih koncesij niso predali, ter jih zato iz tega mesta prosim, da predajo te listine še do konca tega meseca, da se potem potom uprave uredijo. Ker imate z novim dovolilom popolnoma točno po obrtnem katastru urejen naziv svojih lokalov, Vas
opominjam, da uredite tudi zunanje napise na svojih obratovalnicah z istimi imeni, kot imate to navedeno v dovolilu.
(Nadaljevanje sledi.)
SO let obstoječa trgovina
z mešanim blagom se vsled bolezni likvidira. Vso blago razprodam kakor tudi prazen trgovski lokal. Pa tudi stanovanje po nizki ceni oddam v najem. ARNSTEIN BENO, Dolnja Lendava.
Preklic.
Jaz Benko Janez iz Mlajtincev obžalujem, da sem razširjal neresnične vesti glede Kmečke posojilnice v Murski Soboti in se tej zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Benko Janez.
Objava.
Oblina Murska Sobota
je parcelirala bivši park Szapary in ima na prodaj večje število lepih stavbenih parcel pod zelo ugodnimi pogoji. Reflektanti naj se zglase pri občinskem uradu,i kjer dobijo nadaljna pojasnila.
Proda
S8 hiŠa Z električno razsvet-
ljavo, z vrtom in i/» orala funduša v M. Soboti. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni, M. Sobota.
Prodam prav po ceni vložne knjižice Prekmurske posojilnice v Murski Soboti. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Vložne knjižice."
Opr. št. J. 435/35.
Draibeni oklic
Dne 21. aprila 1936 ob 8 uri bo pri tem sodišču v sob! šfev. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv itd.
Zemljiška knjiga: Pečarovci 1/16 vi. št 55 337. 341. 342 343, 344, 345» 346, 348, 349 350, 351, 352, 368 ; 1/4 vi. št. 165 234; 9/16 vi. št. 357; 3/64 vi. štev. 168 in ceii vi. št. 375. Cenilna vrednost: 14263 Din 50 p Vrednost pritiklin: 1350 Din. Najmanjši ponudek: 9512 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri draibenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sraho sodišče v taki Soboti,
odd. IV. 5/3 1936.
KOLESARJI pazite!
NAJBOLJŠA KOLESA: I NAJCENEJŠA KOLESA: Lmmbmhbmbmb NAJVEČJA IZBIRA: Pri $tivan*u DELI ZA KOLESA in: ■■■■■■■■■ GUME ZA KOLESA: |
Vedno v največji izbiri, Naš program:	PO fiajflitjl Stalili ceni!
lil USlBllk - ffELIH PROMET.
Ofllijti ii niš utas«, uhtnajti eni braobvim, al in Vn u razpolagi.
štivan ernest, m. sobota