OSREDN. KNJIŽNIC CELJE Vivvicv’ OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE ««ja btgmiUL SN0003? XII, številka 21, 13. oktober 2000 Cena 269,00 SIT R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS VIIUAP VICPH VIHAR 1FV SAVINJA MOZIRJE NOSILEC ERINE MALOPRODAJNE MREŽE V DOLINI OLIMPIJEC URBAN ACMAN SPET MED DOMAČIMI V ČASU OD 12.10. DO 22.10.2000 naiaieodusLious^ ^TSuMercatoria — __ -tqGO VJ Zadruga mozirje z.o.o. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. '51% popus Mleta kava Loka 100 g..... Jetrna pašteta 150 g....... Goveji mesni narezek 150 g Mesni ragu 200 g........... Ledeni čaj FIT 1,5 I. Čistilo Smac 1 I Čistilo WC NET 750 ml Mala sveča Mojca - Ilirija Velika sveča Mojca - Ilirija redna cena akcijska cena 1139, ,00 st , 83,00 sit A171 ,10 sjft 84,00 sit ..227, ,20 lit 111,00 sit ..2S7, 5 Oj fsit 138,00 sit ..398, ,90 sit 175,00 sit ..344 1 sit 209,00 sit ...493 m sit 249,00 sit ..193, So sit 99,00 sit -40d sit 199,00 sit -38r ,30 sit 199,00 sit ■•6f2, ,20’ bit 299,00 sit ■■4f7, ,30 lit 219,00 sit ../49, ,60 SH 99,90 sit ..£90 ,10 sil 199,00 sit Ponudba velja do prodaje zalog! POSLOVNI RAČUN TRANSAKCIJSKI RAČUN S prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo še: - polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja - klasični limit na poslovnem računu - depozit na poslovnem računu - opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje - trajni nalog za avtomatski depozit z odpovednim rokom - izdaja poslovnih čekov - premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko. Želimo vam veliko uspehov pri poslovanju. /O j banka velenje > ' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018 ŽAGARSTVO IN TRGOVINA MAZEJ JANEZ s.p. Primorska 7/a, ŠOŠTANJ ’////* OSREDNJA KNJIŽNICA TRETJA STŠČkfir 3 v\S ISSN 0351-8140 Leto XXXII, št. 81,13. oktober 8000 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdqjatejj: Savinjske novice, Franci Kotnik sp., Savuyska cesta 4,3331 Nazaije, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik ' ' ■ .. -v ■ Stalni sodelavci: . Edi Mavrič-Savirjčan, Aleksander ; Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kapjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina m Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Mary a Sod) a-Kladnik, Franj o Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marjja Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Naslov uredništva: Savinjske novice . Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-posta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savin-r.ovice-sp.si Cena za izvod: 869,00 SIT, za naročnike: 889,00 SIT Tisk: oxx;._x GrafikaGraCer, Lava 7b, Cejje '■ ■■ -o \ > S Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. , . .... Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev m oglasov ne lektoriramo. ^ -x <\V- \ >v'.\ ,\ ,\ w\* \\> Odpovedi sprejemamo za polletje. \ C. . .\ \ Dnevi, namenjeni predvolilni kampanji, se iztekajo. Politične stranke in njihovi kandidati so nam v minulih tednih povedali veliko tistega, kar sicer že vemo, veliko pa tudi novega, predvsem to velja za raznorazne obljube. Soočenja na televiziji in radiju so bila včasih kar “pikantna ”, kar je po svoje razumljivo, saj si vsaka stranka prizadeva prepričati volivce, naj volijo prav njo. Nocoj ob polnoči bo nastopil volilni molk, zato bo sobota bolj mirna, v nedeljo pa se bomo podali na volišča in izpovedali svojo odločitev. Neuradni rezultati volitev bodo zagotovo znani že pozno zvečer istega dne. Seveda je bil tudi utrip Zgornje Savinjske doline v minulih štirinajstih dneh nekoliko politično obarvan. Združena lista socialnih demokratov in Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka sta pripravili javni predstavitvi svojih kandidatov za državni zbor, medtem ko naj bi Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka to storili danes oziroma jutri. Med občani je bilo slišati kar nekaj negodovanja zaradi postavljanjapanojev splakati na neustrezna mesta (križišča, sakralni spomeniki). V enem primeru je uničenje plakata dobilo celo policijsko zabeležko. Nadvse pomemben dogodek se je prejšnjo sredo zgodil na Venišah, kjer so po dolgotrajnih pripravah in pogajanjih ustanovili gospodarsko interesno združenje Zgornja Savinjska dolina, ki bo prevzelo funkcijo lokalne turistične organizacije. Po neprav bleščečih izkušnjah z istoimensko družbo z omejeno odgovornostjo turistični subjekti upajo, da bodo zadeve s skupno promocijo in trženjem kapacitet doline vendarle hitreje stekle v pravo smer. V nazarskem podjetju Glin Pohištvo, ki ima v svojem sklopu tudi tovarno ivernih plošč, so pospešeno odpravljali posledice nedavnega požara, medtem pa je Slovenska razvojna družba kot večinski lastnik omenjenega podjetja objavila nov javni razpis za njegovo prodajo. Kot je znano, je bil prvi razpis pred meseci neuspešen, saj se nanj niprijavil nihče. Kakobo tokrat, bo znano kaj kmalu, prav velikega interesa zaradi potrebnih vlaganj pa verjetno spet ne bo. Morda se bodo tokrat za odkup vendarle prijavili zaposleni v podjetju. V predvolilni številki, ki ste jo prejeli v torek, smo začeli z letošnjo akcijo izbiranja zgornjesavinjske osebnosti leta. Vljudno vas vabim k sodelovanju! IZ VSEBINE: Savinja Mozirje: Nosilec Brine malopro- mreže v dolini.4 fx*/* in območnemu razvoju......5 Nevenka Rojs, sekretarka OOZ Mozirje: Poslovno srečanje kot iskanje novih možnosti.. 6 Ustanovitev lokalne turistične organizaeye: GIZ Zgornja Savinjska dolina.................6 Kropa: Uradno čez nov most....7 Ijubno ob Savinji: Pometanje le pred lastnim pragom ................8 Zavod za kulturo Mozirje: Ob prazniku razstavljal Jože Kramberger.......10 Lenartov sejem na Rečici: Kupčije zmotilo slabo vreme................... 12 50 let PD Mozirje in Gornji Grad: Dostojni nasledniki prednikov............ 14 Romana Lesjak: Doživetja frizerke na luksuzni ladji..............14 Zgodovina in narodopisje: Koje šlo za slovensko kiyigo .................j...18 Gorsko kolesarstvo: Pahovnik državni prvak. 25 Urban Acman: Zadovoljen z dosežkom na olimpiadi..............26 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Otvoritev Kocjenčk-ovega mostu v Mozirju (foto: Ciril Sem) Zgoraj desno:Olimpijec Urban Acman na sprejemu v domačem Šmihelu nad Mozirjem (foto: Benjamin Kanjir) Zgoraj levo: Podpis pogodbe o ustanovitvi lokalne turistične organizacije GIZ Zgornja Savinjska dolina (foto: Ciril Sem) Savinja Mozirje Nosilec Erine maloprodajne mreže v dolini Delniška družba Savinja Mozirje letos praznuje 40-letnico delovanja. Njeni zametki namreč segajo v leto I960, ko so se mala trgovska podjetja Prodaja Mozirje, Planinka Nazarje, Rožnik Ljubija in Golte Mozirje združila v Savinjo Mozirje. Le-ta je v štirih desetletjih krepko prerasla prvotne okvire in se danes skladno s trendi v tej gospodarski panogi povezuje z večjimi trgovskimi subjekti. Glavni strateški partner Savinje je Era Velenje, skupne razvojne načrte pa sta družbi predstavili na nedavni novinarski konferenci. Direktor Savinje Gregor Verbuč je v navzočnosti predsednika uprave Ere Gvida Omladiča novinarjem razkazal mozirsko blagovnico (foto: Ciril Sem) Gregor Verbuč, direktor Savinje Mozirje, je ob predstavitvi sedanjega položaja podjetja poleg uspešnega poslovanja izpostavil dobre odnose v kolektivu in skrb za izobraževanje zaposlenih. Zaradi zaostrovanja konkurence na trgu in nižje kupne moči občanov Zgornje Savinjske doline se v Savinji soočajo s pritiskom na zniževanje marž in stroškov. Prav zaradi tega so že pred leti prišli do spoznanja, da je povezovanje nujno. Nekdanje članstvo v gospodarskem interesnem združenju ABC, kjer so dosegali dobre rezultate zlasti v nabavi, so nadomestili s povezavo v skupino Era in preko nje v GIZ SUMA 2000. Era ima trenutno v lasti 24 odstotkov Savinjinih delnic in namerava svoj delež v prihodnje še povečevati, je povedal predsednik njene uprave Gvido Omladič. V skupini Era so poleg matične družbe in mozirske Savinje povezane Ojstrica d.d. Dravograd, Era Koroška d.o.o. Prevalje (Jamnica d.d. Prevalje in Korotan d.d. Ravne na Koroškem), Dolina d.d. Velenje, Center d.d. Celje, Potrošnja d.d. Zagorje in Dravinjski dom d.d. Slovenske Konjice. V skupini je 1800 zaposlenih, ki bodo v letu 2000 ustvarili okrog 45 milijard tolarjev prometa. Po Omladičevih besedah imajo družbe v skupini Era komplementarno razvojno strategijo in dolgoročno opredeljene cilje. Skupna strategija je usmerjena v razvoj živilskih in neživilskih maloprodajnih trgovin na bazi filozofije bližnjega oskrbovalca z blagom široke potrošnje, razvoj strokovnih trgovin Adut in razvoj nove grosistične dejavnosti. V ta namen so bili sprejeti standardi poslovanja na vseh poslovnih področjih, medsebojna izmenjava izkušenj, znanj, informacij in delitev dela pa povečuje ekonomičnost poslovanja, učinkovitost marketinga, graditev dobrih kadrov in skupna investicijska vlaganja. »Savinja je predvidena za nosilca naše maloprodajne mreže v Zgornji Savinjski dolini,« je zatrdil predsednik Erine uprave, kar naj bi se odražalo tudi skozi nekatere investicije. Glede slednjih je Gregor Verbuč povedal, da je rekonstrukcija bencinskega servisa v Nazarjah tik pred realizacijo, medtem ko za skladišče gradbenega materiala, ki je v neposredni zvezi z rušenjem Bo-hačevega marofa v Nazarjah, še niso našli nadomestne lokacije. »Lahko bi rekli, da je 40 let obstoja lepa doba, v kateri smo pridobili izkušnje in znanje o trgovini. Z znanjem in izkušnjami zaposlenih Savinje kot tudi strokovnjakov v okviru skupine Era bomo iskali nove poti za aktualnost ponudbe in širitev našega trga ter tako nadalje krepili blagovno znamko Savinja,« je svoje razmiš-lj anje zaključil direktor trgovske delniške družbe iz Mozirja. Franci Kotnik Savinja Mozirje skozi štiri desetletja Od malega podjetja do delniške družbe Podjetje Savinja Mozirje je nastalo leta I960 z združitvijo malih trgovskih podjetij Prodaja Mozirje, Planinka Nazarje, Rožnik Ljubija in Golte Mozirje. Še istega leta je Savinja prevzela tudi bencinsko črpalko v Nazarjah, dve leti kasneje pa se je priključilo še podjetje Splavar z Rečice ob Savinji. Pomemben poslovni dogodek se je zgodil leta 1965, ko je Savinja v prenovljeni Pevčevi hiši v Mozirju odprla prvo samopostrežno prodajalno v Zgornji Savinjski dolini. Strategija podjetja je bila v tistem času usmerjena v nakup pomembnih objektov. Tako so leta 1967 kupili Bančnikovo hišo v Mozirju in v njej uredili prodajo tehničnega blaga, leta 1969 so odkupili trgovinski paviljon na Rečici ob Savinji, istega leta pa so kupili tudi poslopje stare šole v Mozirju z jasno vizijo, da na tem prostoru zgradijo novo sodobno blagovnico. Leta 1970 je Savinja od Elkroja odkupila objekt pri upravni stavbi, v katerem je uredila prodajo pohištva. V začetku sedemdesetih let je morala Savinja kmetijski zadrugi vrniti nekatere trgovske lokale, ki so bili locirani v zadružnih domovih v Ljubiji, Bočni in Kokarjah. Tako se je v tistem času med Zadrugo in Savinjo začel konkurenčni boj za kupce, ki traja še danes. Leta 1976 je Savinja razširila svojodejavnostsproizvodno kooperacijo, kije vrsto let znatno pripomogla k povečanju obsega poslovanja, v zadnjem času pa je njen obseg zaradi spremenjene zakonodaje manjši. Leta 1980 je Savinja zgradila novo blagovnico v Mozirju in se začela na finančnem in komercialnem področju povezovati z Dobrino Celje, ki je kasneje prerasla v Merx Celje. Ob izteku osemdesetih let je Savinja pridobila prodajne prostore v Gornjem Gradu in na Ljubnem, od Blagovnega centra Celje je dokončno odkupila trgovski objekt v Nazarjah ter posodobila papirnico v Mozirju. Skladno z zakonom o lastninjenju so 1. januarja 1993 postali večinski, skoraj 60-odstotni lastniki podjetja vsi zaposleni, nekateri upokojenci in bivši zaposleni ter ostali občani. Razlika premoženja je pripadla državnim skladom in pooblaščenim investicijskim družbam. Zakon o denacionalizaciji je Savinjo skorajda obšel, saj je morala vrniti le dva manjša trgovska lokala, ki pa sta preko najemnih pogodb še naprej ostala v njenem sistemu. Zaradi vse ostrejše konkurence, ki je v sferi zasebnega sektorja včasih presegala meje lojalnosti, je Savinja Mozirje sredi devetdesetih let temeljito prenovila vse prodajalne, razumno zmanjšala število zaposlenih, dodatno usposobila obstoječi kader in se skupaj s strateškim partnerjem, deln- iško družbo Era Velenje, povezala v gospodarsko interesno združenje. Slednje Savinji zagotavlja boljše nabavne oziroma prodajne pogoje, kar predstavlja garancijo za njeno konkurenčnost na tržišču. Danes je v delniški družbi Savinja zaposlenih 92 delavce v, ki bodo v letu 2000 ustvarili okrog dve milijardi in pol bruto prometa. 3 5 odstotkov prometa predstavljajo živila, 30 odstotkov neživila, 24 odstotkov naftni derivati, 11 odstotkovpa tranzitna prodaja in kooperacija. Prodaja poteka v dvanajstih poslovalnicah, med katerimi ima poseben status samopostrežba v Mozirju, saj je od 1. junija dalje odprta vsak dan od6. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Franci Kotnik Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Podpora regionalnemu in območnemu razvoju Sedma redna seja upravnega odbora savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, opravili so jo v četrtek, 28. septembra, je bila v glavnem namenjena odprtim razvojnim vprašanjem regije oziroma savinjsko-šaleškegapartnerstva. Jasno je, da partnerstvo zgornjesavinjskih in šaleških občin ne potrebuje razvojnega programa zgolj kot podlago za pridobivanju finančnih virov iz Evrope, pač pa za dejanski, skladen in uravnotežen skupni razvoj. Uvodni del seje so člani upravnega odbora namenili pregledu realizacije sklepov izredne seje v zvezi s požarom v Gorenju. Za finančno pomoč je bil odprt poseben žiro račun, na katerem se je do tega dne nabralo 43 milijonov tolarjev. Finančni prispevek sta napovedala tudi Premogovnik in Občina Velenje, za vse donacije pa se je Franjo Bobinac v imenu vodstva Gorenja vljudno zahvalil. Upravni odbor je obravnaval tudi stališče slovenske vlade v zvezi z omenjeno zadevo in ji priporočil, naj velenjskemu podjetju odobri pomoč v skladu s normami Evropske unije. V nadaljevanju je Alenka Hren, direktorica Regionalne razvojne agencije Celje, predstavila zasnovo regionalnega razvojnega programa statistične savinjske regije, katerega analitični del je izdelal Center za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane. Zdaj so na potezi partnerstva, ki morajo pripraviti svoje razvojne programe, le-ti pa bodo osnova za izdelavo regionalnega razvojnega programa. Mag. Božo Lednik, direktor Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, je članom upravnega odbora pojasnil organizacijsko obliko in strukturo omenjene institucije, ki je nosilec izdelave območnega razvojnega programa. Po njegovem mnenju bo program uporaben le ob neposrednem sodelovanju lokalnih skupnosti. Prav zato so bili na sejo upravnega odbora vabljeni župani in županja vseh devetih občin, vendar sta se je udeležila le Srečko Meh in Milan Kopušar, župana Velenja in Šoštanja. Člani upravnega odbora so v razpravi pripravo razvojnega programa podprli, hkrati pa so izrazili dvom v verodostojnost nekaterih podatkov v analitičnem delu programa, saj so bili očitno zbrani »iz pisarne«. Korak v smeri nadaljnjega razvoja naj bi bilo tudi 3. srečanje gospodarstva, ki bo potekalo od 23. do 25. novembra v Velenju. Letošnje srečanje bo torej tridnevno in glede možnosti sodelovanja razširjeno na slovenjgraško in spod-njesavinjsko območje, njegov glavni namen pa ostaja bolj ali manj enak: povečati obseg sodelovanja med malimi in velikimi gospodarskimi subjekti. Seji upravnega odbora je prisostvoval tudi podpredsednik GZS Samo Hribar Milič. Članom upravnega odbora je predstavil nerešena vprašanja v predlogu novega zakona o delovnih razmerjih in zahteve sindikatov v zvezi s povišanjem izhodiščih plač. Če bi vlada pristala na omenjene zahteve, bi slovensko gospodarstvo zabredlo v izgube, zato gospodarska zbornica vztraja, da mora rast plač tudi v prihodnje zaostajati za rastjo bruto družbenega proizvoda in rastjo produktivnosti. Upravni odbor je stališča GZS v celoti podprl. Za ocenjevanje urejenosti, ki poteka v sodelovanju s turistično zvezo, se je v savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici letos prijavilo devet podjetij. Upravni odbor zbornice je potrdil predlog strokovne komisije, da se regijsko priznanje za urejeno podjetje v kategoriji malih podjetij podeli Eriču iz Velenja, v kategoriji velikih podjetij pa Eso-techu iz Velenja. V ocenjevanju so sodelovala tudi podjetja Smreka Gornji Grad, KLS Ljubno, Elkroj Mozirje, Glin Holding Nazarje in Heri Nazarje, ki so bila za urejenost pohvaljena, za odličnost pa jim še malce manjka. Franci Kotnik Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice: »Državna pomoč Gorenju je v skladu s pravili EU« Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje je na 7. redni seji preučil sklepe Vlade Republike Slovenijez dne 21. septembra, kjer vladana eni strani govori o nujnosti usklajevanja državnih pomoči z usmeritvami Evropske unije, na drugi strani pa pomoč koncernu Gorenje pogojuje s kapitalsko naložbo. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je članom upravnega odbora območne zbornice in predstavnikom Gorenja predstavil utemeljeno mnenje, da vlada ne more ponujene pomoči v obliki kapitalskega vložka pogojevati z zahtevami, ki so tipične za vodenje poslovne politike podjetja. V Oddelku za evropske zadeve pri GZS so namreč preučili ureditev področja državnih pomoči v EU in ugotovili, da je skladno s točko b) drugega odstavka 87. člena Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti dovoljena državna pomoč, s katero se pomaga odpraviti škodo povzročeno z naravnimi nesrečami ali izjemnimi dogodki. Praksa takšnih pomoči in drugih individualnih pomoči za reševanje podjetij v težavah je tudi širše urejena s priporočili, ki jih je sprejela komisija (Community guidelines on state aid for rescuing and restructuring firms in difficulty; Official Journal, C288, 09.10.1999). Pogosto vzrok za takšne individualni pomoči niso naravne ali drugačne nesreče, kotse je pripetilav primeru Gorenja, temveč je vzrok samo slabo poslovanje gospodarskih družb, katerih ohranitev je v širšem družbenem interesu, predvsem s socialnega vidika ohranjanja delovnih mest Okonkretnem primeru jeGZS preko slovenskega gospodarskega in raziskovalnega predstavništva v Bruslju stopila tudi v stik z generalnim direktoratom komisije EU za konkurenco, oddelek za državne pomoči. Tam so jim po telefonskem pogovoru in preučitvi primera zagotovili, da bi bila takšna državna pomoč dovoljena oziroma skladna z omenjeno določbo Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti. Zato sta gospodarska zbornica in upravni odbor savinjsko-šaleške območne zbornice še enkrat opomnila slovensko vlado, da se je obvezala izpolnjevati pravila EU. Ta pravila naj torej upošteva tudi pri odločanju o dodeljevanju pomoči Gorenju - za normalizacijo pogojev poslovanja, kar obenem pomeni ohranitev tržnih deležev v izvozu, s tem pa tudi ohranitev vseh delovnih mest. Franci Kotnik Rototehnika Firšt Mozirje Zlati ceh MOS-a Podjetje Rototehnika Firšt iz Radegunde je tudi letos nastopilo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in za izdelke s področja ogrevanja družinskih objektov, ki izkoriščajo en vir ogrevanja, tudi alternativni vir energije, prejelo zlati ceh. Omenjeno priznanje dopolnjuje vrsto tujih priznanj, mednarodnih certifikatov kakovosti in atestov za več kot 30 izdelkov s področja regulacij ogrevanja in pitne vode. Vsi izdelki Rototehnike Firšt so plod domačega znanja in izkušenj. Tri četrtine jih najde pot do kupcev preko izvoza, preostalo četrtino pa pokupijo Slovenci. Naj večja strateška partnerja podjetja sta Honeywell Braukman iz Nemčije in Cimberio iz Italije. Sicer pa Rototehnika Firšt že deset let tudi na tujih trgih nastopa pod lastno blagovno znamko in v tej smeri nameravajo tudi nadaljevati svoj razvoj. Nov izziv zanje predstavlja pridobitev naziva ekološko neoporečni izdelki in pa dejstvo, da so sposobni ponuditi ustrezne rešitve tudi za specifične kupce. KF Pogovor z Nevenko Rojs, sekretarko Območne obrtne zbornice Mozirje Poslovno srečanje kot iskanje novih možnosti V Velenju bo od 23. do 25. novembra potekalo tretje srečanje gospodarstva, katerega osnovni namen je intenziviranje poslovnega sodelovanja med velikimi in malimi gospodarskimi subjekti. Izvajalci te odmevne prireditve bodo Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, območni obrtni zbornici Mozirje in Velenje ter Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica. O vsebini in poteku srečanja smo se pogovarjali s sekretarko OOZ Mozirje Nevenko Rojs. Kakšni so nameni in cilji letošnjega poslovnega srečanja? T\idi letošnje regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva je namenjeno predstavitvi proizvodnih in storitvenih programov malih in velikih podjetij ter iskanju novih tržnih možnosti. Cilj srečanja je predvsem ustvarjanje vzpodbudnega okolja za rast in razvoj gospodarstva v regiji skozi pospešeno vključevanje manjših in srednjih podjetij v poslovne tokove velikih gospodarskih sistemov, hkrati pa tudi pospešeno oblikovanje trajnejših programskih in tržnih povezav malih sistemov med seboj. Lahko bi rekli, da so cilji izvedbe teh srečanj bolj ali manj konstantni, pa vendarle pripravljamo za letošnje leto kar nekaj sprememb in novosti, ki so rezultat analize srečanj iz prejšnjih let. In katere so te novosti? Letošnje srečanje se bo zaradi vsebinske pestrosti odvijalo tri dni. Ker letos odpade usklajevanje s sejmom Domofin, bo srečanje potekalo od 23. do 25. novembra. Letos smo ga teritorialno razširili, saj bomo k sodelovanju povabili gospodarske subjekte iz sosednje koroške in celjske regije. Tretja novost bo možnost prodaje lastnih izdelkov in storitev sodelujočih na poslovni razstavi, ki bo trajala vse tri dni. S tem želimo razširiti krog obiskovalcev razstave in hkrati ponuditi možnost sodelovanja našim članom s proizvodnimi programi, ki so bolj potrošnega Med podpisniki pogodbe je največ subjektov, ki tako ali drugače vidijo razvojne perspektive v turistični dejavnosti, k združenju so pristopile tudi občine Gornji Grad, Mozirje, Luče in Solčava - Nazarje in Ljubno naj bi to storile naknadno, nam je po podpisu pogodbe povedal koordinator združenja Marko Lenarčič. Med podpisniki je tudi znani gostinec Zvone Štorman. Osnovna naloga gospodarskega interesnega združenja je pospeševati pridobitveno dejavnost članov, sredstva za delovanje se zagotavljajo brez ustanovnega kapitala s članarino. 0 razporejanju morebitnega dobička bo odločala skupščina, v njeni pristojnosti je tudi imenovanje direktorja, za poslovanje interesnega Nevenka Rojs: “Razstavljavcem skušamo nuditi sodelovanje po minimalni ceni” (foto: Ciril Sem) značaja. Izvajalci srečanja si prizadevamo razstavljavcem ponuditi sodelovanje po resnično minimalni ceni. Koliko bo znašala ta cena? Cena v tem trenutku še ni znana. Pričakujemo pa v teh dneh ponudbo organizatorja. Takoj ko bo znana, bomo vse tri sodelujoče zbornice ob- združenja pa odgovarjajo člani z lastnim premoženjem. Na novinarsko vprašanje, zakaj se je odločil za podpis pogodbe, je Zvone Štorman dejal, da od združenja ne pričakuje denarne koristi. Preko združenja naj bi se ustvarile možnosti za boljše poslovanje. Prevladuje namreč prepričanje, da so drug drugemu konkurenca, čeprav je sam vedno razmišljal, kako izboljšati lastno ponudbo. V zadnjih letih se je zahtevnost gostov spremenila, ljudje namreč potujejo, zato tudi od domačih lokalov pričakujejo višji nivo ponudbe in prijazno osebje, je po podpisu pogodbe razmišljal najbolj znan gostinec v tem delu Slovenije. Savinjčan širneje seznanile svoje članstvo z vsebino in pogoji sodelovanja. Kakšne bodo letos teme v plenarnem delu srečanja? Prvi dan dopoldne bodo udeležencem predstavljene usmeritve razvojne strategije slovenskega malega gospodarstva s poudarkom na vključevanju malega gospodarstva v velike sisteme in skupnih nastopih malega gospodarstva na državnem nivoju. Sledila bo predstavitev stanja v savinjsko-šaleški regiji, nakar bodo udeležencem predstavljeni tudi konkretni primeri uspešnega vključevanja malih podjetij v velike sisteme in primeri uspešne prakse skupnih nastopov. Popoldne bo sledila predstavitev priprav na izdelavo razvojnega programa statistične savinjske regije s predstavitvijo prioritetnih projektov v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Skozi vse tri dni se bo odvijala tudi predstavitev podjetij in institucij podpornega okolja, kot so: pospeševalni centri, razvojne agencije, šolski centri, ljudske univerze, sklad za izobraževanje, društvo za kakovost in ravnanje z okoljem, banke, zavarovalnice, ipd. Program bo torej zelo pester? Res je. Organizatorji in izvajalci upamo, da bomo uspeli vzbuditi tudi temu primeren interes za sodelovanje s strani naših članov. Franci Kotnik Ljubno ob Savinji Dolino razvijati s projekti Pred dnevi so Ljubno obiskali minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen, minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek ter minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Med neuradnim obiskom so si ogledali gradnjo Marčinkovega jezu. Če lahko verjamemo obljubam ministra Umka, bo jez dokončan do naslednje turistične sezone, vključno z ureditvijo okolice. Razvoj doline je mogoč z velikimi projekti, so se z ljubenskim podžupanom Stankom Zagožnom strinjali ministri, možnosti je potrebno iskati v malem gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu. Po mnenju ministra Razgorška je potrebno v Zgornji Savinjski dolini opredeliti strateške cilje, kar bo omogočalo pridobivanje državnih sredstev. Savinjčan Ustanovitev lokalne turistične organizacije GIZ Zgornja Savinjska dolina Okoli trideset posameznikov in vseh šest zgomjesavinjskih občin je pred tremi leti podpisalo pogodbo in ustanovilo družbo z omejeno odgovornostjo za promocijo in trženja turizma v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi nasprotovanja države omenjeni organiziranosti je bila podpisana pogodba razformirana, po številnih medsebojnih usklajevanjih različnih interesov in ko je bila razčiščena tudi relacija do pristojnega ministrstva, je štirinajst družabnikov prejšnjo sredo ustanovilo gospodarsko interesno združenje. Glin Pohištvo Nazarje Požar brez usodnih posledic V nazarskem podjetju Glin Pohištvo pospešeno odpravljajo posledice požara, ki je pred časom izbruhnil na mlinu za mletje lesnih sekancev ter se od tam razširil v suhi vrečasti filter, kjer je povzročil manjšo eksplozijo. V požaru je bil popolnoma uničen filter za čistilno napravo, neposredne škode pa je za okoli 15 milijonov tolarjev. Zaradi izpada proizvodnje se bojijo, da bo škoda bistveno večja. V vsakem primeru bodo storili vse, da strateški kupci, med katerimi sta posebej pomembna cerkniški Brest in Glin K&M Nazarje, njihovih težav ne bodo občutili. V Glinu Pohištvo, ki je v lasti Slovenske razvojne družbe in daje kruh 112 zaposlenim, je to že drugi tovrsten požar v letošnjem letu. V prihodnje se nameravajo takšnim primerom izogniti tako, da bodo na najbolj izpostavljene dele namestili naprave, ki zaznajo že najmanjše iskrenje. Kot smo izvedeli, so na Danskem že naročili nov filter za čistilno napravo, v teh dneh naj bi ga tudi pripeljali in montirali. Proizvodnjo, ki jo so očistili in pripravili kar zaposleni, bi sicer lahko pognali tudi brez omenjenega filtra, vendar bi presegli še dopustne okoljevarstvene normative. Savinjčan JKP Komunala Gornji Grad Nevednost ali zlonamerne govorice? Minili sta dve leti, odkar so v Gornjem Gradu, ob prisotnosti takratnega ministra za okolje, pognali čistilno napravo ter po besedah odgovornih naredili precejšen ekološki premik. V tem času so na čistilno priključili okoli 480 populacijskih enot, z izvedbo črpališča s peskolovom in maščobnikom pa bo mogoče na čistilno napravo priključiti 1500 porabnikov. Zdi se torej, da so Gornjegrajci s kanalizacijo in čistilno napravo v veliki meri uspeli nadomestiti klasične greznice. Odgovor na govorice, po katerih naj bi fekalije skozi čistilno napravo odtekale neprečiščene v Dreto, je verjetno treba iskati v občutljivi in tehnično zahtevni tehnologiji. Resnica je seveda povsem drugačna, nam je razložil Niko Pur-nat, direktor gornjegrajske komunale, in v dokaz predložil analizo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja. Kontrolo učinkovitosti delovanja komunalne čistilne naprave v Gornjem Gradu izvajajo dvakrat letno. Na podlagi opravljenih analiz pa odpadne vode ustrezajo kriterijem za izpust iz komunalne čistilne naprave v Dreto. Ugotovitve Zavoda kažejo, da je gornjegrajska čistilna naprava zelo učinkovita in dosega vse predpisane kriterije za komunalne čistilne naprave do 2000 populacijskih enot. Po kriteriju KPK je učinek 98-odstoten, ocena BPK - 5 pa dosega celo 99-odstot-no učinkovitost delovanja čistilne naprave. “Govorice izvirajo iz začetnih težav s spoznavanjem delovanja čistilne naprave. Gre za to, da se koncentracija blata ni pojavila v pričakovanem jašku, ampak se je posedala v drugih jaških. Napako smo odpravili, tako da se blato zbira v za to predvidenem zal-ogavniku,” ugotavlja Niko Purnat in zanika, da bi v tem času neprečiščena voda odtekala v Dreto. Gornjegrajska čistilna naprava se od bioloških razlikuje po tem, da je možno neprečiščeno vodo ponovno vrniti v proces in tako zagotoviti ponovno čiščenje vode. Savinjčan Kropa Uradno čez nov most Novembra bosta dopolnjeni dve leti, ko je vodna ujma odtrgala most čez Dreto na Kropi, tako da ni ostalo od njega dobesedno nič. Čeprav precej dotraj an in potreben popravila je vendar zagotavljal pomembno prometno povezavo med Gornjim Gradom in Zadrečko dolino. Začasno prevoznost so zagotovili s postavitvijo vojaškega mostu, kljub temu pa so se pristojni v Gornjem Gradu in na ustreznih državnih organih zavedali, da zasilna rešitev ne sme trajati predolgo. Pridobiti je bilo potrebna manjkajoča zemljišča, sredstva so bila zagotovljena iz državne blagajne, na razpisu za izvajalca pa si je izvedbo del zagotovilo podjetje CMC Celje. Po otvoritvi mostu v Gornjem Gradu junija letos je most na Kropi za občino Gornji Grad in seveda tudi ostale letos že druga pomembna infrastrukturna pridobitev, uradno pa sta ga pred tremi tedni predala v uporabo Anton Bergauer, minister za promet in zveze, in Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad. _ Savinjčan Otvoritev sodobnega mostu na Kropi (foto: Ciril Sem) Občinski svet Luče Premalo denarja V Lučah so se v zadnjih petih letih pogovarjali samo o cestah, ostale potrebe občanov so bile potisnjene na rob, ugotavljajo občinski svetniki. Seveda niso pozabili na izgradnjo večnamenskega objekta, osnovni resnici, ki je potrdila zapisano, pa bi težko oporekali, saj so za precej brezplodno razpravo o rekonstrukciji ceste v Podvežo porabili več časa kot za vse ostale točke dnevnega reda skupaj. V Lučah so v zadnjih letih precej postorili na cestni infrastrukturi in odročne zaselke tako nekoliko približali središču občine. V vseh primerih so krajani prispevali 10 odstotkov vrednosti investicije, in sicer v denarju ali z lastnim delom. Povsem enak ključ naj bi veljal tudi za 5 kilometrov ceste v Podvežo. Celotna vrednost investicije znaša 80 milijonov, v občinski blagajni je na razpolago 35 milijonov. Precej zapleteno finančno razmerje, ob dejstvu, da je v Podveži samo deset aktivnih kmetij, ki se prepočasi in premalo konkretno pogovarjajo, kako bodo zagotovile svoj del denarja. V Lučah je še nekaj odsekov in prioritet, kjer bi krajani z veseljem uredili spodnji ustroj ceste, pred zimo želijo komunalno sanirati Kumrove njive in Spodnjo vas. Potreb in želja je precej, za Podvežo bodo namenih 90 odstotkov na sredstva, ki jih bodo prispevali zainteresirani. Slišalo se je celo, da je teh bolj malo in da bi bilo ceneje, če bi občina vsakemu kmetu na pet let kupila nov avto - vsi skupaj pa naj bi končno začeli razmišljati o potrebah, ki bodo skupne večini občanov. Savinjčan Mozirje Odprli Kocjenčkov most Osrednji praznični dan, 25. september, so v mozirski občini obeležilizuradnootvoritvijoKocjenčkovegamostu.Grezamost preko mozirske Struge, ki je s svojim videzom in nefunkcionalnostjo dopolnjeval “velikega brata” - novi most preko Savinje. Ze predno je bil dokončan in za Jurjevo promet odprt po novem in sodobnem mostu preko Savinje, ki je končno varno povezal ljudi z dveh bregov reke, se je videlo, da bo potrebna tudi rekonstrukcija malega mostu preko Struge. Zaradi pomanjkanja denarja se je nekaj časa pojavljal dvom v takojšnjo obnovo, razmere pa so kmalu pokazale, da je le-ta neupravičen in nesmiseln. Zaradi varnosti, tako poplavne kot človeške, je bilo potrebno k projektu pristopiti takoj. Obnovo je odobril občinski odbor za gospodarstvo in proračun, nujnosti pa so se zavedali tudi občinski svetniki. Dela se je lotilo celjsko podjetje CMC, ki je izdelalo tudi most preko Savinje. Projekt in obnova z vsemi priključki sta stala okoli 15 milijonov tolarjev. Na uradni otvoritvi je spregovoril predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Izpostavil je nevarnosti za pešce in voznike, ki so jim bili krajani vsakodnevno priča. Majhen most kljub majhnosti pomeni veliko pridobitev, nakatero so lahko Mozirja-ni z upravičenostjo ponosni. Benjamin Kanjir Ljubno ob Savinji Pritegniti vlagatelje Prihodnost države je v veliki meri odvisna od gospodarske moči, v enakem položaju so tudi občine, saj je za uspešen razvoj lokalnih skupnosti pomembna struktura in z njo povezana rentabilnost podjetij. Naloga in interes občin je zagotoviti pogoje za razvoj podjetništva in obrti. Na Ljubnem, kjer želijo dejavnost opravljati tudi nekateri podjetniki iz drugih občin, se trudijo v kar največji možni meri zagotoviti ustrezne prostorske pogoje. Na območju obrtne cone v Lokah že sedaj deluje nekaj uspešnih podjetij, ki prodajajo svoje izdelke na zahtevne trge Amerike, Nemčije, Italije in celo Japonske. Na ljubenski občini se zavedajo, da je cona gonilni center za gospodarski razvoj kraja ter vezni člen med podjetji in ostalimi subjekti v kraju in regiji. Težava je, ker so možnosti širitve trenutno omejene, zato je zelo pomembna tudi vsebina, ki naj bi povezala podjetja v širšem re- gionalnem prostoru ter jim omogočila konkurenčnost na zahtevnih trgih. Na omenjeni lokaciji so predvsem podjetja lesne in kovinskopredelovalne dejavnosti, zaradi precejšnjega zanimanja pa želijo na Ljubnem ustvariti pogoje za nadaljnja podjetniška vlaganja. Županja Anka Rakun ve, da bo potrebno za projekt obrtne cone pridobiti tiho soglasje ter zaveznike v širšem regionalnem in nacionalnem prostoru, saj je to predpogoj za uspešno pridobivanje sredstev domačih in mednarodnih razpisov. Savinjčan Ljubno ob Savinji Pometanje le pred lastnim pragom Komaj so se med prebivalci Lok v spodnjem delu Ljubnega pomirili duhovi zaradi, po njihovem, nestrokovne izvedbe Marčinkovega jezu čez Savinjo, se stanovalci, ki jih od Savinje loči samo letos sanirana cesta, upravičeno bojijo jesenskega deževja in možnosti poplave. Pravzaprav je odprtih več problemov, najbolj pereč je gotovo preureditev izvedbe meteorne kanalizacije. Najprimernejša rešitev je iztok pod jez, dela v vrednosti 1,2 milijona naj bi izvršila Družba za državne ceste. Prizadeti krajani seveda pričakujejo, da bo zadeva uresničena v kratkem. Hkrati se postavlja vprašanje, zakaj se niso meteorne vode speljale pod jez v Savinjo že ob sanaciji cestnega odseka. V sklopu investicije na kanalizaciji naj bi se izvedel glineni naboj in hu-muziranje desnega brega Savinje pod Delovim mostom, za kar je zadolžena Občina Ljubno. Odgovorni so nam zatrdili, da je občina z naročilom za izvedbo del svoj del obveznosti izpolnila. Sama ureditev brežine Savinje v vrednosti 13 milijonov pa je odvisna od razpoložljivih sredstev, ki naj bi jih zagotovila država preko ministrstva za okolje in prostor. V zapisniku o izvedbi del sicer jasno piše, da naj bo rok izvedbe čim krajši, ljudje se tudi zavedajo, da vsega ni mogoče postoriti čez noč, nekoliko manj pa jim je jasno, zakaj se od Delovega mosta navzgor nep- rimerno višja brežina, kot je ob njihovih domovih, ureja malodane z vrtnarsko natančnostjo. Na občini so ob tem vprašanju samo pomenljivo molčali, namige prizadetih ljudi, da v tem delu stanuje Drago Povh, na Podjetju za urejanje voda odgovoren za urejanje brežin Savinje, pa Občinarji niso ne ovrgli ne potrdili. Savinjčan KRAJANI ZASELKA LOKNA LJUBNEM SO RAZOČARANI NAP TRENUTNO UREDITVIJO KANALNIH VOD IN NABREŽJA REKE SAVINJE. JE ZE TAKO DRAGI MOJI, DA JE BOG NAJPREJ SEBI BRADO USTVARIL, ŠELE NATO PA SEJE PRIPRAVIL NA VESOLJNI POTOP BOJIJO SE POPLAV IN VEDO POVEDATI, DA SE MENDA NA DRUGEM KONCU KRAJA TEM STVAREM ČISTO DRUGAČE STREŽE. Nazarje Gradnja napreduje Celjsko podjetje Ceste mostovi v Nazarjah nadaljuje z gradnjo športne dvorane pri osnovni šoli. Lepo vreme v mesecu septembru je gradbenikom prišlo nadvse prav, saj so uspeli dosledno slediti začrtanemu terminskemu načrtu. Po besedah tajnika občine Nazarje Jožeta Štiglica tudi oktobrsko deževje zaenkrat ne ogroža dogovorjenega roka za končanje del, ki se izteče v mesecu decembru. Izvajalec je v minulih dneh že začel z montažo strešne konstrukcije, pri čemer je angažirano tudi 25-tonsko avtodvi- galo. Občina Nazarje kot investitor stremi za tem, da bi bili v objekt vgrajeni kar najkvalitetnejši materiali oziroma oprema, dejstvo pa je, da so finančno sredstva omejena, zato so kompromisne rešitve neob-hodne. Franci Kotnik Montaža prečnih nosilcev s 25-tonskim avtodvigalom (foto: Cirl Sem) Gornji Grad Zima trka na vrata V Gornjem Gradu j e trenutno okoli sto porabnikov toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja. Ob podatku, da v nekurilni sezoni obratuje en kotel s komaj 30 odstotki zmogljivosti, je povsem razumljiva želja župana Tonija Riflja, da bi se čim več gospodinjstev vendarle odločilo za biološki sis- tem ogrevanja. Dosedanja naložba v kotlarno z infrastrukturo razvoda in štirje kilometri razvoda je stala 650 milijonov tolarjev, preko konzorcija štirih občin pa v Gornjem Gradu pričakujejo dodatna sredstva s strani države in programa Phare. Po zagotovilu Tonija Riflja naj bi potrebno dokumentacijo oddali na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ravno v teh dneh. Denarja letos seveda ne bo na razpolago, a važno je, da bodo lahko nadaljevali s prekinjenim delom. Zaradi nenehnega dvigovanju cen kurilnega olja se je povečal tudi interes posameznikov za napeljavo daljinskega ogrevanja. Dosedanji izvajalec Vegrad iz Velenja je dela odstopil Podjetju za urejanje prostora, prav tako iz Velenja. Okoli 40 hiš iz Novega naselja nameravajo priključiti še letos. Zaradi narave delaje seveda veliko odvisno od zime, ob dejstvu, da so zaradi različnih vzrokov gradbeni stroji stali celo gradbeno sezono. Savinjčan 50 let TRADICIJE NOVO! IZREDNO UGODNO! Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paid, ML: 03/5885 065,891 5066 Cena m2 samo 1.232 Sit (z DDV). Betonska strešna kritina POLAK izdelana po najnovejši švedski tehnologiji. Na zalogi imamo tudi betonske in opažne zidake ter dimnike po zelo ugodnih cenah. Združena lista socialnih demokratov Na volitve z evropskim programom V Združeni listi verjamejo, da bodo po volitvah sodelovali v vladni koaliciji, saj se je stranka v zadnjih štirih letih precej spremenila. Preobrat je bil potreben tudi zato, ker želijo sooblikovati prihodnjo vladno politiko. To je na predstavitvi strankinega kandidata v šestem volilnem območju, Boštjana Rakuna, v Mozirju poudaril predsednik stranke Borut Pahor. Nova generacija si želi in zasluži boljšo prihodnost, zato bodo zagovarjali takšen koncept gospodarske in socialne politike, kjer naj bi imeli vsi sloji prebivalstva enake pogoje. V Združeni listi se zavzemajo za evropsko uveljavljen socialni program, ljudem je potrebno omogočiti boljše življenje, ne nazadnje tudi v Zgornji Savinjski dolini. Sedaj je čas, ko ima samo elita dostop do blagostanja, čas je, da se ta vozel preseka in večini ljudem omogoči boljše življenje, je še dejal Borut Pahor in odločno podprl kandidaturo podjetnika Boštjana Rakuna. Savinjčan NSi Nova Slovenija stranka Borut Pahor je podprl kandidaturo Boštjana Rakuna (foto: ToP) Krščanska ljudska Podpora pozitivnim vrednotam Bajukova stranka je nastala kot odgovor na nenačelno držo in premalo modrosti nekaterih iz pomladne politične opcije, je bilo slišati na mozirski predstavitvi Ivana Glušiča, strankinega kandidata na nedeljskih volitvah v državni zbor. Kandidat Nove Slovenije v 6. volilnem okraju je Ivan Glušič (foto: Ciril Sem) Stranki je v kratkem času uspelo skoraj nemogoče, saj bo s svojimi kandidati nastopila v vseh osmih volilnih enotah v državi. Po letih grobega liberalizma je čas za poštenje in vzpostavitev vrednot, ki so bile v preteklosti poteptane, čas je torej, da Slovenci zopet postanemo Slovenci, je dejal Marjan Salobir, ki je zbrane nagovoril namesto opravičeno odsotnega tajnika stranke Marka Štrausa. Stranka si bo prizadevalaza skladen regionalni razvoj, dosledno spoštovanje enakosti pred zakonom, ustrezno davčno zakonodajo in transparentne finance. Predvsem pa daje prednost družini in pravični socialni državi. Savinjčan Zavod za kulturo, Občina Mozirje Ob prazniku razstavljal Jože Kramberger Pred dobrim letom je postalo Mozirje bogatejše še za enega slikarja. V kraju si je dom ustvaril Jože Kramberger, ki je s Koroške prinesel svoje talente, katere že vse leto pridno deli med Mozirjane. Čestitke Jožetu Krambergerju ob otvoritvi razstave njegovih del (foto: Ciril Sem) Le-teh pa ni malo. Njegovo globoko videnje stvari, ki jih z mirno roko in občutljivimi očmi prenaša na platno, sega na nivoje, ki jih dosegajo le zelo redki likovni ustvar-jalci. Sodobni realizem, vreden občudovanja renesančnih mojstrov likovne umetnosti, v njegovih rokah z lahkotnim poigravanjem postaja orodje do popolnosti prefinjenih iger barv, ki prelivajoče dopolnjujejo in izpopolnjujejo tihožitja, portrete, krajinske motive in podobno. Kot je ob priložnosti otvoritve dejal umetnostni kritik dr. Cene Avguštin, ki je opravil izbor del za razstavo in jih tudi predstavil, Kramberger s prirojenim talentom in občutjem za realistično lepoto slika, kot bi na okostje dodajal meso. To meso pa ni brez življenja. Še več. Življenje bi se lahko marsikaj naučilo prav v sobi, kjer je slikarjev atelje in postavljeno stojalo, s katerega po dolgih urah dela prihajajo prave slikarske umetnine. Slikar pa slika, ker pač mora slikati, ker ga v slikanje žene njegova notranjost, napolnjena z gorečimi željami, naslikati vsaj eno dobro sliko. Morda prav ta samokritičnost pripomore k vedno novim motivom, po večini v skladju z domačo mizo, na kateri je v slikarjevi mladosti velikokrat manjkalo kruha. In prav kruh je tisti, ki si ga umetnik velikokrat jemlje kot motiv, kot neko večno neizpolnjeno željo, nastalo iz pomanjkanja v preteklosti. Svojo tehniko ustvarjanja je Kramberger pripeljal že skoraj do nivoja trodimenzionalnega gledanja slik, ki bi jih občudovalci njegovih del lahko tudi prijeli in okusili. Tako je nekdo v množici, ki je galerijske prostore na otvoritvi 2 5. septembra napolnila do zadnjega kotička, dejal, da ob slikah manjka le še nož, s katerim bi si lahko narezali kruha in salam, ki se bohotijo s slik. Slikarjeva neobremenjenost z raznimi šolami, ki dajejo učencem napotke ob delu in ustvarjanju, in ki mu jih pač ni bilo dano obiskovati, daje le pozitivne rezultate. Tako osvobojen lahko dan za dnem slika brez vezi raznih pravil, ki bi jih moral upoštevati. Samoukost pa zavoljo tega ne pomeni slabosti, ampak prej prednost, ki jo Jože Kramberger zna izkoristiti. Njegova dela cenijo širom Slovenije in izven njenih meja, saj so njegove slike romale že po mnogih svetovnih prestolnicah. In prav je tako, saj so ljudem všečne in z žarom, s katerim se vsake izmed njih slikar loti, bodo takšne tudi ostale. Kulturni program ob otvoritvi so že pred galerijo pripravili godbeniki zgornjesavinjskega godbenega ansambla, v galeriji pašo se s petjem predstavili člani družine Repenšek. Prireditev je vodila Vladka Pla-novšek, razstavo pa je odprl župan Jože Kramer. Benjamin Kanjir VVZ Mozirje Kostanjev piknik in obilo zabave Poletje je potihoma zamenjala jesen. V svojo zlato rumeno barvo je odela vso naravo. Kot se kmetje veselijo svojih pridelkov, tako so se tudi otroci razveselili vseh dobrot, ki jih prinaša jesen. Veselje ob prihodu tega poletnega časa so pričarali tudi malčki mozirskega vrtca, ki so konec septembra skupaj z vzgojiteljicami pripravili kostanjev piknik. V dopoldanskem času so postavili tržnico, na kateri so lahko otroci s svojim »denarjem« kupovali sadje, popoldne pa so pripravili čisto pravi kostanjev piknik. Starše in otroke je pozdravila ravnateljica vrtca Ana Kladnik, ki je vsem skupaj zaželela obilo zabave. Malčki so se lahko pozabavali v različnih delavnicah: lepljenju lepenke, barvanju stekla, izdelovanju figuric iz testa in kostan-ja, nizanju ogrlic... Med igrami in dobro voljo je minilo popoldne, ki je prineslo obilo veselja tako otrokom kot staršem. Marija Sukalo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje, Kulturno društvo Slap Življenje je kratko, a umetnost je večna V organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnos-tiLjubljana, Območne izpostave Mozirje so se zadnjo soboto v septembru v gostišču grad Vrbovec Nazarje srečali pesniki in pisatelji - seniorji, ki so prišli z Dolenjske, Zasavja, Posavja, Celja in Zgornje Savinjske doline. V uvodnem delu srečanja je vse prisotne je pozdravil Marjan Dobrovc, član območne izpostave, s kratkim kulturnim programom pa se je predstavila družina Brinovšek iz Mozirja. V nadaljevanju so se pesniki in pisatelji poglobili v pripravl-janje svojih literarnih stvaritev, ki sta jih kritično ocenila Ljudmila Kuntner in Peter Kuhar. V popoldanskem delu so si pesniki in pisatelji ogledali razstavo likovnih del umetnika Jožeta Horvata Jakija, samostansko knjižnico in cerkev v Nazarjah. V zaključnem delu srečanja pa so se predstavili pesniki in pisatelji Kulturnega društva Slap, ki so ob tej priložnosti na ogled postavili tudi tretjo zbirko z naslovom Slap 3- V njej so zbrane pesmi in proza dvajsetih ustvarjalcev: Janeza Gregorca z Lepe Njive, Jožeta Hribernika ml. in Franca Ropa iz Varpolja, Ane Job z Jesenic, Ljudmile Kranjc, Rozke Tkavc in Sebastijana Žvipelj iz Nazarij, Vere Kumprej z Ljubnega, Štefke Petek in Radovana Šukalo z Rečice, Petra Počnika s Križa pri Gornjem Gradu, Andreje Špeh iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Albine Rajter iz Šmihela, Marije Rihter iz Deve, Angele Semprimožnik iz Vo-loga, Ide Slapnik iz Robanovega Kota, Mice Stakne iz Solčave, Maje Usar iz Ljubije, Marije Vodušek iz Radmirja ter zbirateljice starih, že pozabljenih pesmi Marije Ročnik iz Podhoma. Knjiga je izšla v samozaložbi, lektoriral pa jo je prof. Vinko Šmajs. Skozi prozo je avtorje predstavila Nataša Trbovšek. V Slapu 3 so zbrane pesmi in proza z različno tematiko, ki odslikava avtorje, njihova čustva in nazore. Življenje je kratko, a umetnost je večna. Vse, kar je zapisano, ostajakot dokaz poznejšim rodovom, medtem ko se izrečena beseda pozabi, so si bili enotni ustvarjalci, ko so predstavili že tretjo zbirko svojih pesmi in črtic. Ustvarjalcem je prisluhnil tudi poslanec in župan občine Luče Mirko Zamernik, ki je ob tej priložnosti pohvalil ustvarjalce ter jim zaželelše veliko uspeha in energije pri ustvarjanju naslednje zbirke. Marija Šukalo Kulturno društvo Nazarje Vihar vseh viharjev kot dokaz kvalitetne opreme Kino sekcija nazarskega kulturnega društva je pred nedavnim uresničila pomemben cilj: velika dvorana Delavskegadoma je sedaj opremljenaz najsodobnejšo zvočno tehniko, kije pri-merljiva z velenjskim in celjskimi kinematografi. Obisk gledalcev se je iz tega razloga že povečal, nazarski filmski entuziasti pa napovedujejo še boljše rezultate. Drži, da se je napeljava omenjene opreme vlekla kar dolgo, več kot dve leti, vendar je treba upoštevati, da je bila vmes dvorana poplavljena, zato je bilo potrebna finančna sredstva toliko težje zagotoviti. Člani kino sekcije, ki jo vodi Ivan Ločan, so veliko dela opravili sami, strokovno jim je pomagaljernej Jeraj, nova pridobitev pa je veljala preko tri milijone tolarjev. Seveda sta s finančnimi sredstvi priskočili na pomoč tudi Občina in Krajevna skupnostNazarje, del stroškov pa so uspeli pokriti iz naslova zaslužka od kino predstav. Da bi omenjeno tehnično pridobitev na kar najbolj efektiven način predstavili občanom, so se v kino sekciji odločili za promocijsko projekcijo trenutno najbolj atraktivnega filma v Sloveniji Vihar vseh viharjev. Pripravili jo bodo v ponedeljek, 23. oktobra, ob 19- uri. Film pripoveduje o avanturi ribiške ladje Andrea Gail, ki se je pred devetimi leti ujela v najbolj silovit vihar, kadarkoli zabeležen v moderni človeški zgodovini. Pred vzhodno ameriško obalo je divjalo neurje, v katerem je pihal veter s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro in ustvarjal več kot 30 metrov visoke valove. Neurje so kasneje poimenovali Popoln vihar oziroma Vihar stoletja. Režiser Wolfgang Petersen, avtor uspešnic Podmornica, Na ognjeni črti, Izbruh in Ugrabitev, je posnel film s številnimi zvočnimi in vizualnimi efekti, katerih ogled v tehnično sodobno opremljeni dvorani, kot je sedaj nazarska, je pravi užitek. Franci Kotnik Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje, Občina in Kulturno društvo Luče vabijo na 3. območno srečanje ljudskih pevcev Zgornje Savinjske doline ZAPOJ Z MENOJ v soboto, 14. oktobra 2000, ob 15. uri, v prostore Kulturnega doma Luče /CxQ3nicka Pravijo, da je politika kurba. Torej so politiki zvodniki ali pa stranke v političnem bordelu. Savinjčan KNJIŽNICA MOZIRJE VABILO S prihodom jeseni se v naši knjižnici za najmlajše obiskovalce pričnejo pravljične ure. Predstavili se nam bodo novi pravljični junaki, lutkovne igrice in zgodbice iz novih otroških knjig. Naše prvo srečanje bo v TOREK, 17. OKTOBRA 2000, OB 16. URI. Prijazno vabimo vse predšolske otroke in njihove starše, ki imajo radi pravljice. Vi pa povabite tudi svoje prijatelje. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje Hribernikova 1, 3330 Mozirje Tel./fax: 063/833-855 in 063/837-02-70 Razpis izobraževalne delavnice za diatonično harmoniko V sklopu dejavnosti Območnega Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je tudi spodbujanje in ohranjanje ljudskega izročila igranja na diatonično harmoniko. Ker je v zadnjih letih zanimanje za to zvrst dejavnosti v porastu, smo se odločili za enodnevno izobraževalno delavnico, ki bo potekala v soboto, 25. 11. 2000, v prostorih stare osnovne šole Rečica ob Savinji. Delavnica je namenjena tako začetnikom kot tudi že uigranim posameznikom. Strokovnega vodja delavnice, gospoda Mirka Šlibarja, pedagoga na glasbeni šoli Tržič in mentorja letošnjega zmagovalca Zlate harmonike Ljubečna 2000, bomo imeli priložnost spoznati in se seznaniti z njegovim načinom poučevanja diatonične harmonike. Točen program delavnice bodo prejeli vsi prijavljeni udeleženci, okvirni program pa je sledeč: 1. Zbiranje udeležencev-9.30 do 10.00 2. Spoznavanje, razdelitev skupin in dogovor o poteku dela -10.00 3. Izobraževalna delavnica -10.30 do 13.00 4. Odmor za kosilo 5. Nadaljevanje delavnice -14. 00 do 17. 30 6. Priprava na večerno predstavitev -18.00 7. Skupna predstavitev delavnice s poslušalci -19.00 Prijave za delavnico na zgornji naslov so obvezne zaradi organiziranja skupin in kosila. Plačilo ob prijavi je 3.000,00 sit. PRIJAVNICA ZA DELAVNICO DIATONIČNE HARMONIKE ime, priimek in starost:___________________________________ Naslov in telefon:_________________________________________ Na harmoniko že igram (obkroži): nič malo dobro Prijavo lahko pošljete po pošti ali jo osebno prinesete na zgornji naslov do 28. oktobra 2000. ________________ TD Rečica ob Savinji Kupčije zmotilo slabo vreme Člani rečiškega turističnega društva so tudi v letošnjem letu organizirali tradicionalni Lenartov sejem. Kljub množici aktivnosti, ki so jih imeli ob otvoritvi nove osnovne šole, so se projekta sejma lotili z vso resnostjo, saj so ga, tako sejmarji kot obiskovalci, že zdavnaj sprejeli za svojega. Nič kaj prijazno nedeljsko jutro prvega oktobra ni obetalo nič dobrega. Napovedane padavine pa niso odvrnile sejmarjev, ki so Rečičanom že zdavnaj obljubili svoje sodelovanje na sejmu, ki so se ga dodobra navadili. Prišli so na Rečico, ki jih je, kljub vremenu, pričakala prijazna in s stiski rok starih prijateljev. Nasmehi so obetali pričetek kupaj, ki jih je že pred dolgimi stoletji uzakonil milostni gospod Tavčar. Z županovim dovoljenjem in s strogimi pogledi trškega policaja so se kupčije vseh vrst ob devetih zjutraj denarji in roba v velikih količinah je menjala lastnike. Kupčije so bile pač takšne, kot so jih bili kupci in prodajalci sposobni skleniti. Tisti bolj zviti in strpnejši so znah oditi domov bogatejši za marsikateri novčič. Seveda ni manjkalo vseh sort nepridipravov. Na Rečici že nekaj let pogrešajo ciganski par Pavleta in Uršo, ki se jima je zadnji sejem, ki sta ga obiskala pred leti očitno zelo zameril. Pa kaj bi to, saj človek nikoli ne more vedeti, kaj se kuha v njunih glavah. Nepridiprav privesek, ki pa je na Rečici že stalnica, je edinole Pičkurin, ki z igro par-nepar Lenartov sejem je tudi letos postregel z obilico domačih dobrot (foto: Ciril Sem) tudi pričele. Mnogi obiskovalci so takoj pričeli z barantanjem, ki je možno le na tovrstnih prireditvah. Bilo pa je za kaj barantati. Izdelki domače obrti, prehrambeni izdelki, zelišča in podobno je sejemski vrvež popeljal v čase, ko so bile tovrstne prireditve nekaj povsem običajnega in za ljudi nujno potrebnega. Na takšnih sejmih so se sklepale velike kupčije, obračaU veliki iz nič hudega slutečih denarnic obiskovalcev izvablj a težko zaslužene tolarje. Sejmarjenje in še več dobrih in poštenih kupčij je okoli opoldneva prekinilo deževje, ki mu ni bilo videti konca. Sejmarji so zato pospravili svo-je stojnice in se z obljubo po sodelovanju na Lenartovem sejmu 2001 poslovili. - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: -H-386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 Kljub vremenu, ki je nepredvidljivo, predsednica rečiškega turističnega društva Vida Orlovič poudarja, da je prireditev dobro uspela. Ljudje so jo sprejeli, prav tako obrtniki in prodajalci, ki se na Rečico radi vračajo. Radi pa se vračajo tudi spričo dejstva, da se v njihove posle ne mešajo ponudniki kiča in cenene robe, ki “uničujejo” podobne prireditve širom Slovenije. Benjamin Kanjir KD Zgornje Savinjske doline Kinološki dan Na vadbišču Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpoljah so prizadevni društveni delavci 30. septembra kot zadnjo prireditev letošnjega praznika Občine Mozirje organizirali Kinološki dan. Na prireditvi so se srečali člani društva in ostali, ki jim psi veliko pomenijo. Z namenom, da se srečajo, se pogov- mnogim društvom, ki se ukvarjajo orijo, spregovorijo o svojih težavah in izkušnjah, ki so si jih v letih delovanja pridobili celo kopico, so se kinologi srečah v lepem sobotnem popoldnevu. Prišli so člani društva, ki so s sabo pripeljali svoje štirinožne prijatelje. Pridružili so se jim mnogi ostali, ki jim delo z živalmi ni tuje. Kinološko vadbišče, ki je zraslo na zaraščeni gmajni, je lahko vzor s to ali pa kakšno drugo dejavnostjo. Premnoge prostovoljne ure, ki jih člani društva preživijo v Varpoljah niso zaman, saj je igrišče bolj kot vzorno urejeno. Urejenost je zgled dobrega dela in brezkompromisnega uresničevanja zastavljenih ciljev, ki nujno prinašajo tudi dobre rezultate. Benjamin Kanjir SALON NEGE ßfj Na trgu 7, Mozirje »Iv Grabnerjevi hiši VAM SVETUJE: Tel.:833-207 MASAŽE Masaža je najstarejša in popolnoma naravna sprostitev za telo in ves organizem. Njene dobrodejne in zdravilne učinke so poznala mnoga ljudstva, mojstri so jo skozi dolga stoletja razvili v pravo umetnost obnavljanja telesnih in duševnih moči. Bila je privilegij cesarjev in imenitnikov, brez nje ne morejo vrhunski športniki, cenijo jo vsi, ki vedo, da je od nje odvisno ne le dobro počutje današnjega dne, ampak tudi visoka pozna leta. Je vsakokrat znova posebna skrb in pozornost, za katero zna biti telo dolgo hvaležno. KLASIČNA MASAŽA Ima dolgo zgodovino in mnoge hvaležne privržence, je dobrodejna ob vsaki priložnosti, pod veščimi prsti mojstrov pa sprošča, pospešuje krvni obtok in ustvarja dobro počutje. Ne le takrat, ko zdravi in odpravlja bolečine, ampak vselej, kadar se hočemo posvetiti svojemu telesu in počutju, je dragocena in nezamenljiva. NASLEDNJIČ: ročna limfna drenaža in refleksna masaža stopal V salonu nege AURA so Vam na voljo: klasična masaža, ročno limfna drenaža in refleksna masaža stopal. Poskrbite za svoje telo in dušol Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje Deževno člansko gasilsko tekmovanje Kljub slabemu vremenu, ki so ga spremljali močni nalivi, je organizatorjem v Nazarjah uspelo izpeljati člansko tekmovanje v vseh kategorijah. Da so gasilci vajeni mokrote in se znajdejo v še tako nemogočih razmerah, so tokrat dokazale vse tekmovalne enote, ki so se med seboj pomerile v hitri mokri vaji in vaji raznoterosti. Gasilci so dokazali dobro pripravljenost tudi v slabih vremenskih razmerah (foto: Ciril Sem) V konkurenci članov in članic A so se najbolje odrezale enote PGD Mozirje, domačini iz PGD Nazarje niso dopustili presenečenja in so z naskokom zmagali v članski B kategoriji, v isti kategoriji pa so med članicami slavile Pobrežanke. Rezultati po posameznih kategorijah: članice A: 1. PGD Mozirje, 2. PGD Rečica ob Savinji - 2,3. PGD Luče ob Savinji; člani A: 1. PGD Mozirje -1,2. PGD Pobrežje, 3-PGDGoricaob Dreti - 2; članice B: 1. PGD Pobrežje, 2. PGD Radmirje, 3. PGD Grušovlje; člani B: 1. PGD Nazarje - 2, 2. PGD Nazarje -1,3- PGD Radmirje - 2. Na razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov najboljšim so se predstavniki Gasilske zveze Zgornjesav- injske doline zahvalili vsem nastopajočim enotam za udeležbo ter pohvalili njihove nastope v tokrat zares težkih pogojih. Pohvale so bili deležni tudi organizatorji tekmovanja, PGD Nazarje v sodelovanju z občinskim poveljstvom, ki so svoje delo opravili v skladu s pravili gasilske službe. Na koncu je predsednik Gasilske zveze Zgornjesavin-jske doline Roman Krajner izkoristil priložnost in čestital pionirjem PGD Pobrežje za osvojen naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije, kar ni v zgodovini naše zveze uspelo še nobeni gasilski enoti. Na ta dosežek in podmladek, ki ga imamo, smo lahko vsi ponosni. Franjo Pukart J zbira m a imummmo css&mr m m Na podoben način kot lani in predlani tudi letos skupaj z vami, spoštovane bralke in bralci, izbiramo zgornjesavlnjsko osebnost leta. To naj bi bila oseba, ki je po vašem mnenju v največji meri zaznamovala letošnje dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Razmislite in glasujte za osebo, ki si po vašem prepričanju zasluži ta laskavi naziv. Tokrat objavljamo drugi kupon (prvi je bil objavljen v posebni predvolilni številki), zadnjega pa bomo objavili v 25. številki, ki bo izšla 8. decembra. V 26. številki, zadnji v letošnjem letu, bomo objavili, kdo je zmagovalec, vmesne rezultate glasovanja pa bomo objavljali sproti. Kupon št. 2 pošljite v zaprti kuverti s pripisom »OSEBNOST LETA« na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje do petka, 20. oktobra 2000. Kupone, ki bodo prispeli kasneje, bomo upoštevali v naslednjem krogu. Med tistimi, ki boste glasovali v prvem krogu, bomo izžrebali tri dobitnike majic, ki jih podarja turistična agencija SVIT iz Mozirja, ob zaključku akcije pa bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali glavno nagrado. Ta naj do prihodnjič ostane skrivnost. IN SE TO: ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali lepe nagrade! urnnrnrnm ommr m mo KUPON št. 2 Glasujem za____________________ (IME IN PRIIMEK) Ime in primek Naslov 50 let planinskih društev Mozirje in Gornji Grad Dostojni nasledniki prednikov Zadnji vikend v septembru in istočasno prvi v oktobru je bila Zgornja Savinjska dolina, kljub obilnim padavinam in turobni megli, planinsko doživeta, saj sta kar dve planinski društvi, mozirsko in gornjegrajsko, praznovali polstoletni jubilej. Mozirjani so se ob tej priliki zahvalili in nagradili prizadevne in zaslužne člane, v Gornjem Gradu pa so praznovanje Abrahama povezali z otvoritvijo novega društvenega prostora. Oboji, tako mozirski kot gornjegrajski nasledniki Franca Kocbeka in ostalih pionirjev savinjskih Grintavcev, so se izkazali za dostojne naslednike. Prav zaradi zgodovine obeh društev, ki korenini v Kocbekovi savinjski podružnici Slovenske planinske organizacije, pa je skoraj sočasno praznovanje več kot zgolj naključna simbolika. Megla in deževne pršice so marsikaterega občudovalca planin odvrnile od sobotnega pohoda na Mozirsko planino - pred kočo so se zbrali najbolj srčni mozirski planinci in ob njih Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije, potem Adi Vidmajer, podpredsednik osrednje organizacije, Kocbekov naslednik Martin Aubreht in številni prijatelji iz sosednjih društev. Franciju Steinerju, mozirskemu predsedniku, ni mogoče oporekati; planinstvo je način razmišljanja in življenja, neskončna ljubezen do božjega stvarstva. Čeprav rana, ki jo je povzročila selitev MDO v Celje, še vedno ni povsem zaceljena. Prav tako tudi ni pozabljena prisvojitev pravnega nasledstva savinjske podružnice, ki po mnenju Steinerjain zgornje-savinjskih planincev pritiče vsem članom meddruštvenega odbora in nikakor zgolj celjskim planincem. Dejstvo je, da so planinci bili in ostajajo najmnožičnejši društveni dejavnik pravilomav vseh krajih, tudi Mozirje ni izjema, zato je njihov prispevek k razvoju bistven - po letu 1984 je v njihovi posesti ponovno koča na Mozirski planini. Veliko ur prostovoljnega dela je bilo potrebno od tistikrat, da lahko danes nudi varno in toplo zavetje slehernemu, ki se nameni po poteh Mozirske planine. Jubilej je seveda tudi lepa priložnost za zahvalo posameznikom, ki so prispevali kamenček več v mozaik mozirskega planinstva - tako še živečim ustanovnim članom, šolam in podjetjem, kakor onim, ki se jim je na predlog matičnega društva Nove prostore PO Gornji Grad sta družno otvorila Nande Rifelj in Matej Zavolovšek (foto: Ciril Sem) oddolžila Planinska zveza Slovenije. Kljub slabemu vremenu, ali pa mogoče ravno zato, je bil na Mozirski planini lep dan in ob še obilnejših padavinah enako tudi naslednji dan v Gornjem Gradu. Tristo domačinov in gostov, razen Andreja Brvarja, ki so zbrano sledili programu. Kotže rečeno, so Gornjegrajci praznovanje polstoletnega jubileja združili s predajo novega društvenega prostora njegovemu namenu. Dosedanji se je moral umakniti gradnji prepotrebnega mostu čez Dreto, pridobitev pa bo služila vsem društvenim potrebam. Bila je to slovesnost sedanje generacije, Franc Kocbek, narodni buditelj in nadvse zaslužen planinec, ki počiva na gornjegrajskem pokopališču, bi naslednikom zagotovo s ponosom in krepko stisnil roko. Seme je pognalo obilen sad - tudi zato ni slučaj, da sta društveni prostor predala v uporabo najstarejši gornjegrajski član planinske organizacije in eden od ustanoviteljev društva Nande Rifelj ter sedanji predsednik Matej Zavolovšek, ki pripada mlajši generaciji. Savinjčan Turobno vreme je nekoliko razredčilo število udeležencev proslave na Mozirski planini (foto: Ciril Sem) Romana Lesjak: Doživetja frizerke na luksuzni ladji Od dneva, ko sem v Lepotnem bazarju prebrala reklamni oglas za delo na luksuznih evropskih in ameriških ladjah, me je spremljala samo ena misel: kako te sanje uresničiti? Preprosto sem vedela in čutila, da je to zame prava odločitev, najtežje pa mi je bilo o tem povedati mojim strankam in domačim. Na moje zadovoljstvo so to nenadno novost vsi nekako pozitivno sprejeli. Pogoj za sprejem na ladjo je bilo znanje angleščine, uspešna predstavitev določenih pričesk in zdravniško spričevalo. Tako me je nemirni duh vrgel v objem neznanemu. Šele danes ugotavljam, kako korajžna sem v resnici bila. Moja pot od doma se pričela 30. avgusta lani z Brnika v London. Prva misel, ki me je prešinila in se v naslednjem trenutku tudi uresničila, je bila: »Odslej ne bo več slišati slovenske besede.« Moram priznati, da mi je že razumevanje dialektov pobiralo energijo. Vztrajnost, ki sem jo imela, lahko pripišem astrološko bikovski trmi, tako da si pesimizma naravnost nisem dovolila. Z londonskega letališča me je taksi odpeljal v Watford, kjer smo vsi »stainerjevci« bivali v času priprav na odhod na ladjo. Stainer je ime angleške družbe, za katero sem delala. Lahko rečem - za London in okolico ena boljših. Na njej so se poleg frizerjev izobraževali vsi ostali poklici za lepotne salone. Frizerje, zbranega s celega sveta, je učil sam kraljičin frizer, po rodu Škot. S svojim nastopom in ekstravaganco nas je vedno znova presenečal. Svoje znanje nam je razdajal neposredno in radodarno. Tako sem svoje znanje še dodatno izpopolnila. Še posebej sem pridobila veliko izkušenj za »put up« frizure ali pričeske za dolge lase »na gor«. Prakticirali smo na lutkah, kakor tudi na živih glavah, ki seveda znajo govoriti. Včasih je bilo prav zabavno. Kakor na frizerskem, sem se morala izobraževati tudi na kozmetičnem področju. Ne samo jaz, tudi vsi ostali so bili ves čas vznemirjeni v pričakovanju ‘transferja’ na ladjo. Kam in kdaj, tega do zadnjega ni nihče vedel. Ob tem se mimogrede zaveš, da o svoji usodi ne odločaš čisto sam. Občutek, ki je lahko zelo dober ali pa ravno obratno. Moja tiha želja, ki se je rodila že mnogo prej, so bila križarjenja po karibskih otokih. V prvem krogu mi niso bila namenjena. Po 14 dneh obiskovanja akademije Stainer sem namreč izvedela: »Ti greš v Dover na ladjo Fred Olsen - The black prince!« Vznemirljivo. Že samo ime Črni princ mi je bilo všeč. Po štirih urah vožnje se je taksi končno ustavil v pristanišču tik pred ladjo. Do tukaj smo se skupaj vozile tri punce. Izstopila sem prva in ostalima, ki sta ves čas iskali cigarete po kupu prtljage, zaželela srečno pot ter mimo morje. Le-to vsem na ladji veliko pomeni. Dovru. Križarjenja so trajala različno dolgo - od tri do 2 5 dni, zame dva meseca in pol. V tem času sem si lahko ogledala številne znamenitosti Danske, Nizozemske, Belgije, Francije, Portugalske, Maroka, Kanarskih otokov, Španije, Sardinije, Korzike, Italije, 'Rinizije, Malte, Grčije in Thrčije. Povsod sem potovala sama ali z naključnimi znanci. Preveč doživetij in različnih občutkov, da bi jih lahko strnila skupaj. Še posebej pa mi je padel v oči kontrast med revnimi in mondenimi predeli sveta. Če me danes vprašate, kam bi šla na dopust, vam z nasmehom odgov- je Slovenija na zemljevidu. Seveda sem imela pobarvano. Vedno znova pa so me na drugi ladji presenečali Američani, ki v povprečju mislijo, da je Slovenija nekje v Rusiji. Te nevednosti jim nekako nisem mogla oprostiti. In tako je čas tekel dalje. Kraji so si sledili, jutro za jutrom drugje. Na odprtem morju so sončni vzhodi, kakor tudi zahodi nekaj najlepšega. Včasih sem šele sredi dneva vprašala, kje smo. Drugič pa se mi niti ni zdelo pomembno. Samo modra barva - zaljubila sem se vanjo za zmeraj. Prenekateri dan ali noč je miren spanec uničilo nemirno morje. Včasih pa je postelja (in ne le postelja) celo noč škripala. Takrat nam je bilo zjutraj, če že ne ponoči, vsem s potniki vred slabo. Temu se reče morska bolezen. Na srečo so mi tablete pomagale. Mimogrede - takrat v salonu iz preventivnih razlogov nismo strigli las. Skoraj vedno, kadar smo bili v pristanišču, sem bila prosta. Takrat sem čas izkoristila za oglede znamenitosti, sončenje na palubi, kakor tudi za intenzivno učenje jezika. Poleg kabine je bil bazen z morsko vodo. Tega sem koristila zvečer po delu ali zgodaj zjutraj. Po napornem delavniku je bila takšna relaksacija zelo potrebna. Sredi novembra sem izvedela, da bo Črni princ tri mesece plul okoli Afrike. Glede na to, da sem del Afrike že videla, sem si želela na Karibe. Zato sem managerja zaprosila za transfer na ameriško ladjo. Na srečo so mi ugodili in me napotili v London na čakanje. Po tednu dni sem izvedela, da imam let za Florido. Dodeljena mi je bila služba na eni največjih luksuznih ameriških ladij Celebrity cruise line-The galaxy. Ladjakotplavajoče mesto. V Miamiju sem morala opraviti še en zdravniški pregled, nato sem noč prespala v hotelu. Na recepciji so mi ponudili par prospektov za domov, češ, če še kdo pride... Naslednji dan sem letela iz Miamija na Karibe v Puerto Rico (San Juan), kjer sem se vkrcala na Galaksijo. Mornarji so bili sami Grki, skoraj vsi gostje pa iz ZDA in Mehike.Vseh skupaj nas je bilo tri tisoč, od tega zaposlenega osebja okrog tisoč članov. In (samo) štirje frizerji. Vsi zaposleni smo se morali veliko učiti glede varnosti - za primer nesreče, sicer pa je vladal nekakšen režim, ki mi po pravici povedano ni najbolj odgovarjal. Križarjenja so bila tedenska, vedno na enaki relaciji: Portoriko, Deviški otoki, Dominikanska republika, Antigena, Martinik, Sveta Lucija, Barbados, Trinidad. To so večno sončni otoki. T\idi pozimi je do 35 stopinj Celzija. Tropsko podnebje, za nas nekoliko prevlažno, mi je sprva zaprlo šapo, nato pa sem se privadila. Očarajo kristalno čista zelena modrina morja, neskončno dolge peščene plaže, palme, bujna vegetacija, ki jo najmanj štirikrat dnevno zalije topel dež, in temnopolti domačini, ki za vsako najmanjšo uslugo že čakajo na dolar ali dva. Tudi tukaj lahko na enem koraku srečaš blišč in bedo, ki ju marsikje razmejuje samo cesta ali kakšen travnik. Na eni strani bajne vile, na drugi napol podrte ute. Po mesecu in pol se mi je zazdelo, da sem doživela več kot dovolj, zagotovo pa več, kot sem pričakovala. Vrnila sem se nazaj v Slovenijo -domov, kjer je najlepše. Galaxy Celebrity Cruises, 300m dolga, 12 nadstropij, 3000 potnikov - od tega 1000 članov posadke Najprej sem si ladjo od zunaj ogledala, jo fotografirala in se s polno natovorjenimi rokami povzpela po stopnicah navzgor. Naproti sem videla prihajati angleško gospodično. Ob stisku rok sem izvedela, da bo ona moja šefica. Nič kaj prijeten občutek. Slišala sem tudi tisti stokrat na dan izrečeni angleški stavek »how are you« - kako si? Na ladji so bili samo angleški potniki. Vkrcanje je bilo vedno v orim, da tudi z nekdaj našo Dalmacijo ni nič narobe. Da se razumemo -v pozitivnem smislu seveda - povsod je lepo, domaje najlepše. Tildi proti Palmi de Mallorci nimam nič, tja si še želim. Tako na Črnem princu kot kasneje na drugi ladji sem bila edina iz Slovenije. Na prvi so bili vsi mornarji razen redkih Norvežanov s filipinskega otočja. Zelo preprosti in prijazni ljudje. Kot dober dan ti rečejo: »I love you!« Vsi so me spraševali, kje Ekipa frizerjev na ladji Galaxy - poleg Romane Lesjak (druga z desne) še dva iz JAR in ena iz Avstralije i»te. Delovni čas: MIKLAVC pon. - pet. 8.00 - 18.00 vsaka P™3 inJtr**iaA°J?°ta Milili; - v mesecu 8.00 - 12.00 Tel. 838-80-90 BREZPLAČNI preventivni pregledi osebnih in ostalih vozil od 15.10. do 10.11.2000 PLAČILO MOŽNO TUDI Z KARTICAMI VISA, KARANTA, MAESTRO, EUROCARD DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel.: 58-32-753 PE ŠEMPETER Petrov trg 7,3311 Šempeter 58-33-135 PE LJUBLJANA: Celovška 492,1210 Ljubljana Faks: 58-33-035 PE VRHOVO: Vrhovo 60,1433 Radeče V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA 21, NAZARJE! Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 15.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure -Pivo 0,5 st. LAŠKO.................................................. 121,90 sit - Pivo 0,5 ploč. LAŠKO............................................. 118,00 sit ■ Pivo 0,5 ploč. NIKŠiČKO.......................................... 103,00 sit - Pivo 0,5 st. Celjski GROF Radler................................. 89,00 sit - Pivo 0,5 ploč. UNION............................................. 119,90 sit ■ Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ........................................................................................ 179,90 sit - Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ................................................................................. 309,90 sit - Vino BIZELJČAN 1/1 belo (zaščiteno)..........................................................................210,00 sit ■ Vino ROSE 1/1 VINAKRAS (zaščiteno)........................................................................... 199,00 sit ■ Vino BELI GROZD 1/1 Vinag...................................................................................155,00 sit -Vino BELI PINOT 1/1 Brda...................................................................................... 250,00 sit - Pomarančni sok 50% 1/1 BRIK...........................................................93,00 sit ■ Jabolčni sok 50% 1/1 BRIK.............................................................87,00 sit ■ Bibita ORANŽ LIGHT 1,51 FRUCTAL....................................................... 89,90 sit ■ Jagodni kašasti sok 0,71VEGAFRUIT.....................................................170,00 sit - Ledeni čaj 1,51 hruška - breskev TEATANIC..............................................129,90 sit ■ Sirup MALINA ■ POMARANČA 1,5 FRUPI..................................................... 399,00 sit ■ Deit MULTIVITAMIN 1,5 I ROGAŠKA....................................................... 89,00 sit - Olje sončnično 5I FLORIOL............................................................. 999,00sit • Olje rastlinsko 1/1 ZVEZDA............................................................. 184,90 sit - TEQUILA BRESKEV 0,71 OLD NICK......................................................... 999,00 sit ■ PINA COLADA 0,71 OLD NICK.............................................................1.099,00 sit - ENCIJAN PRESAD 11..................................................................... 899,00 sit ■ VODKA VIGOR Badel 11.................................................................. 999,00 sit ■ ZELIŠČNI LIKER AMARO Badel 11......................................................... 999,00 sit -VILJAMOVKA PATRIA 0,71 BADEL............................................................1.999,00 sit Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu OKTOBRU oziroma do razprodaje zalog! OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVTDOVHRAM.SI Vozili smo: Volkswagen golf 1.616V Hm, tudi pri Volkswagnu se dogajajo čudeži. Končno je prišel sodoben motor s 16-ventilsko tehniko, ki poskrbi, da golfu ni potrebno zardevati pred konkurenco. Ob prihodu VW karavane nam ga je uspelo na kratko preizkusiti v Velenju. Predstavitev pred Rdečo dvorano je bila prava paša za oči, žal pa jo je malce skazilo muhasto vreme. No, mi smo golfa vozili ravno takrat, ko je začelo deževati. In v takih primerih je ABS res prava stvar! Kaj bi govoril, dejstvo je, da je golf s svojo zunanjo podobo še vedno malce konzervativen. Vendar pa se splača napisati nekaj besed na račun notranjosti. Odlična ergonomija in ustrezna izbira materialov se dopolnjujeta z idilično modro osvetlitvijo merilnikov. Kvaliteta materialov in izdelave notran-josti sega v višji razred, kamor je sicer uvrščen golf. Pred njim morajo zamižati tudi marsikateri konkurenti, ki ga sicer krepko presegajo po dimenzijah in ceni. Seveda je pri golfu poskrbljeno tudi za varnost po vseh veljavnih standardih, ki pač trenutno veljajo. V osnovni opremi - comfortline-dobite osnovo, ki jo z lahkoto nadgradite preko trendline, highline oziroma GTI opreme. Seveda vam potem dogradijo tudi ceno. Za malenkost si lahko pomagate s kakšnim golfom generation, ki pomaga varčevati na račun več opreme. Toda povem vam, da je oprema mogoča v tisočih različicah, zato se je kar težko odločiti. Malce bolj jasna je slika pri izbiri motorjev, ki se pričnejo pri prostornini 1,4 litra in končajo pri 2,3 litra, ko je govora o bencinskih izvedenkah, medtem ko so dizli vsi 1,9-litrski. Nov je dizel s 115 KM in sistemom direktnega vbrizga preko šob, kar zagotavlja brutalen navor 285 Nm pri 1900 vrtljajih. In povsem nov je 1,6-litrski agregat, ki sedaj diha preko 16 ventilov. Moč se mu je povečala le za malenkost, in sicer razvije sedaj 105 KM, navor pa znaša 148 Nm pri 4500 vrtljajih. Pred kakšnimi hondami bo moral zato še naprej zardevati, zato pa se oddolži z nizko porabo in kultiviranim delovanjem. Do 100 km/h pospeši v 10,5 sekunde, kazalec hitrosti se ustavi pri 192 km/ h. Vse to ob normni porabi sedmih litrov na 100 km. In občutek z vožnje? Golfa z manjšim motorjem se ne splača voziti! 105 konjičev pod motornim pokrovom vsekakor ni namenjeno dvigovanju adrenalina v žilah. In prav je tako. Stare “singerice” so namreč tekle približno tako: nežno, brez nepotrebnega napenjanja in brez kazanja pretirane moči. Motor suvereno vleče že iz nižjih vrtljajev in nadaljuje svojo pot do 6500 vrtljajev. Žal ni nikjer občutiti, da ima 16 ventilov, saj mu tudi priganjanje v visoke vrtljaje ne zbudi dirkaške žilice. Ampak za prevoz voznika, potnikov in prtljage je čisto dovolj. Pa še z nizko porabo se oddolži. Igor Pečnik Tekmovanje Off road Slovenija Z džipi po prostranstvih Letos prvič na državni ravni poteka državno prvenstvo v off roadu. Z domačimi besedami bi lahko temu rekli vožnja z džipi izven označenih cestišč, še zdaleč pa to ni vožnja huliganov, ki kmetom z objestno vožnjo uničujejo travnike in gozdove. modelom ameriškega proizvajalca terenskih vozil Tekme z “rjovečimi pošastmi”, kot jim marsikdo reče, so potekale že v preteklosti, vendar so jih prirejali posamezni klubi v lastni organizaciji in s svojimi pravili. V letošnjem letu se je organizacija povzpela na državno raven, sprejeta so bila evropska pravila in postavljeni temelji, na katerih sloni celotna organizacija. Na tekmah za državno prvenstvo sodeluje okoli 58 posadk. V vsaki sta dva člana, saj je v vsakem džipu poleg voznika tudi sovoznik, ki z nasveti pomaga pri premagovanju ovir. Med njimi ima dva predstavnika tudi Mozirje. V prvem džipu znamke jeep CJ5 renegade, letnik I960, sedita Janez Marolt in lika Kramer, vdrugem, znamke jeep wrangler, letnik 1998, pa sta Andrej Peciga in Stanko Filčič. Oba jeepa sta “obuta" v pnevmatike BF goodrich. Da gre za dve odlični posadki, pričajo uvrstitve z dosedanjih štirih tekem, ki so bile v Batajnovi, Ljubljani, Moravčah in v Mariboru. Prva posadka ima doslej eno šesto in tri druga mesta, druga pa eno četrto in dve tretji mesti. Vsaka tekma je sestavljena iz dveh preizkušenj. V prvi se tekmovalci med sabo pomerijo v spretnostni vožnji skozi ovire in med postavljenimi količki, druga preizkušnja pa je hitrostna. Prav posebno preizkušnjo sta v dnevih med 28. avgustom in 5. septembrom preživela Andrej in Stanko. Z wrangler-jem sta se podala na pot od Chamonixa do Monaka, po poteh prve in druge svetovne vojne. Šlo je za orientacijski rally z imenom Alpe 2000. Udeležilo se ga je devet posadk, vsak dan pa je odpravo vodila druga. S pomočjo kompasa in urnika poti so se podali po prostranstvih, po katerih se človek še nikoli ni vozil z osebnim avtomobilom. Kot poudarja Andrej, je bila preizkušnja zanimiva in poučna, s Stankom pa sta celo dosegla skupno drugo mesto, kar je dobra popotnica za naprej. Janez Marolt in lika Kramer premagujeta ovire s preverjenim veteranom... Piše: Aleksander Videčnik Vemo, kako pomembna je knjiga za splošno in šolsko izobraževanje ljudstva. Ne bomo ponavljali, kako si je Slomšek prizadeval za izdajanje in tiskanje slovenskih knjig, pa dolgo ni uspel, saj je tedanja oblast v Avstriji posvečala germanizaciji preveč pozornosti. K sreči naši razumniki tistega časa niso vigli puške v koruzo! Prizadevali so si naprej in končno dosegli privolitev za ustanovitev Družbe svetega Mohorja v Celovcu. Pisalo se je leto 1862. Ustanovitelji družbe so dobro vedeli, da brez lastne tiskarne ne bodo uspeli zagotoviti dovolj knjig za slovensko prebivalstvo na Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Zato so od vsega začetka skrbeli za kar se je le dalo sodobno tiskarno znotraj družbe. Lastna tiskarna je seveda pomenila poleg rednega tiskanja Nekoč tako pomembna dejavnost domačih zdravilcev je žal skoraj povsem pozabljena, zato je prav, da z našimi sestavki nekoliko obudimo spomin na čase, ko je lahko bolnemu pomagal le domači zdravilec. Vsekakor je treba ob tem poudariti, da so bili ljudje, ki so se z zdravilstvom ukvarjali na tej ravni, predvsem sosedi in so smatrali tako pomoč kot med-sosesko dejanje. Zato je nekoč veljalo pravilo, da se “za zdravje ne plačuje.” Seveda so zdravilci radi sprejemali nagrado v živilih, dolgo pa je veljalo že omenjeno pravilo. Doslej smo izbirali le enostavne zdravilske nasvete, ki so v glavnem zajemali rabo raznih zelišč in drugih domačih snovi. Tokrat pa želimo opisati še recepture, ki so bile bolj zahtevne in veliko bolj zamotane. Očitno je, da so take nasvete pisci, katerih zapise tu tolmačimo, povzeli iz tujih knjig. To lahko sklepamo iz sestave zdravilnega sredstva in pred- Ko je šlo za slovensko knjigo neodvisnost od raznih tiskarjev, ki morda niso bili naklonjeni slovenskim knjigam. Če danes pogledamo seznam knjig, ki jih je Mohorjeva družba v času svojega obstoja, posebno pa še pred drugo svetovno vojno, izdala in tiskala, se začudimo, kako so vse to zmogli s tedanjimi tehničnimi sredstvi. Naš namen seveda ni pisati le o Mohorjevi družbi, saj smo o njej že večkrat pisali. V Ljubljani so nekako v istem obdobju rodoljubi Bleiweissovega kroga želeli ustanoviti knjižno založbo, pa so jim oblasti to namero na vse načine preprečevale. Seveda je treba upoštevati, da je v državi vladal absolutizem, ki nikakor ni dajal možnosti, da bi narodi znotraj Avstrije politično in kulturno zaživeli. Poleg tega pa v Ljubljani ni bilo tolike vneme za uresničenje založbe in morda tudi tiskarne. Temu je kriv morda romantični ilirizem, ki je tedaj prevejal naše naprednjake, pa tudi narodno vodstvo je bilo bolj konzervativno kot denimo tisto na Koroškem in Štajerskem. Kar spomnimo se besed Josipa Vošnjaka, kije vSpominih zapisal tudi pripombo, da je v Ljubljani srečeval v glavnem »kavarniške patriote«. Seveda je mladi narodni bu- O domačem vsem iz tehtanja sestavnih delov tega pripomočka. Srečujemo utežne mere v “lotih”, dočim so izključno domači nasveti vedno ponazorjeni v “pesti” ali “ščepcu” ali “konici noža” in podobno. Tudi izrazi, ki so uporabljeni za naziv bolezni, so marsikdaj neznanka. Zapišimo torej primere zdravil za: Suho fergift V polč naberi mravlje, da bodo zlezle vanj, namaži posodo z medom. To vsebino strosi v stekleno posodo in prelij z laškim oljem. Nekaj časa pusti stati in potem ožmi tekočino skozi gosto krpo in s tem maži boleča mesta. Nato ta mesta obloži z replajevim listjem. Za težek porod Na vinu pripravi izcedek iz jeter in žolča od vola, to se pripravi pred porodom, saj je treba tekočino v krušni peči po peki kruha izpariti, da ostane prah. Tega je potem treba v čaju zaužiti. To sredstvo odlično pomaga. ditelj vse predobro poznal stanje na Štajerskem, kjer je potujčevanje že ogrožalo narodno bit. In ob tem ne gre prezreti, da je dokončno privedla pobuda iz Maribora, tudi gmotna, do ustanovitve Matice slovenske v Ljubljani. Seveda pa je tudi osebno zavzemanje Frana Levstika in F. Ceg-nerja iz Trsta dodalo svoje. Založba je že leta 1864 izdala delo Janeza Trdine Zgodovina slovenskega naroda. Pozneje so izdajali kot redno letno publikacijo Narodni koledar, pa seveda vrsto drugih slovenskih del. Neodločno vodstvo ni doseglo tega, da bi snovali lastno tiskarno. Za založbo je sicer veliko tiskal Blaznik, toda posebno štajerski del članov upravnega odbora je nenehno opozarjal na nujnost ustanovitve lastne tiskarne. Čeprav je tehnično vodstvo Mohorjeve tiskarne iz Celovca nudilo vso podporo in pomoč, tiskarna te založbe nikoli ni zaživela. Tudi v naših krajih je imela Matica slovenska verigo poverjenikov, ki so zbirali člane za to slovensko založbo. Podatki niso datirani, vendar domnevamo, da so izpred prve svetovne vojne. Tako so v dekaniji Gornji Grad zbirali člane: Josip Bičman, upravnik; Franc Ermenc, župnik v Lučah; Anton zdrauilsfDU Za odpravo podplutb Uporabi ausenbloter in lim, oboje namoči v vinu in dodaj kis. Vse to skuhaj in naredi obliže (obkladke). Opomba: Izraz ausenbloter je neznanka, dočim gre pri limu za belo omelo. Za trudno kri Na tešče uživaj kislo mleko. Opomba: verjetno je tu mišljena utrujenost telesa. Za zvin Zmešaj šnitlah ali vratič z medom in naredi mazilo za boleče mesto. Bolezen glave - vročinski pojavi Devinova voda omili bolečine v glavi. Makovo seme polij z vinom, pusti stati, nato izcedi in tekočino pij. Bolezen glave od mrzle fajh-tikosti Uporabi kordobenedikto in Fišer, kaplan v Solčavi; Jožef Florjančič, dekan v Gornjem Gradu; Kristijan Grmel, posestnik v Solčavi; Ivan Hren, posestnik v Gornjem Gradu; France Jerše, uradnik v Gornjem Gradu; Konstantin Kramar, posestnik v Solčavi; Jože Kranjec, posestnik v Gornjem Gradu; Ivan Krenner, župnik pri sv. Frančišku; Josip Kruleč, posestnik v Gornjem Gradu; Albin Poretič iz Gornjega Grada; Anton Pustoslemšek, učitelj v Lučah; Anton Strnad, kmet pri Novi Štifti; Matija Strnad, župnik na Ljubnem; J. Tratnik, kmet pri Novi Štifti. V mozirskem predelu pa so delali tile poverjeniki: Jožef Lipold; Anton Goričar, posestnik in poštar; Anton Jeraj, posestnik na Rečici; Romuald Jereb, frančiškan v Nazaretu; Atana-zij Krajnik, frančiškan v Nazaretu; in Feliks Pirc, učitelj na Rečici. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so si za širjenje slovenske knjige prizadevali narodnjaki iz vseh sredin, saj je tedaj še veljalo slovenstvo pred politiko. Vse to smo lahko napisali po zaslugi gospe dr. Marijane Goričar, ki hrani listine svojega starega očeta Antona Goričarja, posredoval pa nam jih je Matija Blagojevič, obema lepa hvala! nagelčke v čaju in jedeh. Pomaga tudi trava naše gospe v jedeh ali kot čaj. Bolezen od hude fajhtikosti in zaprtje Sok aškerce uživaj, vleče fajhtikost iz glave. Uživaj trikrat na dan erenprajzovo vodo. 1\idi fenekel prežene omotico. Cubeben je dober za omotico. Polaj deni kot obkladek na glavo, je tudi dobro. Toliko za primer vsebine starih zapisov. Seveda smo se potrudili “posloveniti”, kolikor se je le dalo. Za nekatere izraze pa še ni zanesljivega pojasnila. Očitno so za nekatera zelišča uporabljali narečne izraze, saj drugih niso poznali. Uidi za bolezni so navedeni neznani izrazi. Če kdo od bralcev lahko pomaga te izraze razvozlati, bomo hvaležni. Dragim bralcem sporočamo, da nekoliko potrpijo pri objavi slik, saj se jih je kar precej nabralo. Poskrbeli bomo, da bodo vse objavljene. Zahvaljujemo se za tako plodno sodelovanje. Benediktinski urbar Nadaljujemo s podatki za urad Savina. Ničla am chribe, Otto Im Sawstal, Perutsch Im pharm, Conrad delopust In wenten, Martin In wenten, Janes Scrilowgy - Zanimivo, teh podatkov Orožen ni dopolnil s pojasnili, za katere kmetije gre. Chunrad Im Tyssowecz, tu pa je Orožen že pojasnil, da gre za kmetijo v Tisah (Tir), VIrich in der Gesemicz, po Orožnovem kmetija Jezernik (Tir), Weydel an der leyten, Orožen tolmači - kmetija Drča (Mrzli Vrh), Ničla mulner am Modrost, Jacob Rosanez in der Eben, po Orožnovem -Volovlek, Janssek mulner am lam, Ničla wositezsch, Orožem meni da gre za kmetijo Božič, Herman grubelnik, Orožen tolmači - Jordan, Martin Im Tewfenpach, po Orožnovem - Globočnik, Michel pod lessem, Orožen tolmači - Podlesnik, Marko Kych Im Sattl, Orožen meni, da gre za kmetijo Kij v Sedlu, Jacob Schuster Im Grosnek, Orožen tolmači - kmetija Kadunc, Michel Ruprecht Im Grosnek, po Orožnovem - kmetija Tostovršnik. Šola - okno n snel Že od nekdaj so naši rojaki, če je le šlo, radi pošiljali svoje otroke v šole. Veliko se jih je šolalo na raznih kmetijskih šolah in so potem prevzeli gospodarjenje na domačem posestvu. To dejstvo je opazno pri razvoju našega kmetijstva po kmečki odvezi, posebej pa še na koncu 19. stoletja. Seveda so številni visoko učeni rojaki iskali zaposlitve po svetu, saj je v domačih krajih ni bilo. Toda nekaj skupnega pa imajo njihove korenine - vsi so se radi vračali, če je bilo mogoče, spet vsaj občasno domov. Če se ukvarjamo z raziskovanjem naših krajev in ljudi v njih, srečujemo pogosto primere, ki človeka presenečajo. In prav to je posledica izobrazbe, ki je prodirala globoko med prebivalstvo ob Savinji in Dreti. Predniki so odkrili šole, za katere marsikdo sploh ni vedel. To nam dokazuje tudi primer Antona Goričarja iz Mozirja. Že smo omenili gospo dr. Goričar, ki hrani marsikaj zanimivega iz tistih davnih časov, ko so naši ljudje iskali znanje v slovenskih, pa tudi tujih mestih. Če preberemo danes šolski izkaz Antona Goričarja iz leta 1859, potem ugotavljamo, da so starši bolj premožnih otrok resnično dobro poskrbeli za njihovo izobrazbo. Pred nami je torej listina velikega formata in nosi naslov »izkaz« privatne učno-vzgojne šole za trgovsko stroko. Tako šolo je v Ljubljani vodil in bil tudi nje lastnik Ferdinand Mahr. Iz navedb učnih predmetov povzamemo tele: veronauk, lepopisje (kaligrafija), trgovska znanost, trgovsko računstvo, enostavno knjigovodstvo, dvo- Pred davnim Vemo, da so evropske države, ki so se borile proti osvajalni strasti Napoleona, nesrečneža izgnale na otok svete Helene. Tam je bil varno shranjen, so pripovedovali. Toda v Franciji je imel »cesar« veliko pristašev, ki so verjeli, da so njegova osvajanja prinesla državi in narodu ugled moči. Tako se je skupina oboževalcev odločila, da bo Napoleona rešila z otoka s podmornico. Baje je te nakane preprečila nenadna smrt legendarnega vojskovodje. Takole so o tem poročali v Ilustriranem glasniku leta 1915. »Znamenito je, da je za Napoleonovo reševanje bil namenjen podvodni čoln, ki se smatra splošno za pridobitev sedanje dobe. Knjiga, ki je izšla na Dunaju, nam o tem pripoveduje na temelju pripovedi nekega častnika. Gre za lorda E., ki je bil poseben častilec cesarja in je vodil vse priprave za njegovo rešitev. Predlagal je svojim somišljenikom, da bi Napoleona rešili jno italijansko knjigovodstvo, trgovska zgodovina in geografija, trgovsko ponašanje, blagoznanstvo, trgovsko pravo, carinsko in monopolno pravo, menično pravo, nemški jezik, italijanski jezik in risanje. Vse te predmete so ocenjevali, poleg tega pa še ustrezno obnašanje, pozornost in pridnost. Kot kaže, je na tej šoli pridobljeno znanje Antonu Goričarju dobro služilo, saj je bil uspešen gospodarstvenik in vsestranski pobudnik kulturnega in gospodarskega napredka v Mozirju. so zapisali... ali pod morjem ali pa po zračni poti, saj je pot po morju bila nemogoča zaradi budnih paznikov. Čoln bi torej plul več čevljev pod morsko gladino in bi imel prostora za osem ljudi. Tak čoln je tedaj že izdeloval spreten mehanik v Ameriki, ki se tudi sicer razume na gradnjo ladij- Model takega čolna so že dobili v London in ga tam preizkusili - stroji delujejo točno! Napoleonovi prijatelji so v naprej izključili zračno pot, ki je bila tiste čase še dokaj nevarna in se torej odločili za rešitev pod morjem... Kam je prišel podvodni čoln, ki je najverjetneje izum Fultona, ni znano. Dejstvo je, da je na hitro izginil neznano kam. Vemo, da se je veliki izumitelj poslej posvetil le gradnji parobrodov in to v Ameriki.« Kot vse kaže, so se za rešitev Napoleona združili zelo premožni ljudje, saj podvig, ki so ga načrtovali, nikakor ni mogel biti poceni. 3«čemo «tare fotografije Skupina nazarskih romarjev na poti k svetemu Križu. Slika je bila posneta leta 1938, na njej pa so Martin Žunter z ženo, Marija Remic, pater Komeli, Maks Hlačun in Ivan Remic. Sliko nam je poslala Fanika Žunter s Prihove. Jesenska prehrana krav V času, ko nam zaradi suše ali drugih vzrokov primanjkuje doma pridelane voluminozne krme, je načrtovanje prehrane krav na kmetiji zahtevno delo. Strokovno podprti postopki krmljenja so ob tem še bolj potrebni kot ob normalni letini. Ne glede na količino pridelane krme ostajajo potrebe krav po hranilnih snoveh vedno enake. Če te potrebe v manjšem deležu pokrivamo z doma pridelano krmo, bomo morali dokupiti večje količine krmil za dopolnilno krmljenje. Samo pravilno izravnan obrok, prilagojen mlečnosti krav, omogoča gospodarsko izkoriščan-je doma pridelanih in dokupljenih hranilnih snovi. Prehrana krav v jesenskem obdobju mora biti skrbno načrtovana. Upoštevati je potrebno, da je kakovost jesenske trave praviloma slabša kot pomladi in poleti. Travniki in pašniki so jeseni lepo zeleni, vendar pa je na njih zelo malo mase - suhe snovi. Živali se ne najedo dovolj, v obroku je tudi premalo strukturne vlaknine. Potrebno je dovolj zgodaj začeti vključevati v obrok silaže ali večje količine sena kot poleti. Tako bo prehod na zimsko krmo postopen, živali pa zaradi prehodnega obdobja ne bodo imele težav. Nekaj splošnih pravil o jesenski prehrani krav molznic: 1. Izračun krmnih obrokov mora biti natančen. Posebno moramo biti pozorni na strukturnost surovih vlaknin, na oskrbo z energijo, škrobom, sladkorjem in količino beljakovin v tankem črevesu. Osnovnemu obroku mora biti prilagojena krmna mešanica in mineralno krmilo. 2. Omejitve, ki so značilne za določena krmila (npr: vsebnost nitratov), je potrebno nujno spoštovati. Posebno so občutljive visoko proizvodne krave in krave, ki so blizu telitve. 3. Zaradi znanih omejitev jesenska krma ne sme biti edina osnovna krma v obroku, ampak le v kombinaciji z ostalo voluminozno krmo. V takih primerih je zelo primerna koruzna silaža ali pa močno ovenela travna silaža. 4. Seno prvega odkosa ali kvalitetna slama sta v jesenskem krmnem obroku zelo zaželena. S tem dosežemo, da suha snov obroka ni pod 25 do 30%. Večja količina slame ali slabega sena preveč znižuje energetsko vrednost obroka. Sicer pa velja pravilo, da mora biti obrok v prvi vrsti PREŽVEKOVALCU PRIMEREN. 5. Jeseni je potrebno paziti, da so živali zadovoljivo oskrbljene z makro in mikro minerali ter vitamini. Čestokrat vsebuje tipično jesenska krma veliko kalcija in zelo malo natrija. 6. Jesenska krma mora biti absolutno sveža in ne skladiščena na zalogo. 7. Paša krmnih dosevkov je z električno ograjo možna, če le to dovoljujejo talne razmere (čista krma). Biti pa mora površinsko omejena. 8. Jesensko vreme in gnojenje z dušikom lahko vplivata na zelo veliko vsebnost nitratov v krmi, posebno pri križnicah. Količina nitratov v krmi ne sme presegati 10 do 15g na 100 kg žive teže goveda. Križnice naj v osnovnem obroku ne predstavljajo več kot 1/3 suhe snovi. 9. Da se izravnajo veliki beljakovinski presežki v jesenski osnovni krmi, je potrebno živalim dokrmljevati izravnalno močno krmo, ki vsebuje veliko energije in malo beljakovin. 10. Jesenski zeleni krmi sledi zimska krma -silaža. Pomembno je, da pričnemo s krmljenjem silaže že jeseni ob zeleni krmi in tako ustvarimo neopazen prehod na zimsko obdobje. 11. Vsebnost pepela v suhi snovi nad 150 g že kaže na zamazano krmo. Takoj je potrebna določena omejitev pri krmljenju. Ta problem je posebno prisoten pri križnicah. Pomembna je višina košnje. 12. Jesenska zmrzal znižuje krmno vrednost rastlin. Obstojajo naslednje omejitve na občutljivost zmrzali: - zelena koruza (pitnik) do - 1°C, - leguminoze (detelje, lucerna,...) - 3°C, - križnice (krmni ohrovt, krmna ogrščica, krmna repica,..) - 5°C, -angeliter-8°C. Zmrznjena krma se ne daje živalim. Marija Mikek KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Evropske pešpoti in popotništvo Popotništvo je zadnja leta kar malo šlo v pozabo. Kakšna je definicija popotništva? To je hoja na dolge razdalje, kjer naenkrat prehodiš cele pokrajine ali celo države. Sploh ni pomembno, ali je pokrajina gorata ali ravna, ali so sami gozdovi ali je gosto naseljena. Med potjo od blizu spoznavaš deželo, njene prebivalce in njihove navade. Popotnik je lahko vsakdo, poti niso zahtevne in so dobro označene. V pomoč popotnikom je po Evropi nastala mreža pešpoti s skupnim im- enom evropske pešpoti. Slovenijo prečkata kar dve. E-6 poteka v smeri od severa proti jugu, od Drave do Jadrana. E-7 gre v smeri od zahoda proti vzhodu, od Soče do Sotle. Poti so spelj ane skozi najlepše dele Slovenije in ob njih lahko opazuješ naravne in kulturne zanimivosti. Za obe poti sta izdani tudi drobni knjižici, vodnika. Morda ne veste, da E-6 prečka tudi Zgornjo Savinjsko dolino. K nam prihaja s Koroške mimo doma na Slemenu in se spusti v Zavodnje. Preko Sv. Florjana pride v Lepo njivo in prečka Savinjo pri Mozirju. Nato se vzpne na Dobrovlje, mimo JegovnikanaČretoin naprej proti Šent-joškemu vrhu. Na Lipi zapusti naše kraje in se po južnih pobočjih spusti do Motnika. Zadnja leta sta bili obe evropski pešpoti kar pozabljeni. Zaradi sprememb v gozdarstvu komisija za evropske pešpoti ni imela več denarja za obnavljanje označb in mar-kacij, ki so ga dotlej prispevala gozdna gospodarstva. V letošnjem letu se pripravlja dogovor med turistično zvezo, planinsko zvezo in zavodom za gozdove za ponovno oživitev dejavnosti. Zavod za gozdove je tudi prevzel pobudo za obnovo označb na obeh poteh. Tako so že pomladi gozdarji obnovili markacije in kažipote ter očistili poti, kjer jih je zaraslo grmovje. Sedaj pripravljene čakajo na vas, nove popotnike. Vzemite si čas in si našo deželo oglejte z drugačne perspektive, kot je tista skozi okno drvečega avtomobila. Opazili in spoznali boste marsikaj, česar do sedaj niste imeli možnosti opaziti. Če pešačiš, se med teboj in pokrajino stkejo nevidne, ampak tesne vezi. Srečanja z domačini so nepozabna, lažje lahko vidiš njihovo težko življenje in bitko za preživetje na skromnih kmetijah. Slovenija je polna naravnih znamenitosti, slapov, lepih potokov in rek, zanimivih skalnih oblik, podzemnih jam, temnih gozdov, tihih izvirov. Srečanja z divjimi živalmi so lahko napeta bolj od vsake kriminalke. Morda bi kazalo na pot povabiti tudi mladino, ki jo tehnika in razvoj vedno bolj zapirata med štiri stene, za ekran računalnika ali televizije. Kakšen športni dan po evropski pešpoti bi bil zanimiv. Pozabljamo doživljati naravo, ki je vsak dan drugačna, prijazna v sončnih dneh in turobna v neskončnih sivih deževnih popoldnevih. Upam, da vas bom kdaj imel priliko srečati na evropskih pešpoteh! Zeleni Franček VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO KRAJNC RAJKO Lesarska c. 31, 3331 Nazarje 'tel.: 03/583 40 91 GSM: 041/797 360 6PREJEMEMO NAROČILA ZA «SUHE IN SVEŽE ARANŽMAJE ZA L NOVEMBER Za ureditev grobov (in gredic) imamo na voljo raznobarvne mačehe, lončne in rezane krizanteme, trajnice, zemljo, sveče... _______ ZAVOD ZA GOZDOVE . SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZABJE Zagotovo ste že slišali za polhar-jenje, to je lov na polhe. Najbolj znano je polharjenje na Notranjskem in Dolenjskem, manj znano je v Zadrečki dolini. Daje bil lov na polhe pred stoletji v naših krajih pomemben vir hrane, kožuhovine in zdravil, je razvidno iz urbarja gornjegrajske gosposke. V njem je med drugim določena tudi desetina vpolhih. Najpogosteje so polhe lovili v gozdovih Krašice, pa tudi na vzhodnih pobočjih Menine. Najbolj znani polharji so bili iz Koka-rij, Pustega Polja in Spodnjih Kraš. Polhe so lovili tudi v Šmartnem in Bočni. Še po drugi svetovni vojni je bil lov na polhe v omenjenih krajih zelo razširjen. Polhov je bilo veliko. Ob dobrih letinah se je dalo s prodajo polšjih kožic zaslužiti tudi kakšen dinar. Ustrojene polhove kožice so se uporabljale za izdelavo znanih pokrival - polhovk. Po ustnem izročilu pa tudi za ženske jakne. Za izdelavo ene polhovke so porabili približno trideset kožic. Za izdelavo jakne pa več kot sedemsto. Okusno meso je končalo v želodcih polharjev. Polhe so pripravljali na različne načine. Najpogosteje pa so jih pekli, saj je bilo to najbolj enostavno, meso pa zelo okusno. Polhovo mast so uporabljali kot zdravilo. Najpogosteje so jo uporabljali za mazanje ozeblin in zdravljenje različnih kožnih bolezni. Polhovo mast so uživali ljudje, ki so imeli težave s prebavo. Uporabljali so jo tudi za zdravljenje živine. Polharjenje v Zadrečki dolini Način lovljenja polhov v Zadrečki dolini se zelo razlikuje od tistega na Dolenjskem in Notranjskem. Dolenjci in Notranjci lovijo polhe v pasti, ki jih obesijo na drevje. Pri nas lovimo polhe pretežno na polšinah, manj pa v drevesnih duplih. Zato so pasti, ki jih uporabljamo pri nas, izdelane tako, da jih je mogoče uporabiti na zemlji, kjer se nahajajo polšine. Pasti delujejo na principu obtežitve. Za obtežitev uporabimo primerno velik kamen. Ta služi temu, da ulovljenega polha v trenutku pokonča. Zanimiva je tudi uporaba zvoncev, ki javijo, kdaj se polh ulovi. Zvonec pritrdimo na daljšo prožno palico, ki ji rečemo “štar-la”. Ko se past sproži, se sproži tudi “štarla”, na kateri je privezan zvonec. Zvonjenje opozori polharja, da se je polh ulovil. Običajno se lovi na več polšinah hkrati in zvonjenje v mirni noči je polhar-jeva najljubša pesem. Daje vzdušje še lepše, si polharji zakurimo manjši ogenj, ki nam daje prijetno toploto in svetlobo. Če polhar lovi sam, pravimo, da je ogenj dober “vesnik”. Drug način lova, ko polhe bezamo iz drevesnih dupel, je manj pogost, ker je v gozdu vse manj dreves z dupli. Za takšen način lova so uporabljali daljšo upogljivo palico, s katero so drezali v duplo. Razdraženi polhi so skušali pobegniti na prostost, kjer pa jih je polhar pričakal in ulovil. Po letu I960 je začelo število polhov upadati, s tem pa tudi polharjev. Vseh razlogov za upadanje števila polhov ne poznam. Mis- LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI ODDA V NAJEM BIFE Z VRTOM Informacije na telefonu: 041 652 497 ali 041 424 171 lim pa, da je glavni razlog za upadanje spremenjeno okolje. V gospodarskem gozdu je vse manj starih dreves z dupli in velikimi krošnjami, ki so obilno semenile. Tudi ceste, ki so omogočile enostaven in hiter dostop do najbolj oddaljenih polšin, so prispevale svoje. Mnogi polharji so neodgovorno plenili polšine do zadnjega repa. Pomanjkanje hrane (bukov žir), bivališč (votlih dreves) in pretiran lov so opravili svoje. Ohranile so se le najmočnejše polšine in pa tiste, ki so v predelih, kjer je še dovolj hrane ali za katere sodobni polharji ne vedo. Moj oče mi je pred desetletji pokazal preko sto polšin na območju, ki sem ga na začetku opisal. Od teh je sedaj naseljenih slaba polovica. Pa še v teh je malo polhov. Da bi lahko uspešno prebil zimo, si mora polh jeseni nabrati zalogo tolšče. Pri hranjenju pa mora imeti mir. Zlasti velja to za mladiče drugega legla, ki se skotijo v drugi polovici avgusta. Zato bi na tem mestu pozval vse, ki se ukvarjajo s polharjenjem, da ne začnejo loviti polhov pred dnem, ki ga določa zakon, to je pred 25. septembrom. Če se boste tega držali, bo število ulovljenih polhov morda res nekoliko manjše, zato pa bodo živali lepo rejene. S takšnim načinom lova boste pustili v polšini vsaj nekaj krepkih polhov, ki bodo v naslednjem letu poskrbeli za nov zarod in s tem tudi za vaše veselje, ki ga boste imeli pri lovu na polhe. Pa še na nekaj bi rad opozoril. Nekateri, ne vsi, se v gozdu obnašajo, kot da so na veselici. Res je loviti polhe veselje, vendar je gozd življenjski prostor številnih živali, ki jih glasno vpitje vznemirja. Dandanes polharjenje ni nuja, je le tradicija, zato poskrbimo, da se s polhi ne bo zgodilo enako, kot se je s številnimi drugimi vrstami, ki so zaradi pretiranega izkoriščanja in uničenega okolja izumrle. Prispevajmo svoj delež k ohranitvi narave in pokažimo, da nam ni vseeno, kaj bo ostalo za nami. Alojz Vrtačnik Ii/m p Pneumatic IWU center NAZARJE. GOVORI SE, DA BO ZIMA 3000 NEKAJ POSEBNEGA, SEVEDA S PRAVIMI PNEVMATIKAMI NA VAŠEM AVTOMOBILU GOODYEAR Plačate lahko s plačilnimi karticami MAESTRO (BA), ACTIVA, MAGNA IN EUROCARD ali izkoristite 5% gotovinski popust. NA ŠPORTNEM DNEVU V torek, 12. septembra, smo imeli prvi športni dan. Z razredom smo šli na izlet na Savinjski vrh. Bilo je zelo lepo. Šli smo po strmi, ozki poti. Na vrhu smo zagledali hišo mojih sošolk. Bila je zelo velika, poleg je bil hlev. V hlevu je bil velik kup sena. Valjali smo se po senu in hodili po koruzi. Imela sem se zelo lepo. Ko smo popili in pojedli, smo šli nazaj v šolo. Ob robu sta stali sošolki Mateja in Bernarda in nam mahali v slovo. Preživela sem lep jesenski dan. Sara Kralj, OŠ Ljubno ob Savinji JESENSKI ŠPORTNI DAN Z razredom smo se odločili, da se povzpnemo na Savinjski vrh. Tja, kjer živiva s sestro Bernardo. Naporna pot se je začela pri Sari v Trbižu. Hodili smo po strmi gozdni poti, ki je vodila do nas. Bil je vroč dan, toda bilo je lepo, saj smo hodili po senci. Vse je bilo tako tiho, mirno in dišalo je po jeseni. Utrujeni smo se vzpenjali po strmi poti. Bil je lep razgled na Trbiž in na Trbiški graben. Ustavili smo se, ko se je začela bolj strma pot. No, končno smo prispeli. Z Bernardo sva postregli z malico, pijačo in sladkarijami. Ko smo malo pojedli, se je začela igra. Nekateri so igrali košarko, drugi so skakali po senu in koruzi, večina pa jih je počivala. Jaz sem se zabavala in mislim, da so se moji sošolci imeli lepo. Mateja Jeraj, 3-a OŠ Ljubno ob Savinji Pohod na Savinjski vrh, Mateja Jeraj, 3.a OŠ Ljubno ob Savinji ŠOLA NEKOČ V šoli smo se pogovarjali o šoli nekoč in dobili smo anketni list. Morali smo povprašati nekoga od starejših ljudi, kako je bilo, ko so oni obiskovali šolo. Odločila sem se, da obiščem soseda, Franca Pustoslemška, ki je star 63 let. Povedal mi je marsikaj zanimivega, čeprav je že veliko pozabil. Šolo je obiskoval na Ljubnem in sicer samo dvakrat na teden. Ostale dni pa je moral pomagati doma. Pasel je krave, ovce in konja, nosil drva v kuhinjo in skrbel za druga lažja opravila. Šolo je začel obiskovati po drugi svetovni vojni, od leta 1945 do 1953- Pouk je trajal štiri ure. Bilo je več razredov skupaj. Za učenje so prve tri razrede rabili samo tablico, kredo ali kamenček. Ker so šolo obnavljali, so imeli pouk pri Podpečanu na Forštu. Ravnatelj takratne šole pa je bil gospod Božo Drofelnik. Njegova žena pa je bila učiteljica. Učila je tudi mene, mi je pripovedoval Franc. Povedal je, da je bila kar v redu učiteljica, čeprav so bili včasih tudi tepeni, seveda tisti, ki so v šoli nagajali, večinoma fantje, ker so nagajali dekletom. Če so med poukom klepetali, jih je tovarišica poslala stat v kot. Franc se je spomnil, da je bil med najboljšimi pri teku in glasbi. Ušpičil pa je tudi marsikatero vragolijo, ki pa je ni izdal, samo malo se je nasmejal. Anketni listek sva kar hitro preletela. Izvedela sem veliko zanimivega. Dodal je še, da smo lahko sedaj srečni, ker imamo boljše možnosti za šolanje, pa še kombi nas vozi. Res lepo v primerjavi s časi po vojni. Francu sem se lepo zahvalila za sodelovanje in odšla. Matejajeraj, 3. a razred, OŠ Ljubno ob Savinji Pohod na Savinjski vrh, Jure Podkrižnik, 3.a OŠ Ljubno ob Savinji Sledeča besedila so nastala v okviru literamo-novinarskega krožka na OŠ Nazarje. NARAVOSLOVNI TABOR V KRANJSKI GORI Čas od 11. do 15. septembra je 59 učencev šestega in sedmega razreda OŠ Nazarje preživelo v Kranjski gori. Nastanjeni so bili v domu CŠOD. Program dela je bil namenjen predvsem naravoslovnim in športnim vsebinam. Dan smo pričeli z jutranjim razgibavanjem in pospravljanjem sob, ki so bile vsak dan ocenjene. Po zajtrku je sledilo vzgojno-izobraževalno delo. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine. Delo je potekalo predvsem v naravi. Program so izvajali učitelji zaposleni v domu. Pogovarjali smo se o Triglavskem narodnem parku, nevarnostih narave, delu gorske reševalne službe, prehrani in ekološko osveščenem potrošniku. Spoznavali smo življenje v vodi, se učili orientacije in vozlov ter postavljanja tabornega ognja. Pri športnih aktivnostih smo porabili precej energije. V najlepšem spominu sta nam ostala izlet s kolesom v Planico pod Poncami in pohod na veliki Mavrinc. Navdušili smo se nad lokostrelstvom, plezanjem v naravni steni in hojo po melišču. Kranjsko Goro smo prehodili po dolgem in počez in med drugim videli tudi znamenito smučarsko progo za pokal Vitranc. Kuharice so poskrbele za odlična kosila in večerje. Dnevi so bili naporni, a smo ob večerih imeli še kar nekaj energije za družabne dejavnosti. Nočni počitek je bil za marsikoga prekratek, a kljub temu intenziven, da smo polni energije začenjali nov dan. V naravoslovnem taboru smo se naučili veliko zanimivih in uporabnih stvari, spoznali Kekčevo deželo in osvežili spomin na pravljične junake Josipa Vandota. Spletla so se nova prijateljstva med učenci in tudi odnos učenec Pohod na Savinjski vrh, Mirjam Močnik, 3.a OŠ Ljubno ob Savinji - učitelj se je pri marsikomu spremenil. Vse to bo pozitivno vplivalo na naše nadaljnje delo v šoli. prof. Angela Letojne BILI SMO V RAZISKOVALNEM TABORU V KRANJSKI GORI V ponedeljek, 11. septembra, smo se vsi učenci 6. a, b in 7. a, b razreda zbrali na avtobusni postaji. Vsi smo bili veseli, da bomo lahko malce podaljšali počitnice. Odhod avtobusa je bil ob pol devetih, tako da smo lahko zjutraj še malce dlje spali. Prerinili smo se na avtobus in se poslovili od staršev z mahanjem. Mahali smo jim tako dolgo, da so izginili za drevjem, potem pa smo si oddahnili, saj v Kranjski Gori ne bo staršev, ki bi nas kar naprej priganjali. Med vožnjo smo pobirali še naše sošolce, ki so nas pričakali na avtobusnih postajah v Šmartnem ob Dreti in okolici. Vožnja v Kranjsko goro je trajala približno dve uri in pol. In ko smo končno prispeli tja, smo bili vsi navdušeni. Kazino na levi, kazino na desni, vse polno hotelov, disko klubov in podobnih reči. Z zanimanjem smo gledali skozi okna in se čudili, voznik pa je poskušal najti dom. Ko pa smo le-tega našli se nam je zdel nič proti tistim hotelom in disko klubom. Vstopili smo, se hitro zbrali v jedilnici in izvedeli, kako smo razporejeni po sobah. Hitro smo zgrabili kovčke in potovalke ter si poiskali sobe. V sobah so bili pogradi, odvisno od števila učencev v sobi. Ponekod eden, ponekod dva in ponekod tudi trije. V sobo številka 21, s tremi pogradi, smo se namestile: Suzana, Claudija, Manica, Brigita, Barbara in jaz. Razpakirale smo kovčke in preoblekle postelje. Potem smo odšle dol in opazile, da imajo ribe, puščavske skakače, paličnjake in hišnega ščurka, ki je kar naprej ležal na kamnu in se pretvarjal, da je mrtev. Najbolj zanimivi so bili puščavski skakači. Niso in niso hoteli biti pri miru. Poleg tega, da smo opazovali živali, smo skozi teden tudi kolesarili, streljali z lokom, plezali po naravni steni in igrali odbojko ter nogomet. Naučili smo se narediti tudi nekaj vozlov. Vsako jutro smo imeli jutranje razgibavanje, nato pa različne dejavnosti. Že takrat, ko smo prišli v Kranjsko Goro, smo bili razdeljeni v tri skupine. Tako je imela vsaka skupina svojo dejavnost. Ko smo končali z dejavnostmi, je bilo na vrsti kosilo, po kosilu pa prosti čas. Nato spet dejavnosti, po dejavnostih večerja in kakšen kviz, potem pa spanje in tako je bilo vsak dan. No, tako nekako smo preživeli ta teden, ki se je končal s petkom, ko je po nas prišel avtobus. Čisto na koncu je učiteljica Klavdija delila paličnjake vsem tistim, ki so jih hoteli imeti. Ko smo se vračali, je naša vožnja trajala malce dlje kot tedaj, ko smo prihajali. Po dolgi vožnji z avtobusom smo končno prispeli domov. Ura je bila že pet, zato smo vzeli kovčke in se hitro odpravili domov. V Kranjski Gori smo se imeli lepo in upam, da bom šla tja še kdaj. Nastasj a Kotnik 6.a OŠ Nazarje BILI SMO V RAZISKOVALNEM TABORU V KRANJSKI GORI V ponedeljek, 11. septembra, smo šesti in sedmi razredi odšli v Kranjsko Goro. Šli smo z avtobusom in se vozili dobri dve uri. Ko smo prispeli v Kranjsko Goro, smo šli v jedilnico, da nam je Barbara povedala nekaj pravil in potem smo se razdelili v sobe. Popoldne se je začel program. Počeli smo različne stvari. Opisala bom en dogodek, ki mi je bil najbolj všeč. Bil je petek. Zjutraj smo malo pozajtrkovali in potem pričeli s programom. Dopoldan smo šli s Klavdijo k potoku in ga malo raziskali. Poiskali smo razne žuželke. Do kosila smo prišli nazaj. Po kosilu smo imeli malo počitka, potem pa spet popoldanski program. Z Mirom smo šli do bližnje vode in postavljali taborniške ognje. Ko smo prišli nazaj, smo se z Mirom šli odbojko in nogomet. Po večerji smo imeli disko. Malo smo se naplesali in nažurali. Naslednji dan je napočil čas, da gremo domov. Zjutraj smo pozajtrkovali in nato še imeli dopoldanski program. Po kosilu je prišel avtobus in nas odpeljal domov. Na postaji so nas čakali starši. Ko sem prišla domov, so me vsi spraševali, kako je bilo. Odgovorila sem jim, da je bilo v redu in da bom še šla. Anja Nadvežnik 6.b OŠ Nazarje (ALEKSANDER MEŽEK se vrača na glasbeno Prizorišče s koncertno turnejo, kjer bo predstavil večino skladb z novega * albuma, ki bo izšel naslednje leto. Spremljala ga bo rock skupina Hiša. kateri člani so na albumu zapeli spremljevalne vokale. Gostje na novem Mežkovem projektu so bili tudi Mladinski zbor RTU Slovenija. Robbie McIntosh - bivši kitarist skupine The Pretenders in Paula McCart-neya, ter Cliff Richard, katerega edini letošnji studijski Posnetek je prav duet z Aleksandrom. Skladbe z albuma so bile posnete in mixane v Londonu, avtor glasbe in besedil Pa je Mežek sam. Za pesem »Izumi se« je že narejen video, katerega so režirali in posneli dijaki posebne šole PUM v Radovljici. Pevka SENDI predstavlja novi singel, imenovan »Sonce«. Glasbo za izredno spevno in nalezljivo pesem je napisal Boštjan Groznik. Sendi se pojavlja kot avtorica besedila, aranžma pa je napisal njen dolgoletni sodelavec Uojko Sfiligoj. Sicer pa je pri založbi Dallas Records v drugi polovici septembra izšel nien novi album »Na drugem kuncu sveta«. Gradivo je v poletnih mesecih nastalo v studiu Metro. Sodelovali so številni Priznani slovenski glasbeniki Uojko Sfiligoj. Boštjan Grabnar. Roman Medvešček. Miran Fakin. Klemen Kotar. Matjaž Ulašič, spremljevalne vokale pa so zapeli Kristina Oberžan. Karmen Stavec. Miran Fakin. Matjaž Ulašič. Uojko Sfiligoj in Sendi. Skupino UONAGO BAND sestavljata brata Peter in Metod Uuk. Skupaj igrata deset let in nabirata kilometrino predvsem na Koroškem, od koder tudi prihajata. Letos sta nastopila v septembrskem Orionu s pesmijo »Nocoj bom pil«. Za to pesem sta posnela tudi videospot. U njem je vlogo glavnega igralca prevzel kitarist Peter skupaj z drugo spremljevalko miss 98 in miss fotogeničnosti 98 Tjašo Ciganovič. Slovencem dobro znani pop punk trio GREEN DAV, ki je dvakrat gostoval v Hali Tivoli, se po dveletnem premoru vrača na sceno s težko pričakovanim novim albumom »Warning«. Skupina, ki je pravzaprav začela novi punk oz. ska punk revival, je ena vodilnih pop punk-rockerskih zasedb, glasba na novem albumu pa spornima na njihove najboljše dni. zato že napovedujejo, da bo novi album ponovil uspeh albuma »Dookie«. Warning je poln kratkih, jedrnatih in udarnih skladb, ena takih pa je tudi prva uspešnica "Minority”. Greatest Hits je naslov nove zbirke največjih uspešnic skupine THE PRETANDERS. Ker je njihova stara zbirka »The Singles« izšla že leta 1987 fin je ne bo možno več dobiti!, jo je pač nadomestila nova. ki prinaša tudi več skladb oz. pet novejših uspešnic, ki so nastale po izidu prejšnje zbirke. Tako so na enem albumu zbrani vsi hiti te popularne zasedbe (skupaj kar 20 skfadbj. med katerimi so »Back on the Chain Gang”. “Don't Get Me Wrong”, “I'll Stand by you”, “Middle of the Road”, “Thin Line Between Love And Hate”. “I Got you Babe”, “Human", "Pöpstar", "Breakfast in Bed" in druge. Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Vodstvo prevzel Wyatt, derbi Dolmanu Peto in šesto kolo Zgornjesavinjske lige v malem nogometu se je odvijalo v znamenju velikega derbija med prvouvrščeni-ma ekipama Dolmana in Emila, ki pa žal, zaradi slabe igre slednjih, ni upravičil pričakovanj. Po dokaj izenačenem prvem polčasu so v drugem domači »trgovci« dobesedno razbili »gostince« in si tako na lahek način priigrali nov komplet točk. V šestem krogu sta Dolman in Poldas remizirala, kar je najbolje izkoristila ekipa Wyatta in si z zmago priborila primat trenutno vodeče ekipe v ligi. Rezultati 5. kroga, 29. oktobra: Razborje: Kozorogi 5:4, Solčava: ŠD Vrbovec 2:3, Wyatt: Policija 4:0, Dolman: KMN Emil 6:0, Davidov hram: Poldas 0:2. Po prepričljivi zmagi v prvem kolu Kozorogi v nadaljevanju še niso osvojili točke. Tokrat bi si jo po igri sodeč, predvsem v drugem polčasu, zaslužili, vendar pa je bila prednost iz prvega polčasa in izkušenost v ključnih trenutkih na strani Radmircev. Solčavani so po odlični igri in zmagi nad Dol-manom v prejšnjem krogu tokrat razočarali in presenetljivo izgubili z ekipo ŠD Vrbovec. Slednji so po katastrofalnem začetku osvojili svojo drugo zaporedno zmago in napovedujejo presenečenja tudi v nadaljevanju. Rutinska zmaga Wyatta in slaba Policija, bi lahko na kratko komentirah tekmo omenjenih ekip. Policija tako do sedaj ni osvojila še nobene točke, Wyatt pa se je ob porazu Emila prebil celo na drugo mesto. Težko pričakovan obračun dveh prvouvrščenih ekip žal ni upravičil pričakovanj, saj so »gostinci« v drugem polčasu popolnoma podlegli pritisku razigranih domačinov. Kot kaže, so imeli igralci Dolmana v prejšnjem krogu res le slab dan, saj lahko tempo, kakršnega so diktirah tokrat, zdrži le malo katera ekipa. Najbolj izenačeno in napeto je bilo nasrečanju med Poldasom in Davidovim hramom. Po vodstvu domačih v drugem polčasu so poskušali Hramovci rezultat izenačiti, vendar pa jim tokrat tudi igra z vratarjem ni prinesla želenega učinka. Rezultati 6. kroga, 6. oktobra: Kozorogi: Wyatt 0:3, Razborje: Solčava 6:2, KMN Emil: ŠD Vrbovec 2:5, Policija: Davidov hram 2:3, Poldas: Dolman 2:2. Watt s svojimi igrami prav navdušuje in rezultat tega je tudi trenutni prevzem vodstva na lestvici najkvalitetnejše lige v dolini. Proti mladim Kozorogom so zabeležili svojo peto zmago, kljub temu pa tokrat ne morejo biti preveč zadovoljni, saj je bil njihov igralec Vidmar zaradi nešportne poteze upravičeno izključen. Nešportna dejanja ne sodijo na igrišče in disciplinska komisija mu je prisodila kazen neigranja na naslednjih petih tekmah. Solčavani še naprej zelo nihajo v svoji igri, kar ponavadi ne prinese želenega uspeha. Tokrat so po vodstvu precej popustih in dah priložnost izkušenim Razborčanom, ki so jo zgrabili z obema rokama. V drugem polčasu smo spet videli šampionsko igro dvakratnih prvakov, kar zna biti za njihove nasprotnike v nadaljevanju še kako nevarno. Klub malega nogometa Emil počasi drsi po lestvici navzdol. V tekmi proti Vrbovčanom so se po vodstvu z 2:0 preveč popustih, kar se je na koncu izkazalo kot porazno. Nazarčani so najprej izenačili, potem pa z dominantno igro povsem nadigrali nemočne »gostince« in si tako priigrali svojo tretjo zaporedno zmago. V vrstah zmagovalcev je blestel njihov najstarejši igralec Boštjan Cigale, ki je bil s tremi goli tudi najboljši posameznik na igrišču. Kljub porazu proti Davidovem hramu so tokrat policaji prikazali svojo najboljšo igro v dosedanjem poteku prvenstva. Če bi bili še malo bolj učinkoviti v napadu, bi lahko poskrbeli tudi za presenečenje, tako pa »hramovci« ostajajo še naprej najresnejši kandidati za visoka mesta v letošnjem prvenstvu. Izredno napeto in izenačeno je bilo na zadnji tekmi domačih ekip, med vodečim Dolmanom in tretjeuvrščenim Poldasom. Očitno je, da se ekipi zelo dobro poznata, kar je tudi botrovalo neodločenemu izidu, za borbenost pa si vsi igralci zaslužijo visoko oceno. Največ je iz tega remija iztržil Wyatt, ki je prevzel vodstvo na razpredelnici. Lestvica po 6. krogu: 1. Wyatt 15,2. Dolman 13, 3. Davidov hram 11,4. Poldas 10,5. Razborje 10,6. ŠD Vrbovec 9,7. KMN EmU 9,8. Solčava 7,9- Kozorogi 3,10. Policija-2. Franjo Pukart Liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 4. kola, 1. oktobra: Veterani Rečice: ŠD Gmajna 3:5, Bar Mars: Šentjanž - KG Cigale 4:2, Grušovlje: Zvir d.o.o. 3:5, Veseljaki: Pobrežje 9:3, prosta ekipa Plavi. Rezultati 5. kola, 8. oktobra: Zvir d.o.o.: Veseljaki 5:9, Šentjanž -KG Cigale: Grušovlje 9:1, ŠD Gmajna : Bar Mars - preloženo, Plavi: Veterani Rečice 3:2, prosta ekipa - Pobrežje. Lestvica po 5. kolu: 1. Veseljaki 12,2. Šentjanž - KG Cigale 10,3- Plavi 7,4. Pobrežje 7,5. Bar Mars 6, 6. ŠD Gmajna 6,7. Veterani Rečice 4,8. Zvir d.o.o. 3,9. Grušovlje 0. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 4. kola, 23. septembra: Hmeljar: Dolman 2:2, Trg: Loke-mladi 3:1, Ljubija: Žabe 2:3, Podvrh: Lepa Njiva 11:3, Policija: Poldas 3:7 Rezultati 5. kola, 30. septembra: Lepa Njiva: Žabe 1:5, Ljubija: Dolman 5:4, Policija: Podvrh 1:9, Hmeljar: Loke-mladi 4:3, Trg: Poldas 2:2. Lestvica po 5. kolu: 1. Poldas 13,2. Dolman 10,3- Hmeljar 10,4. Žabe 10,5. Podvrh 9,6. Ljubija 9,7. Loke-mladi 5,8. Trg 4,9- Policija, 10. Lepa Njiva 0. Liga malega nogometa Šmartno ob Dreti Rezultati 1. kola: Kokarje: Želve 3:3, Center: ŠD Gornji Grad 0:4, BAG: Žagarstvo Mazej 3:3, Davidov hram: Input 1:1. Rezultati 2. kola: Davidov hram: ŠD Gornji Grad 5:2, Žagarstvo Mazej: Želve 7:1, Input: BAG 4:3, Center: Kokarje 8:0. Rezultati 3- kola: Davidov hram: Žagarstvo Mazej 5:0, Input: Center 5:2, Želve: BAG 2:4, ŠD Gornji Grad: Kokarje 14:0. Lestvica po treh kolih: 1. Davidov hram 7,2. Input 7,3- ŠD Gornji Grad 6,4. Žagarstvo Mazej 4,5. BAG 4,6. Center 3,7. Želve 1,8. Kokarje 1. »Štoflc« liga malega nogometa Šmihel Rezultati 1. kola: Šmihel - POP TV: Žekovec 1:7, Čehi - Lepa Njiva: Sele 9:2, Brezje: Šmihel - Baza bar 2:3, Trnavče: Šumečki Boys 6:6, Dol Suha: Loke-mladi 2:3. Rezultati 2. kola: Čehi - Lepa Njiva: Brezje 2:4, Šmihel - POP TV: Šumečki Boys 4:7, Dol Suha: Šmihel - Baza bar 5:2, Trnavče: Žekovec 0:1, Sele: Loke-mladi 2:2. Rezultati 3- kola: Dol Suha: Trnavče 3:4, Šmihel -POP TV: Brezje 1:3, Šumečki Boys: Sele 9:3, Šmihel - Baza bar: Loke-mladi 2:3, Čehi - Lepa Njiva: Žekovec 2:3. Rezultati 4. kola: Šumečki Boys: Šmihel - Baza bar 3:2, Trnavče: Loke-mladi 2:1, Dol Suha: Žekovec 3:3, Šmihel - POP TV: Čehi - Lepa Njiva 1:9, Brezje: Sele 6:0. Lestvica po 4. kolu: 1. Šumečki Boys 10,2. Žekovec 10,3. Brezje 9,4. Trnavče 7,5. Loke-mladi 7,6. Čehi - Lepa Njiva 6,7 Dol Suha 4,8. Šmihel - Baza bar 3,9- Sele 1,10. Šmihel - POP TV 0. Glinova liga malega nogometa Rezultati 3. kola, 28. septembra: Pohištvo: K&M (1) 5:3, Stavbeno: Žaga 2:2, K&M (2): Grif 4:1, prosta ekipa - IPP. Rezultati 4. kola, 5. oktobra: Stavbeno: Grif 4:0, Pohištvo: Žaga 2:5, IPP: K&M (1) 2:1, prosta ekipa-K&M (2). Lestvica po 4. kolu: 1. Žaga 10,2. Stavbeno 8,3- IPP 7,4. K&M (2) 6,5. Pohištvo 3,6. K&M (1) 0,7 GnfO. Franjo Pukart Gorsko kolesarstvo Pahovnik državni prvak Prvega oktobra je bilo v Ratečah državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu v disciplini vzpon. Udeležila sta se ga tudi Boštjan Pahovnik iz Luč in Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada in se odlično odrezala, saj je Boštjan z zmago postal državni prvak, Luka pa z drugim mestom državni podprvak. Tekmovanje, zahtevna proga je kolesarje vodila na Tromejo, je potekalo v izjemno slabih vremenskih razmerah. Toda tudi močan veter in dež ter mraz niso mogli do živega Boštjanu Pahovniku, ki je z zmago v kategoriji mlajših mladincev osvojil že letošnji drugi naslov državnega prvaka. Le malce slabši je bil Luka Pustoslemšek v kategoriji starejših mladincev, ki je z drugim mestom potrdil, da sodi v sam slovenski vrh. Zdaj čaka gorske kolesarje nekaj tednov počitka, v začetku novembra pa se že začnejo priprave na naslednjo sezono. Prihodnje leto bosta oba naša tekmovalca prestopila v višjo starostno kategorijo: Boštjan med starejše mladince, Luka pa med člane. Franci Kotnik Lokostrelski klub Mozirje Dominacija na domačem terenu Prvo oktobrsko soboto je Lokostrelski klub Mozirje organiziral 5. državno prvenstvo v disciplini »forest round« (gozdni krog na 24 tarč). Tbrnirja so se udeležili lokostrelci iz desetih slovenskih klubov, najhujša konkurenca pa je bila kot običajno pri članih. Na veselje domačinov je član LK Mozirje Štefan Ošep z maksimalnim številom krogov (360) premagal vse tekmece in postal državni prvak. Drugo mesto v omenjeni kategoriji je z enakim številom krogov osvojil Dušan Perhač, medtem ko sta Marko Satler in Miro Borštner zasedla četrto oziroma osmo mesto. Borštner je s 340 krogi zmagal med veterani. Pri članicah je bila s 336 krogi najboljša Bernarda Perhač Zemljak, pri dečkih pa je zmaga pripadla Aleksandru Ošepu (342 krogov). Pri mlajših deklicah je prvo mesto osvojila Janja Perhač (212 krogov), pri mlajših dečkih pa sta bila najbolj preciznazmagovalecPrimož Perhač s 346 krogi in drugouvrščeni Sebastjan Ošep s 345 krogi. KF Strelsko društvo Gornji Grad Krajnc občinski prvak z MK puško Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču tamkajšnje lovske družine pripravilo tekmovanje za naslov občinskega prvaka z malokalibrsko puško v ležečem položaju. Po kvalifikacijah 17. septembra se je v nadaljnje tekmovanje uvrstilo 12 strelcev, ki so pomerili svoje sposobnosti v nedeljo, 24. septembra. Po prvem krogu je ostalo šest na- tem je postal občinski prvak, le krog jbolj preciznih, ki so se v finalu spo- za njim pa je zaostal Ciril Kolar, padli za naslov prvaka. Najbolj mir- Tretje mesto je pripadlo Jožetu Go- no roko je pri tem ohranil Žarko mbocu, ki je dosegel 77 krogov. Krajnc, ki je nastreljal 88 krogov. S TT Trim kolesarjenje po občini Nazarje Več kot rekreacija V sklopu praznovanja občinskega praznika so Nazarčani in Šmarčani tudi letos organizirali trim kolesarjenje za staro in mlado. Lepo nedeljsko vreme je bilo za tovrstno obliko rekreacije kot naročeno, dejstvo pa je, kar so ugotavljali tako rekoč vsi udeleženci, da predstavlj a omenjena prireditev več kot zgolj rekreacijo. Gre za obliko sproščenega druženja občanov, ki ima poleg neposredno pozitivnih efektov tudi posredne. Med slednje lahko zagotovo štejemo krepitev medčloveških odnosov, ki so na račun hitrega tempa življenja danes zelo zapostav- ljeni. Trasa kolesarjenja skozi vse tri krajevne skupnosti nazarske občine (Šmartno - Kokarje - Nazarje -Pobrežje - Brdo - Šmartno) tudi simbolično povezuje njihove prebivalce. Franci Kotnik Množična udeležba daje elan organizatorjem za prihodnje leto (foto: VH) Veteranska liga v malem nogometu Rezultati 5. kroga, 26. septembra: Turistična agencija Svit: Gostilna pri Jošku 3:5, Mladost: Hmeljar Loke 5:3, Veterani Lipa: Ljubno 5:4, Odpisani : Mizarstvo Potočnik 1:0, Trnava: MVM Trg 3:3- Rezultati 6. kroga, 3- oktobra: Trnava: Gostilna prijošku 5:3, Mladost : MVM Trg 2:2, Veterani Lipa: Turistična agencija Svit 6:1, Odpisani: Ljubno 1:1, Hmeljar Loke: Mizarstvo Potočnik 2:2. Vrstni red po 6. krogu: 1. Trnava 13,2. MVM Trg 12,2. Veterani Lipa 12, 4. Mladost 11, 5. Gostilna prijošku 9,6. Odpisani 6,6. Hmeljar Loke 6, 8. Mizarstvo Potočnik 5,9- Ljubno 3,9- Turistična agencija Svit 3. Gornjegrajska liga v malem nogometu Rezultati 2. kroga: Davidov hram: Novo naselje 2:1, Trobej-Slovan: Ad-amsovi 3:3, ŠD Nova Štifta: Mizarstvo Krznar 2:2, Brleč: KMN Radmirje - Pek. Kramer 4:0. Rezultati 3. kroga: Mizarstvo Krznar: Adamsovi 1:1, Davidov hram: Mesarstvo Rup 3:0, Trobej-Slovan: KMN Radmirje - Pek. Kramer 5:0, ŠD Nova Štifta: Brleč 1:3. Rezultati 4. kroga: Mesarstvo Rup: Brleč 2:4, Mizarstvo Krznar: Davidov hram 0:6, Novo naselje: Trobej-Slovan 1:9, Adamsovi: ŠD Nova Štifta 4:6. Rezultati 5. kroga: Trobej-Slovan: Mizarstvo Krznar 3:0, Brleč: Adamsovi 2:1, ŠD Nova Štifta: Novo naselje 2:4. Lestvica po 5. krogu: 1. Trobej-Slovan 13,2. Davidov hram 12,3. Brleč 12, 4. Novo naselje 6,5. ŠD Nova Štifta 4,6. Pekama Kramer 3,7. Mizarstvo Krznar 2,8. Adamsovi 2,9. Mesarstvo Rup 0. EMS Urban Acman iz Šmihela Zadovoljen z dosežkom na olimpiadi Pred dnevi so se iztekle 27. letne olimpijske igre moderne dobe. Slovenci so po zaslugi domačih športnikov, ki so izpolnili norme za nastop, iz dneva v dan trepetali pred TV ekrani in radijskimi sprejemniki ter čakali na razplete tekmovanj. Med njimi smo bili tudi Zgornjesavinjčani, ki nas je “zastopal” sprinter Urban Acman iz Šmihela. Z njim smo se pogovarjali ob prihodu v domači kraj. Bilo je zelo težko, saj se je na nas tekom olimpi-ade vršil velik medijski pritisk. Morda prav najbolj na našo štafeto 4 krat 100 m, saj so nas imeli za drugorazredne tekmovalce, ne glede na dejstvo, da smo letos kar štirikrat dosegli A normo. Trije smo imeli tudi individualne B norme za posamični nastop na 100 m. Atletska zveza pa se je sama odločila, da ne bo poslala nobenega tekmovalca na tekmo na 100 m, kar me je zelo presenetilo. Še posebno zato, ker je zeleno luč za nastope že prižgal olimpijski komite. Dobra stran tega je bila mogoče boljša priprava na štafetni tek. Pozitivno vzdušje med vsemi štirimi je prineslo tudi dober rezultat na tekmovanju. Kako je tekmovati na tako velikem tekmovanju, na stadionu, na katerem je preko 100.000 ljudi? Pred ogromnimi množicami sem nastopal že večkrat, čeprav pa lahko rečem, da so 01 nekaj povsem drugega. Imajo poseben čar in za vsakega športnika predstavljajo vrhunec športne poti. Največje presenečenje zame je bilo v tem, da je že zjutraj na kvalifikacijah športne boje spremljalo okoli 90.000 ljudi. Lahko rečem, da že kvalifikacije na tako velikem tekmovanju izgledajo drugače. Seveda gledano s srcem, saj s tehničnega vidika tekmovanje na OI izgleda kot vsako drugo. Je pa določen predznak in prav v njem je tista posebnost. Kakšna so bila vaša pričakovanja, želje in možnosti v množici odličnih tekačev? Na 01 smo med 40. štafetami prinesli 28. rezultat letošnje sezone. Z dosežkom državnega rekorda bi izpolnili praktično vse, kar smo si zadali, zato se z uvrstitvijo v polfinale sploh nismo obremenjevali. Nenazadnje smo imeli tudi svojevrstno športno srečo, da smo se že v kvalifikacijah uvrstili na 15. mesto. V polfinalu smo šli na vse ali nič. Motivacija je bila na višku, tudi naš tek je bil boljši kot prej, slabe pa smo imeli predaje. Te predaje smo še bolj razvlekli, da bi bile še optimalnejše. S tem smo več tvegali, kar pa nam je prineslo diskvalifikacijo. Z doseženim pa ste vseeno zelo zadovoljni? Rekel bom, da smo zadovoljni 110-odstotno. Tako z doseženim rezultatom kot uvrstitvijo smo presegli naša pričakovanja. V končni uvrstitvi smo 14., kar nas je privedlo ob bok z avstralsko in nigerijsko štafeto. Že v kvalifikacijah pa smo za sabo pustili štafete iz Kanade, Velike Britanije, Madžarske in Rusije, kar je zopet velik uspeh in dodatna motivacija. Kakšni so bili občutki, ko ste se vrnili v Slovenijo, doživeli več sprejemov in se po tednu dni vrnili v Šmihel? Sprejemi so se mi zdeli v začetku povsem nekaj odvečnega. Le teden po vrnitvi pa sem doživel najlepši sprejem v vsej svoji karieri. Pripravili so mi ga v domačem kraju. Bil sem zelo ganjen, saj česa takšnega nisem pričakoval. Prepričan sem, da takšnega sprejema, kot sem ga bil sam deležen, ne zna nihče pripraviti. Kakšne so želje in cilji za prihodnost? Najprej bom malo počival in premislil o svoji prihodnosti. Prišlo je do trenj med mojim trenerjem in atletsko zvezo. Osebno se me to nič ne tiče in upam, da bo tako tudi ostalo. Ne vem, če se bom podal v zimsko sezono, saj sem v zadnjem času že trikrat rušil državni rekord na 60 m, pa mi to pri rangiranju nič ne pomaga. Gre samo za dober trening za poletno sezono, ki pa je pomembnej- ša. Naslednje leto bo najprej svetovno prvenstvo v Kanadi, sledijo sredozemske igre in nato tudi univerzijada v Pekingu na Kitajskem, kjer mislim, da lahko s štafeto in tudi posamično dosežem kar precej. Z rezultatom z 01 lahko na univerziadi in na sredozemskih igrah pridemo blizu odličij. To bo velika motivacija, še večja pa bo gotovo evropsko prvenstvo čez dve leti v Nemčiji. Hvala za pogovor. Bralci in uredništvo SN ti želimo, da bi nadaljeval z dobrimi rezultati, o katerih bomo z veseljem poročali tudi v prihodnje. Benjamin Kanjir Športno društvo Mozirje Uspešen Markov memorial Člani mozirskega športnega društva so 16. septembra organizirali srečanje košarkarjev vseh generacij, ki so se med sabo pomerili na tradicionalnem memorialu. Le-tega vsako leto prirejajo v spomin na vsestranskega športnika Marka Sko-rnška, ki je pred 18. leti v gorah izgubil življenje. Udeleženci tradicionalnega Markovega memoriala (foto: Ciril Sem) Mozirski športniki vsako leto organizirajo turnir v okviru mozirskega občinskega praznika. Tekmovalnost je drugotnega pomena, v ospredju je druženje enako mislečih in obuditev spomina na prizadevnega športnega delavca, po katerem je memorial tudi dobil ime. Letos so se po turnirskem načinu pomerile štiri ekipe. V prvi so bili veterani, Markovi sovrstniki in starejši, drugo ekipo so sestavili mozirski zvezdniki, ki uspešno igrajo na mnogih tek- movanjih v in izven občinskih meja, v tretji ekipi so bili mladi, kot goste pa so medse povabili še ekipo Sel, v kateri so igrali trije Markovi bratje. Zmagale so seveda Zvezde, ki jim je v imenu občine pokal podelil Anton Venek. Po turnirju so se ob družabnem srečanju in slastnem golažu mozirski športniki zadržali na igrišču ob Savinji še dolgo v noč. Benjamin Kanjir Glasujte za zsornjbsavinjsko OSEBNOST LETA 20001 Na podlagi 35. in 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93,71/93 in 44/97) ter na podlagi 10. člena statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 4/99 ) se sprejme PROGRAM PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA PROSTORSKO CELOTO OBČINE MOZIRJE 1. člen S tem členom se določi območje obravnave, spremembe, postopki sprejemanja in roki za posamezne postopke teh sprememb. Določijo se vsi, ki sodelujejo pri izdelavi spremembe PUP, način njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo opraviti. 1. OBMOČJE UREJANJA 2. člen Predmet sprememb in dopolnitev so prostorski ureditveni pogoji za prostorsko celoto občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu PUP), v obsegu, kot jih določajo Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 (Ur. list RS 51/92). Meje območij prostorskih ureditvenih pogojev so razvidne iz grafičnih prikazov na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000, ki so sestavni del PUP ter iz kartografske dokumentacije v merilu 1:5000 prostorskega plana občine Mozirje. 2. VSEBINA SPREMEMB 3. člen Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Mozirje se nanašajo na novogradnje na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij ter na stavbna zemljišča vključena v nova in obstoječa ureditvena območja. 3. OSNOVA ZA PRIPRAVO SPREMEMB PUP 4. člen Spremembe in dopolnitev Odloka o PUP za prostorsko celoto občine Mozirje se izdelajo skladno z Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 19862000, dopolnjenenga leta 1989, (Ur. list RS 51/92). 5. člen Naročnik in investitor sprememb in dopolnitev PUP je Občina Mozirje, ki izbere tudi izdelovalca PUP. 4. POSTOPEK SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV 6. člen Izdelovalec PUP mora pripraviti poleg osnutka odloka tudi primerno gradivo za pridobivanje potrebnih soglasij organov in organizacij. Gradivo mora vsebovati tekstualni del s smernicami za spremembo in dopolnitev akta. 7. člen V skladu s 35. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov posegov v prostor morajo k vsebini predlaganih sprememb in dopolnitev podati pogoje oz. soglasja organi in organizacije, ki so soglasodajalci k obstoječem PUP. Če se v postopku priprave sprememb in dopolnitev PUP ugotovi, da je potrebno pridobiti mnenja in pogoje ter soglasja tudi drugih organov, ki niso našteti, se leta pridobijo v postopku. 8. člen Nosilec strokovnih aktivnosti v zvezi s pripravo gradiva je izbrani izdelovalec PUP. Obveznosti izdelovalca je tudi: - pridobivanje mnenj in soglasij - analiza pripomb podanih v času javne razgrnitve 9. člen Postopek se prične s sprejemom tega programa. Ko pristojni organ na občini Mozirje ugotovi, da je osnutek izdelan v skladu s programom, predlaga županu, da ga javno razgrne. V skladu s 37. in. 38. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, župan Občine Mozirje sprejme sklep o 30 dnevni javni razgrnitvi osnutka, ki se uradno objavi. Javna razgrnitev se izvede v sejni sobi Občine Mozirje, kjer se organizira tudi javna razprava. V tem času je omogočeno javnosti podati svoje pripombe v pisni obliki. Po preteku javne razgrnitev župan, na osnovi zbranih pripomb, predlogov in mnenj preda osnutek PUP v obravnavo svetu občine Mozirje. Izdelovalec na osnovi obravnave na svetu občine pripravi predlog sprememb in dopolnitev PUP, ki jih župan ponovno posreduje v obravnavo in odločanje svetu občine. Odlok o spremembah in dopolnitvah PUP se objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin ali Uradnem listu RS. 10. člen NALOGA: ROK - izdelava programa priprave: 7dni -objava programa priprave: 1 teden izdelavi -določitevizdelovalca: 1 teden po objavi - izdelava osnutka: 30 dni sklep o javni razgrnitvi: 1 teden po izdelavi osnutka - objava sklepa: v 1 tednu po sklepu o razgrnitvi -javna razgrnitev: 30 dni po objavi sklepa - pridobivanje soglasij k osnutku: med razgrnitvijo -obravnava osnutka na seji sveta občine: 1 teden po javni razgrnitvi - izdelava predloga 14 dni po seji - obravnava predloga na seji sveta občine: na naslednji seji - objava odloka: po sprejetju na seji PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11. člen Ta program začne veljati na dan objave v Uradnem listu RS. Župan občine Mozirje Jože Kramer, l.r. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Storimo vse, kar je v naši moči, da se zmanjša število prometnih nesreč. Ko smo po radiu in TV poslušali poročila o vojnah v Vietnamu, Koreji in Iraku, smo bili kar nekam prostodušni. Toda ko je bila vojna pri nas, je bilo pa čisto nekaj drugega. Prav tako nas prav malo ali nič ne gane, ko slišimo, da se je tam in tam zgodila taka in taka nesreča, kjer je bilo toliko in toliko mrtvih. Toda ko to doleti nekoga iz bližnje soseščine ali ožjega sorodstva, da ne rečem iz domače hiše, ki je šel še danes čisto zdrav od doma, pa ga prinesejo mrtvega domov, takrat se pa le zdrznemo. In tak slučaj je tudi mene aktiviral, da sem začel o tem malo več razmišljati. Ne samo prehitra ampak tudi prepočasna vožnja je lahko vzrok za prometno nesrečo. Podpisani imam hišo na rahli vzpetini, cca. 300 m od ceste Šentrupert - Logarska dolina in imam iz kuhinje jasen pregled na cesto. Pa kar ne morem razumeti, da pravila zakona o cestno prometnih predpisih za mnoge nič ne veljajo. 2 5. člen namreč določa, kakšnamorabiti varnostna razdalja, da bo lahko tisti, ki vozi z a vami, varno zaviral ali ustavil, če je to potrebno. Toda koliko je takih, ki to upoštevajo? Mnogi vozijo tako blizu skupaj kot »race«, ki že druga drugi kljuvajo v rep! 27. člen zakona o c.p.p. določa, da moramo voziti v skladu z »gostoto prometa, sposobnostmi vozila, ceste in vremenskih razmer«. Le kako si mnogi upajo na odprti cesti, kjer je dovoljena najvišja hitrost 90 kilometrov na uro, voziti 60, 50 ali celo samo 40 kilometrov na uro, za njimi pa dolga kolona. Ali ni to izsiljevanje prednosti brez primere? Gotovo pa je večji prekršek, kakor če kdo na prazni cesti prevozi neprekinjeno črto ali na praznem križišču rdečo luč na semaforju. In to opazujem že vse odkar se na prometne predpise spoznam, to pa je od leta 1957. Nikakor ne morem razumeti tistih »počasnežev«, ki jih skoraj vedno dohitim tudi sam s svojo »škatlo«, da se ne zavedajo, da niso sami na cesti, da nimajo vsi, ki so v koloni za njimi, prostega časa za tako počasno vožnjo, da zaradi tega postajajo živčni in nervozni, zmanjša se jim psihična sposobnost, tisti pa, ki prehitevajo, veliko tvegajo in neredko se prehitevanje tudi tragično konča. Vendar pa zakon, da moramo voziti v skladu z gostoto prometa, dovolj jasno pove, da te pravice nima nihče. Seveda tudi z delovnimi stroji, kot so traktorji in drugi, ki po svoji konstrukciji ne morejo razviti enake brzine, oviramo promet, vendar pa tu v tem oziru ni druge možnosti, če hočemo priti na delovno mesto. Povabil bi rad bralce mojega članka in udeležence v cestnem prometu, da če jim je poznana kakšna možnost, da bi se zmanjšalo število prometnih nesreč, da to »glasno« povejo, kot sem to tu storil jaz. Na policijo pa se ne zanašajmo več. Dovolj dolgo se s tem že sama ukvarja a, kot vidimo, zaman. Brez pomoči prebivalstva je namreč policija nemočna. Ni vse za v isti koš! Pavšal, ki se marsikje uspešno uporablj a, pri alkoholizmu v prometu odpove. Medtem ko nekomu že pol del popitega vina zasuče pamet, pa drugemu tudi pol litra popitega vina nič ne spremeni. Uidi ni vseeno, ali se vozi na primer iz Šentruperta v Celje ali v Logarsko dolino. Po mojem bi bila za marsikoga bolj vama vožnja na relaciji Šentrupert- Logarska dolina s premilo in pol, kar bi bilo pol litra vina, kakor pana relaciji Šentrupert - Celje z nula eno promilo, kar naj bi bilo pol del popitega vina. Alkotest pa o teh razlikah še pojma nima. Tako je moje razmišljanje. Prosim, povejte še drugi, kako (če) o tem razmišljate. Janez Gregorc Ljubija 2, Mozirje SVETLIKANJE V SKALOVJU 22. septembra ob pol dvanajstih jeobčanka iz Gave obvestila policiste, da se v skalovju na Mozirski planini nekaj svetlika in premika. Policisti so področje pregledali in ugotovili, da v skalovju ni ničesar, še najmanj pa padalec, kakor je predvidevala občanka. POŽAR V LEPI NJIVI Istega dne ob pol devetih zvečer je zagorelo gospodarsko poslopje v Lepi Njivi. Požar so pogasili gasilci, prve ugotovitve pa so pokazale, da je vzrok požara na električnem kablu. Anton D. je ostal brez strojev in delavnice, ki je popolnoma pogorela. OSTAL BREZ OGLEDALA 24. septembra po dvajseti uri je neznani storilec Viliju P. iz Spodnjih Pobrežij odtujil vzvratno ogledalo z njegovega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pred hotelom Štorman na Venišah. POŽAR V TOVARNI IVERNIH PLOŠČ 26. septembra malo po polnoči je zagorelo na Glinu v Nazarjah, v tovarni ivernih plošč. Policisti in kriminalisti celjskega urada za kriminal so ugotovili, da je požar povzročilo trenje tujkov in grč v mlinu za drobno mletje. V mlinu je prišlo najprej do eksplozije, nato pa je požar povzročil za okoli 15 milijonov tolarjev škode. POBEGNIL S KRAJA NESREČE 29- septembra je neznani voznik v Spodnji Rečici trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozila Metka K., in nato odpeljal s kraja dogodka. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, daje neznanec Tomaž V. iz Zavodic, ki se bo moral zaradi svojega dejanja zagovarjati pri sodniku za prekrške. POLITIČNA NESTRPNOST? 1. oktobra okoli desete ure dopoldan je občan z Rečice ob Savinji obvestil policiste, da je neznanec poškodoval plakat stranke SDS. Policisti za političnim nestrpnežem ali zgolj objestnežem še poizvedujejo. OB MOBILNI TELEFON 4. oktobra ob enajsti uri dopoldan je neznanec iz mozirskega zdravstvenega doma odtujil mobilni telefon znamke nokia. Policisti za njim še poizvedujejo. POZABILA NA MLEKO 4. oktobra zvečer so policisti sprejeli obvestilo, da je prišlo do požara v stanovanjskem bloku na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah. Na kraju dogodka so policisti in gasilci iz Nazarij ugotovili, da je Roza P. kuhala mleko in na njega pozabila. Prismojeno mleko k sreči ni povzročilo požara, iz kuhinje pa se je kljub temu kadil gosti dim, ki so ga opazili sostanovalci. OBVESTILO PREBIVALCEM OBČINE MOZIRJE Občinski svet Občine Mozirje je sprejel sklep, da se izdela projektna naloga ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE. Za izdelavo naloge je bila izbrana družba ISPO d.0.0. iz Ljubljane. Z nalogo smo sodelovali tudi na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki bo izdelavo študije z nepovratno subvencijo finančno podprlo. Z energetsko zasnovo želi Občina pridobiti osnovne informacije o rabi in oskrbi toplotne energije v celotni občini. Zato nadaljujemo s pridobivanjem podatkov s tega področja, s katerimi smo pričeli v lanskem letu in jih razširjamo na vsa večja strnjena naselja v občini. Razlog za zbiranje teh informacij je ugotovitev energetskega stanja v občini ter možnosti za uporabo obnovljivih energetskih virov in možnosti daljinskih ogrevanj v strnjenih naseljih. Za izdelavo ustrezne dokumentacije, ki bo služila kot podlaga za nadaljnje odločitvene nujen posnetek stanja na področju posameznega gospodinjstva oziroma poslovnih prostorov, zato bo opravljena anketa, ki bo služila samo za izdelavo študije. Kakovosti izdelka pa bo bistveno pripomogla vaša pripravljenost za sodelovanje. V ta namen vas želimo s tem dopisom obvestiti o sami nameri ankete. Anketnih obrazcev ne pošiljajte nazaj na Občino. V naslednjih tednih vas bodo namreč obiskali naši sodelavci - anketarji, ki vam bodo prinesli vprašalnik (anketo), vam ga pomagali izpolniti in odgovoriti še na kakšno dodatno vprašanje. Izpolnjen anketni list bo uporabljen samo za potrebe študije. Ob tem pozivamo tudi lastnike posamičnih domačij ali gospodarskih obratov, ki jih anketa ne bo zajela, da v kolikor imate namen v prihodnosti razreševati ogrevanje z lesno bio maso, to sporočite na Občino Mozirje - Oddelke za gospodarstvo, telefon 8393 308. V imenu vseh, ki delamo na tem projektu, vas prosim, da anketarje sprejmete, izpolnite vprašalnike ali pripravite podatke za izpolnitev. Od vas pričakujemo dobro sodelovanje in korekten odnos. O nadaljnjem poteku projekta vas bomo obvestili. Lep pozdrav I ZUPAN OBČINE MOZIRJE Jože KRAMER, univ. dipl. inž. str. Delo, skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga mama, stara mama in tašča Marija RIHTER iz Šentjanža 2.2.1938-25.9.2000 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazana pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Ferdinandu Luknerju za lepo opravljen obred, gasilcem PGD Grušovlje, mozirskim pevcem, pogrebni službi Anubis, praporščaku ter govorniku gospodu Jožetu Grudniku. Sin Srečko z družino OGLASI IN ZAHVALE 89 OBVESTILO Pragma trgovinske storitve, Vladimir Čretnik s.p., Hofbauerjeva 20, 3330 Mozirje, z dnem 31.12.2000 preneha z dejavnostjo. 14. oktobra mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi in skrbni oče Maks SLATINŠEK iz Radmirja Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi domači V življenju le delo in skrb si poznala, za svojce, prijatelje si se žrtvovala. V tišino odšla si, kjerniboleän, a nate ostal bo večno spomin. ZAHVALA ob boleči in prezgodnji izgubi drage žene, mame in stare mame Antonije HUDEJ iz Lepe Njive Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje ter darovali za svete maše. Hvala gospodoma kanoniku Goličniku in Suhoveršniku za opravljen obred. Hvala gospodu Acmanu za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Vsi domači OBVESTILO Avtoprevozništvo Jožef Travner s. p., Letuš 95,3327 Šmartno ob Paki, preneha z dejavnostjo zaradi invalidske upokojitve 22.10.2000. 14.10.2000 mineva 10 let, odkar ni več med nami našega ata Ivana KLASNIČA Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Vsi njegovi Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo mama, bilo lepo je živeti, od kar utihnil je tvoj glas, žalost in boleäna domujeta pri nas. Spomin na mamo pokopano nam v srcih spi... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Marije OBOJNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, pevskemu zboru, gospodu župniku Martinu Pušenjaku in monsignorju Jožetu Vratanarju za opravljen obred in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše ter našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. Niti solza niti roža obudila te ne bo a spomin na tebe ostal za vedno bo. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03, 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933- Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOŽINE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC SEPTEMBER 2000 ROJSTVA: Rodilo se je 11 dečkov in 6 deklic. POROKE: Sebastjan Zaverla iz Kavč in Aleksandra Rebec iz Kavč, Miloš Lukač iz Spodnje Rečice in Petra Dobrovc iz Žlabra, Zlatko Kompan iz Rečice ob Paki in Andreja Korošec iz Rečice ob Paki, Stanislav Robnik iz Primoža pri Ljubnem in Vera Podkrižnik iz Pustega polja, Gregor Petkovnik iz Florjana in Ksenija Bauman iz Florjana, Damjan Čuk iz Kokarij in Marjetka Pus-toslemšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Borut Zager iz Velenja in Saša Višner iz Velenja, Roman Prepadnik iz Raduhe in Marjanca Mavrič iz Nizke, Robert Simonič iz Radegunde in Barbara Laznik iz Lepe Njive, Duša Ir-mančnik iz Spodnjih Kraš in Anica Zupan iz Mozirja. SMRTI: Marija Krefl iz Nizke, Alojz Klemenšek iz Podolševe, Amalija Kerz-nar iz Dola, Rudolf Tratnik iz Šmiklavža, Jožica Lojen iz Konjskega Vrha, Marija Obojnik iz Tera, Marija Rihter iz Šentjanža. Na trgu 7, 3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. KINO MOZIRJE 14., 15.10.2000 OPOLDANSKI OBRAČUN - komični western Vloge: Jackie Chan, Lucy Liu, Owen Wilson To je film, v katerem se Divji zahod sreča z Daljnim vzhodom. Kavboji, Indijanci, revolv-eraši in odpadniki trčijo ob vzhodnjaške borilne veščine, čast in neomajno vdanost. Zgodba govori o nekdanjem cesarskem *—<»* Počutje: Razmišljali boste o stvareh, ki se tičejo vašega zS> vsakodnevnega zivl|enja m kar naenkrat bo postalo pomembno, da si nekatere stvari razjasnite. Precej boste pod vplivom literature, ki ste jo vzeli v rake in vam je na nek način razširila obzarje. Ljubezen: Partner bo dobil občutek, da vos ne pozna. Nekatere stvari, ki so bile do sedaj temelj vajinega odnosa in so veljale za nekakšen tih dogovor, boste skušali postaviti na glavo. Na tem področju boste polni nenavadnih idej, ki pa ne bodo vse izvedljive. Če boste preveč vztrajni pri uvajanju sprememb, se bo vajin odnos znašel v krizi. Delo: Najbolj uspešni boste pri delu no terenu. V novih situacijah se boste zelo dobro znašli, čeprav boste naleteli tudi no stvari, ki se jih bojite. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Veliko se boste ukvarjali s sabo in svojimi problemi, pri tem pa pozabili na dolžnosti, ki jih imate do dragih, posebno do svojih domačih. Nekatere stvari ste pomešali in jih postavili no napačno mesto. Vaša lestvica vrednot je postavljena na glavo. Večina stvari, ki jih boste v tem času počeli na sebi, se bo obrnila proti vam, kar je opozorilo, da je skrajni čas, da se ustavite. Ljubezen: Po dolgem času boste spet pripravljeni poslušati partnerja in mu občasno doti celo prav. V vsem, česal se boste lotili, vam bo stal ob strani, ne pričakujte pa ad njega, da se bo odločal namesto vos. Vajin odnos bo napredoval le, če boste ohranili samostojnost. Delo: Pri delu boste taktni in diplomatski, kot bo tokrat tudi potrebno. V bližnji prihodnosti bi bilo dobro izpopolniti svoje zanje. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Razmišljali boste o ljudeh, ki vas obdajajo, in vaših odnosih z njimi. Pogosto se vam bo dogajalo, da boste razočarani, ker boste imeli občutek, da dajete več kot dobite. Imeli boste občutek, da sle za prijatelje pripravljeni narediti vse, oni pa tega ne vračajo. Ljubezen: Do partnerja boste v tem času zelo pozorni in ustrežljivi, zato boste zelo presenečeni, ko boste naleteli na odpot. Ozadje vašega ravnanja je partnerja prikleniti nase, ga napraviti odvisnega in s tem zmanjšati tveganje, da bi vas kdajbli zapustil. Partner bo to začutil in se začel izmikati. Delo: Veliko boste delali, vendar pa ne baste tab učinkoviti, bt bi lahko bili, če ne bi bilo ovit. Pogovorite se s sodelavci. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Veliko boste v dražbi in čeprav imote o sebi precej ™ “ skromno mnenje, boste zasedli pomembno mesto. Vaše mnenje se bo velibkrat upoštevala, čeprav vas bodo nekateri hoteli preglasiti. Ljubezen: Nebtere stvari boste hoteli nu vsak način zadižati zase, o boste kmalu spoznali, da to ni najbolj pametno. Navsezadnje je vaš partner edini človek, ki ram resnično lahko pomaga, da potegne črto rez vse, bt vos tlači, in začne znova. Dokler ne boste tudi v sebi razrešili problemov, ki so sicer preteklost, ne boste mimo živeli. Delo: Veliko časa ram bodo vzeli odnosi s sodelavci, ki niso taki, bt bi morali biti. Bodite iskreni in si priznajte, da tudi sami nosite del krivde za nastalo situacijo, (e tega ne boste storili, bo zaradi nenehne napetosti vaše delo oteženo. Škorpijon od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Napeti boste in nervozni, bt se stvori ne bodo odvijale v skladu z vašimi pričakovanji. Marsibj ste organizirali tab, da se težavam praktično ne morete izogniti. Okupiranost z osebnimi problemi vom bo vzelo veliko časa in energije, zoto boste na drugih področjih dobj neučinkoviti. Ljubezen: Ob partnerju se boste počutili ramo in sprejeto, pogrešali pa boste čustveno vznesenost, ki ste jo bili vajeni. Spoštovali se boste še naprej, če boste malo potipeli. Obdobje, ki je pted vami, sicer ne bo posebno zadovoljujoče, vendar pa boste v tem času marsikaj razčistili. Delo: Nove možnosti in predvsem novi interesi. Čutili boste, da želite nekaj več. Pametno se lotite nove naloge pa boste uspeli. Nekaj možnosti se vam odpira pri študiju. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Veliko šivati vam bo uspelo predvsem zaradi vaše vztrajnosti. Kat si boste zapičili v glavo, boste tudi izpeljali, čeprav boste s strani okolice naleteli na silovit odpor. Domačo situacijo boste napačno ocenili in zato tudi neustrezno ukrepali. Ljubezen: Ker se boste znebili nekaterih ljudi, ki so ram vzeli veliko čosa in so za vas pomenili mučno obveznost, boste imeli za partnerja več časa. Ker se boste bolj kot kdajkoli prej zavedali relativnosti medčloveških odnosov, boste poskušali odnos s partnerjem kat najbolj utrditi in si s tem zagotoviti njegovo trajnost, partner pa bo reagiral zmedeno. Delo: Načrti, ki ste jih pripravili, so utopija in kmalu boste to tudi sami ugotovili. Če boste pravočasno ukrepali in boste pripravljeni priznati, da ste se v svoji sodbi zmotili, se lahko izognete finančnim težavam. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. ■ Počutje: Stvari, ki ras težijo, boste nehali odrivati in se skušali z njimi spoprijeti. Sprva ne bo lahko, soj se boste morali soočiti z marsičem, na kor ne boste pripravljeni. Spoznali boste, do so vom ovire koristile. Ljubezen: Začeli se boste spraševati, kaj sploh imate od svojega partnerja, in prišli do zaključka, da razen izgubljenega časa in energije ne kaj dosti. Samski kozorogi boste skušali svoja čustva podrediti ali jih potisniti vstran. Ali pa se boste odločili za človeka, od katerega bi lahko imeli koristi. Dobili boste to, kar boste hoteli, vendar pa vom bo čustvena praznina ob vsem skupaj pokvarila veselje. Delo: Ponosni boste no svoj zaslužek, saj bo v primerjavi s pieteklim obdobjem bistveno večji. Upravičeno boste lahko ponosni na svojo iznajdljivost in vztrajnost. Vodnar od 21. 1. do 20. l.*** Počutje: Če bi ne bili tako prepričani v to, kat počnete, bi se lahko izognili napokam v tem obdobju. Zelo težb ram bo dopovedati, da ste na napačni poti. Z zdravjem ne boste imeli težav, če se ne boste preveč naprezali. Potrebujete mimo in urejeno življenje tet več sprostitve. Ljubezen: Vaša prizadevanja, da bi izboljšali portnereki odnos, bodo padlo no neplodno tlo. Zato se vam bo večina stvori, ki jih boste počeli, zdela nesmiselna. Pustite partnerju več svobode in samoodločitve. Če pa ste še samski, lahko pričakujete, da se boste navezali na človeka, ki vam je zelo podoben. Če boste znali pokazati potrpljenje, se veza lahb obdrži. Finančne težave, ki se bodo pojavile, vas bodo spodbudile, da boste delali s podvojeno močjo. Nebga boste presenetili z odlično idejo. Ribi od 21. 2. do 20. 3. \ f Počutje: Pogosto boste obupani in slabe ralje, ket boste imeli obfutek, da vam gre vse narobe. V svojih težavah boste osamljeni, J \ saj ne boste našli nikogar, ki bi ras resnično razumel. Poskušajte analizirati svoja občutja in spoznali boste, do so vaše težave posledica prevelikih težav. Ljubezen: Zarodi občutka osamljenosti in nerazumevanja okolice se boste partnerja še bolj oklepali, kat pa utegne pri njem izzvati nasprotno reakcijo. Ustrašil se bo vaše odvisnosti in se začel umikati. Preden boste začeli gladiti odnos z njim, morate razčistiti sami s sabo. Delo: Zaslužili boste dovolj za svoje potrebe in čeprav ste bili še pred kratkim s svojo finančno situacijo nezadovoljni, se tokrat ne boste pritoževali. Vseeno ne bodite preveč zapravljivi. Demokracija ni nujno BOLJŠA DRUŽBA, JE PA LAHKO ORODJE ZANJO. Poslančev — DOLG=- "S tem posojilom si mi rešil življenje!1' se zahvaljuje poslanski kandidat dajatelju. "Do smrti ti bom hvaležen!" "Lahko si mi do smrti hvaležen," reče donator, "denar mi pa le vrni prej!" Zagotovljena ~==ZMAGA=^ "S Krakovčanom smo se zmenili, da plača sosedom pijačo, če bo zmagal na volitvah!" pove Jož Glavca. "Raje, bi se zmenil drugače," mu svetuje brat Jurč. "Naj plačajo sosedje, ki ga ne bodo volili. Boš manj žejen!" -= Fata =^-ASFALTANA Obveščamo vse šoferje Zgornje Savinjske doline, da se na področju naših cest izvaja asfaltiranje, zato naj temu primerno zmanjšajo hitrost. Marsikdo ni verjel svojim očem in je peljal dalje, misleč, da ima privide. Poškodbe so bile otipljive. Strokovnjak "Kaj pa je s tabo, da tako ubogo hodiš?" "Noge me bolijo. Ne boš verjel, kako je tele čevlje, ki jih nosim, težko obuti!" "Pa si si poskusil pomagati z žlico?" "Seveda sem, kaj pa misliš?! V vsakem čevlju imam po eno že od jutra.” UDRIHATE PO DRUGIH i če že STRANKAH, POTEM BODITE VSAJ BOLJŠI OD NJIH. Izredna predizvolilna številka... ...izvolite si nas prebrati! Poznavalka "Dobra novica" V državi imamo 600 makadamskih cest. Glede tega sledi skorajšnje izboljšanje. Nekaj jih bodo odnesli plazovi z jesenskim dežjem. Na tesno se nam je izšlo. Zmagali smo le z dvema glasovoma več! =|STIH= = MISLI = "Kako kaj spremljate predvolilne debate?" vpraša zobozdravnik pacienta z obolelim zobom. Tako tako..." momljajoče odvrne ležeči na stolu. Zobozdravnik pa ne neha vrtati: "Kakšno pa je vaše politično prepričanje?" "Isto kot vaše!" "Kako pa veste za mojo politično opredelitev, saj vas prvič vidim?!" Tudi jaz vas prvič vidim, ampak dokler v rokah držite klešče, bi se nadvse rad strinjal z vami..." "Koga boš pa ti volila?" vpraša Branka Jolando. "Obkrožila bom Fridolina. Je edini, ki ga poznam... Kaj pa ti?" "Jaz ga pa ne bom. Ga še predobro poznam!" =Previdno s ==. PREVIDNOSTJO "Povsod berem; kraje, vlomi, umori..." pravi Štefka svoji dolgoletni prijateljici Ančki. "Zaradi strahu pred zločinci sem si dala namestiti varnostno verižico na vhodna vrata." "Tudi jaz jo imam," počasi pokima Ančka, "vendar jo zelo težko snamem. Roke se mi vedno bolj tresejo, verižica pa je tako majhna." Izza skodelice čaja ji Štefka nameni pogled, zmaje z glavo in reče: "Ravno zato sem jo jaz dala namestiti na drugo stran vrat, tam kjer ni kljuke in kjučavnice, da mi je ni treba snemati!" =MÄLi OGLASi= Prodajamo baterije na sončne celice za ročno uro. Rok trajanja neomejen. Pakirano po 50 kosov. Najditelju brezžičnega telefona podarim kartico za 1000 tolarjev, da se mi javi s telefonom, ko jo dobi. Si spet gledal politično debato? Prepametna je ta So politiki, ki jih je treba menjati kot perilo, drugače se preveč umažejo. Že sedaj so si nekateri toliko nagrabili, da imajo v smeteh več kot vi v stanovanju. i Saj bi te pustila do besede, ampak ti nisi tako zanimiv kot jaz! ŽENSKE PRAVICE Slovenci se žensk bojimo, še v parlament jih ne spustimo, strah nas je njihove večine, da ne pride dež, ki ne mine, bi pa vseeno raje gledali parlament, če v njem sedel ženski bi regiment! POSTOLIMPIJSKE ~== NOVICE ==~ V Sydneyu se po zaključku olimpijskih iger gasilci še vedno borijo z ognjemetom. Na olimpijadi v Sydneyu je oče pristopil k sinu atletu, ki se je pripravljal na skok s palico, in mu rekel: "Sinko, lahko stečeš brez palice. Drog, ki bi ti bil v napoto pri skoku na blazino, sem ukradel!"________ Športnik, ki so mu na doping kontroli ugotovili, da ima v telesu ogromno količino nedovoljenih snovi, je izjavil: "Ugotovil bom, kdo mi je to podtaknil,... takoj, ko pridem k sebi!" Volilne rravice Na dan predčasnih volitev pokliče volilno komisijo neznan občan, po opotekajočem glasu sodeč -pijan, in vpraša: "Ali kaznujete tiste, ki motijo volitve?" "Seveda," mu odgovore odgovorni, "za povzročitelja nereda in motenje poteka volitev se odredi visoka denarna kazen ali celo pripor!" "No, potem pa vam moram sporočiti, da name na volitvah ne računajte!" pove in odloži slušalko. ~==PoSLEPNJI TRENUTKF Direktor srbske televizije je dajal navodila voditelju osrednjih poročil: "Sporoči narodu, da je na volitvah zmagal Miloševič!" "==TITANIK PONOVNO S POLNO PARO = Novinar mu previdno reče: "Ne bodo verjeli. Poglej, koliko se jih že zbira v podporo Koštunici..." "Potem pa daj v javnost, daje zmagal z minimalno razliko." "Šef, vse več ljudi je na ulicah!" "Dobro, povej, da je bila razlika premajhna in da bodo razpisali ponovne volitve drugo leto, ko se Miloševiču izteče mandat..." "Šefe, ljudje derejo v mesto!" "Pa kaj bi ti rad? Si na strani ljudi ali na strani pravično izvoljenega Slobodana?" "Šefe, naša TV hiša gori!" Članka Avtor Miloševič je čestital novemu predsedniku države Srbov - Koštunici. Miloševič je izjavil, da se bo sedaj končno lahko odpočil v krogu družine. Miloševič se je zahvalil Srbom za podporo v teh letih, ko so ga imeli radi. Mar Miloševič ni opazil par sto tisoč protestnikov, ki so ga vrgli z oblasti in zažgali parlament? Kaj je rekel na to? Ne vidim dobro! Ko v Srbiji gori parlament, v kinu predvajajo film Cigani letijo v nebo, ko iščejo Slobota, vrtijo Oče na službeni poti, ko pa se zamenjata predsednika, si lahko ogledate film: Črni maček, beli mačkon. Ali je bil Slobodan res tako pameten, da se je vsa ta leta obdržal na oblasti in da so ga sploh izvolili? On ni bil nikdar posebej inteligenten, le volilci so bili še manj. NE BODITE V ZADREGI PRED ZADREČKIMI NOVICAMI, kupite jih v Savinji pod Savinjskimi novicami. Redni naročniki imate prednost pred občasnimi kupci - lahko nas redno berete. Rešitev preišnie križanke: kotomer, opereta, vek, kid, IK, kaki, nanesek, Loren, Ta, rabokup, rival, imenoslovje, bon, Skah, abak, Arda, Esra, Eva, Rtanj, Tiberij, Ni, koridor, Ce, iztepek, nalet, Certina, mrena, Arnače, Adnan. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 20. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Tone Poljanšek, Luče 23; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Igor Vodovnik, Zadrečka c. 17, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jožica Bevc, Rore 5, Gornji Grad; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Klaudija Zavolovšek, Podvrh 5, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. CestitamoL^ Rešeno križanko iz 21. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 20. oktobra 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri reklamne majice, ki jih podarja Turistična agencija Svit iz Mozirja. CAFFE-TROPICd0u PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja s vašim logotipom Nagradno žrebanje zn cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA »OPIC KAVA 34 OGLASI IN MALI OGLASI i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 MORDA STE ISKALI PRAV TO I KMETJE, GOZDARJI i Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s J strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I 041/606-376. I TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV I Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux I in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. I RTV SERVIS PURNAT ■ Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov, j Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ I Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, I skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. j AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi ne-I premičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-I 66. j POGREBNE STORITVE ANUBIS ■ Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 03/5841-029, mobitel 0609/654-651. I POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV I Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Do-I brovc s.p, Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ j 793-636. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A I Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. I AVTO - TAXI USLUGE IN KOMBI PREVOZI OSEB I Za vse priložnosti in potrebe nudimo avto - taxi usluge in kombi prevoze I do 8 oseb. Konkurenčne cene! Za vožnje preko vikenda prosimo za pred-I hodne rezervacije. Kombi prevozi Skitnač s.p, tel. 041/531-286. I____________________________________________________I 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. 8, fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611 e-mail: infogradlorap-pelzela-sp.sl Prodam bikca sivca starega 9 ted-nov. Tel. 835-507._____________ Bikca sivca težkega okrog 200 kg prodam, tel. 844-029. Računalnik pentium 700 MHz, nov z multimedijo, garancijo, cena 144.000 sit. Tel. 031/390-170. Prodam kravo, 6 let staro, dobro molznico. Tel. 035-844-474. Prodam desko planimo za pluženje ali planiranje za sprednjo hidravliko, širina 2,7 m, z varovanjem. Tel. 041/942-170. Jarkice v začetku nesnosti prodajamo v Šoštanju. Krajnc, tel. 5472-071.___________________________ Suzuki baleno 1,6 HB, 4 WD, letnik 98, prodam. Tel. 838-30-83, zvečer. Prodam teličko sivko, težko I60 kg. Tel. 031/839-948.__________ Prodam R4, bele barve, 1. 1986, neregistriran. Tel. 031/206-409, popoldan. Kupim trosilec za gnoj. Tel. 031/ 839-948._______________________ Breje telice sivke in svinjsko mast prodam. Tel. 03/584-11-96. Prodam pentium 133,48 MB ram, 1,6 GB trdi disk, CD-rom, modem, tiskalnik, 17” monitor. Tel. 583-21-38, popoldne (Domen). Prodam mlado kozo, cena 5000 sit. Tel. 584-52-04.___________ Lada niva I600,1.1987, prodam ali menjam za APN 6. Tel. 041/848- 869-___________________________ Prodam telico friziko, brejo 6 mesecev, ali telico simentalko, težko 150 kg. Tel. 041/989-985. Prodam hlodovino jevše. Tel. 845-372.___________________________ Kupim staro hišo ali zazidalno parcelo v nazarski ali mozirski občini. Tel. 041/793-063. Ugodno prodam rabljeno opeko trajanko. Tel. 041/939-667. Oddamo v najem hišo v centru Mozirja. Tel. 041/612-227. Telici simentalko in sivko, breji 8 mesecev, prodam. Tel. 844-104. Prodam zastavo 750, ohranjeno. Tel. 845-278._________________ Prodam vrtalni stroj, stabilni, do 16 mm, nov. Tel. 845-278. Za ozimnico nudimo prvorazredna jabolka, sorte ajdared in gl-oster. Tel. 833-448 ali 845-341. Prodam 2001 hladilnik za mleko, dobro ohranjen. Tel. 846-056. Ugodno prodam zelo malo rabljene rolarje (št. 41, alpina). Tel. 845-236 ali 031/320-102 (Simona). Prodam stiskalnico na jarem, 60 1, za 50.000 sit. Tel. 041/665-178. Za simbolično ceno prodam hladilnik Gorenje z zamrzovalnikom. Tel. 041/600-647._____________ Prodam polnilec, baterijo in anteno za benefon-io ter erikson GA 628 + dodatna baterija in 2 polnilca, lahko posamično. Tel. 841-523. _________________ Kupim kravo za zakol in telička težkega do 100 kg. Tel. 061/825-400.__________________________ Prodam 2001 hladilno prevozni bazen za mleko. Jože Rakun, Radmirje 24. Prodam domača jabolka neškro-pljena in cirkular za cepljenje in žamanje opaža. Tel. 832-370. Prodam renault laguna 2.0 RT karavan, 1. 1995, 64.000 km. Tel. 041/688-094.__________________ Prodam hišo v Gornjem Gradu, cca I60 m2. Tel. 01/5422-330 LlVütKMliCLi KO ILI YliLJliK SVC. Že diši po snegu, zato vas vabimo: SKI TEST (2.11. - 5.11.), FRANCIJA, LEDENIK^Ll Preizkušanje najnovejše zimsko- športne opi APP + smučarska karta + testiranje— 24.400, Avtobusni prevoz: 12.500 sit -,š. * Avto b usni p revo z: 13.5QQ.sit Pridite v blagovnico Mozirje na oddelek POHIŠTVA tel. 833-610, kjer vas čaka velika izbira in ugodne cene. preproga kasnan 70x140cm............................. 1750 SIT preproga kasnan 70x240cm............................. 1450 SIT preproga kasnan 190x280cm............................9990 SIT preproga samira 58x110cm...... preproga samira 77x150cm...... P’OStdLtät®, TOljaJ« 1450 SIT 2600 SIT VULKANI2ERSTV0 NOVAK Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169,03/838-10-70, GSM: 041/783-661 AVrdOČtlKA Pripeljite Vašega jeklenega konjička k nam, kjer mu pregledamo podvozje, montiramo nove gume, privoščite pa mu tudi avtooptiko, da Vas bo varno pripeljal domov. Poskrbimo tudi za tovorna vozila, traktorje ter motorna kolesa. NA ZALOGE ZIMSKI PLAŠČI PO UGODNIH CENAH laa resica I2/JFULDA Kormoran ncDKicin Mili S*m0) GOOOfVEAR KKfUlDA Sjcukl Celje - skladišče D-Per 7/2000 vikend paket že öd 13.9< 5-dnöVfYi pöket že öd 33 - 5-diYeVni pöket že öd 33^ÖQtsit dö (polpenzion, kopanje v hotelskem bazenu in zimski termalni rivieri) - IN SE IN SE... COBISS o Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf> Ugodne cene in gotovinski popusti! Operna hiša. Oblikoval Bertone. OREL-0- Predstavitev Astre Coupe petek, 13. oktobra ob 13.00 Brezplačni preventivni pregledi pred zimo vsak dan od 14. do vključno 27. oktobra. Možnost brezplačnega preventivnega pregleda velja za vozila vseh znamk. Dnevi odprtih vrat: sobota, 14. oktobra 2000 od 8.00 dO 17.00 nedelja, 15. oktobra 2000 od 9.00 do 14.00 AVTOCENTER CELEIA Celje. tel. 03 425 46 00, AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel. 03 586 43 80, AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL, Slovenj Gradec, tel, 02 883 81 00 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Loke pri Mozirju 24 Tel. 063/839-51-50 GSM: 041/798-587 Tudi v jesenski sezoni vas vljudno vabimo, da si na naši vrtnariji v Lokah 24 pri Mozirju, izberete med raznobarvnimi mačehami, številnimi barvami lončnih ter rezanih krizantem in aranžmajev za 1. november. V prepričanju, da boste z našimi rastlinami in aranžmaji zadoviljni, se priporočamo! Vabimo vas v našo vrtnarijo v Loke. Veseli bomo vašega obiska. Delovni čas: od pon. do pet.: 8.00 -18.00 ure sobota: 8.00 -15.00 ure, ob ned. in praznikih zaprto OSREDNJA KNJ. CELJE