Dsfiss
v. 1932
Poštnina plačana t gotovini,
Leto XIII., štev. 103
Upravoiitvo: L . Dljana, Knatije^a ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova oi 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon ŠL 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842 Praha čislo 78.180, W<pn 5t l^S ?41
krasi, _
irUc^,
Ljubljana, sreda 4* maja 1932
Cena 2 Din
1 — '»'"'> 1■ ■
Na.roCuuja Uuo	— Da.
za	tfi — |)n
C rejništvo; Ljubljana K.naM)eva -jlica 5. Telefon 31 3123 3124 3125 tn 3126. Marbor Alek>androra ce-ta 13. 1 e-
leton št 2440 (ponoči 25S2). Celi? KwnovP ,T( 3 Telet Jt 100
Rokop.si sc ne »račajo. — Ostali po
Nejasnost francoskega političnega položaja
Sporazum socialistov in radikalnih socialistov za ožje
volitve
Pariz, 3. maja. d. Po točni proučitvi izida volitev in presoji volilnih zvez, ki so jih posamezne stranke sklenile za ožje volitve, se more sklepati, da bodo združena levica, socialisti in radikali pridobili pri ožjih volitvah približno .30 mandatov na račun dosedanje vladne večine. Ker ie znašala večina, s katero ie Tardieujeva vlada razpolagala zadnje mesece v zbornici. 60 ciasov. bi b la torej btok vladnih strank in blok opozi-c:je enako močna ter bi bilo osnovanje trajne vladne večine skrajno otežkočeno. V krosih radkahie stranke pa presojajo položaj za levico celo ugodneje in računajo, da pride do levičarske večine.
Današnji desničarski listi navajajo, da ie med radikalnimi socialisti in socialisti za nedeljske ožje volitve že sklenjen dogovor, po katerem so socialistični voditelji zagotovi-1 radikalom mandate v volilnih okrajih, kjer so razmere za mihove kandidate ugodnejše. dočim so na drugi strani radikali zagotovili enako pomoč socialističnim kandidatom v enakem položaju. Dogovor je bil sklenjen z geslom, da mora biti reakcija poražena.
List »L Oeuvre« računa, da bo v novi zbornici 122 socialistov in 151 radikalnih socialistov, h katerim je treba prišteti še 35 mandatov republikanskih socialistov. Ako se uresniči ta napoved, bo imela levica v novem parlamentu 308 od 615 mandatov, torej večino enega glasu. Desničarski listi < 'načtijejo te nade za pretirane in pišejo, da se levičarski kartel iz 1. 1924 ne bo več obnovil. -»Potit Parisien« računa, da bo vlada republikanske koncentracije še dalje ostala na krmilu države, čeprav bi se morala orijentirati boli na levo.
Tardieujevo zdravje se je toliko zbolj-šalo, da bo mogel v sredo prvič iti iz sobe. Če ne bo nastopilo poslabšanje, bo imel Tardieu v četrtek velik volilni govor.
Pari/., 3 maja g Herriot, ki ga smatrajo kot pravega zmagovalca pri prvih volitvah, je danes prispel v Pariz ter je takoj konferiral s člani strankinega odbora. Novinarjem je iz; azil uoanje, da bodo radikali prišli v zbornico s približno 150 mandati in da bodo torej za tretjino močnejši kakor doslej. Lokalnim organizacijam se je glede ožjih volitev prepustila popolna svoboda, r.ačelo skupnega sodelovanja levičarskih strank pa bo gotovo povsod prodrlo. Herriot je dal tudi razumeti, da je pripravljen prevzeti sestavo vlade, vendar pa bi v tem primeru postavil pogoj, da vstopijo v vlado tudi socialni demokrati. Njegova stranka ne bo sestavila nobene vlade, za katero bi morala sama prevzeti odgovornost.
Pariz, 3. maja. d. >Matin? vidi v poteku nedeljskih volitev izrecno premaknitev na levo. Kot vzrok smatra naraščajočo brezposelnost Premaknitev na levo, ki je v glavnem razvidna iz prirastka socialističnih glasov in poslancev, izvoljenih pri prvih volitvah, se vidij najjasneje v pariških predmestjiih in okolici Pariza, kakor tudi v drugih velčkih mestih. Radikali ne zaznamujejo nobenih velikih izgub. Nasprotno pa je doživela sreda i<n desniica lokalne izgube, ki se ne kažejo samo v malem števnlu mandatov, temveč tudi v šte-vilKah glasov. ^Petiit Parisien« je mnenja. da ožje volitve za republikance in socialiste ne bodo ugodno izpadle, r,Eeho de Pariš? pa meni, da bodo socialisti pri ožjih volitvah še več pridobili na račun radikalov Za ožje volitve se vrši sedaj srdita asritaoija, ker bo le malo število glasov odločalo o zmagi kandidatov levice aLi pa nacijonalne koncentracije.
Pred sestankom nemškega parlamenta
0 kaki preosnovi dr. Briiningove vlade za enkrat ni
govora
Berlin, 3. maja, d. Državni kancelar dr. Briining se je sedaj popolnoma posvetil gospodarskemu programu vlade in pripravam za zunanje-politično razpravo, ki se ho vršila prihodnji teden na kratkem zasedanju državnega zbora. O kaki preosnovi državne vlade kljub pritisku desničar->ck h strank ne more biti nobenega govora. J/jave vodstva centruma kažejo, da se centrum tudi v Prusiiii ne bo prenaglil. Vsi krogi, ki so računali s krizo dr. Briiningove vlade po njegovem povratku iz Ženeve, so sedaj močno razočarani. Narodni socialisti so zaradi postopanja centruma že precej vznemirjeni. Dr. Gobbels ie v »An-griffu« odgovoril na izjavo vodstva ccn-truma. da je sodelovanje z narodnimi socialisti v Prusiii mogoče le tedaj. ako bi podpirali dr. Briiningovo vlado. Dr. Brii-ninfl namreč ne verjame, pravi dr. Gobbels, in sicer povsem pravilno, da bi soci-
alno demokratska stranka tolerirala pred kratkim po Stergervaldu napovedano ponovno poslabšanje soc. politike. Zato naj bi namesto njih vskočili narodni socialisti, ki pa niti ne mislijo na to, da bi se pustili izvabiti v to nerodno past. Narodni socialisti morajo zastopati samo po sebi umevno stališče, da morejo stopiti v prusko vladno koalicijo le pod pogojem, če si jim bodo dala v roke sredstva državne moči, ker drugače sploh ne morejo prevzeti odgovornosti za vlado v sedanjem težavnem, z dolgoletnim slabim gospodarstvom ustvarjenem položaju. Narodni socialisti morejo vlado v Prusiji prevzeti le tedaj, če si jim bo zajamčilo. da jim državna uprava ne bo izbila iz rok oblasti v Prusiji. Zato mora tudi v državi priti do ureditve, s katero bo narodnim socialistom zagotovljen odločilen vpliv.
Podrobna razorožitvena pogajanja
Borba za linijske ladje i n vojaško zrakoplovstvo
ženeva. 3. maja s. V mornariškem odboru razorozitvene konference se je danes nadaljeva; a iazprava o vprašanju, ali se morejo linijske ladje smatrati kot napadalno orožje. Zedinjene države so se zavzele ra ohranitev velikih vojnih ladij. Angleški zastopnik se je ob varovanju angleškega stališča, da so linijske ladje obrambna sredstva, izjavil za znižanje tonaže. Francoska delegacija se je odrekla vsaki ugotovitvi. Nemško stališče je zastopal nemški zastopnik Rheinbaben v zvezi s prepovedjo velikih linijskih ladij v versaill eski mirovni pogodbi. Ruski zastopnik je izjavil, da se je zlasti v zadnjih letih zaradi tehnične izpopolnitve zelc zvišal napadalni značaj linijskih ladij. Ostale države so se večinoma izjavile za napadalni značaj linijskih ladij. Razprava je bila zaključena 7. izjavo predsednika mornariškega odbora. da bo predložene predloge izročil ura-
Pravi vzrok Kreuger jevega samomora
Sfockholm, 3. maja. p. Po včeraj objavljenem poročilu parlamentarne anketne komisije, se je izvedelo za neposredni v?rok Kreujjerjevega samomora. Švedska Narodna banka je že od začetka tega leta pokrenila temeljito preiskavo o poslovanju Kreugerjevih podjetij in si je prza-devala, da bi <^e po posebnem odboru proučilo vse ooslovanje Kreuigerjevega koncema. Predsednik švedske Narodne banke je zaradi tega brzojavno pozval Kreuger-ja. ki sc je tri mesece mudil v Ameriki, naj se takoj vrne v Evropo in prisostvuje prvi seji te preiskovalne komisije, k- bi se imela vršiti 13. marca v Berlinu. Kreuger pa se ni javil, marveč je naslednjega dne docela iznemada dospela vest o njegovem samomoru v Parizu. Nad koncernom K.re-ger & Toll bo v par dneh otvorjen kon-kurz. S tem bo nastopila v tej največji svetovni finančni aferi nova etapa, ker se bo istočasno pričela sodna preiskava, ki naj ugotovi, kdo je zakrivil vse poneverbe in falzifikate, ki so se vršili v koncernu kralja vžigalic.
du kot gradivo za proučitev, kar pomeni, da se tehnični strokovnjaki v mornariškem odboru še niso odločili glede vprašanja, aii so linijske ladje obrambno orožje.
V pododboru zrakoplovnega odbora raz-orožitvene konference je nemški delegat danes predložil nadaljnje gradivo za utemeljitev nemškega predloga o odpravi vsega vojaškega zrakoplovstva. Izjavil je. da so vsa vojaška letala napadalnega značaja in da ogrežajo civilno prebivalstvo. To velja zlasti za države, ki nimajo obrambnih sredstev. Delegat je predložil nov predlog, ki postavlja orožje vojnega letalstva po meri nevarnosti v naslednje kategorije: 1. bojna sredstva vsake vrste, ki so določena, da se mečejo iz letal, 2. bombna letala, 3. opazovalna letala, vštevši privezane opazovalne balone, in 4. stražarska letala.
Nova operacija Macdonalda
London, 3. maja, g. Zdravniki ministrskega predsednika Macdonalda sporočajo, da se očesna operacija na ministrskem predsedniku ne more več odlašati. Mac-donaid bo še jutri predsedoval seji ministrskega sveta, popoldne pa bo sprejet od kralja. Zvečer bo izvršena operacija levega očesa, v četrtek pa operacija desnega očesa. Kot glavna operaterja bosta fingira-la očesni zdravnik kraljevskega dvora sir VViliam Lis ter in prof. Pauson. Za določitev operacije ni bila merodajna ne samo zdravniška indikacija, temveč tudi politična. ker se hoče Macdonald brezpogojno udeležiti lausannske reparacijske konference meseca junija. Zdravniki računajo, da oo Macdonald do tedaj popolncma okreval.
Večina De Valere se krha
London, 3. maja d. Sprejetje zakona za odpravo prisege zvestobe je naletelo v irskem parlamentu na težkoče Vladna večina, ki je doslej znašala 6 glasov, ni več gotova, ker trije izmed sedmih delavskih članov v tretjem čitanju ne bodo več glasovati za zakon.
PRED KONFERENCO MALE ANTANTE
Na dnevnem redu beograjskega sestanka zunanjih ministrov Male antante se bo razpravljalo predvsem o izjemnem stališču Jugoslavije glede reparacij in o podunavskem problemu
Beograd, 3. maja r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pripisujejo konferenci zunanjih ministrov Male antante, ki se bo sestala 10. maja v Beogradu, veliko važnost. Dejstvo, da se bo sestala konferenca predčasno, t. j. pred lausannsko konferenco, kaže na to, da so na dnevnem redu važna vprašanja. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z uglednim diplomatom, ki je dobro poučen o vseh mednarodnih vprašanjih. Iz razgovora se vidi, da bo konferenca Male antante posvetila glavno pozornost reparacijskemu in podunavskemu problemu. Za Jugoslavijo je posebno važno reparacijsko vprašanje.
Kakor znano, zavzema Jugoslavija v reparacijskem problemu docela posebno stališče. Jugoslavija edina ni podpisala londonskega protokola in Hoovrovega moratorija in je odklonila svoj pristanek na predlog predsednika ameriških Zedinjenih držav. Tudi odbor strokovnjakov je moral priznati izjemno stališče Jugoslavije v pogledu reparacij. Dočim druge države v dobi moratorija sicer niso dobile nemških reparacij, a jim za- j to tudi ni bilo treba plačevati svojih j
dolgov v Ameriki, reparacijski delež Jugoslavije tudi že poprej ni bil -ezan na piačilo vojnih dolgov. Jugoslavija je lahko ves svoj delež na nemških :epara-cijah, ki ji pripada po Youngovem načrtu v višini okrog 80 milijonov mark, uporabila za svoje potrebe, to je predvsem za obnovo škode, nastale na njenem ozemlju med svetovno vojno, za izplačilo vojne odškodnine in za vzdrževanje invalidov.
Izpad nemških reparacij zaradi Hoovrovega moratorija je zadel zaradi tega Jugoslavijo mnogo težje kakor katerokoli drugo državo. Skoro milijardni primanjkljaj se nikakor ne da kriti s kakršnokoli finančno transakcijo. .Tugo-slovenska vlada je zaman opozarjala na posledice londonskega protokola in njen protest pri Društvu narodov je ostal brez uspeha. Velesile se niso brigale za jugoslovenske zahteve, četudi so strokovnjaki v Londonu docela priznali upravičenost jugoslovenskih ugovorov. Prav tako so ostale brez odgovora vse urgen-ce jugoslovenske vi rde pri mednarodni reparacijski banki, ki bi morala prav za prav še fiadalje plačevati Jugoslaviji
Vprašanje razpusta avstrijskega parlamenta
Predlogi za razpis novih volitev pred ustavnim odborom - Odločitev v rokah socialnih demokratov
Dunaj, 3 maja. d. Seja ustavnega odbora, na kateri bo padila odločitev o .predlogih za razpust Narodnega sveta in razpis novih volitev, je določena 7a jutri, dočim so bile soje klubov sklicane za dan^s, da že pred jutrišnjo sejo plenuma obravnavajo vpraša.nje novih volitev. Odločitev je v rokah socialnih demokratom, k; so vložili predlog za razpust Narodnega sveta v obliki, da je mogoče volitve -orlgodi ti do jeseni. V političnih krogih so mnenja, da se bodo socialni demokrati odločili za takojšnje nove volitve, če bodo krščanski socialci postavili! alternativo
med takojšmjimti volitvami ali pa odKlonii-tviio predlogov.
V političnih krogih se je tudi govorilo, da sita se zvezni ka.ncelar dr. Buresch in predst-dnik Narodne banke dr. Kienbock odločila, da bosta takoj demisijonirala. če bodo nove volitve razpisane, vendar na v vladnih krosih to zanikajo. V političnih krogih poudarja.io nadalje, da se mora de-lo Narodnega sveta po ustavi nadaljeval, ako se sam razpusti, do sestanka novega parlamenta. Zato se morejo novi zakonski predlogi rešiti tudi v primeru razpisa novih volitev.
Nameravani prevrat v Gdansku?
Angleški listi so razširili vest, bržkone iz nemškega vira, da so nameravali Poljaki v Gdansku izvršiti prevrat
Berlin, 3. maja, d. Vesti »Dailv Expres-sa« in »Dailv Heralda« o dozdevnem nameravanem poljskem prevratu v Gdansku so zbudile v Berlinu precejšnjo senzacijo, čeprav dvomijo nad njihovo resničnostjo. V poučenih krogih izjavljajo, da zasleduje nemška vlada z vso pozornostjo degodke v Gdansku, mora pa ugotoviti, da se v zadnjih dneh ni zgodilo ničesar, kar bi utemeljevalo vznemirljive vesti angleških listov in da nimajo oficijeVii varšavski krogi. ako res obstojajo kakšni prevratni nameni, z njimi nobene zveze. Res je le. da so se med Berlinom in Varšavo, med komisarjem Društva narodov v Gdansku ter varšavsko vlado, seratem Gdanska in Društvom narodov v zadnjih štirinajstih dneh vršile izmenjave misli, da bi se pre-pričele morebitne prevratne akcije šovinističnih krogov v Gdansku. Dne 30. anrila je tudi potekel dogovor med Gdanskom in Poljsko o uporabljanju luke G danskega
po poljskih vojnih 'adjah, ki je bil 1. maja nadomeščen z dogovorom, sklenjenim s sodelovanjem komisarja Društva narodov. Po starem dogovoru so imele poljske vojne ladje obsežne pravice v luki Gdan-skega. novi dogovor pa te pravice nadomešča s splošnimi mednarodnimi predpisi. Ta prehod je zadel na živahen odpor poljske opozicije, zlasti narodnih demokratov.
K vestem o nameravanem prevratu v Gdansku tudi poročajo, da so vznemirjenji i/;zvali predvsem govori na nedavnem poli-skem diiaškem kongresu v Gdansku- Nemška vlada je opozorila poljsko vlado na početje gotovih organizacij, ki bo moglo občutno skaliti o-dnošaie med obema državama. Varšavska v'ada je nato izjavila, da nima nikakršnih zve/ s pustolovskimi prevratnimi načrti nekontroliranih elementov in da jih obsoja.
Visoke kazni za kršitve deviznih predpisov
Beograd. 3. maja. A A. Z odlokom finančnega ministra so kaznovani zaradi kršitve pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami: Ljudev t Han iz Budimpešte na 50.000 Din, Mika SamujloviC menjalec iz Zagreba na 200.000 Din, Ar-nold Zanato. menjalec z Reke na 60.000 Dnn, Petar Milčevič iz Malinske na 1000 Din, Janko Vagner iz Sombora na 30.000 Din in Nikola Samovič iz Omišlja na 200 dinarjev.
Napredovanje profesorjev
Beograd, 3 maja p. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta napredovala v IV-1 položajno skupino dr. Franc Rostaher, profesor klasične gimnazije v Mariboru, in Franc De-vetak, profesor II realne gimnazije v Ljubljani. V IV-2 položajno skupino sta napredovala dr. Pavel Brežnik, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, in dr. Lju-devit Kuščer, profesor realne gimnazije v Kranju. V V. položajno skupine sta napredovala: dr. Radoif Kropivnik. profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, in Adolfa šaupah. strokovna učiteljica klasične gimnazije v Mariboru.
Odplačilo vojnih dolgov 3 srebrom
Washingt©n, 3. maja č. Senator Heyden iz Arizone je vložil predlog o likvidaciji vojnih dolgov evropskih držav napram Ze-dinjenim državam, po katerem naj bi države dolžnice izplačale Ameriki svoj dolg do 1 1936. v srebru, računajoč za vsak dolar po eno unčo finega srebra. Na drugi strani bi se morale države dolžnice obve-
zati, da bodo vsebino srebra povišale na devet desetin.
London, 3. maja g. Angleški trgovinski minister Runciman je včeraj izjavil v londonski trgovski zbornici, da je eden glavnih vzrokov svetovne gospodarske krize vztrajanje pri vojnih doigovih in reparacijah. S tem se je vsilil nenaraven element v gospodarske odnošaje med državami, ki se mora odstraniti, sicer se bo popolnoma uničila mednarodna trgovina. Ozdravljenje svetovnega gospodarstva je mogoče le tedaj, ako se črtajo vojni dolgovi in reparacije.
London, 3 maja AA. Predsednik angleške vlade Macdonald je izjavil, da se bo vrnil kot vodja angleške delegacije v ženevo sredi meseca maja. Nemški državni kancelar dr. Briining prispe v ženevo 3 7. maja. Sodijo, da se bodo tedaj nadaljevala pogajanja, ki so bila prekinjena zaradi bolezni predsednika francoske vlade. Dotlej pa bodo zasedale tehnične komisije razoro-žitvene konference.
Avstrijsko-madžarska pogajanja
Budimpešta, 3. maja d. Kmetijski minister Purgly je izjavil, da se v zvezi z avstrijskim prepovedmi uvoza vrše pogajanja z Avstrijo, ki naj bi omogočila, da ne bi bil od avstrijskih uvozn;h omejitev prizadet madžarski izvoz živine.
Proces proti sicilijanski mafiji
Milan, 3. maja s. P-ed sodiščem v Gir-genti se je danes končala razprava proti 343 članom mafije iz provinc Girgenti in Caldanizetta. Proces je trajal skoraj tri mesece. Osem obtoženrev je med razpravo umrlo. 244 članov mafije je bilo obsojenih na prisilno delo od 3 do 13 mesecev. S7 pa je bilo oproščenih. Proti ostalim se preiskava nadaljuje.
| njen reparacijski delež, ker Jugoslavija ni pristala na moratorij. To pa se ni zgodilo.
V krogih velesil pa se pojavlja sedaj tendenca, da bi se reparacijski problem nekako združil s podunavskim problemom ter da bi se na lausannski konferenci na eni strani priznale nove koncesije Nemčiji v pogledu reparacij za ceno njenih koncesij v podunavskem problemu. Proti takemu načrtu pa se je pojavil v podunavskih državah razumljiv odpor, ker imajo občutek, kakor da jih hočejo uporabiti velesile za nekako napitnino Nemčiji.
Zaradi tega se bo tudi sestala konferenca Male antante predčasno, da zavzame svoje stališče k vsem tem v^o-blemom in da ponovno poudari poglede zlasti v vprašanju reparacij. Položaj. kakršen je, govori vedno bolj za to. da bi bilo najumestneje. če bi se Jugoslavija glede reparaeijskih plačil direktno sporazumela z Nemčijo. V nobenem primeru pa noče izigrati svojih zaveznikov in se bo to vprašanje zaradi tega razčistilo na beograjski konferenci Male antante.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 3. m-aja, p. Da nasilje »*'lu,be-ne Novine« objavljajo večji ukaz o napredovanju učiteljev. Y dravski banov m so napredovali naslednji učitelji(-ke): .Stanko Vičič v Mczirju. Alojzij Ivanetič v Novem mestu, Andrijana Srečko v Sred-šču <>b Dravi, Josipina Beljana-Mihajlova v Sv. Petru (srez Novo mesto). Amalija Zajec v Smuki (srez Novo mesto). Cirna Zupa-ne-c v Ribnici, Marija Cimpcrmm na Polzeli, Irena .lan v Ljubljani, Antonija .le-šovnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Milka Pleskovič v Trbovljah. Ivana Pivec v Ljublijani. Zvcnko Predan v Maiš-pergu, Alojzij Menhard v Topolšici. Viljem Mencrd v Novem mestu, Vckosliv Mlekuž v Ljubljani, Viktor Poren':a v Št. Vidu pri Ljubljani, Angela Porekar v Mariboru. Marija Pahor v Skaručni. Gv;don Pahor v Skaručni. Jožica Kunta'ič v Dolgi vasi (srez Dol. Lendava). Serafina Sti"n v Sostru (srez Liubljana). Jakob Skubic v Šmarju. Maria Se/ur v Dev. Mar. \ Po':u. Vekoslava Tonvnec v Slovenigradcu. A^i. Snendar v Mariboru. K mest Švarc v Drv. Mar. v Polju. Frančiška štimlehner v Kipeli. Antonija Čok v Kočevju. Viktorija R-nt v šmartnem pri Kranju, Ludmila Kape v Ljubljani, Anica Žitko v T "»p lica h pri Zagorju ob Savi, Matilda Dolenc v Planini, An-a Lazar v Domžalah. Marija I nbaj-nar v Lnibljani. Leopoldina Likar v Blagovici. Štefaniia Leveč v B ih. Bistrici. Ivana. 1'kimr na Viču pri Ljubiiani. Rudolf Horvat v Škof ji Loki. Frrt-> HaSermin v Miri-boru. Pavle Gande v Novem mestu in Ciril Hočevar v Mariboru.
Podaljšanje predpisov za plačevanje v inozemstvo
Beograd, 3. maja. AA. Finančni minister je odredil, da s« veljavnost točke 1. odloka finančnega ministra od 2S. mana t. 1. (Službene novine št. 73 od -'10. ma.r<-a 1A32) podaljša do 31. maja 1932. Citirana točka 1. odloKa fin. nr.nistra, katere veljavnost jo pi>tek!a 30. anrila. se glasi:
Plačevanje obveznosti nasproti inozemstvu, in sicer po odobrenju Narodne banke za blasro, uvoženo do konca pret. leta in po rednih uvoznih dokumentih za blago, uvoženo po 1. januarju se lahko vr:V, kolikor so roki dospeli, preko pooblaščenih bank s položitvijo odgovarjajočega zneska v dinarjih na začasno vezali*- dinarski račun inozemskega upnika. Predložiti; .ie treba vse dokumente, si so bil-j tudi zdaj potrebni za prenos dinarjev na svi>-boden račun inozemcev. O vseh tako položenih računih so banke dolžne takoj obvestiti N;>ro-'no ba.nko.
Na ta nao n s<j lahko po zakonski pariteti izplačujejo tudi menice, i,n sicer tudi one, ki so plačljive v efektivnem tujem denarju ali v čeku na pokaz, četudi na kako inozemsko mesto.
Na isti način sc bodo knjižili pri pooblaščenci ban Kali tudi zneski, ki pripadajo inozemstvu od kuponov in od amortizii-ranih in prodanih vre^nostniih papirjev. Tako se bo postopalo tudi v vseh drugih primerih, za katerp je potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministrstva (čl. 3. v zvezi s členom S., točke a in h pravilnika o ureditvi promota z devizami In valutami). Poštna hranilnica bo s čekovnimi računi vnozemoev ravnala na enak način. Te -začasno vezano.? dinarske terjatve pp do osvoboditve in nr^nosa na svobodne dinarske terjatve lahko h pora V-jo samo za plačila v drž.avi i.n ne nvorejo služiti za zavarovanje vabite za izvoz it države. (Iz finančnega ministrstva).
Al Capone mora v zaoor
London, 3 maia č Znaneea kralja tih«v ta.ncev A! Capone ie naposled vendarle doletela usoda Vrhovno codiščp jp zavrnilo njesov rvriziv zon^r razsodbo prvoston-nn?a so-d;5ča. nr katerem jp bi' obsojen zaradi utaie dohodkov pred davčno oblastjo in Al Caponp bo žp iutrf prppeljan r kazniln co v v>everworthu, kjer bo moral presedeti 11 let zapora.
Uspeli francoske levice
Nedeljske prve volitve v Franciji še ne dado prave slike razmerja moči med vladno skupino in levičarsko opozicijo, vendar se že sedaj kaže, da je prišlo med francoskimi volilci do precejšnjega pre-okreta v levičarsko smer. Francoski volilni red praktično skoroda ne dopušča, da bi se vprašanje poraza in zmage te ali one stranke odločilo že v prvem kolu. Vsak kandidat mora namreč v prvem kolu doseči vsaj eno četrtino vseh vpisanih volilcev in poleg tega še absolutno večino vseh oddanih glasov, da se lahko smatra izvoljenim. Pri prvih volitvah odločajo torej do neke mere tudi one mase, ki se volitev niso udeležile. Čim večja je volilna abstinenca, tem težje izide kandidat kot zmagovalec že iz prvih volitev. Iz tega se da pojasniti tudi nekoliko paradoksna okoliščina, da je prošla nedelja dala šele 248 poslancev, drugih 367, tedaj daleko več kot polovica, pa jih bo izvoljeno šele 8. maja na dan ožjih volitev. Pri teh zadostuje za izvolitev že relativna večina oddanih glasov brez ozira na to, v kakem razmerju je to število s številom vpisanih volilnih upravičencev.
Poleg tega čisto tehničnega razloga pa do odločitve v prvem kolu ne more priti tudi zavoljo velike razcepljenosti med strankami. Za 615 mandatov se je to pot potegovalo nad 3600 kandidatov in v mnogih volilnih okrajih je kandidiralo po cel ducat ljudi, med njimi celo po več pristašev iste stranke. V takih okrajih je bila izvolitev poslanca pri prvih volitvah seveda nemogoča.
Glavni odločilni dan bo tedaj šele prihodnjo nedeljo, vendar vse kaže, da je preokret na levo gotova stvar. Tardieu-jeva skupina levičarskih republikancev, ki pa vkljub imenu ne spada politično k levici, je dosegla manj poslanskih mest od Marinove republikanske unije, obe pa sta ostali v manjšini napram dvema najmočnejšima strankama levice, Her-riotovim radikalnim socialistom in Blu-movim socialnim demokratom. Ako prištejemo radikalom še 25 izvoljenih neodvisnih radikalov, ima levica med doslej izvoljenimi poslanci prav znatno večino, dasi na desnici neodvisni republikanci in frakcija katoliških demokratov skoro odtehtajo število neodvisnih radikalov. Skrajna marksistična levica, o katere občutnem porazu poročajo listi, pa je v prejšnji zbornici štela le 12 članov, zato nje neuspeh ne pomeni nikakršne bistvene izpremembe. Med levico moramo končno šteti še male frakcije neodvisnih socialistov, socialističnih republikancev in komunističnih socialistov, ki so večinoma le francoska specialnost.
Prošla nedelja ie tedaj začrtala osnovno smernico levičarske večine, tekoči teden pa bo služil medstrankarskim kupčijam in kompromisom, od katerih je odvisno, ali bo prihodnja večina jačja ali šibkejša in res zmožna prevzeti državno krmilo. Kerriot že trka na svojih 63 izvoljenih posalncev in daje levičarjem navodila za disciplinirani nastop na dan ožjih volitev; stranke in frakcije levico
naj sklepajo kompromise le s sorodnimi strankami in naj v vsakem volilnem okrožju dosežejo sporazum, ki bo v škodo desničarjem. Tardieu se je sicer v zadnjih sejah zbornice držal zelo v ozadju ' i ni i "koli nastopal proti radikalom, da jih ne izgubi za morebitno koncentracijo, vendar mu Herriot očita, da je v teku volilne borbe porušil vse mosto/e do radikalov, na vladi pa se je itak opiral le na desnico.
Nedeljska bitka se je vršila poleg drugega tudi v znamenju volilnega gesla: za nadaljevanje Briandove politike ali proti nji. Desničarji so vse francoske neugodnosti pripisovali »briandizmu«, kakor so imenovali težnjo po sporazumu med narodi. Mase francoskega naroda so odločile v prilog briandizmu. Ni jih oplašil niti izid volitev v Prusiji, čeprav so ga desničarji eksploatirali izredno spretno in že prve dni preteklega tedna preplavili vso Francijo s plakati, v katerih so opozarjali na veliko nevarnost, ki jo prinaša Franciji in vsej Evropi hii-lerjevski pohod. Levičarji so dosti spretno parirali to propagando z geslom, da so vse francoske stranke enako patri-otične, enako trdno odločene braniti francoske interese in da zato francoski narod ne more trpeti, da bi od zunaj vplivali na smer njegove politike. Poudarjali so tudi, da je nacionalni čut francoskega državljana tako globok m plemenit, da ne more imeti umevanja za pretirani in fanatični hipernacionalizem hitlerjevskega ali fašističnega kova.
Mogoče so ti argumenti res kaj zalegli, saj se je že ponovno pokazalo, da francoske mase ne ljubijo ekstremov. še bolj verjetno pa je, da volilci pri svojih odločitvah niso dosti upoštevali zunanje politike, marveč so bile poleg ožjih lokalnih in osebnih momentov merodajn; notranjepolitične razmere. Da te niso govorile v prilog sedanje vlade, je jasno. Saj čuti tudi Francija že vso pezo gospodarske krize, v očeh priprostega vo-lilca pa je vedno kriv v prvi vrsti oni, ki je na vladi. In desničarji so bili na vladi dolga štiri leta. Že to dejstvo samo je zadostovalo, ker si volilci pač niso belili glave z razmišljanjem, da bi bila kriza najbrž enako huda ali še hujša, če oi bila na vladi kaka druga skupina. Kakor je izven dvoma, da bi hitlerjevci ne dosegli v Nemčiji takega uspeha, ako bi bili recimo zadnji dve leti krize tudi sami v vladi, tako je tudi uspeh francoske levice pripisati v prvi vrsti dejstvu, da je bila v zadnjih usodnih letih v opoziciji.
Ali je ta uspeh dovolj velik, da bo po volitvah prevzela vlado levica sama, bodo pokazale še le nedeljske ožje volitve. Možno je, zelo verjetno pa ne; vsekakor pa je treba računati vsaj z verjetnostjo, da bo devolj velik, da bo onemogočil nadaljevanje samo desničarske vlade. Kljub prepadu, ki ga je volilna borba naredila med Tardieujem in Herriotom, kažejo vse indicije na koalicijo teh dveh^ najbolj prominentnih državnikov današnje Franci?
emigracija
ii-
Riiska
flikt na Daljnem vzhodu
Pariz, 30. aprila.
Razvoi dogodkov v Mandžuriji, ki bo iinel nedvomno dalekosežen pomen za pozicijo ruskega naroda ob Tihem morju, sili ne samo sovjete, marveč tudi rusko emigracijo. da se resno bavi s problemom Daljnega vzhoda. Zadevo so aprila mcseca obravnavali na javnih zborovanjih v Parizu najznamenitejši voditelji političnih skupin ru, ske emigracije: kadet Miljukov, menjševik Dan, Kerenski, znana tragična osebnost ruske revolucije, in general Denikin, eden najuspešnejših borcev iz grozovitih dni ruske državljanske vojne.
Znano je. da skušajo Japonci na vso moč, kako bi dobili vso rusko emigracijo za akt:vno bnrbo proti boljševikom. in da pri tem prizadevanju ne štedijo niti denarja niti truda. V vrstah ruske vojaške zveze, oso-bito pri mlajših članih, je nazor o možnosti osvoboditve Rusije izpod boljševiškega jarma s pomočjo Japoncev ze'o razširjen. Ravno za te kroge je bila nedavna izjava generala Denikina kot senzacija prve vrste in 'e učinkovala kot mrzel curek na njihovo japonofilstvo. Denikin je nastopil z vso odličnostjo proti načrtu, da bi se iz ruskega Primorja, Poamuria in Madžurije stvorila nekakšna vmesna država, po čemer streme aktivisti ruske emigracije. General ie sicer slej ko prej neizprosen sovražnik boljševi-kov. toda od T liem morju se po njegovem pripričanju krijejo interesi ruskega naroda in koristi sovjetske države popolnoma. Vsako pogajanje z Japonci je nezdružljivo z rusko narodno častjo in s koristjo Rusije. Ako se iz sovraštva do bojjševikov odtuji tako važen de! ruskega ozemlja kakor je Pri-morie. potem je tak uspeh predrago plačan in položaj ruskega življa na tihomorski obali resno ogrožen.
»Kdo in kaj nam daje pravico, da trgamo rusko zemljo in jo dajemo tujcem?« je zakričal Denikin med burnim pritrjevanjem velikega de'a poslušalcev. »Po isti logiki moramo prepustiti tudi Karel; jo Fincem, Nar. vo Estoncem in Besarabijo Rumunom ter ustvariti vmesno državo na Kavkazu in v Ukrajini. Pravi ruski ljudje si ne smejo omadeževati rok z delitvijo lastne narodne zemlje.* V te? zvezi je omeni! genera! tudi dve japonski ponudbi iz 1. 1926. in 1929.. ki pa i'h ie zborovanje zaupnikov pod predsedstvom Nikolaja Nikoiajeviča odločno odklonilo.
V nadaljnjem govoru ie Denikin poda! sliko razporeda sovjetskih vojnih sil na Dalj-
nem vzhodu, pripomnil pa je, da sme kot ruski domoljub iznesti v javnost le toliko podatkov, kolikor o tej stvari vedo sami Japonci. Govornik je prepričan, da Moskva v sedanjem položaju nikakor ne more ubraniti japonske okupacije Primorja in bi se morala skoro brez boja umaknti rumenemu imperializmu. Pri tem pa je resno posvaril rusko emigracijo, naj ne deluje v takem smislu, ki bi Japoncem olajša! zavojevanie najmanjšega kotička ruskih tal.
Razne vmesne države ob sovjetskih mejah bi gotovo oslabile boljševizem, morda bi ga celo zrušile, toda tako stanje bi ne bilo zadovoljivo. Rusija bi svojo osvoboditev izpod boljševiške oblasti plačala s tem, da bi bila odrezana od vseh najboljših pokrajin. Obdana od vseh strani od sovražnih sosedov, bi bila v svojem razvoju vržena za 5-00 let nazaj.
Genera! Denikin pa ni obsodil samo navdušenja nekaterih emigrantov za japonskega '»rešitelja«, marveč se je tudi odločno izrazi! zoper vsako intervencijo sp!oh. Nekdanji poveljnik »dobrovoliske armade* v borbi proti boljševikom danes odkrito priznava. da mu je ta akcija zapustila samo občutek žalostne grenkobe. Dobrovoljsko g;ba-nje. naperjeno sicer proti boljševikom. ie neposredno povzročilo izgubo Estonske, I-atvije in Litve, zlasti pa izgubo večjega dela Bele Rusije. Tudi Besarabiia in ozemlje Pečenje ob murmanski oba!i. ki je pripadalo Finski, gre n3 ta račun.
Ob koncu svojih tehtnih izvajanj, ki so razodevala globoko domoljubje starega borca in zato niso ostala brez učinka na poslušalce, je Denikin označil japonofilsko razpoloženje enega dela ruske emigracije kot psihološko, politično in zgodovinsko zablodo. Ako bi iz vrst ruske diaspore res prišel udarec proti ruskim interesom in proti ruski narodni časti, bi te silne sramote emigracija ne preživela. Ruska pomoč Japoncem proti lastni domovini, čeprav ječi pod boljševiki, bi pomenila konec zgodovinske naloge emigracije in nje politično smrt.
Pred podpisom mirovne pogodbe v Šan^haiu
Šanghaj, 3. maja. č. Japonsko kitajska pogajanja so že tako daleč uspela, da bo najbrže že jutri podpisan protokol o likvidaciji šanghajskega konflikta. Zaradi tega tudi ne bo potrebno imenovati novega poslanika, ker si je ob priliki nedeljskega atentata ranjeni poslanik šingemicu že toliko opomoj^l, da bo mogel podpisati pogodbo.
Predavanje ge. Atanac-kovičeve o konferenci Mednarodnega urada dela
Ljubljana. 3. maja.
Ga. Milena Atanackovičeva podpredsednica Jucosloveiiske ženske zveze in članica odbora Mednarodne alijanse za žensko volilno pravico, je predavala nocoj v dvorani Delavske zbornice o XVI. konferenci Mednarodnega urada dela v Ženevi, na kateri ie sodelovala kot odposlanka ministrstva za #wijal-no politiko in narodnega zdravja. Ga. Ata-nackovičeva ie poslušalstvu, med katerim so prevladovale žene. predvsem prikazala organizacijo, ustroj, nanu-n in delo Mednarodnega urada dela s posebnim ozirom na sode-lovanie žen.
Mednarodni urad dela je afiliacija Društva narodov in vsi člani so sami po sebi člani urada, ki obstoji iz stalnega urada v Ženevi, sveta urada, katerega sestavlja 24 članov (12 vladnih. 6 delavskih in 6 delodajalskih), in iz konference, ki zboruje enkrat na leto. Na tej konferenci so zastopani delegati vseh narodov, in sicer po štirje iz vsake dežele (2 vladna, 1 delavski in 1 delodajalski). Pri celotnem aparatu urada sodeluje veliko število žen; niihov vpliv pa ni viden le na sestankih, temveč ga ocitnje duh, ki preveva delo tega morda najvažnejšega sestavnega dela Društva narodov. Mednarodna ženska aliiansa je poslala svoje delegatke, ki so preko odposlancev raznih dežel vplivale na ustvarjanje zakonov. Vobče prevladuje v mednarodnem delu tendenca enakopravnosti mož in žen. Tu si ie mrs. Bondfieldova, bivša angleška ministrica, stekla zasluge za S 389.. ki pravi, da se mora, kadar so na dnevnem redu konference vprašanja, ki se tičejo posebno žen, udeležiti zasedanja nar-manj ena žena. Vendar se vse delegacije ne držp tega pravila.
Načelo konference je, da je svetovni mrr mogoč le na osnovi socijalne pravičnosti. Zato si je konferenca zastavila naslednje naloge: regulacijo delovnih ur, maksimiranje dela, regulacijo delavcev, borbo proti brezposelnosti (ki jp bila glavna točka pru-grama), človeka dostojno življenje delavcev, zavarovanje delavcev za primer nezgod, smrti in starosti, zaščita ženske delovne sile, dece in mladine, problem izseljenstva, profesijonalna naobrazba delavstva, izboljšanje usode delavcev.
Pripravljanje materi jala za konferenco je naloga administrativnega f^veta Mednarodnega urada dela. v katerem do danes ni niti ene žene. V ostalem pa imajo žene v organizaciji urada važna mesta. Propagandno sekcijo sestavljajo same žene. prav tako je večina sekcij, ki se bavijo z ženskimi vprašanji, v ženskih rokah, tako da so ninoire žene v uradu visoke funkcijonarke. Na konferenci dela je vedno po več ženskih zastopnic. Najlepši primer je ga. Hjelsbergova, inšpektorica dela na Norveškem in delegatka norveške vlade. Na 13. zasedanju konference je bila celo predsednica skupine vladnih delegatov. Lansko leto so žene beležile največji uspeh, zastopalo jih ie 26 delegatk, letos pa se je to število zaradi gospodarsko krize zmanjšalo na 13. Stalno imajo ženske delegatke na konferenci Francija, Norveška, Nemčija in Švedska. Letos je bilo 7 vladnih, 5 delavskih in 1 delodnjalska odposlanka, kot prva žena delodajalka na konferenci, in sicer iz Španije.
Glavno delo urada se vrši j>o komisijah. Najvažnejša točka sporeda je bilo poročilo tajnika Mednarodnega urada Thomasa, ki je v glavnem obravnaval gospodarsko situacijo sveta in brezposelnost. Veliko zanimanja ie zbudil tudi govor nagega delegata Curčina, ki je govoril o mednarodnih kreditih za javna dela mednarodnega značaja, ki se v veliki meri tičejo tudi Jugoslavije.
Med drugim sta bila na dnevnem redu zavarovanje delavcev in ustanovitev stalnega brezplačnega urada za delo v Ženevi. Razpravljalo se ie tudi o določbi prve mednarodne konference dela v \Vashingtonu leta 1919.. ki pravi, da se morajo ukiniti vsi zasebni uradi dela ali pa se vsaj postaviti pod kontrolo države. Sklenilo se je, da se izvedejo v tem pogledu rigorozni ukrepi zlas'i glede na žene. ki se največ poslužujejo teh zasebnih uradov dela (služkinje, pisarniške uradnice, vzgojiteljice itd.). Dalje se le sklepalo o starostni meo otrok za pripustitev k industrijskemu delu. Splošno je bilo določeno štirinateto leto, le kjer so otroci šoloobvezni do 16. leta, se je podaljšala doba za dve leti. Naša delegatka Atanackovičeva pa je predlagala, naj bodo glede na izjemne razmere v južnih pokrajinah na^e države, kjer r>o večini otrori nimajo prililc» tako dolgo posecati šolo. izjemno nrimiščeni v poklice že z dvanajstim lotom. Nikakor na ne smoio vršiti nočne službe in delovni čas pred 14. letom r.e sme obsegati preko o ur dnevno.
Obširna razprava se je vršila tudi o zaščiti no=p?e matpre. Nekatere deVgatke bile odločno proti zaščiti iz razloga, ker ta v mnogih primerih le poslabša dejanski položaj žene. ki dobi sicer svojili 6 tpdnov plačanega dopusta, medtem pa je službo zasedel že kdo drugi, tako da ostane mati z detetom brez sredstev. Sk'enilo se je tudi prepovedati zaposlevati deco v cirkusih, gledališčih) (kolikor zaposlitev ne služi resnični umetnosti). pri raznašaniu časopisov in j>odobno.
Ga. Atanackovičeva je poudarila ob sklepu svojih zanimivih izvajanj, da je glede na odmerjeni čas mogla podati poročilo o delu Mednarodnega dpla le v glavnih obrisih. Vrh tega ie bila konferenca pravkar zaključena in bo mogoče podati izčrpna poročila o njej šele po proučitvi sejnih zapisnikov. Kljub temu je njeno predavanje podalo jasno sliko velikega dela in ženskih, za nas posebno zanimivih uspehov naše delegatke.
Ptujski Matičarji v jubilejnem letu
Tudi sobotni koncert je uspel zelo zadovoljivo — Številno občinstvo je izrazilo Glasbeni Matici zahvalo za uspešno desetletno delovanje
Ptuj, 3. maja.
Redki so jubileji, ki jih slavimo v Ptuju. Ne moremo pa molče preko jubileja ptujske Glasbene Matice. Kdor pozna tu-kajšne razmere, ve kako velika, neprecenljiva pridobitev je za nas ta ustanova, ki vrši glasbeno kulturno nalogo. Neumorni so ti naši prosvetni delavci že od 1. 1022, ko so tam ob Dravi v starodavnem mestnem poslopju zapisali Matici prve anale. Takrat je že obstojala mestna glasbena šola, ki je bila siceT dobro oskrbljena z instrumenti m notami, pomanjkljivo pa je bilo njeno strokovno vodstvo in tudi gmotna podlaga je bila nezadostna. Prva skrb GM je bila. da je preskrbe!a kvalificirane učitelje, uredila pasivne finance in poskrbela zadostne podpore za bodočnost. Iz lastnih dohodkov tega ne bi mogla nikdar doseči, ker je bila ukovina razmeroma zelo nizka in tudi sicer je odbor rad oproščal ukovine nepremožne gojence, da tako omogoči izobrazbo prav vsem slojem.
Ko je bil z organizacijo glasbene šole dovršen glavni namen, je začelo vodstvo GM razmišljati o tem, kako b: osredotočilo v GM celotno glasbeno delovanje v Ptuju. Tudi to sc je posrečilo. Društvo je ustanovilo mladinski zbor ter začelo gojiti komorno glasbo v raznih sestavah. Ustanovil se je tudi godalni kvartet, katerega smo v Ptuju tako zelo pogrešali in ki žanje danes že prav laskave kritike. Lani se je dalje formiral tudi mešani pevski zbor, doč-im je moški zbor žc prej obstojal. Predhodnik obeh zborov pa je bilo Slovensko pevsko društvo, ki je skoraj po 501etnem častnem obstoju prešlo lani v GM. Tudi temu društvu, ki je pripomoglo do lepega zbora in ki je bilo v naših krajih toliko desetletij edini glasnk nacionalne glasbene kulture in v najtežjih časih suženjstva neumorni propovednik nacionalne svobode, velja ob tej priliki naše hvaležno priznanje. Nič manj se ni GM udejstvovala pri prirejanju koncertov domačih kakor tujih umetnikov, katerim je vsi k dar omogočila gmoten uspeh. V teku HO let so nas obiskali ra/ni pevski zbori, tako Matičarji iz Ljubljane in Maribora, akademsko društvo »Tomislav<r,
Praški Hlahol v Beogradu
Beograd, 3. maja. p. Snoči je prispelo v Beograd praško pevsko društvo »Hlahol,« ki priredi turnejo po naši državi, češkim pevcem je bil v Beogradu prirejen zelo prisrčen sprejem. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu vsi beograjski pevski zbori, zastopniki raznih kulturnih in nac;ona!nih organizacij, predstavniki JČ-Lige, zastopniki mestne občine in mnogobroini prijatelji Češkoslovaške. V imenu občine je pozdravil goste obč. tajnik dr Bei:č. v imenu pevskih društev pa skladatelj Kosta Manojlovič Zvečer je bil na čast gostom prirejen v oficirskem domu banket. Nocoj prirede koncert v Koiarčevi dvorani.
Volitev novega staroste ČOS
Praga, 3. maja h. V nedeljo dopoldne se bo vršila seja izvršilnega odbora COS. na kateri se bo volil novi starosta. Novi starosta bc popoldne na Streliškem otoku otvoril slavnost v spomin prvega sokolske-ga zleta pred 50 leti. ki se je vršil pod vodstvom Tyrša, ter bo imel ob tej priliki svoj prvi govor.
Nove določbe glede napisov pri trgovinah
Beograd, 3. mala. AA. Komisar za trsro-vino in industrijo za mesto Beograd je izdal to-le odredbo:
Opazil sem, da v Beogradu in nekaterih drugih krajih nepravilno sestavljajo napise na zunanji strani glavnega vhoda v trgovine in obrtne poslovalnice. Glede na to odrejam v smislu členov 11S in 418 (drugi odstavek) obrtnega zakona naslednje:
Na vsakem napisu na zunanji strani glavnega vhoda loka.ia. v Katerem se izvršuje obrt, mora biti navedeno, kdo je lastnik trgovine. Če je lastnik trgovine oseba, mora napis vsebovati njegovo polno rodbinsko in krstno ime. Naipis mora biti v soglasju z izdanim dovoljenjem. Trgovine, ki so dolžne protokolirati tvrdko pri sodišču, morajo dati v napis ime tvrd-ke. Kadar v tvrdki mi označeno Ime lastnika trgovine, se mora napis tako sestaviti, da pride najprej tvrdka, nato pa krstno dn rodbinsko ime lastniKa trgovine. Dovoljeno je dati v napis tudi druge neosebne označbe in dodatke, kakor n. pr. j.Pri šabčaRU*:, >šumadi,nec*. >Mlajši« itd.
če je več oseb, ki so lastnico trgovine, ki ni podvržena obvezi". protokoli ran j a tvrdke, mora v smislu trgovskega zakona napis vsebovati rodbinsko in krst.no ime najmanj dveh takih oseb. Če je več oseb. ki so lastnice t.nzovine. ki jc podvržena obveznostim iprotoKolaolje tvrdke, je treba ra>zen naslova tvrdike postaviti tudi rodbinsko in krst.no i.me enesa ali dveh lastnikov trgovine z dodatkom o značaju družbe.
če je lastnik trrovine delniška družba ali komamlitna družba, se mora razen imena tvrdke postaviti tudi označba družbe »d. d.« ali pa ;k. d.«. Označbe družbe se ne more nihče posluževati, če družba dejansko ne obstoji, ali pa če to ni z zakonskimi predpisi dovoljeno, če kakšno trgovino nadaljuje vdova ali nedoletni otroR, mora napis trgovine ostati taikšen. kakršen je bil pod prejšnjim lastnikom trgovine z dodatkom ali brez dodatka, ki označuje, da se trgovina nadaljuje. Tsto velja tu*! tedaj, če konkurmi nnravitolj nadaljuje vodstvo trgovine konkurzn^sa dolžnika. Podružnice mora.io impti nanis kakor loka.l srlavne trgovine s pripombo, da je to podružnica.
Prepovedano je, da bi se lastnik frsrovi-ne v napisu posluževal imena, firme ali kat?p druse označbe, kakega dnige-ga domačega podjetja v svrho reklame za svoje podjetje. Prav tako je to prepovedano pri cirkularjih. žisrih itd. Kot hotel, restavracija Kn prenočišče se smojo označiti samo te vrste obrti. Napis na trgovini mora bit! napisan v državnem jeziku ter ne sme lv.ti glede velikosti črk tako izdelan, da bi mosria nastaiti kakšna zamenjava ali pomota. Po gornjih določilih se morajo ravnati vsp nanovo otvorje.ne obrti, stare pa v roku 3 tednov od danes.
Ba.nke. menjalnice in zavodi za podeljevanje posojil se mora.io urediti po gornjih navodilih najkasneje do 9. junija t. 1. čo se kdo ne hi ravnal po teh navodilih, sem pooblaščen v čl. 398. točki 9. obrtnega zakona, da ga Kaznujem z eloho od 50 do fino D'n. Ce bi se ffloba zaradi premoženjskih razmer ne dala iztirjati. se bo zamenjala z zaporno kaznijo, pri čemer se računa za 50 Din globe 1 dan zapora.
Odlikovanje
Beograd, 3. maja p. Na predlog ministra socialne politike je odlikovan z redom sv. Save TIT. stopnje za zasluge na kulturnem in humanitarnem polju g. Robert K o 1 -man. trgovec v Ljubljani.
TTr^ditev plačilnega prometa s Švico
Beograd. 3. maja p. švicarska brzojavna a°rentura ooroča. da ie orišlo v pogajanjih med Jugoslavijo in Švico do sporazuma glede kompenzacijskega dogovora v medsebojnem plačilnem prometu, ki ie postal potreben zaradi deviznih omejitev.
ljubljanska »Sloga«, mariborska »Drava«; in Lč teljski pevski zbor. številni so bi"i tudi drugi naši gostje, predvsem Trošt. Domičič, Spiller, Rupel, Lovšetova, Brand-lov trio in praški kvartet Zika. ki je začel svojo umetniško pot baš pred dobrimi desetimi leti ravno v Ptuju.
Mestna občina je Glasbeni Marici poverila vodstvo in upravo mestne godbe na pihala. Jasno ie. da zahteva obstoj take godbe tudi velike gmotne žrtve Pa se niša GM tudi tega ni ustraši'a. marveč je energično prijela za delo. Preskrbela je
dobrega
m
res sposobnega kapelnika.
Ustanovila je godbeno šolo za narnscaj m že se kažejo d-jbre posledice. Veliko žrtev in truda je stalo GM. da je izvedla reorgan zacijo mestne glasbene šole. Od leta do leta so se stopnjevali njeni uspehi in veliko zaslug imajo naši marljivi g".'s-beni delavci. Kratka je sicer lOletna doba v razvoju kulturnega dela, vendar je GM izvršila vse, kar je bilo v krajevnih razmerah in prilikah možno doseči. O tem smo se že prepričali ob raznih prilikah, posebno pa ob priliki slavnostnega koncerta. ki se je vršil gledališču in se je pre:
aprila v mestnem ašal tudi po radiu.
Posetili so ga trdi odlični gostje iz raznih krajev. Kratko nr.to je bil pev?'d zbor vabljen k pevskim tekmam v Mar bor, kier ie odnesel drugo častno mesto. Svoj
•riredila GM prerel:-
ve!i'<~>
nadaljnji konccrt j lo soboto zvečer pred razprodano dvorano v Društvenem domu. Občinstvo jc obema zboroma izkazalo najtoplejšo -zahvalo. Nekatere pevske točke so sc morale ponoviti. Zbor sam pa je ponovno dokazal, da je na višku in da se ne straši tekmovanja z drugimi od!:čnimi in starejšimi pevsk:mi društvi. T.:ko bo gotovo uspešno tekmoval tudi v okviru festivala v Ljubljani. Naj ne bo šteto v zlo, ako posameznih eseb ne imenujemo, saj so oni, katerih delo jc v najtesnejši z^ezi r razvojem naše OM najlepše nagrajeni t. uspehi, ki jih beleži GM v svojem lOiet-nem razvoju. Postavljeni so dobri in s<>-lldni temelji in ni "o Glasbeno Matico snremlia ptujsko občinstvo v nova deset-
letja z uspehi.
žel H
da se dosežejo
:m
Portugalska : Jugoslavija 3 : %
Lizbona, 3. maja. p Danes ob 17. se je vršia nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Portusralske. Kljub dobri igri je bila naša reprezentanca poražena z 2:3. Po tekmi se je vršil banket, nakar so Jugosloveni takoj odpotovali ter se vračajo preko Barcelone v domovino.
K tragediji na Krki
Včeraj so našli tudi trupli dijakov Rusa in Škrfica
Novo mesto, 3. maja.
Po 22 d^eh danes iztrgali Krk: trupli zidnjih dveh žrtev, 14!ctnega dru-Jt-šolca Cirila Rusa in 151etnega dijaka Stanislava Škofica. Dopoldne ob 11. se je poda! no svojem opravku posestnik Vcrtačič iz Mihovega sela v Lešnico k mlinarju Ricelj i. Pot ga je vodili ob Krki. Nenadoma je opazil sredi vode človeško truplo. Polrrel ie do mlina, nakar sta skupno z mlinarjem Ricljem krenila s čolnom na vodo in po kratkem iskanju potegnila i r. vode trup'o Cirila Rusa, doma iz Krke pri Stični. Po ugotovitvi identitete so prepeljal1 truplo v šentpetrsko mrtvašnico. Okrog 7. zvečer so našli tudi truplo tretjega pogrešan ca 131etncga Stanislava Škcfica. doma iz VrV nolj pri Kamniku. Občinski sluga Pave? Suhi in krojaški pomočnik Ivam Lu.mpert sta tudi danes popoldne čelnarila po Krki in i.skala trupli utopljenih dijakov. Proti večeru sta opazila Skofičevo truplo med jezom mestnega mlina in jezom Seidlove žage. Z velikim naporom sta spravila truplo na kopno, nakar so je prepeljali v mrtvašnico na starem pokopališču.
Triletni eirek
jVovo mesto, 3. maja.
Danes pmnoldne okrog 16. se je igral ob vaškem poteku v vasi Potok pri Vavti vasi triletni mlinarjev s nje.k Vladko Zupam-čič. Ko je hotel utrgati neke cvetke ob potoku, je izgubil ravnotežje in padel v »vodo. Čeravno je voda zelo plitva, ie otrok utoni!, ker ni bilo nikogar blizu, da bi ga rešil. Njegov Tletni brat .lože ie čez nekaj časa opazi! nesrečo :n obvestil očeta, ki si je zaman prizadeval, da bi obudi! sinčka k življenju.
Tovarna »Jugotaninrc v Sevnici ie ustavila obrat
Sevnica ob Savi, 3. maja.
V tvornici tanina v Sevnici so 1. t. m. ustavili delo zaradi pomanjkanja naročil in ker so napolnjena vsa skladišča. Tvor-nica je bila ustanovljena 1. P>2x Glavni deln:čaT te družbe je g. Rev iz Pariza. Zaposlenih je bilo v tovarni okoli 70 delavcev, ki pa bodo delno še imeli delo na lesnem skladišču.
Ves obrat bo počival najbrže 4 mesece, nato pa bodo, kakor se zatrjuje, vsi delavci zopet sprejeti v službo. Delavci »Jugo-tanina« so bili razmeroma dobro plačani: 5 do 6 Din na uro. Želja je vseh, ki sočustvujejo s prizadet m delavstvom, da res čimprej zopet zapoje tovarniška sirena.
/remenska napoved
ZagrebšŠa vremenska napoved za danes: Precej izpremenljiva oblačnost, zmerno toplo, nestalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi in zlasti v naši državi se je izobarična razdel tev nekoliko izpremenila Na severu je pritisk nekoliko narastel. v Primorju in na jugu pa je padel. Zaradi tega bodo nastopile lokalne nevihte. Pritisk je narastel za 0.1 do 2 mm na severu in zapadu, prav za toliko pa je padel na jugu n v Primorju.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Menjajoče se oblačno, temperatura se bo le malo dvignila, možnost lokalnih neviht
Maši kraji in ljudje
Kraljica krstna botra deveti hčerki
Beltinci, 3. maja
Žena malega posestnika Antolija Mihaela v Bratoncih je pred kratkim rodila deveto hčerko. Spričo tega redkega primera so zaprosili starši Nj. Vel. kraljico Ma-rijo. da bi bila krstna botra novorojenki. Vest, da je želja srečnih staršev izpolnjena. je navdala ne samo ožje domačine, ampak tudi druge vaščane z velikim veseljem.
Pred kratkim se je vršil krst v Beltincih. Nj. Vel. kraljico je zastopal podpolkovnik g. Hrmza Anton iz Varaždina. Ljudstvo mu je pripravilo slavnosten sprejem. Z godbo na čelu so ga čakali na postaji .od koder se je vil sprevod skozi slavnostno okrašene Beltince in Bratonce na dom srečne matere. Na kolodvoru v Bratoncih kakor tudi v Beltincih so bili govori, iz katerih je zvenelo globoko spoštovanje do našega kraljevskega doma in do visoke kumice. Mala učenka Škafarjeva Margita pa je izročila ob prisrčn h besedah zastopniku kraljice šopek cvetlic.
Krstne obrede je opravil g. Vadovič Rudolf. Staršem je bilo izročeno darilo visoke kumice. in sicer zlata verižica z zlatim križem, 20d:narsiki dukat in 1000 dinarjev.
šolci, sokolski naraščajniki in naraščajni-ce, zastopniki dijaške organizacije in drugi. Sonce je zlatilo oživljena polja, tu pa so pokopavali mlado življenje in z vrha pokopališča je donela pretresljiva »Vi-
gred se povrne«. Pogreb je posebno močno pokazal, kako globoko je tragedija na Krki presunila dolenjsko prebivalstvo. Trupli ostalih dveh ponesrečencev še niso našli.
Žalostna zgodba o dveh novorojenčkih
Dve uri star fantek ob novi cerkvi v Šiški — Neka druga mati je osta-vila svoje dete v gostilni — Otročička sta v oskrbi Dečjega doma
Slovo ob mladem grobu
Novo mesto, 3. maja.
Pogreb v soboto najdenega trupla enega Izmed treh mladih žrtev Krke, dijaka Stanka Eršteta se je vršil na ganljiv način. Pred mrtvašnico novomeškega starega pokopališča se je včeraj popoldne vr-iila blagoslovitev krste. V imenu profesor-
**:ega zbora in gimnazije je g. direktor Ivan Maselj v prelepem poslovilnem govoru potožil nad kruto usodo, ki je iztrgala pokojnika z dvema tovarišema iz vrst mladih nad našega rodu. Nato so zapeli pevci PRK pod vodstvom pevovodje gospoda Puša pretresljivo žalostinko »Blagor mu«.
Nato je novi gasilski avto odpeljal krsto v pokojnikov rojstni kraj, v Trebnje. Tu so krsro nosili br. Sokoli in je na far-mem pokopalšču izpregovoril v slovo šolski upravitelj iz Nemške vasi, br. starosta Novak. V farni cerkvi so ponovno zapeli žalostinke novomeški pevci PRK. Ob svežem grobu so bili pretresljivi prizori, ko so se od mladega dijaka poslavljali so-
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem ";usu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju aii driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigrurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za no jedi in pijači nreobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana, 3. maja. Ozelenela je narava, pomlad zmaguje, toda borba prirodnih sil v ozračju je še silovita. Na nebo se grmadijo oblaki in kadar posije sonce, duši ljudi omotna so-parica. ki se prekuhava tako dolgo, dokler blisk in tresk ne pretrgata oblakov in se zl je na mesto in deželo osvežujoči dež. In v tej borbi zime s pomladjo, v počasno nastopajočem prerajanju prirode. je mnogo umiranja. V smrt klonejo mnogi bolniki. obup premaga živčno slabe. Ljubljanska kro-nika beleži samo v zadnjih dveh dneh štiri prostovoljne smrti in več poizkusov samomora. Ali poraja se tudi novo življenje, na svet prijokajo novi zemljani. V bogatih in revnih hišah, v barakah pa tudi zunaj, kjer manjka vsaka streha. Hudo je časih mladi materi preživljati malega črvička. Kaj storiti? Malo jih je, ki se odločijo za zločin. A vendar, zgo-d: se tudi to.
Davi okrog 4.30 je stopil sluga v samostanu frančiškanov pri novi cerkvi v Šiški na prag in na lepem zagledal ob desni strani cerkve pri podzidku večji zavoj, iz katerega se je oglašalo pritajeno ihtenje. Odvil je zavitek in na svoje nemalo začudenje našel v njem — ž vo detece. Dež-man je o zadevi brž obvestil policijo nato pa v bližini stanujočo babico Ljudmilo Poženelovo, ki je ugotovila, da je bil fantek porojen šele pred kakima dvema ura-
Roparski napad v mestnem parku
Trije postopači so ugrabili posestniku Francu Schaffcrju 19.300 Din
Zločinci so že v rokah pravice
Maribor, 3. maja.
Včeraj dopoldne je prišel iz Avstrije 521etni Fran Schaffer v Maribor z namenom, da kupi par konj. Ker pa na tukajšnjem sejmu ni mogel napraviti kupčije, se je nameraval podati danes na sejem v Ptuj. Snooi je zavil v gostilno pri Roži na Koroški cesti, kjer se je pomudil do policijske ure. Ko je potem stopal po Stolni u>!ici, so se mu pridružili trije neznanci in ga začeli nagovarjati, naj da za vino, ker vedo za gostilno, kjer točijo izvrstno in ceneno kapljico.
Schaffer je siprva to odklonil, ker pa je bil dobre volje, se je naposled vdal in tako so krenili proti mestnemu parku. Preden so dospeli tja. sta se dva poslovila, dočim je tretji spremi ial Schiifferja skozi park. Ko sta dospela do STede, je njegov spremljevalec naenkrat zažvižgal in že sta
planila iz grmovja prejšnja dva pajdaša na popolnoma presenečenega Schafferja in ga pobila na tla, naibrže s koli, ker ima na glavi hude poškodbe od udarcev. Obležal je nezavesten in se prebudil šele. ko se je pričelo daniti. Tedaj se je šele zavedel, kaj se je z njim zgodilo.
S težavo se je dvignil pokonci in se podal na reševalno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Tja grede je opazil, da mu je izginila listnica z denarjem. V listnici je imel 2400 šilingov in 90 Din, torej skupno okrog 19.300 Din gotovine, svoj potni list in razne druge listine. Z reševalne postaje je Schaffer odšel na policijo in tam povedal ves dogodek. Policija je nemudoma uvedla vse potrebne ukrepe in se ji je posrečilo izslediti vse tri roparje, katerih imena pa zaradi preiskave zaenkrat še čuvajo tajno.
Cesar ne zaupa gospodinja,
nobeni tuji roki
ma. V zavoju so našli nato tudi listek 2 naslednjo vsebino:
»Krstite ga, izreclite ga, jaz ga ne morem!«
Nedolžno detece. ki je jokalo in klicalo s tem nenoznano mater, so odnesli v Deč-ji dom kraljice Marije v Lipičevi ulici, kjer bodo poskrbeli za ohrano in vzgojo nedolžnega in že ob rojstvu tako nesrečnega novega člana človeške družbe.
Na prav tako čuden način je prišla v isti zavod celih osem dni stara Milica. Pri gostilničarju Francu Rozmanu na Sv. Petra cesti se je zglasila včeraj neznana mlada ženska, ki je nosila s seboj malo dete, zavito samo v majhno pleničko. Neznanka je v gostilni spregovorila nekaj besed, nato pa prosila, če sme otroka pustiti le za par nvnut v gostilni, češ da mora še stopiti v bližnjo trgovino po nekaj •blaga za plenice in novo oblekeo. Ženska je res takoj odšla,--a se ni več vrnila ... V gostilni so jo čakali precej časa, vendar zaman. Naposled si niso vedeli pomagati drugače, kakor da so jokajoče dete odnesli v Zdravstveni dom kraljice Ma-r:je. kjer je bilo dekletce deležno ljubeznivega sprejema.
Obe materi iščejo sedaj oblastva. Saj vendarle ne gre otroke izpostavljati kjer si bodi in je treba stvar le drugače urediti.
Smrtna žrtev motornega kolesa
Neki zagrebški motocfklist je povozil dve sestrici, eno do smrti, drugo
pa je hudo poškodoval
Kostanje\'ica, 3. maja. V nedeljo popoldne okrog 15. ure se je dogodila v Velikem Mrašovju pri Kostanjevici motoristu g. Josipu Šekrstu iz Zi-greba katastrofalna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Šekrst se je vačai iz Novega mesta proti Zagrebu z motornim kolesom, na katerem je imel sovrzača gospoda Fordrena, prav tako iz Zagreba. Med Kostanjevico in Brežicami sti vozača naletela na šestletno Anico in devetletno Terezijo Grozdinovo, hčerki posestnika g. Franca Grozdina iz Velikega Mrašovja. Deklic st? -..i na desni strani ceste in ko sta opazili motorista, ki je dal predpisani signal, sta začeli druga drugo vleči v stran in v zmedenosti nista vedeli, kam bi skočili. Motorist, hoteč se izogniti otrokoma, je zavil proti sredini ceste. V tem času je pograbila starejša svojo mlajšo sestrico, da jo ootegne na drugo stran ceste, a v
tem se je že pripeljalo motorno kolo rn nesreča je bila neizogibna.
Obe deklici sta padM pod motor. Terezijo, učenko II. razreda je vrglo v stran, da je dobila hujše notranje poškodbe in manjše po rokah in nogah, dočim je mlajšo Anico motorno kolo potegnilo še nekaj metrov s seboj, dokler se ni kolo zvrnilo v obcestni jarek. Anica je bila z razbito lobanjo na sredi čela seveda takoj mrtva. Motorist Šekrst in sovozač Fordren sta ostala nepoškodovana.
Na mestu nesreče se je taScoj zbralo mnogo ljudi, ki so hotela pomagati deklicama. Z avtom, v katerem se je pripeljal i.iimo minister za gradibe g. Srkuilj, sta se motorista odpeljala v Kostanjevico, kjer sta tamkajšnjemu orožništvu prijavila nesrečo, dočim so deklici, mrtvo im budo ranjeno odnesli domači domov v svojo hišo, ki se nahaja 30 do 40 m od ceste.
m kar hoče sama skrbno osnazJti, zato uporablja
Albusmilo za umivanje.
Obilna mehka, polna pena, znamenje čistega nepotvorjenega mila.osnazi najfinejšo tkanino. Njegova mehka pena varujoče razstopi vsako nesnago.
Četrt ure po nesreči sta se pripeljala mimo z motorjem s prikolico g. Mirko Prebeg iz Samobora in g. Feliks Kal n iz Bregane, ki sta Šekrstovo pokvarjeno motorno kolo izvlekli iz jarka in ga odpeljala s pomočjo vrvi v Kostanjevico, kjer sta ga izročila zbeganemu motoristu. Po končani ugotovitvi dejanskega stanja na kraju nesreče je orožništvo izpustilo do nadaljnjega g. Šekrsta in njegovega sovo-zača g. Fordrena. Ker se ta dva zaradi defekta nista mogla odpeljati na svojem motorju, ju je g. Mirko Prebeg prepeljal s svojim motorjem na postajo v Brežice. Ranjeno deklico je dal g. Šekrst odpeljati v bolnico. Ubita deklica je bila gluhonema.
Starši bi morali bolj paziti na otroke, da ne bi skakali brez potrebe po cesti, na kateri je precej prometa, saj je za igranje dovolj prostora na polju in dvoriščih.
Italijan sredi Save
Litija, 3. maja.
Progovni obhodniki so davi na poti po progi med Zagorjem in Trbovljami za culi s pečin sredi Save klice na pomoč. Po&lu-žili so se čolnov in (zajadrali sred Save, kjer so na samotnem otočku naAli mladega Italijana A.Ida Pecorarija. Fant je po poklicu mizarski pomočnik in je služil vojaški rok pri letalskem oddelku v Gorici. Pa se je naveličal službe in preko triglavskega pogorja prešel čez mejo. Potoval je po naših krajih m prišel tudi v Zasavje, kjer se je ponoči polastil nekega čolna in se hotel popeljati nizdol, dokoder ga bi nesel savski tok.
Čudnega popotnika pa je že pri Prusni-Icu zadela nezgoda. Skalovje, k.i tam ovira plovbo, je sevede bilo tudi zanj usodno. Valovi so čoln treščili ob skalo, da se je razbil, fanti pa je vrg4o na otoček sredi Save/ Njegova robinzonada je trajala cel dan in celo noč. Grudila ga je že silna lakota. Ko je davi vendar priklical železniške obhodnike. da so ga rešili, so b le njegove prve besede: »Kruha, lačen sem!« Zaslišali so ga orožniki ter ga odvedli v litijske zapore. Zagovarjal se bo zaradi nedovoljenega prehoda preko državne meje m zaradi polastitve trnjega čolna.
Razstava sadnih pijač v Laškem
Obilna sadna letina preteklega leta ni dala samo mnogo zdravega žlahtnega sadja. temveč je omogočila tudi napravo izvrstne sadne pijače. Tako dobrega sadjevca niti stari ljudje ne pomnijo. To je po-
vsem umljivo, zakaj izdelovanje prvovrstne sadne pijače zahteva posebnega strokovnega znanja, ki so si ga že mnog; na<ii sadjarji pridobili po mnogih izkušnjah. Da imajo res izvrstno pijačo, bodo pokazali na razstavi 8. t. m. v Laškem.
S pomočjo javne pokušnje sadjevca se bo razvila med sadjarji tekma, ki bo pokazala. v čem še ta ali oni sadjar potrebuje izpopolnitve v tej stroki. V to svr-ho bo takoj po otvoritvi strokovno predavanje o izdelovanju sadjevca. Razstavljeno bo tudi kletarsko orodje in da bo razstava čim popolnejša, bomo videli na razstavi še brezalkoholno sadno pijačo. Obiskovalcem razstave se bo tedaj nudila prilika dobiti natančen pregled o pravilnem izkoriščanju sadja.
Želeti je, da bi dobro zamišljena razstava sadjevca rodila obilne uspehe, zia-srti kar se tiče proizvodnje sadnih pijač.
kin<
Elitni kino Matica
1'ii'H Llillii 4
1
I i
s
Dane« premiera! Slovita subreta budimpeštanskega teatra
Marta Eggert
■;!$ poje in igra v filmu ljubezni, raz-
lllj	košja, elegance, lepih žensk, kras-
i"11	nih šlagerjev, mondenega, pusto- lite "1 lovnega življenja
ENA NOG v
KI Muzika: Oto Stranskv.
liU
Zabavno: ^ j
fel
L, lj Najnovejši Foxov zvočni tednik! ||l Ob 4., 7.Vi in 9.% uri zvečer.
Pil
Mnitursii pregled
Vdovičev Krylov
Kdo še ne pozna imena I. A. Krylov? V zakladnici ruskega slovstva je mnogo draguljev, ki jih ceni ves omikani svet: basni I. A. Krvlova so brez dvoma med večjimi in pomembnejšimi. Ezop. Lafontaine, Krvlov, v nekem smislu tudi Nasredin hod/a so .svetovni mojstri basni: doslej se je zob časa zaman zajedal v večno živo, z najglobljo človeškostjo zvezano vsebino pretežne večine njihovih mojstrovin. Saj imajo basni, prav kakor vsa resnična umetnostna dela, nera združljivo vez s človeško na t uro; basni še prav posebno. Njihova dovtipnost je lahko v vseh časih enako aktualna, če pripovedujejo o osnovnih človeških napakah in vrlinah. Morala, ki jo o/nanjajo. se 'e redko izpreminja: človeška sebičnost za Ezopovih časov je v jedru natanko ista, kakor jo je v začetku 19. stoletja bičal Rus Krylov.
Lafontaine in Krvlov imata to skupno potezo, da sta toliko pesnika kot misleca in posmehovalca. Njune basi odlikuje trdna poetična lupina, ki ubrano obdaja živo in zdravo niselno jedro: prispodobe v teh basnih niso samo duhovite, marveč tudi nadčasovne. jezik je čist in poln. verzi imajo klasično dovršenost, ne kažejo pa klasicistične okorelosti. Krvlov je »e prav posebno blizu našemu občutju Vse slovanske književnosti ne premorejo drugega La-fontainea Slovanov.
Evo, naposled smo tudi Slovenci dobili v prevodu basni dobrodušnega in nič manj hudomušnega Ivana Andrejeviča. Bogomil Vdovič. ki ga poznamo po nekaterih prejšnjih prevodih in tudii kot jezikovnega kritika (Georges), je dolga leta posedal nad Krvlovim in slovenil njegove basni. Vestnemu prevajalcu, ki ima veliko spoštova-
nje do domačega jezika, so ta leta obro-rodila izbor 35 basni, ki nam ga je pravkar podaril v lično opremljeni knjigi. (I. A. Krylov, Basni. Poslovenil Vdovič Bogomil. Ljubljana 1932. Založba Satura. 80 str. 8°). Iz prevajalčeve besede čitateljem izvemo, da je slovenski prevod natanko 25. Popoln kajpak n.i, saj je basni Krvlova za debelo knjigo, in kakor v vseh človeških stvaritvah, je tudi med njimi marsikaj plehkega in premlačnaga. Izmed klenih pesnitev je Vdovič po lastnem okusu izbral najsoenejše. Njegov izbor docela zadošča za našo vsakdanjo potrebo, in ta pesniška knjiga je zares taka, da ustreza tudi našim vsakdanjim potrebam. Zakaj v nji je na malo straneh cela skladovnica življenjskih izkustev in zdrave življenjske filozofije. Vsako teh basni lahko damo pre-citati učenemu in preprostemu človeku in nihče ne bo zaprl te knjige, ne da bi se bil še kdaj povrnil k nji.
Po vsem tem ni več besede o tem, ali nam je bil potreben slovenski Krvlov. Važnejše se mi vidi, poudariti vrednost Vdo-vičevih prevodov. Primerjal sem nekatere basni z izvirnikom in bil še bolj zadovoljen z Vdovi čem kot prej, ko sem sodil samo po jezikovni čistosti in izbrušenosti slovenskega besedila. Vdovič prevaja verno, a ne dela sile jeziku; v vezani besedi kaže skrbno negovani čut za poetično obliko teksta in tako čisto doseza moj 'rsKO višino. Tudi s te strani je Vdovičev Kry-lov vreden naše posebne pozornosti.
Knjiga je opremljena z življeniepisnim esejem dr. Jože Glonarja o Krvlovu ii s sliko Krylova. Prevajalec pa v svojem uvodu citira Gogolja, čigar sodba upelji Kry-lova tudi v slovensko družba: »Njegove basni so naroden zaklad, so skupek ljudske modrosti ... Njegove basni rudi jo nauke vsem, i najvišjemu državniku i po-
slednjemu delavcu, ki 6e trudi v najnTŽjih slojih naroda, in noben pesnik ni znal svojega mnenja tako umevno in otipno izraziti kakor Krvlov. Pesnik in modrijan sta se zlila pri njem v eno...« Tej sodbi ne more naše skromno pero ničesar dodati.
—o.
„Zbori11
Aprila je izšla drusa letošnja številka revije za zborovsko glasbo, ki jo izdaia že S. leto pevsko društvo ^Ljubljanski Zvone, ureja pa pevovodja Hubadove župe. Zorko Prelovec. Revija, ki je obenem službeno glasilo Jugoslovenskega pevskesra saveza, Hubadove župe in Ipavčeve župe, je edina naša splošna glasbena dvomesečna publikacija, ki je preživela že marsikatero krizo in ki bo. kakor je želeti in upati, prebolela tudi sedanjo. Vsaj pričakovati bi bilo. da se naide v velikem številu naših zborovskih pevcev v mestih in na kmetih dovolj takih. ki spoznajo potrebo glasila in jo tudi občutijo.
Zadnja številka prinaša v obsežni književni priloci na prvem mestu Iva Peruzzi-ja pesmico »Narodni motive, pripravno za zborovsko kompozicijo v narodnem duhu, nato nadaljevanje podatkov o ravnatelju Mateju Hubadu. kakor jih je zbral Ivo Pe-ruzzi po navedbah jubilanta sameca. dalje pa posvetila in kratke članke k Hubadovi 40-letnici vodstva Glasbene Matice in njenega zbora. Prispevali so z različno dolgimi oosvetili in spomini Kosta Manojlovič. Slavko Osterc. Mirko Polič. dr. Anton Schwab In Janez Završan. Posebno lVvajanja zadnie^a so.obširna, saj je pevec Završan celih 40 let sodeloval v Matičnem zboru pod Hubadovi m vodstvom! V tem članku pove marsikaj zanimivega iz Hubadovega delovanja v zboru, o njegovem načinu študiranja in Interpretacije. ter mnogo osebnih potez. Do danes pa so mi ostala nerazumljiva namigovanja v kolikor s»e tiče Hubadovih nasprotnikov. ker so mi neznani. — V nadaljnjem prinaša priloga poročilo o naši operi tn koncertih, iavlia novoizišlp skladbe, se v kratkih obrisih spomni preminilih sloven-
skih skladateljev Hrabroslava Vogriča. Janka Lebana in ge. Pelanove. nato pa navaja splošno zanimive vesti iz jugoslovenskega, odn. splošnega glasbenega sveta.
Glasbeni del prinaša Fran Ferjančičevo zelo priljubljeno, 1. 1909. komponn-ano pesem >Tone solnce. tone...« za mešan zbor, ki je pred leti izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, pa je bila v par-tituri menda razprodana. Pesem je bila vedno in bo še dolgo tako priljubljena med našimi zbori, deloma zaradi spevnosti, deloma pa zaradi lahke intonacije in izvedbe, tako da je odveč govoriti o nji. Ostalo glasbeno prilogo izpopolnjujejo tri mladinske pesmi iz peresa neutrudljivega nestorja naših skladateljev, P. Hu^olina Sattnerja. Ze ob priliki edicije prve suite njegovih mladinskih pesmi v založbi »Zborov« sem mogel opozoriti na vse prednosti te preproste, a vendarle nediletantske fakture mladinskih kodpozicij. Tudi ta zbirka očituje vse takrat naštete prednosti, predvsem svežo, bujno in spevno melodiko, ki pa jamči, da bodo pesmi priljubljene med pevci in občinstvom. To pot ie prispeval Sattner tri pesmi: »Sveti Matija«. »Miea Butica«. »Putka-tutka«. Ker nimam licence za kritiziranje poezije na tem mestu, se odrečem vsakemu izražanju mnenja o vrednosti in primernosti teh besedil, od katerih mi posebno drugo ne imponira. Sattnerjeva sveža inven-cija pa pomaga preko podobnih čeri ter napravi vsako pesem prijetno in simpatično. Vaši mladinski zbori bodo gotovo radi posegli tudi po teh novih kompozicijah p. Hu-golina.	L. M. 9.
Nova pesem Otona Žnpanfifa. V velikonočni številki beograjske »Pravde« so letos zastopani tudi Slovenci, kar je v tradicionalnih prazniških prilogah prestolniških 1'stov hvalevredna novost. Prispevali so: Oton Zupančič (pesem »Pri morju«). Rihanl Jakopič (članek o slovenski likovni umetnosti), dr. Milko Kos (Znanje o Srbima i Srbiji kod Slovenaca u starije doba), Fran Albrieht (pesem »Molk«). Josip Vidmar (»Današnja slovenačka književnost«), Emil Adamič (»Slovenački muzički život«), dr.
Niko Zupanič (»Ratno drugovanje Srba i Slovenaca«). B. Borko (^Slovenačka štampa') Po dolgem času se je zonet oglasil naš poet - prvak Oton Zupančič, ki se v pesmi j Pri morju« vprašuje:
Videl sem ta svet ves okrogel, iz cela — odkedaj je razdet, kaj ž njim človek dela? Kakšne dobe sem sin? V grozi gori mi glava — sredi treh čistin krilo svetlo se vzigrava Pri tem pa se je O. Župančiču zgodila pri »Pravdi« favstovska preobrazba v mladiča. ki ni prav nič podoben pesniku ^Pa-mogovorov«. Uredništvo je namreč objavilo med slikami na prvi strani poleg Dučiča, Domjaniča, Aleksandra Beliča. Milka Ko«a in B. Borka sliko nekega mladeniča, malce podobnega g. Milošu Crnjanskemu, pod katerim bereš črno na belem: »G. Oton Župančič.«
Na mednarodni konsres Pen-klubov. ki
bo čez binkošti v Budimpešti, bo odpotovalo tudi več slovenskih književnikov, m^d njimi F. S. Finžgar. dr. A. Gradnik, dr. Iz. Cankar, dr. Fr. Štele in dr. Igo Gruden.
Češki slas o Ksaverii Meškn. V časooisu »Naše kniha«. ki izhaja pri Neubertu v Pragi. je docent dr. Josef Pata. ki ie dober poznavalec lužiško-sriiske in slovenske književnosti. objavil članek »Duše slovinskčho kraje a lidu«. Članek je posvečen našemu pisatelju Fr. Ks. Mešku. Pata uvršča M<*-ška med najznačilnejše slovenske pisatelje, ki so zasloveli tudi v tujini; samo v češčina je doslej preloženih kakih deset knjig avtorja romana »Na Poliani« Češki pisec pravf o Mešku: »^nada k stvariteljem moderne slovenske lirično-psihološke novele. Slovenski jezik obvlada moiskrsko: pri njem je le-zik muzikalen in slikovit, umetniški.« Nato dr. Pata poroča o najnovejši Meškovi zbirki »Črtice« in sklepa: »V vsej knjižici je duh slovenske zemlje, duša njenega ljudstva, ki lo Meško ume mojstrsko približati čitateljem.« Članek ie opremljen s sliko pisatelja Fr. Ks. Meška.
>JUTRO« št 103
4
Sreda, 4. V. 1932
Domače Testi

i
Na splošno željo še danes a nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer
| Veseli manevri
Film radi katerega se smeje vsa Ljubljana! Dovtipi, petje in zabava
PAUL HoRR'GER — FRITZ AMPEES — LUCIE ENGLISCH
Zvočni kino Ideal
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2. stanje barometra. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v °/o. 7. vrsta padavin, S padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
3. maja 1932.
Ljubljana 7, 759.8. 11.0. 80, S2 0.9, dež, 5.1. Ljubljana 14. 758 0. 16.6. 50 SSW2, O.«! —, —. Maribor 7. 758.5. 11.0. 70. SI.' 0.6! —, — Zagreb 7, 758.5. 12.0, 70, ENE3, 0.7! dež, 0 7. Beograd 7, 758.5, 13.0. 90, El, lo! dež. 10.0 Saraievo 7, 759 4. 13.0. 70. mirno! jasno, — — Skop lip 7, 756.7, 15.0. 70, W2 30, —. — Split 7, 759.0, 14.0, 80, ENE2, O.s!
Tpmneratura: Ljubljana 16.0. 9.2. Maribor 18 0. 11.0 Zagreb — 11.0. Beograd 31.0. 12.0. Sarajevo _, 10.0. Skoplje —, «.0 Sp !t —. —.
Solnee vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.7. Luna vzhaja ob 3.34, zahaja ob 17.12.
*	Evropska konferenca za tujski promet.
Dne 15. t. m. b; se morala otvoriti konferenca za tuj6k: promet v Niči. Ker pa sc razni delegati izjavili, da do tega dne ne bodo mogli pripraviti svojih poročil, oso-bito velja to za francoske odposiance. ki imajo posla z volitvami, je glavni odbor sklenil preložit' konferenco na 9. januarja 1M33. Ta odlog bo omogočil inozemskim prijavljencem, da izdelajo svoja poročila, odboru pa bo omogočil, da stopi z njimi v tesnejše stike zavoljo priprav.
*	Jubilej starega Sokola. Iz Mozirja nam pišejo: Te dni je poteklo 5C let, odkar je k Sokolu pristopil sedanji častni starosta in še vedno delavni odbornik sokolskega društva mozir^kega br. Ivan Lipold. Čestitamo jubilantu z željo, da bi še dolgo vrsto let deloval v društvu.
*	Smrt starega umnega vinogradnika. Iz Mokronoga nam pišejo: Na Brezovici je vinogradi! in s-adjaril stari France Kolar, mož obilnih izkušenj. 25. aprila popoldne je izdihnil svojo pošteno dušo. Ravno 3. nun j a bi pra/«ioval 81 letnico. Rodil se je v Ponikvah pri Trebnjem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani. Nato se je naselil pol ure od Mokronoga v prijazni Brezovici in se popolnoma posvetil zemlji Njegov skrbno negovani vinograd ie rodil prvovrstno vino. V prostem času se je pokojnik posvečal knjigi Kot visoko i/obražen kmet je bil izboren svetovalec svojim sosedom Pogreb se je vršil pretekli četrtek dopoldne. Pokojnika {odo ohranili številni znanci in prijatelji v najlepšem spominu. Zapuščeni hčerki iskreno €■ o/al je!
*	Slavje pri Valvasorjevi koči ria Stolu.
Kranjska podružnica SPD odkrije jutri spominsko ploščo blagopokojncmu zaslužnemu načelniku mr. ph. Francu Šavniku na Valvasorjevi koči na Stolu. Drevj bo kres (umetni ogenj itd.), jutri ob 11. sv. maša poleg koče. pozdravni govori in slovesno odkritje plošče, nato neprisiljena planinska zabava. Planinci in ostali so k tej slovesnosti najvljudneje vabljeni.
*	Novi grobovi. I "mrl je lastnik zasavskega gradiča na Prusniku veleposestnik g. inž. Pavel Potiorek. Pred četrt leta mu je umrla soproga Linda, ki mu je bila naj-/vestejša opora v njegovem neveselem življenju. Dovrši! je tehniko, a že prvo leto prakse je obolel na očeh .da je postal nezmožen za svoj poklic. Pred leti se je na-se'il na samotnem gradiču, kjer se je posveti! gospodarstvu. Pokojnik je bil, kakor nieaova pokojna soproga, med prebivalstvom priljubljen. Pogreb bo danes popol dne oh 16. na pokopališče v Zagorju. V Liubliani ic prcdsinočn.iem nenadno umrla ga. Kozaliiia Močnikova, soproga poMcii-sked« nadzornika. Pogreb ho danes oh 16. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu.
Y Kostanjevici na Dolenjskem je umrl ■veleurtledni posestnik S. Anton Košak, dolgoletni odbornik Občinske hranilnice in načelnik kostanjeviške meščanske garde. Rodi! se je leta 1878 v Kostanjevici in je hil zaradi kristalno č;ste?fl značaja globoko spoštovan ne le v domačem 'kraju, temveč tudi daleč naokrog Vse življenje je bil od'očno naprednega mišljenja. Pogreb ho danes ob 16. — Pogreb g. Draga Normalija, art. poročnika, o čigar smrti smo včeraj poročali, se ho vršil jutri ob 15. iz mrtvašnice Sv. Krištofa v Ljubljani ni pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
+ Čazmanski kaptol. Visok jubilej sedmih stoletij bo proslavil 7. in 8. t. m. v Varažd nu kanonišhi kapitelj. ki ga je leta 1232 ustanovil zagrebški škof Stjenan. Ka-.p;teli je bil do .poloviiee 16. stoletja v čazmi. potem pa se je pred turškim navalom preselil najprej v Zagreb in potem v Varaždin, kjer je še danes. V arhivu so obširni popisi dedovanja 171 kanonikov, ■md katerimi so bili tudi znameniti duhovnik: in narodni delavci, kakor škofa Vrhovne in Mandič, pesnik Stjppan Iljavič in drusri. čazmanski kapitelj ima v svojih arh vih važne zgodovinske spise in so njegovi č'ani z vso energijo preprečili pred vojno nameravani prenos arhiva najprej v Zagreb in potem v Budimpešto. Proslavi 700-letmcp bo prisostvoval tudi nadškof g. dr. Ante Bauer, ki ,-e varaždinski rojak.
♦ Zbor JRKD v Dolnjem Kraljevcu v preloškem srezu. določen za 8. t. m., je ipreložen zaradi zabra.ne shajanja ljuiii spričo epidemsko bolezni soveje živine v srezu. Kdaj se bo zbor vršil, bo pravočasno javljeno.
♦	Velik tujski promet v Dubrovniku.
V Dubrovnik prihaja vsak dan večje število domačih in tujih izletnikov. Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih je pose-tila Dubrovnik tudi ekskurzija beograjske Jadranske straže, ki je štela 170 članov, istočasno pa so bili v Dubrovniku na Izletu tudi dijaki novosadske gimnazije.
♦	Otvoritev fotografske in tujsko prometne razstave Zasavja bo jutri ob 9.30 v litijski osnovni šoli. Obenem se bo jutri vršil v Litiji tu'M ustanovni občuj zbor županske zveze za litijski srez.
+ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval na rednem tedenskem sestanku danes 4. t. m. klini-ški asistent g dr. Karel Luškki o snovi, kako nastane okuženje z j etiko.
♦	Tednik »Vardar<. V Skoplju je začel izhajat, tednik s>Vardar«. Naglasa v prvem svojem uvodniku, da je naslednik predvojnega »Vardara«, ki je začel izhajati v Skoplju že 1. 1908. takoj po mladoturški revoluciji kot organ srbske nacionalne organizacije v obrambo srbskega naroda pod turško vlado. Urednik sedanjega ^Vardara« je Milan Stojmirovič-Jovanovič.
♦	Licitacija za gradbo železobetonskega mostu čez »Mali graben« v km 3.188 državne ceste št. 49, ki bi se morala vršiti 7. t. m., je preložena zaradi nastalih nepredvidenih zaprek na nedoločen čas. Nova licitacija bo svoječasno objavljena v »Službenih novinah« in »Službenem listu« dravske banovine.
240 milijonov ljudij
posluša radio — to najbolje dokazuje, kako je razvita radiotehnika. Hočete tudi Vi postati zadovoljen radiopo-slušalec? Tedaj vzemite orig. amer. KOLSTER radio aparat!
Konrath-Kadio, Subotica
*	»Zvonček«. Prejeli smo aprilsko številko mladinskega mesečnika »Zvončka :<. Vsebina je naslednja: Čudoviti pevec (Tatjana Obersnelova*; Ujeta ptička (Goethe-dr. Debeljak); Jugoslavija in njene sosede (dr. R. Savnik), Kako sem se igral z lončeno robo (Goethe-Slava Lipoglavščko-va); Piščalka m druge igračke; Ura (G. Strniša); Bobi Nespodobi (Marija Groš-ljevaj; Tri ogrske narodne (dr. Maks Ro-bič); Iz življenja kulturnih rastlin (dipl. agr. A. Jamnik); Materi za vezilo (V. Bi-tenc); življenje in prigode male opice (F. Ossendowski). Vrhu tega razno drugo gradivo s prispevki »Zvončkarjev« in »Kotičkom gospoda Doropoljskega«. Vmes so številne slike.
♦	Vlak je zdrobil voz. Prejšnji teden je šol krnel Gyorek Štefan iz Ratoičana v Prekmurju na polje v bližini železniške proge. Vozil se je s kravama in brezskrbno sedel na vozu. Bil je zamišljen in ni vi del prihajajočega vlaka. Ker sta kravi že pasirali železniški prelaz, je zgrabila lokomotiva zadnji del voza in ga čisto zdrobila. Poškodbe se poznajo tudi na stroju. Po čudnem naključju so ostali kmet in obe živali nepoškodovani
*	Druga smrtna žrtev nesreče v Bošta-nju. Kakor smo že poročali, je pod tramovi zrušenega kozolca takoj našel senrt Ja nez Podlipnik, s'n mlinarja iz Grahovice dočim sta bila izpod ruševin rešena težko ranjena France Možic in Janez Lisec France Možic, ki se ves čas ni zavedel, je v ponedeljek ob 8. zjutraj tudi podlegel svojim hudim poškodbam v krški bo'niš-nici. Zapušča dvoje malih otrok, katerim je nedavno umrla tudi mati. Janez Lisec bo sicer okreval, posledice strašne nesreče pa bo nosil najbrž vse življenje.
+ Tragičen konec izleta, izletniška družba 11 oseb je nanra.vila iz Splita izlet z malo jadrnico v Kaštel Sučurac. Ko so se vračali, je veter prevrnil ladjo in vsi so padli v morje. Z obale je bila nesreča opažena in na pomoč so prihiteli; z motornim čolnom. Osem oseb so rešili, utoni' li pa so: natakarja Ernest Legič iz Istre in Ivan škrinjar 'iz Slovenije ter pristaniški delavec Jakob Bončina iz Splita. Nagli pomoči se je treba zahvaliti, da n bilo še več žrtev. Pristaniška oblast preiskuje vzrok hude nesreče in domneva, da izletniki niso znali pravočasno zaviti jader.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škroDljeno perilo v najlepšo izdelavo.
60JZERJI
PRIZNANO NAJBOLJŠI
lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri	86
II
tiri nad škofjo Loko
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
Iz IJiifolfane
u— Rdeči križ za prihodnjo zimo. Poziv, naj Rdeči križ v ponedeljek 9. t. m. med deseto in trinajsto uro le pride po zanj že pripravljeni povezek z izločenimi zimskimi potrebščinami, ki naj jih prihodnjo zimo dobe brezposelni in revni prebivalci Ljubljane. ie Krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova uiica 12. poslalo že prav znatno število dobrotnikov, zlasti mnogo takih, ki stanujejo na periferiji in so neimoviti: premnogi pa, ki so imoviti in od katerih si Rdeči križ nekaj obeta, se njegovim prošnjam še niso odzvali. Rdeči križ jih v imenu sostanovalcev, ki s strahom mislijo na prihodnjo zimo, !epo prosi, da bi vendar le odbrali, kar ne bo več zanje, in Krajevni odbor nemudoma pozvali, naj se nabiralec zg!asi tudi pri njih. Naj se nikdo ne pomišlja: Kaj je kdo dal, ne bo mogoče izvedeti, ker si tega ne bo nihče zapominjal. Tudi naj nikdo ne prezre: Ker bo Rdeči križ pri tej akciji nabra! tud; mnogo samo še delno rabnih potrebščin (rjuh. odej, kocov itd.), mu bo mogoče, česar zasebnik ne zmore: iz več le delno rabnih kosov bo naredil celotne rjuhe odeje, rute. koče itd. Zato bo Rdečemu križu ustreženo tudi $ samo delno rabnimi potrebščinami. Da bi jih le prav mnogo dobil!
u— Sadni izbor za Ljubljano, torej seznam imen vseh vrst plemenitega sadja, ki v Ljubljani in okolici gotovo uspeva
in rodi, so sestavili naši najboljši strokovnjaki gg. Gombač, Hiimek, štrekelj ia drugi, a podružnica SVD ga je razmnožila, da ga lahko dobe vsi prijatelji sadjarstva, imeti bi ga pa morali vsi lastniki vrtov, če se hočejo izogniti večnim razočaranjem. Omenjeni izkušeni strokovnjaki so vse vrste dreves in sadja tudi natanko opisali glede rasti, rodovitnosti, oblike in okusa ter uporabe, navedena je pa tudi zemlja, kakršno vsaka vrsta rabi. da dobro uspeva, saj so tla na vsaki strani Ljubljane drugačna in zato zahtevajo tudi druge vrste drevja Samo da pokrije stroške razmnožitve, oddaja podružnica Sadni izbor za Ljubljano proti odškodnini 2 Din, a interesenti ga lahko naroče pri podružničnem blagajniku kapetanu Teodorju Drsniku na Drenokovfsm vrhu, iz prijaznosti ga pa razpečavata tudi trgovini odbornika in obč. svetnika g. Olupa na Starem trgu 2 in »Triglav« v Kolodvorski ulici 8.
u— Jan Kiepura v Ljubljani. Eden naj-odličnejsih svetovnih tenoristov, sloviti Poljak Jun Kiepura. čigar fenomenalni glas občudujejo ljudje na velemestnih opernih oHrih in raz gramofonskih plošč, bo pel danes v Ljubljani v Elitnem kinu Matici pri matineji ZKD. Predvajal se bo namreč njegov prvi zvočni! f.ilm »Zbogom ljubezen« z Brigito Helm kot partnerico. Jan Kiepura. ki je zdaj član dunajske državne opere, sicer pa gost največjih svetovnih odrov Evrope in Amerike, bo nedvomno za Ljubljano velika senzacija Film se bo predvajal v sredo ob četrt na 3. pop, v četrtek na praznik vnebohoda pa ob 11 uri dop. v Elitnem kinu Matici. Vsebina filma je ljubavna, Jan Kiepura predstavlja v njem mladega mornarja in vodnika tujcev, ki postane slovit pevec. Na enem največjih odrov nam zapoje s svojim čudovitim glasom znano arijo iz opere jRigoletto«, ženska le vara nas. Dejanje se godi v Napolju ii.n deloma na Dunaju. Poleg Kiepure in Brigite Helm nastopajo v filmu še Walter Janssen in Georg Alesander; slednji skrbi za smeh in razvedrilo. Cene pri vseh predstavah so izredno nizke.
u— Martin Jančigaj f. V svoji lični hišici poleg Kamenite mize v Zgornji Šiški je v noči od ponedeljka na torek preminul v najlepši moški dobi po vsej Sloveniji znani in povsod priljubljeni trgovec g. Martin Jančigaj, brat mag.istratneaa nad-svetnika Pokojnik je bil vnet podpornik napredka, zato je bil stalno naročen na vse naše časopise in revije. Nasproti prijateljem odkrit in zvest, do revežev usmiljen, kot trgovec je bil strogo pošten in vedno zvest dani besedi. Iz skromnih početkov se je z lastno pridnostjo in vztrajnostjo povzpel do tr<iov,ca. Bil ie vseskozi delaven mož, dokler ga dolgotraina bolezen fsklerni revrnatizem) ni prisilila, da ie živci ponolnoma zase. neonazovaro in skromno. Zdaj ?a je smrt reši'a težkih muk in trn!jenOhr*n'mo da v najboljšem spominu! Sorodnikom naše iskreno sožalje!
u-— Za festivalne koncerte so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni od danes dalje. Cene za posamezne koncerte so naslednje: 1.) Vokalno-inštrumentalni koncert šole Glasbene Matice v unionski dvorani 10. t. m. sedeži 5—10 Din; 2.) Komorni koncert v petek 13. t. m. v Filharmoniji, sedeži od 8—20 Din: 3.) Simfonični in zbo-rovsko-inštrunientalni koncert v soboto 14. t m. ob 20. v Unionu, cene od 8—50 Din; 4.) za cerkveni koncert v nedeljo 15. t. m. ob pol 10. v frančiškanski cerkvi ni vstopnine; 5.) Gallusov koncert v nedeljo 15. t. m. ob pol 12. uri v Filharmoniji, sedeži od 10 do 30 Din: 6.) Koncert Slovanske pesmi na Kongresnem trgu v nedeljo, 15. t. m. ob 15, sedeži od 10 do 25 Din; 7.) Opera v nedeljo zvečer, običajne cene; 8.) Za tekmo pritrkovalcev in tekmo zborov se bo dobila vstopnica na dan tekme v ponedeljek 16. t m. pri velesejmski blagajni po 6 Din. Za vse koncerte ie predprodaja v .Matični knjigarni.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo imelo redni mesečni znanstveni sestanek v petek 6. t. m. ob 18. na internem oddelku obče državne bolnice z naslednjim sporedom: dr. France Debevec: Kritičen pregled kirurške terapije pri pljučni tuberkulozi (z demonstracijami), dr. Josip Prodan: Delovanje protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani in kolaboracija s praktičnimi zdravniki. — Vsi zdravniki vabljeni.
u— Udruženj"e jugoslovensldh Inženjerjev In arhitektov sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, 6. t. m. ob 20. v lastnem družabnem lokalu v Kazini (Kongresni trg 1 -TI). Predaval bo g. inž. Alojzij Hrovat o vplivu avtomofrlizma na železnice. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo.
u— Ustoličenje leva Grafike. Ob voglu Doma grafikov na koncu Miklošičeve ceste je postavila Ljubljanska gradbena družba vi.sok oder. Tja so včeraj pripeljal« ogromnega leva iz bakrene pločevine, emblem grafične umetnosti. Kakor znano, je emblem izdelal naš domači obrtnik g. Smrkolj v Florjanski ulici po načrtih aikad. kiiparja g. Jurkovuča. Kmalu po 11. ur! bo dvignili pošast v zrak po škripcu in jo slednjič pomaknili na prizidek v vogal. kjer jo bodo pritrdili; še z železnimi obroči. Dviganje razmeroma precej težke figure je poteklo v popolnem redu in bre-! posebnih težkoč. Seveda se je zbrala velika množica občudovalcev, ki so vztrajali tam, dokler lev ni spleza! tjakaj, kjer se bo odslej razkazoval Ljubljančanom in vsem novim posetnlkom Ljubljane.
u— Preporodaši! Jutri na praznik se bo vrši! celodnevni društveni izlet v Celje. Na
programu so različna tekmovanja, izlet v celjsko okolico itd. Vožnja je brezplačna. Prijave sprejema do danes zvečer načelnik kulturno znanstvene sekcije ali kak drug odbornik. Zbirališče ob 5. zjutraj pred kolodvorom. Udeležite se izieta v čim večjem številu.
u— Francoski Institut v Ljubljani vabi na zanimivp predavanje s krasnimi skiop-tičnimi slikami, ki ga bo ime! v petek. 6. t m. ob 21. g. univ. prof. Maro Vey. Naslov predavanja: »La Tchecoslovaquie ar-t:stique et pittoresque«.
u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi člane in prijatelje na sestanek v soboto ob 8. zvečer pri Mraku, kjer bo poročal mestni župan g. dr. Puc o občinskem gospodarstvu.
u— Praktične vaje v sajenju špargljev priredi danes popoldne ob 14. podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na svojem vzornem nasadu špargljev na Pru-lah. ki je na zemljišču društva ;šentja-kobski dom:< za Zalaznikovo vilo. Vabljeni so vsi prijatelji vrtnarstva, da se poliče kako sadimo to cenjeno dolikateso na različne načine, ker prinaša med zelenjavo največje dobičke, a jo dosedaj v velikih množinah importiramo, namestu da bi je imeli poceni doma toliko, da bi jo lahko še izvažali.
u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Jutri, na praznik, celodnevni izlet v škof.io Loko. Odhod ob 5. izpred Narodnega doma in ob 7.30 z vlakom z glavnega kolodvora.
u_ Predavanje v socijalno - političnem tečaju Ženskega pokreta je zaradi praznika preloženo na prihodnji četrtek.
u_ Seja Jugoslovenske ženske zveze bo
danes ob 16. v pisarni zveze v šelonbur-govi ulici 7. II.
u— Sestanek lovcev g. Šte.piča bo dre-vi v lovski sobi.
u— Jutri v četrtek jurjevanje na Ljubljanskem gradu. Godba, srečoiov in prosta zabava.
u— Razstava »Kakteje in steklo®. Samo tri dni (4., 5. in 6. t. m.) bo razstavila TKD Atcna v veliki dvorani Kazine krasne ek-semplarje kaktej ter zanimivo starinsko in moderno steklo. Cenjeno občinstvo vabi, naj ne zamudi te izredne prilike, u— Fotoklub Ljubljana priredi v četrtek
5.	t. m. izlet v Litijo, na razstavo tamoš-niega fotokluba. Odhod z jutranjim vlakom ob 7-27. Vabljeni člani in prijatelji kluba. V nedeljo 8. t. m. izlet v Škof i o Loko. Odhod z vlakom ob pol osmih zjutraj. V soboto 14. maja otvoritev društvene fotografske razstave, ki bo trajala do 22. maja.
u— Mladinski odsek Sokola I. na Taboru bo priredi! jutri mladinski dan. združen z akademijo, ki bo ob 15.30 v veliki dvorani na Taboru. Vabljeni so vsi prijatelji So-kolstva! Spored je izbran in obsega 16 točk.
u— Družabni sestanek društva »Krke«,
združen s predavanjem, se bo vršil v petek
6.	t. m. oh S. pri Mikliču. Na sporedu je predavanje inž. Stra;narja o elektrifikaciji Dolenjske. To vprašanje je eno najbolj perečih za našo Dolenjsko, če jo hočemo kulturno in gospodarsko dvigniti. Zato bo to predavanje nedvomno vzbudilo tisto pozornost, ki jo po vsoj pravici tudi zasluži. Vstop prost.
u— Kanalizacija Cankarjevega nabrežja. Te dni so pričeli kopati na Cankarjevem nabrežju globok jarek, ki bo priključen k glavnemu kanalu. Zgradili bodo tudi požiralnike in sicer v primernih razdaljah ob tratoarju. Cankarjevo nabrežje, ki ie bilo doslei precej zanemarjeno in zlasti ob dežju precej blatno, bo dobilo tako prijaznejše lice.
u— Glede na notico »Pozor pred nesolidnimi prodajalci preprog«, ki smo jo včeraj priobčili, radi sporočamo, da prodajalci niso bili v nikaki zvezi s tvrdko Teheran v palači Viktoriji. Njen lastnik g. Mušan Mutavelič 'in še neki druži gospod sta bila kot strokovnjaka pozvana k ocenitvi n a kupljen''! h preprog. Prodajalci preprog so bili neki Rusi.
u— Kaznovan avtomobilist. Predvčerajšnjim popoldne je opazil službujoči stražnik na Figovčevem dvorišču osebni avto, ki je imel še staro evidenčno številko. Ker stražnik ni mogel takoj poiskati lastnika, ie ostal pri vozu do njegovega prihoda. Avtomobilist ni imel nikakega osebnega iz-vestila in tudi ne šoferske izkaznice. Zaradi tega in prepozne prijave voza so zapeljali avto v garažo »Desa«, kjer bo ostal do pregleda od strani komisije, lastnik pa bo moral plačati pregled in znatno globo, ker voza ni pravočasno prijavil. Policija opozarja lastnike avtomobilov, da bo odslej postopala nasproti onim, ki nočejo prijaviti voz in motociklov, ze!o rigorozno.
u— Tatvine. Iz delavnice kleparja Vinka Malenška v Kolodvorski ulici 18 je odnesel nekdo nakovalo, vredno okrog 500 Din. Kakor pravi oškodovanec, mu je v zadnjem času izginilo že različno orodje. Iz nezaklenjene kuhinje stanovanja kapetana Mi-ha.ila Kovačeviča v Zrinjskega ulici je izginila te dni srebrna moška ura z zlato verižico; iz listnice, ki jo je ime! kapetan v bluzi, pa si je prilastil tat okrog 260 Din, tako da iznaša skupna škoda nad 1000 Din. V vojašnici vojvode Mišica je nekdo ukrade! dijaku Ivanu Rovšku fotoaparat in več knjig v vrednosti okrog 2000 Din.
Kaj naj podarim materi za materinski dan?
Končno se bliža dan, ki ga vsi z veseljem pričakujemo že več tednov — materinski dan — 8. maja.
Nikdo naj ne prihaja ta dan k materi praznih rok! Vzradostilo jo bo vse, kar ji podari otroška ljubezen. Vsekakor so najbolj prikladni praktični darovi, nika-ke nepotrebne stvari.
Tvrdka JULIO MEINL se je pobrigala za materinski dan v najširšem obsegu, kako bi olajšala izbero njegovega daru vsakomur, s katerim bom zares razve<*-'il svojo mater.	5011
e— Na pevskem koncertu v Celju 5. t.
m. ob pol 16. v dvorani Ljudske posojilnice bodo peli gojenci V. letnika nioskt^a učiteljišča iz Ljubljane pod okriijm PRK skladbe slovenskih skladateljev Adamiča, Mihelčiča, Volariča iai drugih pod vud-stvoin Celjana tov. Slavka Mi-helčiča. Poleg zborovskih skladb bodo na sporedu tudi tenorske in baritonske solistične točke. Ceje, ki je znano po zanimanju za kulturno delo, bo gotovo z veseljem pozdravilo mlade pevce, ki j.im bosta kmalu poverjena slovenska mladina on narodna p ros ve t a.
e— Prostovoljno gasilno društvo Dre-šinja vas priredi jutri veliko tombolo pri Koprivi. Glavni dobitki so: pohištvo za 6-iKiica, moško kolo, gramofon, voz premoga, voz drv, servic, zlat prstan in uhani ter nad 4<K> drugih krasnih dobitkov. Začetek tombole ob 3. popoldne. Po torrkboli velika vrtna veselica. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo motorke in avtomobila, sc prcp'ačila hvaležno sprejemajo^ Pridite polnoštevilno! V primeru dežja bo tombola 8. t. m.
e_ Agilni Olimpovci iz Gaberja
imeli obračun svojetra uspešnega dela v-preteklem letu v soboto 7. t m. ob 20. r tukajšnjii Delavski zbornici. Dnevni red je običajen.
e_ Upokojeno učiteljstvo Iz Celja In
okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 7. L m. popoldne v laškem »Pri grozdu«.
c— Župna izbirna tekma v štafetnem teku na 100 m bo jutri ob 8. zjutraj v Celju. Najboljši tekači se udeležijo savezne izbirne tekme na prvenstvu Saveza SS.
e_ Mestni avtobus vozi v Rimske toplice od 1. t. m. dalje ob nedeljah in praznikih, ob sobotah in ob dnevih pred prazniki. Iz Celja odhaja ob 13.35 in se vrača iz Rimskih toplic ob 19.20 v Celje. Potniki, ki kupijo vstopnice za kopeli pri šoferju, imajo znatno znižane cene. Na Dobrno vozi avtobus od 1. t. m. dailje zjutraj ob 7.45, oh 11.10 in ob 16.15. Iz Dobrno .prihaja -v Celje zjutraj ob 6.55, kakor do sedaj, ipotem tudi ob 9.25 in ob 14. Le ob nedeljah in praznikih prihaja iz Dobrne tudi ob 18.50 v Celje in se vrača ob 21. nazaj v Dobrno. Razen tega vozi ob nedeljah in prazniik>'h tudi ob 14. iz Celja do Vojnika i ji se vrača ob 18. v Celje.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ot? .pol 21. krasni zvočni film »Ljubavna pe sem r.
Iz Maribora
Iz Celja
Na zahtevo zainteresiranih
se je vrnil v Ljubljano glasoviti
grafolog Karmah 5735
On dela le na znanstveni bazi grafologije in daje vsakemu pismene nasvete za nastopajoče dogodke. Za svoje delo prejema laskava priznanja in ocene. Obiske sprejema vsak dan v hotelu »Soča« I. nadstr., soba štev. 8, od 9.—12. in od 2.—7.
URE ZA BIRMO prodaja najcenejše
IVAN PAKIŽ, LJUBI*!ANA 5131	pred škofijo 15
Ignacij Narobe, tapetnik in dekorater Ljubljana, Gosposvetska cesta 61. 16.
e— Odbor krajevne organizacije JRKD
bo prirejal redne sestanke članstva vsako prvo in tretjo 6redo v mesecu. Ti sestanki se bodo vršili v ponolnoma svobodni obliki in imajo namen, da se članstvo lahko vselej sproti informira o vseh tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih, tako iz širše politike kakor iz celjskega občinskega sveta ter lahko zavzame k tem vprašanjem stališče, nadalje, da se poglobi organizacijsko delo in da se gojijo družabni stiki med članstvom. Prvi tak sestanek bo drevi ob pol 21. v klubovi sobi Celjskega doma Vabljeni so vsi član? mestne in tudi okoliške organizacije ter tudi vsi oni. ki se še ni60 včlanili, ki pa želijo pristotvti. kar lahko izjavijo na sestanku samsm Nai se članstvo teh sestankov udeležuje redno in v čim naive?iem številu, ker bo to le v prosp?h naše organizacije in naše skupne stvari.
a— Časnikar Strakaty v Mariboru. Kakor smo že javuJi priredi Jč liga drevi ob 20. uri pri >Orlu« prijateljski večer odličnemu časnikarju, uredniku »Narodnih Listov« g. Janu K. Strakatyju, ki se je pripeljal v Maribor že preteklo nedeljo s .praškim brzovlakom. G. Strakatvja je tudi ma-Rborsika Jč liga izvolila svojim častnim članom. Te dni se mudi po največ v naši študijski knjižnici, kjer zbira podatke za bibliografijo slovenskih pisateljev, ki; so imeli stike v svojem delovanju s čehoslo-vaki. Obiskal pa je tudi ra^ne druge kulturne ustanove in znance.
a— Prijatelji bratskega češkega naroda in člani Jč lige ter češkega kluba so vljudno vabljeni, da se udeleže prijateljskega večera, ki bo drevi ob 20. r lovskil sobi pri »Orlu« na čast Slovencem dobro znanega časnikarja g. Jan. K. Strakatvja.
a_ Seznam dolžnikov, ki so ga izdali
mariborski trgovci kot svojo črno knjigo, vzbuja mnogo komentarjev. Navedenih je 1700 imen, skupna vsota dolgov pa iznaša nekaj nad 2 milijona dinarjev. V uvodu opravičujejo trgovci izdajo črne knjige s tem, da so v zadnjih desetih letih izgubili nad 25 milijonov denarjev, ker dolžniki svojih obveznosti niso poravnali;. Največji dolg, zabeležen v črni knjigi, je 23.000 dinarjev. Seznam deli dolžnike v tri kategorije, v prvi so tisti, ki svojih dolgov sploh ne plačujejo. Knjiga obsega 150 strani, napovedano pa je, da bo vsaka dva meseca izšel dopolnilni zvezek.
a— Uradniki, ki še niso imeli »prvega«, dobijo vstopnice za večerni koncert v Ci-rilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti brcž gotovine.
a— Dobrodelna tombola mariborskega gasilnega in reševalnega društva je zaradi tečaja, ki ga priredi v Mariboru Jugoslo-venska gasilska z-veza preložena na dan 3. julija.
a— Ljudsko gibanje. V7 aprilu se je v Mariboru rodilo 116 otrok, umrlo je 86 oseb, poročilo pa se je 21 parov. Rodilo sc je 55 dečkov in 61 deklic. Umrlo pa je 41 oseb moškega in 45 ženskega spola.
a— Sokol Matica poziva članstvo, naj 6e polnoštevilno udeleži prve telovadne akademije, ki jo priredi 6okolsko društvo Maribor III. v Krčevini drevi ob 20. na dvorišču krčevinske šole.
a— Mariborčani! Drevi ob 20. se udeležimo dobrodelnega koncerta v unionski dvorani, kjer izvaja »Maribor« Haydnov oratorij »Stvarjenje«. Kot slisti sodelujejo ga. Lovšetova, gdč. Majda Lovšetova in g«. Živko in Neralič.
a— Dva uboja. Pred malim kazenskim senatom 6e je prvi zagovarjal včeraj kolar Jurij Verzel, ki je lani v decembru v pijanosti in prepiru s planko pobil Alojzija To poln i ka. ki je umrl v ptujski bolnišnici. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe in povračilo pogrebnih stroškov. Drugi pa je sedel na zatožno klop 21 letni posestniški sin Anton Lešnik iz Sp Porčiča. ker je lani v novembru zabodel Martina Pa-dovnika. Senat je obsodil Lešnika, ki ie svoje dejanje skesano priznal, na 4 leta težke ječe. 5000 Din odškodnine in povračilo 6troškov.
Iz odlične družbe
Za dostojen zaključek soareje pri soprogi generalnega konzula Kortinskega se je ser-virala turška kava Hag. Soglasna hvala! Boljše kave niso še nikoli poskusili niti najbolj razvajeni sladkosnedeži. — Znak posebne pozornosti napram gostom je, ako jih počaščate s kavo Hag! Ona je izmed finih najfinejša, prava zrnata kava, in poteg tega prosta tako škodljivega kofeina. Okus, aroma ter kakovost kave Hag imajo svetoven sloves, enako tudi njena popolna neškodljivost za vsakogar. Čeprav bi jo pili pozno ponoči, Vam nikoli ne bo motila spanja. Zato kava Hag po pravici osvaja odlično družbo.
Iz Škofje Loke
3— Ustanovitev emigrantske organizacije v Škofji Loki. Na praznik vneb&hoda 5. t. m. ob 10. dopoldne bo v Sokolskem domu v škofji Loki informativni sestanek ustanovitev organizacne emigrantov. Sestanka se udeleže omladinci, člani Klub« jugoslo venskih primorskih akademikov, >Tabora« in »Zore« iz Ljubljane in »Zarje i/. Kranja.
Iz Zagorja
T— Foto razstava litijskega fotokluba bo izredno zanimiva in pestra, zato priporočano, da si jo v dnevih 5. do 8. maja ogleda, kdor le more, v prostorih litijske ivole.
Iz Trbovelj
t— Kote jugosloveskih Sester sklicuje sestanek v petek 6. t. m. ob 19. v šoli Trbovlje II. zaradi razgovora o ustanovitvi gospodinjskega tečaja za rudarske žene in dekleta.
t— Kino Sokol predvaja d~nes ob 20. in jutri ob 16. in 20. zvočna filma »Ran-t.eplanci« in »Na daljnem oceanu«.
Iz Ptuja
j— Roditeljski sestanek meščanske šole bo 5. t. m. ob 9. v risalni.ci zavoda.
j— Ja vni shodi JRKD bodo drevi ob 19. v Rogoznici pri Ptuju v gostilni pri Bračiču, 5. t. m ob 8. pri Sv. Andražu v S ov. goricah v gostilni g. Toša, popoldne oh 15. pa pri Sv. Marjeti nad Ptujem v gostilni g. Horvata. Na shodih bo poročal amdni poslanec g. Lovro Petovar.
i— Kino ho predvajal 5. t. m. ob pol 19. in pol 19. »Kozake« z Johnom Gilbertom
GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20. uri
Sreda, 4. maja: »Leda«. Red D.
Četrtek, 5. maja: sGospoda Glembajevk.
Izven. Znižane cene. Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: Ob 13.: Gostovanje jeseniške mladine. Globoko znižane cene. — Ob 20. Kvadratura kroga. A. Nedelja. S: Kar hočete. Izven. Znižane cene.
OPERA Začetek ob 20. nri
Sreda, 4. maja: »Cavalleria rusticana«,
»Glumaoi«. Red B. Četrtek, 5. maja: >Trije mušketirji«. Izven.
Znižane cene. Petek, 6.: Zaprto.
Ljubljanska drama. Krleževa drama sLe-da' ie imela pri obeh dosedanjih vprizo-rilvah zelo lep uspeh. Repriza bo drevi za 1>. — »Gospoda Glembajevk se ponovi v četrtek zvečer. Izven, abonmaja. Po znižanih cenah. — V soboto bodo gostovali v drami jeseniški šolarji in vprizore naslednja dela: mladinsko spevoigro »V bratskem objemu«, dalje simbolični telovadni nastop >Deca in metuljr. k sklepu na bajko »Gozdiča. mlada čarovnica«. Čisti dobiček je namenjen revni deci jeseniških brezposelnih družin. Cene so iste kakor pri dijaških predstavah: od 20 Din navzdol. Obisk najtople-ie priporočamo.
Ljubljanska opera vprizori drevi Mascag-nijevo opero »Cavalleria rusticana« in pa Leoncavallove »Glumačes. Vlogo Lucije bo pela ga. Golobova. Druga zasedba neizpre-menjena. Za B. — Na praznik 5. t. m. ob 20. bodo peli »Tri mušketirje« po znižanih cenah.
šentjakobski gledališki oder.
Začetek ob 20.15.
Sobota, 7. maja: »Študentje smo«, premi-jera.
Nedelja, 8. maia: »študentje smo<.
Na Šentjakobskem odru bo v soboto 7. t. m. krstna predstava izvirne veseloigre s petjem v 3. dejanjih »Študentje smo...«, ki io je napisala odlična članica odi a ga Metka Bučarjeva. Deianje je vseskozi polno komičnih situacij ter se odigrava na oba'; r.(oka Raba. bisera našega Jadrana, kjer tabore študentje s svojim priliub!jenim profesorjem, in na vrtu Grand-hotela. Dejanje poživljajo vesele pesmi in kupleii, ki jih ;e i.glasbil naš priznani kupletist g. Danilo Bu-čar. Vse pevske točke bo spremljal jazz band. Sodelujejo: Bučarjeva. Ervina \Vrt-scherjeva. Pirčeva, Ivoščakova, Škerl. Lavrič, Petrovčič. Miran. Hanžič. Zalaznik. Tavčar] Pošak, Koman. Kukman in Weis. Režijo vodi Petrovčič Miran. Cenjeno občinstvo naprošamo. da kupi vstopnice, ki bodo na razpolago od četrtka dalje, že pri Milošu Karničniku na Starem trgu.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Sreda. 4. maia: Zaprto. Četrfek. 5.: Ob 20. Če se dva ljubita. Prireditev marib. srednješolcev. Mariborsko gledališče. Jutri prirede mariborski srednješolci izvirno opereto se dva ljubita«, ki jo ie uglasbil Sivio Haas. — V soboto bo v zaključek letošnje sezone prernijera Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Ta komad je eden izmed najboljših dramskih del znanega češkega dramatika ter je dosegel povsod popoln uspeh. Mariborsko režijo tega dela vr>-di J. Kovic, ki je komedijo tudi prevedel. Nastopi skoro ves ansambl — Priljubljeni režiser in tenor marib gledališča g. Gjuka Trbuhovič zapusti Maribor ter bo imel svojo
Z Jesenic
s— Sokol priredi danes ob 20. v stranski^ dvorani Sokolskega doma poslovilni večer za one brate, ki odhajajo v vojaško službo. Pozivamo članstvo na čim večjo udeležbo.
Iz Novega mesta
n— Otvoritev letnega strelišča Savezne strelske družine v Novem mestu bo 5 maja. Zbor strelcev bo pred magistratom ob 10. uri, kjer počakamo zastopnike ljubljanske oblastne strelske družine in odkorakamo potem korporativno z godbo na čelu na strelišče. Bratje lovci naj prineso svoje lovske puške s seboj, ker so za nje pripravljene posebne tarče. Vsi člani in prijatelji strelske družine pa so vabljeni, da se udeleže otvoritve na strelišču, kjer bo tudi pripravljena zakuska.
Iz življenja na dežel?
BLED. Zvočm kino Bled bo predvajal v sredo oh 20 in na pra/nik 5. t. m. film »Nesmrtni potepuh« (Der unsterbliche Lump). V glavnih vlogah nastopajo: Liane Haid. Gustav Frohlich, II. A. Schlettovv in drugi.
POLJČANE. Po otvoritvj novega sokoi-skeaa odra in dvorane v aprilu je sledila uprizoritev tridejanske burke »Španska muha«, ki so jo naši sokolski ddetantje v ne-
deljo prav dobro izvedli. Zlasti je ugajal nežni Henrik (br. Vodenik) Isto tako^Ce-kin (br. Ritonja). Nastopilo je tudi nekaj povsem novih moči, ki so 6e dobro uveljavile, tako Matilda (ga. Lovrečeva). Zajec (br. Žen). Tidetnajer (br. Pučnik) in Mici (s Mlinaričeva). Dober sloves ostalih nastopajočih že itak poznamo. Pohvaliti moramo še našo pridno s Cito. Večji del opreme za oder je iz prijaznosti pogodila soproga tukajšnjega postajenačelnika in staroste ga. Lovrečeva. Trud nastopajočih pa bi zahteval boljšega obiska, da bi bil tudi z gmotne strani uspeh. Ker se je igra vršila popoldne, jo je res marsikdo ra'ši mahnil v sončne naravo. Zato se igra na praznik 5. t. m ponovi ob 20. Pridite si tedaj ogledat r.aše vrle diletante. Ne bo vam žal.
SEVNICA OB SAVI. Na željo občin-sta ponovi sokolsko mlad nsko gledališče v četrtek 5. t m. ob 15 v Sokolskem domu krasno pravljično igro s petjem »Dve Marički«. — K.no v Sokolskein d>mu bo predvajal v sredo 4 in v četrtek 5. t. m. ob 20. uri film »Srce Maharad/e«. Poleg tega zanimiv kulturni in zabavni film. Vstopnina nizka
SV. MARJL.TA NIŽE PTUJA. Ker je b'!a tombola gasilnega društva v zadnjem trenutku onemogočena, vljudno valvmo občinstvo, da se te tombole sigurno udeleži v nedeljo 8. t. m.
O S
Sklepi lesas konference v Ženevi
Kakor smo že kratko poročali, ie bila ob koncu aprila na inicijativo ekonomskega odbora Društva narodov konferenca lesnih ekspertov onih držav, ki trpijo pod vplivom krize na lesnem trgu. Konferenca je imela lep uspeh, sai je prišlo do popolnega sporazuma med eksperti vseh zastopanih držav (Anglije, Avstrije, Češkoslovaške, Finske, Francije, Italije, Jugoslavije, Kanade, Le-lonske, Nemčije, Nizozemske, poljske, Rumu-ni.jp, Sovjetske Rusije in Švedske). Naša država je na to važno konferenco poslala štiričlansko delegacijo, ki so jo tvorili dr. I'lmansky, generalni direktor »Šipada«; 51 Mautncr, tajnik Saveza lesnih trgovcev in industrijcev v Zagrebu; inž dr. Milan Lenarčič. predsednik lesnega odseka Zveze industrijcev v Ljubljani in prof. inž. Milan Marinovič iz Beograda.
Ker rezultati konferenco zanimajo gotovo vso našo gospodarsko javnost, smo se obrnili na slovenskega člana delegacije inž. Mi lana Lenarčiča, ki nam ie ljubeznivo dal na razpolago naslednje informacije:
Konferenca ie imela predvsem nalogo, najti med državami skupna sredstva za zboljšanje situacije na mednarodnem lesnem trgu.
Dne 23. aprila smo se v Ženevi prvič sestali z odposlanci drugih držav, zlasti Italije. Že pri neoficijelnih razgovorih se je pokazala precejšnja soglasnost naziranj. Ru muni.it je takoj zavzelo skoro isto stališče, kakor na^a država. Iskali smo takoj tudi stike s Čehi, Poljaki in Avstrijci. Uspelo nam je, prepričati avstrijsko delegacijo, da ni iskati mednarodne rešitve v omejitvi seč ne. če se omeji izvoz, odnosno ponudba na tržiščih uvoznih držav. Mednarodni ukrepi za omejitev sečnje zlasti ne bi bili priporo ljivi glede na ureditev odnošajev s Sovjetsko Rusijo.
Plenarna seja ekspertov, ki se je vršila pod pokroviteljstvom Društva narodov, se [e pričela 25. aprila. Na programu ie bilo dvoje važnih vprašanj: razčistiti je bilo treba svetovno situacijo glede produkcije in trgovine z lesom, na drugi strani pa najti sredstva na mednarodni podlagi, ki naj bi omogočila zboljšanje današnje situacije. Težina problema je bila v formulaciji zahtev, ki bi našo lesno industrijo zadovoljile in bi bile sprejemljive tudi za ostale izvozne države, ne da bi istočasno škodovale našim odjemalcem, to je uvoznim državam. Društvo narodov je opozarjalo na kompliciranost in težavnost problema, kaiti današnja gosoodar-ska depresiia gotovo ne olajšuie mednarodni sporazum v lesni trgovini. Razmotrivanie razmer na mednarodnem lesnem trgu nas je zlasti v zvezi s pojavom ruskega izvoza do-vedlo do zaklinčka, da moremo iskati rešitve le v sporazumnem zmanjšanju izvoza. Redukcija nai enakomerno zadenp vse izvozne države in nai se izvede tako. da pride do uravnovesenia vsega eksportn izvoznih držav s skupno potrebo držav, ki uvažaio les. Na ta način bi odpadla potreba kontingenti-rania uvoza, ki se v Franeiii v zadniem času ni baš obneslo. V teku razprav, ki so se vršile pred konferenco in na podlagi stikov z drugimi delegacijami, zlasti med delegacijami Poljske. Češkoslovaške. Rumnniie n> Jugoslavije, ie nrišlo končno do f^rnuiHranta zahtev avstrijskih, češkoslovaških.' jugoslovanskih. poljskih in riunnnskih ekspertov t obliki re<o!noiie. ki je bila predložena na popoldanski oficiielni soii 25 aprila in ki ie bila po temeljiti debati brez ugovora spre:eta od vseh zastopanih 15 državnih delegacij.
Resolucija:
Resolucija v uvodu ugotavlja, da mor* svobodna zamenjava zasigurati uspešen razvoj mednarodne lesne trgovine le v normalnih časih: neomeiena proste«! izvoza in uvoza ie v času krize povzročila povečanje oh-stojpčpga npsoglasia. znižanje cen ter desor-ganizaciio lesne produkcije kakor tudi trgovine. Omeiitve nekaterih uvoznih držav v svrho zaščite domače nrodukcije so zadele življeniske interese držav izvoznic. Končno ugotavlja^resoluciia v svojem uvodu, da inia-io vse države, bodisi izvozne ali uvozne, isti ii.teres. ki zahteva, da se mora medn.vod-na izmenjava blaga razvijati v možnih mejah. na podlagi stabilnosti splošnih koidlcij in rentabilnih cen lesa
Glede ureditve produkcije so eksperti mnenja, da bi mogla omejitev letnih sečenj na prirastek onih gozdov, ki so ekonomično doselgjivi in uporabljivi, dovesti do ustavitve trenotne krize, ki je nastala zaradi nesoglasja med produkcijo in porabo. Zato nai Mednarodni poljedelski urad v Rimu to vprašanje temeljito preštudira in zbere podatke. da bo mogoče na podlagi mednarodne konvencije osigurati spoštovanje principa racionalne eksploatacije gozdov v vseh evropskih in izve-nevropskih državah.
Glede ureditve trgovine so eksperti proučili situacijo, ki je nastala zaradi krize in desorganizacije tnednarodnega lesnega trga. Sporazumeli so se predlagati takojšnje in
pi naj bodo boli provizornega značaja in taki, da se lahko prilagodijo bodočim okol-nostim. Ekspert; so mnenja, da obstoji edino sredstvo takojšnje pomoči v tem, da se prilagodi izvoz vseh eksportnih držav možnosti plasiranja blaga v importnih državah, in to na pravičen in sporazumen način. Ta prilagoditev nai bo izražena v odstotni udeležbi in nai razen tega odgovarja realnim potrebam importnih držav. L)a se določijo deleži razdelitve in količine, ki se lahko uvoz'io v importne države, je potrebno, da se prično povsem trgovinski razgovori med prizadetimi izvoznimi državami. Pri tem pa ie sodelovanje importnih držav potrebno, da se razgovori uspešno končajo. Upoštevajoč željo ekspertov nekaterih držav, da se naj ta pogajanja čimprej začnejo, so se eksperti sporazumeli na sklicanje zborovanja pri-zadetHi držav na dan 9. junija t. I. na Dunaju. Na to zborovanje bodo poleg držav, ki so bile zastopane v Ženevi povabljene tudi Belgija, Bolgarija, Danska, Španija, Egipt, Grčija, Madžarska, Litavska, Norveška, Švica, Turčija, USA in sredozemski protektorati. Avstrijska organizacija bo izvršila priprave za to zborovanje in bo ukrenila vse potrebno za organizacijo konference. Prisotni eksperti pa bodo poskrbeli v svojih deželah, da bodo tudi na dunajsko konferenco poslani pooblaščeni delegati. Do dunajske konference se imajo pripraviti vse potrebne statistike, ki se nai pošljejo preko avstrijske delegacije vsem interesiranim in povabljenim deželam. Poseben ožji odbor bo pripravil podrobni program za dunajsko konferenco.
Ta ožji odbor se je takoj sesta! ?n je določil za dunajsko zborovanje naslednji dnevni red: I. odločitev glede izvedbe doseženega sporazuma v Ženevi; 2. modali-tete sodelovanja z Mednarodnim poljedelskim uradom v Rimu; 3. eventualna usta novitev stalnega mednarodnega urada za les.
Na kraju svojih zanimivih izvajani ie go-snod inž. Lenarčič dejal našemu uredniku: Če se ne pojavijo posebne težkoče glede udeležbe posameznih držav pri skupnem izvozu, osobito med Rusijo in Švedsko, moramo pričakovati, da bo 9. junija na Dunaju postavljen definitiven temelj za n^drdjno regulirano svetovno trgovino lesa. Če se Švedi in Rusi ne bi mogli glede eksportnih kontingentov zadeniti — le ta nevarnost še obstoji — so vendar še najboljši izgledi, da se definitivno uredi razmerje med Rumuni. Jugosloveni, Avstrijci, Čehi. Poljaki in sovi. Rusijo g'ede izvoza na tržišča v sredozemskem bazenu. Pri tem ne smem prezreti prilike, da posebno naglasim zasluge, ki jih ima za ta sporazum. Italija ki ie s svojim jasno izraženim stališčem in globokim raz-umevaniem svetovnega položaja na trž šču esa neumorno in krepko utirala pot do sporazuma. Njeni eksperti tudi zahtevalo, da s«-naj sporazum začne izvaiati že 1. julija t. 1. Odnosi zastopnikov vseh dežel so danes prisrčni in treba jih bo dalje gojiti, da odvrnemo težke nevarnosti za vse naše gospodarstvo.
ska kriza, ki ?e je pridružila gospodarski depresiji, vidno popušča.
— Tudi Italija je znižala diskont. Splošni tendenci za znižanje diskontov se je sedaj
pridružila tudi Italija, ki je svojo diskontno mero znižala od 6 na 5 odstotkov. Italijanska banka je že 21. marca t. 1. izvedla znižanje diskonta od 7 na 6 odstotkov.
= Nemška carina za pšenico. Te dni ie nemška vlada z uredbo pogojno znižala uvozno carino na pšenico od 25 na 18 mark za metrski stot. in sicer le za 15 odstotkov po Irebe mlinov. Istočasno ie bilo na novo ure leno vprašanje prisilnega mletja domače pšenice. V načelu morajo nadalje nemški mlini mleti 97 odst. domače pšenice, vendar pa se v mnogih primerih ta odstotek zinaii-ša na 70 odstotkov. Navzlic znižanju je tudi še sedaj nemška carina na pšenico zelo visoka. sai znaša 243 Din na metrski stot. torej dvakrat toliko, kolikor znaša pri nas cena za pšenico.
= Vinska razstava v Ptr.jn in izleti v Haloze. Objavili smo že. da bo 8 do in t. m. II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju. Ob tej priliki bo.io poučni izleti v vinorodne llaloze po naslednjem pogramu: V nedeljo S. maia po otvoritvi razstave ob 13. uri sestanPk prpd razstavnim prostorom. Društvenim domom, za izlet v Srednje Haloze, in sicer na št. Vid ob Dravi, Sv. Andraž v Halozah. Vel. Okič. Sv. Barbaro v Hal Bori ob Dravi in nazaj v Ptuj ob 18. Enourni odmor na lepi razgledni točki na Vel. Okičit pri Zeraku. V ponedeljek 9 maja glavni izlet v Gor. Haloze. in sicer ob 13. uri sestanek pred Društvenim domom. Iz Ptuja na ptuisko goro, odmor pol ure za ogled kraja in krasne gotske ccrkve; potem v Slape, preko Dravl-nie v Lipno in po grebenu na Št. Janž v Gor. Halozah, tam enotirni odmor, nato v Doleno, od tam v Podlehnik. kjer je ogled kletarstva štajerske hranilnice v enournem odmoru, nato v Ptuj okrog 19. Omnibus vozi povsod, le od ^lapa do Dolene je pešiio-da dve uri. V torek 10. maja enak izlet kakor v nedeljo preko Okiča v Srednje Haloze. Kdor se želi izletov udeležiti, naj to javi Vinarski podružnici v Ptuju vsaj do 5. maja.
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Liubliani spreiema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg kristalne sode. 300 komadov metel in 300 komadov krtač. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave raznih tiskovim.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg ovsa. 1000 kg strojnega olja, 600 kg cilindrovega olja, 200 kg olja za di-namo, 200 kg strojne masti, 1090 kg vulkanskega olja, 500 kg masti za jamske vozičke, raznega električnega materijala. gumiias*«-ga kablja, pločevine, žičnih vrvi in galičnih verig; do 17 maja pa glede dobave 170 m manesmanovih brezšivnih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kreka spreiema do t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg jedilnega olja: do 12. t. m. pa glede dobave 2 tisoč kg masti za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Ranja Luka sprejema^ do 12. maja ponudbe glede dobave 3 dežnih plaščev. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 16. t. ni. ponudbe glede dobave 1200 m jeklenih vrvi.
Borze
140. Ječmen: baški. sremski, G3/64 kg 140 do 145: pomladni. 67/68 kg 155 — 160. Koruza: baška. banatska. sremska 97 _ 99, okolica Sombor 97 — 99. baška, bela 119 do 112: sremska. okolica šid" 100 da 102. _ Moka: baška. banatska >Og« »Oag« 240 _ 245: »2t 215 - 225; »n« 195 do 20a; »6: 180 __ 185; •"< i;,o _ 155- --
- 97-50. Fižol; baški, sremski' 235 do 24o.
V borbi za pokal železničarjev
Železničar : Hermes na igrišču Hermesri
Jutri bo nastopil v Ljubljani mariborski Zelezn čar, eden naših najbolj simpatičnih moštev, v borbi za železničarji pokal. Širši športni javnosti namreč ne bo povsem znano, da so se železnicarski klubi v naši državi organizirali — po vzorcu mnogih drugih držav _ v športno zajed-nico železničarsk h športnih klubov. Ti klubi igrajo za-se prvenstvene tekme ter so razdeljeni v več grup. Iz vsake grupe se po dva kluba kvalificirala za finalna tekmovanje, ki se vrši ob priliki obdr/anj i kongresa 1'JNŽB. Letos bo to v Nišoi.
Tekme se igrajo po dvojnem cup sistemu, a pri nas sta si protivrrka ŽSK Hermes in SK Železničar. Prva borba med njima se bo vršila jutri, revanžna pa 22. maja v Mariboru.
Ker se je Hermes pridno vežbal že za interne — lokalne — prv. tekme, je upati, da bo njegovo moštvo s pridom zaigralo. Skušati bo moralo izrabiti vse prednosti, da doseže čim bolj ugoden rezultat, kajt: v revanžni tekmi v Mariboru bo veliko težje priti do uspeha kot doma. Čeprav je pričakovati ostre borbe, vendar smemo z gotovostjo trditi, da bo borba jx>tekla fair, ker sita obe moštvi v tem pogledu skoro neoporečni. Gotovo je, da bosta kluba poslala v borbo najboljše moči.
3. maja
poslovilno predstavo v sredo. 11. t. m. kot	. „ _____
Kolta7 v opereti »Viktorija in njen hu- J izredne ukrepe, da se pomaga tako izvoz-zar<'	• nim kakor tudi uvoznim deželam. Ti ukre-
= Razvoj svetovne kreditne krize in gibanje diskontov. Naraščanje in popuščan-e svetovne kreditne krize nam prav dobro osvetljuje gibanje diskontne mere v posameznih državah. Ko je kreditna kriza dosegla svoj višek, so tudi diskontne mere v vseh prizadetih državah dosegle nenavadno višino. Danes, ko je napetost že kolikor-toliko popustila, pa se diskonti zopet približujejo normalnemu stanju. Nemčija, ki je v tpku krize povišala svoj diskont od 4 na 15°'o je danes po 6-kratnem znižanju dosegla zopet o°/o. Anglija je svojo diskontno mero dvignila od 2.5 na G°/n. danps pa |e po 4-kratnem znižanju zopet pri 4-odstotnem diskontu. Newyorška Federalna rezervna banka je lani s svojim diskontom od 1.5"'n dosegla nižinski rekord, kakršen še ni bi) zabeležen v zgodovini modernega kreditnega gospodarstva. Svetovna kreditna krtza pa je občutno prizadela tudi Ameriko, tako da je bila nevvyorška Federalna rezervna banka primorana dvignili diskont na 3.5%. ki pa je danes že znižan na 3°/«. Celo Avstrija. kjer je bil diskont v teku krize povišan od 5 na lO"^, je danes zopet pri 7°/«. prav tako Madžarska, ki je šla s svojim diskontom od 5.5 na 9°'n in je danes tudi prišla na 6n/o. Znižanje diskontov je za presojo današnjega stanja brez dvoma prav značilen pojav, ki sam sicer še ne pomeni izhoda iz gospodarske krize, vendar pa nam prav krepko potrjuje, da svetovno gospodar-
Na ljubljanski borzi so danes tečaji deviz splošno popustili; zlasti so nazadovale devize Newyork. Trst in Berlin.
Na zagrebškem efekinem tržišču je bil promet zelo omejen. Vojna škoda je nadalje nekoliko popustila in je bila za maj zakipičena po 178. V ostalem je bil zabeležen promet edino v S-odst. Blairovem posojilu po 51.
DeTize.
Ljubljana. Amsterdam 2288.02 — 2299.38, Berlin 13H947-i:**>27, Bruselj 791.20 do 795.14. Curib 1097 35 - 1102.85. London 206.34 - 207.94. New Vork ček 5618.38 do 5646.64. Pariz 222 54—223.66. Praga 1G7.22
Zacreh. Amsterdam 228S.02_2299.38, Berlin 1339.47 do 1350.27. Bruseli 791.20 do 795.14, London 206.34 do 207.94. Milan 290.RO do 293.ro, Nev vork kabel 5640.38 do 5668.64 NevvVork ček 561S.38 do 5646.64.
Curih Beograd 8.95. Pariz 20.2775, London 18.83, Newyork 513.75, Bruselj 72.10. Milan 26.50. Madrid 40.69. Amsterdam 208 40 Berlin 122.30. Stokholm 94.30. Oslo 95.40. Kobenhavn 103.39. Sofiia 3.73. Praga 15.20, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 177—180, za maj 178—181, za junij 177 do 181, 7-odst. investicijsko 50—53, 4-odst. agrarne 20—22, 6-odst. be<duške 30—32, 7-odst. Blair 45—45.50. 8-odst. Blair 49—51, 7-odst. Drž. hip. banka 47—54.
Beograd. 7-odst. investicijsko 51 zaklj.. 6-o lst. begluške 31. 31.50 zaklj., 8od«t. Blair 50.")0 zaklj.. Priv. agrarna banka 223. 222
Dunaj. Bankverein 11. Eskomptesresell. 101, Dunav-cava-Jad-an 12.75. Staateisen-bthngesell. 12.60, Trboveljska 17, Alpine-Montan. 10.
Blagovna tržišča
LES
— Ljubljanska borza (3. t. m.). Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za bukova drva in za oglje (franko italijanska meja).
7ITO
+ Chirago. 3 maja. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 54.375. za iulii 57. ?a september 59 51. za december 62.625; koruza: za mai 28.375, za iulij 32.50. za september 3\125. za december 35.50; rž: za maj 36, za iulij 39.125; oves: za maj 36, za julij 39.125.
-l-Miiinipes. 3. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 60.375. zr julij 62.25. za oktober 65.125.
4- Ljubljanska borza (3. t. m.). Tendenca za žito prijazna. ZakHučena sta bila dva vag. pšenice. Nudi se pšenica (slov. post. po mlevski tarifi, plači i. v 30 dneh): slavonska. 8 kg po 182.50 _ 185. okolica Sombor, 79 kg po 187.50 — 190: potiska. 80 kg težka oo 19250 _ 195- moka: ba ška »0«. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh no 325 _ 330 banatska no 335 do 340; koruza (slov postaja, plačilo v 30 dneh)- baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152 50.
+ Vovosadska blagovna borza (3. t m.). Tendenca mirnejša. Promet 141 vagonov. — Pšenica: baška. okolica. Novi Sad 133—135. baška okolica '^ombor 78 k j 132—134: sred meba=ka. gornjebaška. 79 kg 133—13,=>: baška potiska, baška ladia Tisa 79 kg 134 do I36:sredniehaška. 79 kg 130—132: banatska. nariteta Vršac. 78 kilogramov 128 do 130. Oves: baški. sremski. slavonski 135 do 131. Oves: baški; sremski, slavonski 135 do
Sodobni problemi športa
Pod tem naslovom bo priredba Pirrt 6. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje absolventa berlinske visoke šole za telesno kulturo, trenerja Ilirije g. Draga Ulage. Šport je važen faktor v kulturnem življenju naroda, športno vprašanje postaja tudi pri nas od dne do dne bolj aktualno in zato je prav, da namerava. Ilirija s predavanji vzlwd;ti zanimanje za šport, reševati njega nrolve-me in vzgojiti resnične športnike. Če ji bo to uspelo, bo storila našemu snortu veliko uslugo. Športno občinstvo vabimo, da se udeleži predavanja v čim večiem številu. Predavanje bodo pojasnjevale številne skeptične slike raznih sportivh panog, posnete v inozemstvu in doma. Vstopnina: S, 5 in 3 Din.
Slovan : Snsr>boda TI. Na praznik dopoldne nb 9. se bo odigrala na igrišču Pri-morja prvenstvena tekma :menovan'h klubov. ki obeta biti ena najlenših tekem L razreda, kajti Slovan, na čelu -prvenstvene tabele, naleti v mladih, tehnično izvrstnih Svobodaših na opasnega protivnika, kar se je pokazalo eno prejšnjih nede'i. ko so mhdi in talentirani Svobodami odpravili žilavi Jadran kar z 0 : 2. Ravno tako r>a je Slovan igral neodločeno 1 : 1 7. Tlirijo. ki je postavila malone vse I. moštvo, nadalje je preteklo nedeljo odprav'! Jadran s 4 : 2. Še bolj pa zna biti tekmi interesantna, ker obe moštvi gojita različen sistem.
Službeno i7 odbora 7.a delegiran ie <tnd-nikm> pri LSP. Jutri sodi tekmo Henriki : Že'e7Ti:čar na igrišču Hermesa ob Ki.39 g. Deržaj. prvenstveno tekmo Slovan : Svoboda I pa g. Breskvar.
Službene objave LNP. Določijo se prvenstvene tekme za 5. maj v Liubljani: igrišče Primorja, d-enoldme ob 8.45 Slovan : Svoboda II. ob 10.39 Jadran : Ilirija TT. Službujoči odbornik g. Grošelj. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Popoldne ob 15. Korotan : Javornik, Rakek. Službujoči odbornik g. Aecetto. Korotan itioti postaviti štiri reditelje. — Tajnik II.
Otvoritev nogometne sezone v Škofji Loki. Na skrbno preurejenem in popravljenem igrišču za mastno klavnico v Fužinskem predmestju so otvorili sokolski nogometaši v nedeljo popoldne nogometno sezono. V goste je prispel SK Kranj. Igra je končala z neodločenim rezultatom 3 : .3. Čeprav je bil potek tekme živahen, vendar igra zaradi mestoma presurovega igranja gledalcev ni povsem zadovoljiva. Sodnik br. Primožič Janko je bil dober in strog, a izgleda, da bo treba drugič še trše roke. Več igralcev je bilo občutno blesira-nih. Domača enajjstorica je nastopala enotno, dovolj 6kladno in za zimski odmor tudi kar iniciativno. Posebno 6e je izkazal vratar Grundner Vilko, ki je rešil mnoge, prav kočljive situacije. Izgleda, da stori ta igralec precej več, če je razpoložen. Gledalcev je bilo pičlo število, ker se je razglasila tekma šele v zadnjem trenutku.
SK Ilirija( (nogometna sekcija). Sestanek I. moštva ;n rezerve bo danes ob 18-30 v kavarni »Evropa«. Točno in vsi, ker igra I. moštvo jutri v Zagrebu Gra-djanskrn. rezerva pa prvenstveno tekmo z Jadranom.
SK Jadran. Drevi ob 20. pri Sokliču članski sestanek I. moštva zaradi prvenstvene tekme 5. t. m. Točno!
ASK Primorje (nogometna sekcija). Namestu danes bo jutri na praznik obvezen trening za prvo garnituro in rezervo. V soboto 7. t. m. se pričnojo na igrišču redni treningi za juniorsko moštvo.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Za jutri določena prijateljska tekma proti zagrebškemu Hazena sportklubu odpade zaradi odpovedi Zagrebčanov. V zameno za tekmo se bo vršil dopoldne ob 10.30 trening na dva gola. katerega se morajo udeležiti vse igralke. Zaradi podsaveznega praktičnega sodniškega kurza morajo biti v=e igralke točno ob navedeni uri na igrišču. Pri tem treningu naj oddajo igralke vso klubovo opremo, ki jo imajo doma.
TSK Slovan. Z« prvenstveno tekmo na praznik 5. t. m. proti SK Svoboda (čas določi LNP). morajo biti naslednji igralci na igrišču Primorja: Lipovšek I.. Marchiot-ti I.. II., Seunig. Volkar. Schlegl. Riki, Lumbar, Globelrik. Thuma in Srebotnjak, rezervi Grum Dolfi Poljšak, stranski sodnik Dejak. blagajniška služba Novak Rudi. reditelji gg. Felber. Novak Kobi Lipovšek TI. Igralci in reditelji morajo biti na igrišču najmanj pol ure pred pričet-kom tekme.

Muzika sfer
Odvisnost muzikalne blagozvočnosti od preprostih števi.čnih razmerij so odkrili že stari Pitagorejci in je zato razumljivo, da so tem številkam pripisovali globok pomen, V teh preprostih številčnih vrstah, so menili, se skriva vsa skrivnost sveta.
V	kristalih se vežejo koti in stranice po preprostih številčnih zakonih. pri večini cvetlic je število listov in prašnikov majhno. njih medsebojna lega pa simetrična, vsepovsod, kjer narava ustvarja iz lene snovi, se očitujejo podobna razmerja. Ni čuda, da so zato stari filozofi povsod stikali za temi razmerji in se igrali s harmoničnimi števili za katerimi so slutili v skoraj tipljivi bližini najglobljo skrivnost vsega dogajanja.
V	prvi vrsti jih je mikalo tu seveda veličastno gibanje zvezd na nebu, ki jih je zaradi pokojnosti, ki prešine človeka, ko jih gleda, moralo navdajati z mislijo, da ni samo slučajno, temveč da ie podvrženo istim številčnim zakonom ki obvladujejo zvoke. Verjeli so. da je zgradba neba povsem harmonična, saj je bil harmoničen tudi občutek, ki se je človeka polastil ob gledanju nočnega neba. Vso vesoljnost so si predstavljali kot sestavo sedmih kristalno čistih votlih krogel, ki se vrtijo druga v drugi s planeti in zvezdami, ki so pripete nanje. Središče teh nebesnih krogel ali sfer je zemlja- Po svoji oddaljenosti pa
se vrtijo z različno brzino in proizvajajo v svojem harmoničnem gibanju sozvok kakor tresoče se strune, ki ga pa ljudje ne dojemajo več direktno, ker jim zveni v sluhu enakomerno in nespremenjeno že od rojstva. Tako je astronom VVilhelm Meyer razlagal nastanek ideje o muziki sfer. ki ie imela to veliko vlogo v mišljenju starih narodov in jo ima še uanes v delih tenkočutnih pesnikov in mistikov.
Nemški in francoski očitki
V francoski reviji »Vu«. enem najboljše urejevanih ilustrovanih vestnikov. čitamo naslednjo zanimivo prmerjavo med Nemci in Francozi:
Nemci očita jo Francozom:
1.	Da so Francozi varali nemško ljudstvo in nemške socialiste, ko so sklepali ver-saillesko mirovno pogodbo na podlagi sile namestu na podlagi NVilsonovih 14 točk.
2.	Da niso Francozi smatra'i nemške delegacije na pogajanjih za enakopravne.
3.	Da so prirejali plebiscite s p< »nočjo bajonetov.
4.	Da neprestano govore o miru, pripravljajo pa vojno.
5.	Da se francoska diplomacija poslužuje časopisja, s katerim podpihuje ljudstvo proti Nemčiji in mu prikriva prave vzroke
vojne.
6.	Da se Francczi tako obnašajo, kakor da ni entente cordiale obstotjala že pred 1. 1914 in da pripisujejo vse napake Nemcem. česar ne more verjeti nihče.
7.	Da ne poznajo Nemcev in se niti ne potrudijo, da bi jih spoznali.
S. Da jim ni nič do bede, v kateri žive drugi narodi in brije jo norca iz tistih, ki jokajo, ker jim je hudo.
9.	Da so s svojo lažnivo politiko in sebičnostjo pomnožili krizo.
10.	Da se smatrajo za prvi narod pod soncem in se pri tem nič ne ozirajo na to. da jih ta smer lahko privede v popolno izolacijo.
11.	Da so s svojo vljudnostjo in s prilagodljivostjo svojega jezika večkrat prevarali nemške politike.
12.	Da so uspeli po zaslugi svoje družabne spretnosti in diplomatske veščine, s katero prekašajo celo Angleže, vedno odvrniti nemške opolnomočene zastopnike od njihovih pravih nalog v Društvu narodov.
Francozi očitajo Nemcem:
1.	Da Nemci vedno boli pozabljajo, da so njih vojske opustosile velikanska ozemlja in da je nemški cesar zatajil svoj podpis, ko je vpadel v Belgijo.
2.	Da dovoli Nemčija cesarskim princem paradirati pri zborovanjih, kjer se govori o maščevanju.
3.	Da Nemci dvomijo v mirovno voljo
Iz življenja in sveta
Kralj razdeljuje podpore poplavljencem
i
Francozov, medtem ko jc tretjina nemškega ljudstva v taboru strank, ki streme po maščevanju.
4.	Da očitajo Franciji oboroževanje, medtem ko se sami niso otresli vojaškega duha, ki je povečal nemško armado tako zelo, da je morala Francija zaradi tega uvesti triletno vojaško službo.
5.	Da je v Nemcih tako malo republikanskega duha. da se morajo posluževati cesarskega maršala, da ne pogine nemška republika.
6.	Da so ostali morilci največjih nemških pacifistov po vojni nekaznovani.
7.	Da Nemci ne razumejo francoske mentalitete in da ne smatrajo Francozov za resen narod, ki ima smisel samo za dvoumnosti.
8.	Da niso iskreni, ko se izdajajo za ponižane in revne medtem ko bi bili skušali maščevati se nad Francozi, da so jih vojaško premagali. V resnici je nemška industrija razvita do skrajnih možnosti, njih mesta in stavbe so najmodernejše.
9.	Da so Neme dobili od sveta mnogo več denarja, kakor so ga plačali za dolgove
10 Da smatrajo Nemci 6vojo kulturo za kulturo nad kulturami.
11.	Da se Nemci, čim vidijo, da so šibkejši. valjajo v prahu, čim pridejo do moči. pa postanejo prevzetni.
12.	Da manika Nemcem kritičnega duha in da so sužnji prestroge discipline.
Francoski stratosferski
avioni
Raziskava visokih zračnih plast: ni samo obogatitev teoretske fizike, nekak roman znanosti, kakršnega si je zasanjal Ju-les Verne s svojo granato, ki je dospela bnzu meseca. Ne. danes prehaja romantični zamislek inženjerjev v roke. Grade se Ž3 »stratosferska letaia« z namenom, da bodo prinašala ne več abstraktnih vednosti, pač pa skoraj prevažala blago in ljudi. Za tem stremi sedanja letalska veda. in že pripravljajo na Nemškem kakor na Francoskem take stroje.
nedavno prispel 37 km visoko in prinesel teoretski vedi dovolj potankosti o visokih slojih. Pomen njunega vzleta je drugačen. Praktičen: da se dožene, more li človek brez pustolovske opasnosti pluti po stratosferi in ali nudi ta pot kake ugodnosti. Odgovor je pritrdilen. V mirni stratosferi utegne avion doseči trikrat toliko brzino kot v vzdušju blizu zemlje. »Stratosferni avion« bi v enem dnevu priletel iz Pariza v New York. To korist skušajo izrabiti Nemci z Junxersovimi letali, francoska
Človek, žival in higiena
Dunajski medicinski doktorski kolegij je imel nedavno sestanek, na -taterem je obravnaval nekatera zelo pereča vprašanja, tičoča se živali, ki so blizu človeku. Prof. VVirth je pri tem opozoril na nekatere posebne nedostatke. Med nje Šteje v prvi vrsti razvado, da psi ližejo krožnike. Ta razvada je zelo nevarna človeškemu zdravju, ljudje se pa očiviano ne zavedajo tega- Vsaka žival, ki jo imamo v niši, bi morala imeti posebno ležišče, ki se da iahko in hitro očistiti. V tem pogledu ne sme biti izjeme niti pri ptičih, žične paličice, ki jih imamo v kletkah, da preskakujejo ptiči z njih na tla in zopet nanje, prenašajo pr-šice, ki prav rade preidejo s ptiča na človeka. Zaradi papagajeve bolezni, ki je strašila po Evropi zadnja leta, je ta opreznost še posebno priporočljiva.
Dr. Schniirer je govoril o Bangovi infekcijski bolezni pri človeku, ki močno sliči malteški groznici ob Sredozemskem morju. Če se žival inficira z Bangovim bacilom, se je loti kužna bolezen, ki se lahko prenese na ljudi. Dr. Hofer pa je govoril o tuberkulozi goveje živine. Takšne živine imajo v Avstriji približno 10 odstotkov, v Nemčiji pa celo 60 odstotkov. Največja možnost okužbe je dana z mlekom in z uživanjem mlečnih izdelkov. Sirovo mleko se mora vedno smatrati za zdravju nevarno. zadostuje trideset minut pastarizncije pa popolnoma zadostuje, da se očisti infekcije.
Kralj Karol (v sredi) je obiskal poplavljene kraje v severni Romuniji, kjer je lastnoročno delil podpore najbolj prizadetim poplavljencem. Naša slika je posneta v okolici
Arada.
Beda v New Yorku
Ameriški predsedniški kandidati
J,200.000 oseb živi od miloščine in podpore — Beda tira ljudi v zločini
(Od našega newyorškega dopisnika)
Zgoraj levo: Herbert Hoover. sedanji predsednik, ki bo spet kandidiral za republikance. Zgoraj desno: Al Smith, ki ga nameravajo ponovno kandidirati demokrati. Spodaj levo: Franklin Roosevelt, guverner new-yorške države kot eventuclen demokratski kandidat. Gpoda.j desno: Garner, predsednik reprezentančne zbornice, ki bo najbrže enotni kandidat demokratov.
Diplomatski zastopnik Bafe
Hči bivšega čsl. poslanika na Dunaju, Vavrečke. se v najkrajšem času omoži s sinom tvorničarja Bat'e v Zlinu. Takoj po poroki stopi v Bat'ovo podjetje tudi Vav-rečka, ki mu je v podjetju odmerjen poseben delokrog. Ker pri Bat'i nimajo ne delavci ne nameščenci nobenih naslovov, ne bo niti Vavrečka ne ravnatelj, ne poslovodja, nit; kaj drugega. Njegova naloga bo v tem, da bo vodil posle podjetja Bat'e z inozemstvom, obenem pa bo prevzel vodstvo tiskovnega urada tvornic v Zlinu. Bata je namreč v zadnjem času močno razširil omrežje svoje produkcije in je ustanovil nove postojanke v Palestini in v Indiji.
Kiirtenovi možgani normalni
Tiskovni urad pruske vlade sporoča, da so diisseldorfskemu vampirju Kiirtenu po smrti odprli lobanjo in vzeli iz nje možgansko maso. da jo proučijo. Možgane je dobil v študijske svrhe psihiatrični zavod cesarja Viljema. Preiskava je dognala zanimivo ugotovitev, da so Kiirtenovi možgani povsem normalni. Nikjer ni znaka kakšne možganske bolezni, tudi ni v niih niti najmanjše anatomske motnje. Kiirten ni torej trpe! na nobeni pridobljeni ne podedovani možganski bolezni. Anatomsko biološki institut berlinske univerze je potrdil navedena izvajanja v polnem obsegu.
Zdi se. da postaja beda v New Yorku od dne do dne večja. V tem času je okrog 1.200.000 mož, žena in otrok potrebnih podpore, ki jim poteka deloma z majhnimi denarnimi prispevki, deloma v živilih iz javnih in privatnih sredstev. New York kaže vse drugačno lice nego pred tremi leti, ko je bil navajen vse drugačnega življenja. Takrat je bil New York mesto razkošja, zabave in ekstremov . . .
že 12 mesecev živi preko 150.000 družin od dohodka, ki znaša komaj 400 Din mesečno. Beda. ki ie prišla nad ljudi, jim je uničila udobnost njihovih nekdanjih domov in jih je pritira^a v nevesele. umazane. preobljudene hiše bede v »slumih-<.
Vsak dan se armada revščine pomnoži za tisoče in tisoči nimajo upanja na podpore, ker manjka sredstev. Posledica tega je. da so množijo odgoni in da so sodišča naravnost preplavljena s primeri tatvin. Matere ne oklevajo krasti za svoje gladujoče otroke hrano, ko jim poide zadnji belič. Nihče jih zato ne more grajati.
35.000 družinskih očetov je moralo te dni na podpornih uradih zvedeti, da si morajo v bodoče sami pomagati.
Računajo, da pade na vsako brezposelno družnno povprečno že 100 dolarjev dolga. Obupani starši prosijo za svoje otroke kruha in zdravniške pomoči, pa jim morajo odgovarjati, da ne morejo v tem hipu ničesar storiti zanje.
Urade za socialno skrbstvo straži poli-
cija, ki so ji dali ukaz, da mora z ua»> Ijem odstraniti vse. ki se v svojem obupu upirajo in pričenjajo groziti.
Ti uradi store vse. da bi reveže obvarovali pred smrtjo od gladu, toda poročila i n bolnišnic navajajo premnogo takšnih pri-merov. Doslej so revežem na policiji izdajali karte za kruh in juho, a tudi ta vir bo usahnil. ker se New \orku ne posreči^ da bi zbral več milijonov dolarjev.
Prebivalstvo stori vse. kar more, da bi zmanjšalo bedo. Organiziralo je pomožne akcije na ta način da skrbijo stanovalci vsake hišne četrti za eno družino, ki je r tej četrti zašla v bedo. V trgovinah lO.Ctfv* trgovcev s kolonialnim blagom so košar e*. v katere odlagajo kupovalci del nakup jenih stvari, živila gredo na pomožne urade.
In vendar je vsa ta pomoč kakor kapljica na žareč kamen. Berači so prepl-vnl! metropolo in zahtevajo z grožnjami daiov. Med najhujše probleme spada, ta čas. kant spraviti ljudi brez strehe čez noč. Preob-Ijudenost v cenenih najemniških kasarnah, izpodkopava zdravje in moralo ljudstva. Podnevi in ponoči so vse klopi po parkih zasedene po trudnih in lačnih 'judeh. Na praznih parcelah si gradijo primitivne koče i ti starih desk in železa. Tu žive brezdomci o.} tega. kar so si naprosil; in nakradli. Slič. ne razmere vladajo po dmg-ih unijskih velemestih.
Prestolonaslednikov sin — filmski režiser
Princ Sigvvard
drugi sin švedskega prestolonaslednika znan slikar, se hoče posvetiti karieri filmskega režiserja.
Dva milijona let stara človeška čeljust
Univerza Cambridge je nedavno poslala odpravo v vzhodno Afriko Ekspedicija sedaj poreča, da je odkrila v bližini jezera Victoria dva milijona staro čeljust pred-zgodovinskega človeka Znanstveni krogi na Angleškem pripisujejo tej najdbi največji pomen in menijo, da gre v konkretnem primeru za prehod od človeške opice k današnjemu človeškemu tipu.
Krvnik »kralja chicaškega podzemjla<x
Ameriški kaznenec Homer Wes>t. bivs^i šofer bandita Rinelle. desne roke Al Capo« nea, je izpovedal, da je imel kralj ameriškega podzemlja do nedavno tudi svojega krvnika. Bil je to neki Mustari, ki je ^b posebnih prilikah dobil nalog odstraniti tega ali onega neprijetnega nasprotnika.
Kako so se vršile te justifikacije, bi vedel povedati samo Mustari. Njemu je bil vsako pot dan samo ukaz. naj se ta in ta odstrani. Zanimivo je, da je skoraj vsako justifikacijo izvršil, kakor mu je bilo ukazano. Zato ni dvoma, da gre mnogo umorov, ki so jih pripisovali gangsterjem, na njegov račun. Tukaj so predvsem tisti, ki so po sodbi ameriške policije do danes nepojasnjeni. Za vsako izvršeno justifikacijo je plačal Al Capone Mustariju 200 dolarjev. West je še povedal, da je imei FJneU la v svojem stanovanju past za svoje nasprotnike. če je pritisnil na gumb. so se odprla tla in skozi odprtino je izginila pod zemljo v Rinellijevo ječ« banditova žrtev.
Jugoslovensko-češkoslovaški turizem
Glede na vesti, da namerava praška vlada uvesti posebne takse za potovanje r inozemstvo, poročajo iz Prage, da se pripravlja med praško in beograjsko vlado poseben dogovor, ki bo uredil odnošaje češkoslovaške do naše države. Bistvo dogovora bo v tem. da ne bo češkoslovaška svojih državljanov prav nič ovirala za potovanje v Jugoslavijo. Tujski promet ostane torej v tem pogledu za nas na isti stopnji kakor doslej.
Vsak dan ena
Ona: »Veste, če plešem, pozabim na vse!« On: i>0 da, lo vedo že moja kurja očesa !<
rrofesor Piccard s svojim učencem Cosvnsom, ki bo vzletel 27. t. m. na dan obletnice Piccardovega vzleta, v novi gondoli v stratosfero.
Kakor vemo. je zarodek zračne plovbe nastal v Franciji. Brata Mongolfier (13. stol.) sta zanjo porabila Arhimedovo načelo, ki pa sc je dotlej izvajalo samo v tekočem elementu. Njun zamislek je izpopolnil posebno fizik Charles v L>amart.ine-ovi dobi ter pospešil vprašanje: težje ko zrak.
Francoska znanost je neprenehoma delala v tej smeri. Celo naziv »stratosfera« je odondod. uvedel ga je francoski geofizik Teisserenc de Bort. ki je pred malo leti preminil. Ta učenjak s poskusnimi zrakoplovi je dokazal, da sta v ozračju dve razločno različni pokrajini: najprej plast, ki sega kakih 12 km visoko in koder temperatura pojema za 5 do 6 stopinj na kilometer; toda se zrak neprestano giblje, opisujoč nekak krog (zato je Tisserenc de Bort imenoval to plast »troposfera«), Nad 12 km višine se razteza druga pola. koder se temperatura skoraj nič ne spreminja (od 50 do 60 stopinj pod ničlo) in koder se zrak le redno in šibko premika v vodoravni smeri: to je stratosfera.
V stratosfero sta se prvič za človeške pameti dvignila prof. Piccard in Kipfer. Preko 10 km dotlej še nihče ni bil vzletel. Da jima je šlo zgolj za meteorološke podatke, bi b-lo njuno početje brez posebnega pomena. Saj preiskovalni balon iz Pavije, opremljen z .^vršenimi aparati, je
aeronavtika pa z \Vaseige-Farmanovimi in z Guerchaisovimi. Stvar je uspela tako daleč, da bo najkasneje v nekaj mesecih stratosferni av;on nastopil službo. Francoski graditelj Guerchais si je sestavil eleganten enokrovnik, s katerim upa v 41 minutah švigniti na 13.000 m in dospeti do 15.000. Potovanje po stratosferi je gotovost bližnjih let.	(k)
Tajnica
decfična milijonskega premoženja
Znani ameriški športni mecen in častni predsednik newyorške športne komisije William Muldon. je v starosti 86 let po-hčeril svojo tajnico in jo postavil za naslednico svoje zapuščine. To dejstvo je izzvalo v ne\vyorškem meščanstvu silno ogorčenje. Muldon pa se brani napadov z vseh strani in pravi, da mu je bila miss Farrell, kakor se je pisala pohčerjenka pred adopcijo, dvanajst let najzvestejša sodelavka in da je zaradi svoje prikupnosti in skromnosti vredna tega. za kar jo je bii napravil. Zlasti se obrača Muldon proti ženam in hčeram milijonarja, ki mu delajo očitke zaradi adopcije, same pa ne umejo nič drugega kakor zapravljati denar in tratiti čas. Muldonovo premoženje računajo na milijon dolarjev.
Prvi sovjetski zrakoplov
Start zrakoplova »UKI« v Moskvi.
»JUTRO« št. 103
7
Sreda, 4. V. 1932
MIchel Zžvaco:
32
Pardaiilanov sin
Zgodovinski roman.
Ko se je bil kralj zaljubil v Bertille, se je zgodilo to, kar je bilo neizbežno. Njegovi zaupniki so zvedeli za njegovo ljubezen.
Seveda so se takoj zagnali v ulico Arbre-Sec, da bi stopili v zvezo z lepotico, in si pridobili naklonjenost bodoče kraljeve mi-lostnice.
Concimi ni bil med kraljevimi zaupniki. Vendar pa je vedel vse prav tako natanko kakor oni.
Storil je to, kar so storili vsi drugi: šel je pogledat v ulico Arbre-Sec. Zagledal je Bertille pri oknu in se prvi mali v njo zaljubil. Prisegel si je, da mora postati njegova.
Potem mu je Leonora povedala, da bo kralj še to noč umorjen Če bo kralj mrtev, bo on vladal pod okriljem Marije de Medicis Takrat se mu ne bo več treba skrivati. In ker ni mogel premagati svoje strasti, je sklenil, da dekle še to noč ugrabi.
Posla) je Escargassa, Gringailla in Carcagna v ulico Arbrc-Sec in jim ukazal, naj vse pripravijo za ugrabljenje. Naroči! jim je, naj strogo pazijo na poslopje, ki jim ga je naznačil. Ni pozabil, da bo kralj umorjen pred to hišo in hotel je to tudi prvi zvedeti. Velel jim ie, naj dekleta ne ugrabijo pred polnočjo. Posebno naj pazijo, kaj se bo zgodilo med deseto uro in polnočjo, o polnoči pa naj se vrnejo k n.iernu in mu sporoče. kaj so videli...
Vedel ie. da sme na njihovo spretnost računati. Prepričan je bil
da mu do najmanjših podrobnosti sporoče, vse, kar se bo zgodilo ta usodni večer, ne da bi se kaj zanimali za tragično ozadje. O polnoči se je mislil odločiti.
Toda ko so triae klateži prišli do njegovega doma, je bila ura že ena.
Ura čakanja je bila najstrašnejša, kar jih je doživel.
Klateži seveda niti slutili niso, zakaj je tako vznemirjen. Njim je bilo ugrabljenje nekaj vsakdanjega, kjer pa lahko dobro zaslužijo
Kako naj se izgovore? Ker je Escargasse obljubil, da poišče izgovor, sta druga dva njemu prepustila besedo in sklenila samo pritrjevati.
Prav bo. če povemo, da so se približali Bertillini hiši prav takrat, ko se je Praslin prepiral s Pardaillanom m Varennom.
Od daleč so kaj kmalu opazili uniforme gardistov. Dobro so vedeli, da ni posebno priporočljivo poslušati pogovorov, ki jih nič ne brigajo; zato so se previdno umaknili. Slišali so sicer nekai imen in ujeli nekaj besed, toda sklenili so jih pozabiti...
Nov napad. Biriči so se pokazali za njimi. Da jih ne bi odkrili, so se skrili v temo in se potuhnili. V soju plamenic so videli ulico, ki so jo biriči napadali, in spoznali tudi samega velikega proiosa k: je sedel na konju. Tedaj so se jeli zavedati, da so na precej vročih tleh... in da natezalnica ni prav prijetno orodje, so že prej dobro vedeli. Zato so se spustili v tek.
Tako o vseh velikih dogodkih, ki bi Goncini.ia brez dvoma zelo zanimali, niti pojma niso imeli. Goncini pa jih je bil poslal, da bi kaj novega zvedeli...
V uličici se je stemnilo. Vse je že spalo, nikjer ni bilo čuti glasu, ko so se spet približali hiši, ki bi jo morali nadzorovati.
Novo odkritje. Tri sence so se sprehajale in med seboj klepe-
tale. To se jim je zdelo brezmejno izzivanje.
Razen tega pa so se sprehajale te sence sem ter tja kakor bi tudi one hišo nadzorovale. Tega ne smejo dopustiti, ker bi motilo njihovega branitelja Concinija.
Te tri sence niso bile oblečene niii v gardne niti v biriške uniforme. Zdelo se jim je, da morajo biti trije plemiči. In teh plemičev je bilo prav toliko kakor njih! Na vsakega eden. Zato so sklenili napasti ponočnja.ške klepetače in jih primerno poučiti, da ne smejo motiti poštenih državljanov, ki spe.
To bo prav gotovo Concini.iu po volji. In vsaj nekaj bi mu lahkf» poročali. Izkazal se jim bo hvaležnega. In pri tem bodo imeli ti plemiči najbrž tudi precej polne mošnjičke, kar tudi ni kar tako. Ko so pomislili še na drago kamenje na njihovem orožju, so se odločili.
Potem smo videli, kako je nekaj besed Jehana Hrabrega ta načrt preprečilo.
Ko so stopili v Concinijev kabinet, je kraljičinemu ljubimcu padel kamen s srca. Zdaj bo vse zvedel! Ustavil se je sredi sobe pri veliki mizi, ki je bila vsa obložena s papirjem.
Klateži so se postavili njemu naproti in ga spoštljivo pozdravili.
Concini jih je premeril od nog do glave, kakor bi hotel uganiti, kakšne vesti mu prinašajo. Potem se je razjezil in jih začel zmerjati:
»Kje ste se gonili celo uro? Kaj mislite, da nimam drugega dela. kakor na vas čakati?«
»O. gospod.« je svetohlinsko odvrnil Escargasse. »ali nisem rekel. da imamo zmerom smolo? Saj smo si sami rekli: ubogi gospod bo od čakanja umrl... Kaj ne, Gringaille, da smo tako rekli?... Toda ni bilo mogoče prej... Nekaj časa smo sploh mislili, da vas ne bomo nikdar več videli...«
Obem. hranilnica v Kostanjevici
javlja tužno vest, da je njen dolgoletni odbornik,
gospod
is
ii Itošak
posestnik v Kostanjevici
dne 2. maja t. 1. preminil.
Pogreb bo v sredo, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne. Zaslužnemu in blagemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin.
Kostanjevica, dne 2. maja 1932.
5729
sla
Meščan. korporacija v Kostanjevici
sporoča tužno vest, da je nje dolgoletni načelnik, gospod
posestnik
danes popoldne preminil. Pokopan bo v sredo popoldne.
Zaslužnega načelnika in someščana ohranimo v trajnem in častnem spominu.
Kostanjevica na Krki, dne 2. maja 1932.
572S
ODBOR MEŠC. KORPORACIJE.
sp
Oblina Ljubljana Mestni pogrebni zavcMi
Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena soproga, mama, sestra, teta gospa
rojena Majmh
soproga policijskega nadzornika
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 4. maja t. 1. ob 4. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. maja 1932.
lOCMK IVAN, soprog; CVETKO in ZLAT-KO, sinova ter ostalo sorodstvo. 5727


imajo
siguren uspeh
EROKH
AN U FAKTURA L7UBL7ANA
mš$mm
MARIBOR ;
GREGORČIČEVA 20
•//»>•• i•„..•»»."•-• >' 'V-
Zelezo-kovine
Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak, telef. 06-49 (Jugo-furda). 344
Velika izbira
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne
kakovosti, za obleke, bluze in perilo.
ško£u"
Ljubljana
Najncvc5a služinska pa-tetna železna zelo praktična složliiva postelja s
lapeciranim aiadracom _
praktična za vsaku hižu, iiotcle, za putujuče oso-be in nočne sležbe. Stane Din 390___ Razpošiljam postom in železni-com po povzetju.-
KJ
Stoji Din 140.-
sp al j rii.
poleni fotelj
stane
filn 1300
Liefesluhl prakli<aa ti letanicin »edenie. Slast Din 130 .
po tem imam čist čohano perje kg Din 4S,—, čist belo fiosje k g Din 130.—, fisti puh kg Dm 250.—, modroci punjeni z volnora Din 750—, žične mreže M. postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—.
JL BROZOVie, ZAGREB JLICA 82.
^innnNMiaMnMi
~ Uit ftočete dfitij&ati ?
Kupite si neškodljivo sred s t w
4 dkg FUCABOBA
v bližnji lekarni ali naročite iz
ž lekarne KRAJČOV1Č, Vukovar
Pozor!
Pozor
Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah
ANTON BO C, Ljubljana
Šelenburgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št. 9.	173
Halo! Tukaj tvrdka
Drago Franz
trgovina z barvami in slikarskimi potrebščinami
Ljubljana, Stari trg 24
Napeljal sem si telefon, da mi boste svoja naročila lažje sporočili. Prosim, zapišite si številko
iO—45.
vešče v prodaji maoufakture na obroke, samo boljše prodajalce, ki posečajo prima stranke, sprejme večja manufakturna trgovina Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5726
VABILO k
l
Posojilnice v Ribnici
reg. zadr. z omej. zav.
ZA 44. UPRAVNO LETO
ki se vrši v četrtek, dne 12. maja 1932 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo in odobritev računa za 1. 1931.
2.	čitanje poročila o izvršeni reviziji in sklepanje o njem.
3.	Volitev načelstva in računskih pregle-dovalcev za leto 1932.
4.	Slučajni predlegi.
Ako bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim reclcm na istem prostoru, ki slelepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev.
Ribnica, dne 2. maja 1932.
5723
NAčEI.STVO.
dvojno lepljena usnjata strešna lepenka.
ZA IZOLACIJ®
dvojno lepljene
strešna lepenka vseh vrst
BITUMEN JUTA
za izolacijo
Vsi ti produkti so izdelani iz čistega naravnega meksikanskega Bitumena.
BITUMEN
originalnih sodih
LESNI CEMENT KARBOLINEUM
Dobavlja v vsaki množini
.los. R. PUH
LJUBLJANA ,
»RADAŠKA UL. 22 TELEF. 2513^1
POZOR
5734
gospodinje, gostilničarjl-menze In restavra-ter ji!
Od danes dalje se bodo prodajale na trgu popoldne pa pri
„Proda", Prečna ulica št. 6
sledeče stvari po znižanih cenah:
ribane buče ribane kumarce male kumarce . rdeč in zelen paradižnik
a Din 3.— za kg
k Din 3.— za kg a Din 3.— za kg a Din 3.— za kg
papriko za polnenje, kom. a Din 0.50 PRINESITE POSODO S SEBOJ!
Salon damskih klobukov
<D. Setvi
PRIPOROČA ZADNJE NOVOSTI VSAKOVRSTNIH SLAMNIKOV PO NAJNIŽJIH CENAH. ŽALNI KLO-BUKI VEDNO V ZALOGI. POPRA-
Gledališka ulica 8, vhod iz Aleksandrove c. 5069
VILA SE SPREJEMAJO.
ŠPEDICIJA TURK
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
LJUBLJANA, Masarv-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsl.o uprege kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti.	117
Telefon interurban štev. 2157.
Vljudno vabim cenj. občinstvo na
otvoritev
poleg Kina »Matica« na Kongresnem trgu
v sredo 4« maja 1.1. zvečer
5725
Za obilen obisk se priporočam
Jakob Sedej
t
Jmrl je po dolgi mukepolni bolezni gospod
Martin Dančigaj
trgovec in posestnik
Pogreb se vrši v četrtek, dne 5. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz Zg. Šiške, Vodnikova cesta št. 54, na pokopališče v Dravlje.
Sv. maša za pokojnega bo v soboto 7. t. m. v cerkvi Sv. Frančiška v Sp. Šiški ob 8. uri zjutraj.
Zg. šiška, dne 3. maja 1932.
5733
Vika Jančigaj, soproga in ostalo sorodstvo.
Cene malim oglasom
ženi tisa bi dopisovanja; vsaka beseda CHn 2.— ter enkratna pristojbina za iitro ali za dajanja naslova Din 5.—» Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn i.—. Po Dm L— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, kt spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«., »Stroji«, »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tšče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe, plača za
Za odgovor
3 Din
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iitro ali ta dafan/e naslova Vsi ostali oglasi socialnega značkja se računajo po 50 par za vsako besedo Er*kratna prisiojbma za sitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—,
»r< oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase /e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem t naročilom.
Službo dobi
V*aka beseda 50 par: za dajanje naslova aii za šifro rw 3 Din. (1)
Šofer
amnitjiju, vDjuic-ne prost išče mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za-': v šofer«.	16223-2
Tapet, pomočnika
dobro Tiurjcnetra in zm^ iipsra vseh dej. sprejmem takoj. Samci imajo pred-no-'. Naslov pove og!a<ni oddelek »Ji'ra«. 16283-1
4 šivilje
sa Tino -žensko perilo. vajene strojev na elektriko, »prejme »akoi Matek & M: keš, Ljubljana, poleg ho
<e!a Š*ruke|i
15781-1
Vzgojiteljico
i znanjem frane-oščine in angleščine, po možnosti takojšn im nastopom sprej metn. Ponndbe s fototrra f: jo in plačilnimi zahtevami na naslov: Prod. po l'ansk,i pretinac 53.
157*1-1
Mehanik, vajenca
t dvemi razredi mešr-ansfc šole sprejme Ivan Ja.x in sin, Gosposvetska cesta
1624!-!
Šiviljsko pomočnico
dobro Kurjeno v boljših ri "Ti sprejmem. Karlov ocriasnem oddelku »Jntt
10335-1
Dobro salno ;lužbo
dobi gospod, ki posodi 10V> —	Din. Ponudbe z
ni ■■ -dno poklica in staro-; n.- ocr'. oddelek Jutra p.'d »Takojšnja služba«.
1 <13.53-1
Šiviljo
iTvežbano v boljšem deln »prejme takoi dnm-ki modni atelje Jo«ipina Igli«, I/ubijana. A'eksa ndrova c. it. 4. palača »Viktorija«.
16325-1
Kroiača-rlružabnika
Vi ima dosti poznanstva in zna samostojno voditi prvovrstna damska dela.
Ponudbe na otrlas. »Jutrai pod š"fro »Krojač«.	16307-1
Prodajalka
pr:dna, 7.nneslj:va in po-Jtena. dobi službo t večji trsov i i i nn Dolenjskem. — Ponudbe n i oslas. o,]d,''ok »•litra- pi-d značko »Tz-ve.cbana f.roilaja'ka«.
16314-1
Čevljar. pomočnika
snrejme F-anc Ložar, Celovška cesta štev. 15 — n-: mitnici.	3 <'>348-1
Plačilno natakarico
* knvc;jo, sprejmem takoj v bo|wi ftiVil. Naslov v <vsr'..i«nem o.idi 'ku ».fu'ra«
Postrežnico
PTirr nrm. Naslov v osla*. «dd«!ku Jutra :0369-1
Pek. pomočnika
v
zri-) v, parna
■ avto. sfrej-nekarna Pre*-iar cest.: štev. 21.
' (>".77-1
Boljša gospodična
brez staršev, stara 18 le', premoioa, z go~ttl:>e. vajena vseb del, želi mesto *ervirarice v kavarni. Gre tudi k boljšim ljudem za svojo. Naslov pove os'as. odd*-lek »Jutra«. 16339-2
Izobražena gdč.
zmožna popolnoma srbskega in nemškega jezika, ■šče primemo službo na Bledu. Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šitro »Služba«.
16311-2
Diplomiran jurist
z znanjem jezikov, vešč slovenske in nemške ste-nosrafije ter ti?, znanosti išče nie«to v industrijskem, bančnem ali trg. pod'etju. Ponudbe na o™!a«, oddelek -Jutra« pod šifro »Znanje« 16340-2
Mlad iant
vojaščine prost, trezen ir, zanesljiv, išče kakršnokoli zaposlenje. Naslov v ogl. oddelku s Jutra i. 15650-2
Pomožen delavec
vajen raznih mizarskih strojev, išče kjerkoli službo. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra c. 16380
Puhasto perje
čisto č>bano. kg po 48 Din druga vrsta kg po 3S Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D'o razpošilja po pošr.nem povzetju L. B r o z o v I c. Za ure b. Ilioa 82. 22 6
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč G'inee Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	176-6
Otroški voziček
(Korbttagen) skoraj nov proda M. Na rdi n, Poljanska cesta 31.	1620S-6
Rr^hra^a
Kdor nudi prehrano plača za vsako be-sedo 1 Di.n; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (i4) rr^i c^iass 1 liii
Natakarica
dobro izurjena želi za ta koj mesto v vpeljani s'j::ii. Ponudbe na oglasn oddelek »Jutra« pod šif Vedtio vestna«. 1630S
Čevljarski mojstri
Zdrav kmetski fant, iz učen v čevljarski stroki b: se rad izpopolnil pri dobrem mojstru. Pripravljen je par mesecev delati samo za hrano in stano vanje. Ponudbe na naslov V. Pisanskv, Brod, S Križ pri Kostanjevici.
16316
Kdor išče zaslužka, plača za vsako bese-do •Vt par; ta naslov aii š:fro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa r.a vsako besedio 1 Din. j za dajanje naslova ali j za šifro ie 5 Din. (3)
Prepisovanje
na stroj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16333-3
Več čevljarskih pomočnikov
vo. fine delo «prolme ftr-TT;; Koita Vu k a >:!, o^':č v Ji ..s !boru. Zrin>ki trg 5.
16:578-1
Vsaka beseda 50 ;>ar: t* dajanje nasnvj ali za šifro pa 3 Din. (2)
Kd<«r išče mesto potnika. plača za vsako bt-sndo 50 par; dajanje naslova ali ia šifro 3 Dim. — KdoJ s[>rejema potnike, plača besedo po 1 Diu; ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5)
Potnika
za obisk privatnih strank po Gorenjskem, išče dobro u peljana tvrdka manufak-turne stroke. Cenj. ponudbe aa podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Dober zaslužek«.	16202-5
Fotograf, pomočnik
vešč vseh de! moderne fotografije, dober retušer in laborant, išče kjerkoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober 22«.	16303-2
Sobarica
i dobrimi spričevali, želi Iilužho v kakem hotelu ali pri privatni družini. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »1'bogljiva«.
Oglasi trg. značaja po 1 DiD beseda; za da janje naslova ali »a šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa-ka beseda 50 par; sa dajanja nasb^va aii za šifno pa 3 Din. (6)
Čevlji na obroke
»Tempo«, Gledališka al. 4 (nasproti gledališča). 114 6
2 rabljeni izložbi
z vrati, iz meeesnovega !osa, z -železnimi roleti, v zelo dobrem stanju poceni proda Ivan Strojanšek, trgovina pri »Zvonu« — 3. 16371-6
10380-2 Pogačarjev trg
fcdgar Rice Burroughs«
Tarzan, kralj &iumi?
Vrtnice, marelice
risoke in ntrke, v najnovejših ra7l:čnth barvah proda Ivan Breceln;k v "\"el: k; čolnarski ulici 21.
16357-6
Dolomitni pesek
ki Vam ga dostavi K. Vodnik, so naroča pri »Jeklo«, LJubljana, Stari trg — telefon 2845.
Otroški voziček
zložljiv — dobro ohranjen prodam. Naslov v oirlas. Oddelku »Jutra«. 16329 6
Otomano
dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16334-li
Fotoaparat
v dobrem stanju, velikn=t 13 X 1?, z objektivom Dopnelanastigmat poceni prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 10320-6
1 ali 2 otroka
bleda in slabotna sprejmem preko leta na deželo v dobro prehrano in skrbno vzgojo. Naslov v ogl. oddelku »Ju'rac. 16324-14
Zdravo punčko
8 mesecev staro oddam za svojo. Dopise pod šitro »Hvaležna« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
16386-14
Dvosob. stanovanje!
s pritiklinami. v mestu išče za avgust tričlanska ' uradniška rodbina. — po- I nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Uradnik 3. točen plačnik«. 16331-21'a
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« oaAlova aii i« fcfr® pa 6 Dwi. (26)
Radio
Izvleček iz programov
r u.tii
Vs»Jca twdi SO par; sa <iaj»tij« oaalo*« aii
ta Si tre g Di n. fSS)
Črn klavir
dobro ohranjen poceni I piodam. Naslov v ogl. | odd. »Jutra«. 16024-2dj
Vsaka be.HwiA 1 Din; xa daja.n>« oaslova aii u oitro pa 6 Dva. (20)
Štiristanovanj. hišo
lepo urejeno, v bližnji periferiji zelo ugodno prodam. Vprašati v Mostah, Tovarniška ulica štev. 32.
16:03-20
»Penik«
čevlji so najboljši in najcenejši. Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 35.
Kopalno banjo
cinkasto, le malo rabljeno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16361-6
! epo stavb, parcelo
000 m- veliko prodam v Kranju. Pismene ponudbe na naslov: Ciril Grajžar, Kranj.	16323-20
Fotoaparat
Rollfilm. anastigmat 1:4.3. Compour, poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1635S-6
Blagajna
\Vertheim, 2 pisalna stroja »Ideal« in voz brek za 6 oseb — vse v najboljšem stanju naprodaj na Krakovskem nasipu št. 26/1.
16372-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, od zdra vega deteta, pondkljan, na vzmeti, naprodaj v Grab lovičevi ulici 20/1 — pri kavarni »Viadukt«.
16395-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za (dajanje naslova aii ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa k a beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifr« pa 3 Din. (7)
P :izno stružnico
(Drchbank) cirka 2 m dol-o. v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na naslov: »Pogon«, Zagreb, De.želi-čeva 25.	16318-7
Vodovodne cevi
5 4 cole, dobro ohranjene, pocinkane, cca 40 m ali manj kupim. Ponudbe s eeno na naslov: Miško Belec, Radomlje. 1634C-7
Avto, nipio
V! njiženo terjatev
na 2 hišah, v prometnem mestu ugodno predam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16312-20
Ugodna prilika
se Vam nudi z nakupom nove tristanovanjske hiše v severnem delu Ljubljane za 28*1.000 Din, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. pojasnila daje reali-tetna pisarna G r a š e k v Ljubi ia ni, Kolodvorska nI. št. 24.	16353-20
Enodružinsko hišo
z vrtom in dvoriščem prodam v Z g. šiški biizu tramvaja. .VasJov v oglas, oddelku »Jutra«. 16302-20
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (15)
Opremljeno sobo
za eno ali dve osebe. po. =obni vhid. elektrika in parket, oddam. Cesta v Rožno dolino, Prediim^ka 2.	15900-23
^nbo
5 separatnim vhodom oddam takoj. Naslov v e^l. oddelku »Jutra«. 16321-23
Mesečno sobo
z vso oskrbo oddam s 15. majem boljšemu gospodu ali gospodični v Šiški. Gasilska cesta 5. 16263-23
Solnčno sobo
prazno 3li oprer Ijen-o, s posebnim vhodom, v pritličju takoj oddam v Turi-ški ulici C — pri drami.
16322-23
Lepo sobo
s hrano ali brez oddam enemu ali dvema gospodo, ma v Gradišču štev. 17. pritličje levo. 16350-23
Klavirji!
Zaloga in izposojevalni-1 ca klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Proda-1 ja najcenejša na najmanjše obroke. Popra-1 vila in uglaševanja sel izgotavljajo strokovnja-ško in ceno. \Varbinek. Ljubljana, Gregorčičeva [ št. 5.	16023-261
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po j globoko znižanih cenah pr »Muzika«, Sv. Petra C. 40.
— Najceneje izposojuje po pravlja in uglašuje.
Vsaka beseda 1 ia 'ajanje naslova ali
Din, I I
ali ! 29) |
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu na Starem trgu št. Ma/I.
16356-23
Sobo v vili
s posebnim, vhodom, uporabo kopalnice oddam takoj boljšemu gospodu. Vprašati: »Rekord«, Aleksandrova S.	16844-23
So 1>o
praz.no ali opremljeno, s posebnim vhodom tako j oddam v Društveni u'. 27 — Novi Vodmat. 16367-23
Veliko prazno sobo
tik univerzo oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16368-23
Žagana drva
Din 120, premog, preklje za fižol
stavbni les
Jos. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefon 33S9 1.5614-15
Obimm
l'rg. oglasa po 1 Din beseda: za dajanje na slova ali za šif'o 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a.li za šifro 5 Din. (13)
Veliko zračno sobo s štedilnikom
oddam, event. prodam po-hištvo. Naslov pove ogl.
oddelek »Jutra«. lft>7!-23
Elegantno sobo
novoopremljemo — solnčno. blizu opero oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-16371-23
Snažno sobo
lor»o opremljeno, senarra-no. event. z zajtrkom oddam v vili h a Mirju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15951-23
Milosti va!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. Kot,, Ljubljana, Mestni trg 0. Obenem istega tekom poletja popravi in modernizira za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.
15056-13
Vsaka beseda 1 Din j Za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (10)
AJS motorno kolo
prikolico. 500
brez ali m3, z zgoraj krmljenimi ventili, v brezhibnem stanju, še malo vozen, ugodno proda Leopold Jesih. mesar v Medvodah.
16336-10
Avto za 5000 Din
dvosedežen, iahkotovorni, v uporabnem stanju, pripra-en posebno za kakega obrtnika, takoj naprodaj. Vprašat.!: »Tempo«, Gledališka 4.	16343-10
Vsaka beseda 1 Din; n dajanje naslov« aii ta Sitro p« 6 Din. (19)
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dta; ta dajanje nastora aH »a Šifro pa 5 Dia. (31)
Lepo solnčno sobo
v sredini mesta oddam tak o j gospodični z vso oskrbo in souporabo kopalnice. Rus, Pred škofijo št. 21/11.	16391-23
Vsaka beseda 50 par: a dajanj« naslov« aii za Šifre 3 Din. (23-a)
za šifro r« 1 D:n (:
Šivalni stroj
za 1.MNI Din naprodaj na Miklošičevi cesti 7 111 vhod pole. ščiOaraie.
g Delavske sla-16396-29 I
Srr«la. 3. maja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.43: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — IS: Salonski kvintet. — 19- Ruščina. — 19.30: Literarna ura — 20: Plošče. — 20.15: II. Haydnova proslava. — Prenos koncerta iz Maribora. — 22. Napoved časa in poročila
Četrtek. 5. maja
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbo. — p.;: Versko predavanje. — 10.30: Šah. — 11 : Operne aiije (g. Gostič)). — i2: Čas, poročila, ploVe. — 15.13: Cvetoči ma:nik v literaturi in pesmi. — 1(J: Akademski oktet. — 1(3.43: Zabavni kotiček. — 1": Salonski kvintet. — 20: Vzgojeslovje. _ 20.30: Klasična glasba. — 21.13: Pevski kvartet Glasbene Matice. — 22: Orkeste-iTriglav«.
BEOGIJAD 12.03: Rf:dio-orke?ter. — ir>: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 23: Lahka glasba. — 24: Ci ganska codba. — 0.30: Jazz in plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17- Balalajke. — 20.30: Preno« iz Ljubljane. — 22.4<J: Lahka godba. — PRAGA 18: Koncert. _ 19: Saksofon. — 19.30: Operela. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.43: Popoldanski koncert. — 20.15: Lahka glasba. — 22.10: Violinske skladbe. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 10.43: Simfoničen koncert. — 12: Lahka glasba. — 14..")-. posvetitve svečanosti reistavriranih Brucknerjevih ortiel. — 18.50: Pesmi. — 19.33: Opera >Tosca-. _ 21.50: Plesna glasba. — BERLIN 20: Orkester. -
Godba za ples. — KoNIGSP.ERG 10.43: Godba na pihala. — 18.15: Pesmi — 20: HaJ J-novi - Letni ča«i-. — Plesna galasba. — MU HLAČK KR IG: Iz opere Ca rmen«. — 18.25: Godalni trio. — 19.4.">: Operetna glasba. _ 21.20: Avstrijski večer — 22.50: Orkester. _ BUDIMPEŠTA 17.3«: Vcjr.ška codba. _ 10.80: Rigolettos iz gledališča — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen
in instrumentalen koncert. — 20.45: Koncertni večer.
Iz Konpe
nj— Velikega zborovanja obrtnikov in trgovcev iz vsega konjiškega sre a ob pn-Ijki ustanovitve Obrtneg-a društva za konjiški 6rez na vnei>onod 5. t. m. ob V. v konjiškem Narodneiij domu se udeleže tudi delegati Zbornice za TOI iz Ljubljane, Zve/e obrtnih društev v Celju, obrtnikov iz Slovenske Bistrice in drugih sosedn h krajev. Zanimno in poučno bo za vso zborovalce predavanje obrtnegti nadzornika g. Založnika Ignacvia o st-:ii:šču obrtnika in trgovca napram novim zakonom. Obrtniki in trgovci konjiškega sreza, pridite!
nj— Ju rje vanje sokobke čete v Konjiški vasj, zvezano s pešizletom konjiškafja Sokola, bo na vneboliod 5 t. m. popoldre v Konjiški vtisi pri br. KoUiriču^ Spored: telovadne točke, govor, dckkmacije in prosta zabava. Spored pod vodstvom zelenega Jurija in v spremstvu godbenega društva »Dravinje« krene izpred Narodnega di^rna ob 14. Sode^valc bodo nr: prireditvi sokolske čete Sv. Jernej, špitajič in Kcbe':. sosednja bratska društva in Društvo kmet-skih fantov in deklet iz Stranic.
Vsaka heseda 1 za dajanje naslova za Šifro pa 5 Din. (30)
Fotoamaterjem
brezlačen pouk. Razvija, kopira in poveča po najnižji ceni D. Rovšei, Ko lodvorska uiica št. 35. V svoji trgovini držim vedno najboljši fot omaterijal po oizki coni.
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (S7i
:Ovratne rute
najnovejša sestava, žepo robčki, razni predtiskani prtiči pri
Matek & ,\likeš
Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. Entel raznovrsten takoj, ažur, vezenje in predtišk.	14803-30
Botri in botrice
Najlepši spomin za Vašega birmanca je fotografija. Atelje D. Rovšek, Kolodvorska u!.;ca ®t. 35 Vam jamči za najboljši izdelek Cene za binkošti znižane.
»ZABAVNI LIST«
tednik z gratis slikarsko 15453-30 | galerijo v formatu razglednic, Stražišče. rosamezna številka samo 1 Din. Za-htevajte brezplačne ogled ne številke!	141
Ščitnike za vrata
ii celuloida, po muri. v raznih barvab in oblikah ter eeluloidie plošče do bite pri tvrdld Ivan Baho-vec. Stari trg štev. 20. — Zahtevajte prospekt.
142-37

Bog^u vdano sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je včeraj ob 11. ponoči umrl ljubljeni oče, gospod
Banateld eksportni MLIN
Soboslikarska in
pleskarska dela
po najnovejših ski eah (Spritzmalerei) le pri tvrdk! Anton S'ipV..šek. Krakovska ulica št. Kuhinja in Din naprej.
Pridelki
da denarno sposobni tvrdki svoje
zastopstvo.
Pisma s šifro »Eks-soha ed 2001 portmlin P-'25''9<c na 16319-30 j interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28.
5'. 22
Vsaiia Oeseda 1 Din ia dajanje naslova ali «a šifro pa 5 Din. (33:
Dobro vino
lastnega pridelka oddaja od 10 lit. po 4 XVn Gari- | boldi. Maribor, Maistrova št. 11/1.	1(>J81-
Sobo in kuhinjo
išče učiteljica za junij. Ponudbe na ojlas. oddel, »Jutra« pod »Sama 338«.
16338-2 l/a
Manzardno
stanovanje
2	neparketiranih sob, kabineta, kuhinje, predsobe in pritiklip oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16320-21
Stanovanje
3	sob in pritiklin oddam s 1. avgustom v Tavčarjevi ulici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16306-21
2 sobi in kuhinjo
za 150 Din oddam v Zg. šški 205. poleg Gasilskega doma.	16347-21
Prostoren lokal
akoj oddam v Tavčarjevi lici. Naslov pove oglasni ddelek »Jutra«. 16305-19
Gostilno
promet.no, kupim, vzamem najem aii na račun. — Grem tudi kot voditeljica li gospodinja. Pouudbe na llas. oddelek »Jutra« pod fro »Samostojna gospa«.
15850-19
214
Vso pot. ko jo je tako nosil po nepro-dirni džungli- ni Jane niti enkrat izgubila zavesti. Njen krik je splašil Claytona, da je planil v grmovje, a Tarzana, ki je bil vajen pragozda, je pripeljal naravnost na kraj, kjer je ležala onesveščena Esmeral-da. Takoj je uganil, kaj se je zgodilo. Brez odlašanja se je spravil na pogon.
V najem
Dve stanovanji
z 2 sobami in pritklinami, v novi hiši blizu tramvaja na Glincah oddam s 1. junijem 1932 za 650 Dtn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16359-21
Vrtnarju
o d d a m takoj enosobno stanovanje. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 16375-21
Stanovanja
Vsak« beseda 1 Din; u dajanje aas)«ra ali ta Sifr« pa 5 Di«. (17)
Vinogradniki
Vaše vino odprodaste najdražje. ako vzamete v najem staro in dobro vpeljano gostilno v velikem letoviškem kraju. Velike kleti, stanovanje in ves inventar takoj na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezkonkurenčno«.
16248-17
VsaAa beeeda 50 par; n dajanj« naslov« aH ta Kfre S Dia. (21-a)
Solnčno sobo
7. električno razsvetljavo, v bližini Naglasove tovarne iščem za takoj. Ponudbi pod šifro »Suha soba« na oglasni oddelek »Jutra«.
16362-2:-
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova *1: za šifro pa 5 Din. (16)
Vložno knjižico
Ljubljanske kreditne banke za večji znesok prevzamem proti dovolj,ni garanciji in dobrim obrest'm. Dopise na osrlas. oddelek -Jutra« pod »Sigurna rentabilltcta«.
162S7-1C
Vaš kapital
zelo dobro naložite, ako kupite v neposredni bližini Ljubljane rentabil no podjetje z zelo obsežnim zemljiščem. Ponudbe na oglasni odd. ^Jutra« p-.d šifro »Dobra kupčija«. 16116-16
Vknjiženo terjatev
na prvem mestu na dveh hišah, vrtu in gozdu, prometnem mestu ugodno prodom. Kupec se lahko v hiše na=eli. Ponudbe pni šifro »Ugodno« na octlas. oddelek -Jutra«. 16315-16

Stanovanje
solnčno, 2 sob. kuhirje, sobe za služkinjo, shrambe in souporaba pralnice išče za juli ali avgust starejši zakonski par brez otrok (držav, uradnik). Najraje v bližini Teh. sred. šole ali Prul. Cenjene ponudbe pod »Stanovanje 33« na ogl. odd. »Jutra«.
16033-21a
-
za besedo. Oglasi sodi jal nega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali ia šifro 3 Din, ozL-oma 5 Din.	(11)
Dve kolesi
moško in damsko za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III, vhod poleg Delavske slaščičarne 16394-11
t J K
Vsaka beseda 2 Din, za dajanje naslova aii Šifre pa 5 EVin. (S4)
KRUŠNO MOKO
in vse mlevske izdelke
vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN Ljubljana
Stari trg št. 32.
180
veleposestnik
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti v Prusniku na pokopališče v Zagorju.
Zagorje ob Savi, dne 3. maja 1932.
EMM¥ POTTOREK, hči OSKAR POTIOKEK, sin-



* -v.
! r" - a—i'"''- ;> .','y.',;
Oraiolog lftSKJ-: K4RMAH v Ljubljani hotel »Soča«
Vrednote
•ika be6eda 1 Din: dajanje naslova »li '.a ?:f-o pa 5 D;n. f35
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija	drasib
kovin. Ljubljana,	Ilirska
ulica 36. vhod iz	Vidov
danske ceste, pri	gostilni
Mož:na.	70
Trajno kodranfe
na najnovejšem Hen-telnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, Vogal Kimske ceste 24.	473<i
Kurja očesa
Najboljše sredstvo protr kurjim ofte»,%m »Claven« je mdst
Dražbe
v-a k i beseda 1 Dtn. >a dajanje naslova a!; ta S'fro M 5 D,n. (32'
Travnik in gozdič
pri_ postaji Lavrica dne 5. maja ob 3. uri popoldne na prostovoljni javni dražbi naprodaj.	16337-32
M&nm
Vsaka t>e»eda 1 Dm; za dajanj« oaaJo*« aH za Sitro pa S Din. (27)
Nemške doge
črn-o-bele mladiče odlikova nih psov proda Jakil v vnici.	16376-27
Letovišča
10 dni na morju 4S0 Din.
Še danes
rezervirajte sobo v hotelu »Jadran«, Jelša otok Hvar
ker le tam boste najlepše in najcenejše (pri Slovenki) binkošti preživeli. — Ilustrirane prospekte dobite v vseh pot. pisarnah in direktno.	16363-38
Djbite r lekarnah, drog«-r.jab ali aaravnost it tvor lice tn glavneza «klad;SČJ> Ouvait^	v»nar*dhl lf
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Tri glavne dobre lastnosti ima
Vitekova „Yarekina"
1.)	da prihrani kuhanje perila;
2.)	da pere snežno belo;
3.)	da perilu absolutno ne škodi.
Gospodinja, en sam
poskus Vas bo prepričal!
Dobi se povsod!
4613-n
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem. ki so se ob priliki pogreba našega ljubega
STANKA
z najtoplejšimi izrazi sočustvovanja in naklonjenosti udeležili žalnega sprevoda.
Posebno se zahvaljujemo kult. prosv. organizacijam, starosti Sokola J. Novaku, ravnatelju novomeške gimnazije g. Ivanu Maslju, pevcem-dijakom novomeške gimnazije, g. železniškim uradnikom.
Družina Eršte in sorodniki.
Sj
m
m
Zahvala
Ob smrti dragega soproga
jtfarinka franca
se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem, ki so ob času njegove bolezni in smrti sočustvovali z menoj kakor tudi vsem darovalcem cvetja in mnogoštevilnemu spremstvu na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo izrekam g. dr. Debevcu za ves njegov trud, ki ga je imel s pokojnim.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Frančiška v šiški v ponedeljek 9. maja ob pol 7. zjutraj.
5719
ŽALUJOČA SOPROGA.
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne hčerke, sestre, svakinje, nečakinje in sestrične, gospodične
A«Ie Olhofei*
UČITELJICE
kot tudi za darovane krasne vence in cvetje, se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, gdč. Zinki Verščajevi za njeno izredno požrtvovalno in nesebično ljubezen in pomoč, dalje celokupnemu učiteljskemu zboru Topli ce-Zagor je, zastopnicam KJS, gdč. kongreganistinjam, šolski deci, g. nadučiteju Pelkotu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem onim, ki so spremili naše najljubše k poslednjemu počitku. Iskrena hvala vsem! Ljubljana, dne 3. maja 1932.
5732	Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja z& Konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauii del Je odgovoren Alojz Novak. Va s LjuDljam.