Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj l/redn šlvo: Kopitarjeva ul. it. 6/HI Telefon št. 2 050, inierurban 2050 Rokopisi se ne vračalo Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejem i lisi v upravi, naročnina 4 D n, no dom in po pošli dostavljen lisi 5 Din. Celol■ ina naročnina SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseraii po dogovoru Uprava: MlUlošlčeva c. 5 (paviifon) Postni čeh. račun, C/ubl/ana 15.179 Jelelon štev. 3030 Pred veselim dogodkom na dvoru MAJA MESECA PRIDE KRALJICA NA BLED Belgrad, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Koncem maja ali najpozneje začetkom junija se pričakuje na našem dvom za narod in državo vesel dogodek. V dobro poučenih krogih se go\ori, da ho Nj. Vel. kralj ca že sredi maja odpotovala na Bled in da se v ta nr-non vršijo priprave na kraljevem dvoru v Suvoboru. Naravno je. da jo za Slovence v tem slučaju ta vest še irosebej razveseljiva in da bodo Slovenci v svoji vdanosti napram dinastiji dobili nov dokaz naklonjenosti kraljeve rodbine. Po smrti velikega vojvode Pogreb na državne stroške - Zadnje ure velikega vofvode - Velike priprave za pogreb zmagovalca Vsa Jugoslavija žaluje - Soiala-iz vseh strani Belgrad, 28. apr. (Tel. »Slov. listu« ) Vojvoda Stepanovič je umrl, kakor je javil včerajšnji »Slovenec«, ob pol enajstih v soboto zvečer. V stanovanju vojvode jc bila njegova družina. Njegovi zdravniki so dospeli v hišo neposredno pred njegovo smrtjo. Vojvoda je bil zadnja dva dni v agoniji. t Davi je dospel v Čačak zet vojvode general v p. Jovica Jovičič, ki je snoči odpotoval iz Belgrada. Na stanovanje vojvode je prišlo danes mnogo ljudi, ki so izrazili družini svoje sožalje radi pokojnikove smrti. Veliki župan je obvestil dvor, predsednika vlade, ministra za vojno, o smrti vojvode. Iz Bel "rada je danes prišla odredba, kdaj se vrši pogreb in v kakem številu se ga bo vojaštvo udeležilo. Vojvoda bo pokopan na drs—ne sfrr*'-e. Smrt vojvode Stepanoviča jc v celem Čačku izzvala globoko žalovanje. Vsa poslopja so v črnini. Raz državnih in in zasebnih hiš vise črne zastave. Tudi v Belgradu so davi pričeli razobešati črne zastave. Ko je zjutraj občinstvo zvedelo, da je vojvoda umrl, jc n?stala globoka žalost, čeprav so spričo zadnjih zdravniških obvestil vojvodovo smrt pričakovali. Narodna odbrana v čačku je z pododborom in združenjem rezervnih častnikov sestavila poseben odbor, v katerem so zastopniki mesta Čačka. Ko je odbor dobil obvestilo, da sc bo vršil pogreb na državne stroške, se je. takoj obrnil na zasebnike, da dajo na razpolago stanovanja za udeležence pogreba. Pričakuje se, da bo prišlo od zunaj preko 4000 ljudi. Predsednik odbora je dobil obvestilo, da bodo prišle delegacije iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije, jnžne Srbije in Vojvodine. Zlasti Bosanci so pripravljeni, da pošljejo čim številnejšo delegacijo, ker je Stepanovič služil v Sarajevu kot armadni poveljnik. Zadnii dnevi vofvode O poslednjih dnevih vojvode Stepanoviča se pripoveduje, da je mesec dni pred smrtjo dal natančna navodila svoji soprogi, kaj jc treba ukreniti za slučaj njegove smrti. Odredil je, kako ga morajo obleči in kako pripraviti vse potrebno za njegov pogreb. Instinktivno je čutil, da je smrt pred pragom. Z vojaki se je neprestano razgovarjal. Zlasti jc bil prijazen s tistimi, ki so mu služili za časa vojne. Neprestano jih je opozarjal, naj pazijo na velike državne stvari. Natančno se je dal poučiti, kaj je z njegovim vrtom, ki mu je bil zlasti pri srcu in katerega je, dokler je bil zdrav, tudi sam obdeloval. Do poslednjega časa je skrbel za ta vrt in se je zelo veselil, kako ga bo uredil po svojem okusu. „1Vapred juriš!** Pol ure pred smrtjo je padel v nezavest. V tej nezavesti je govoril različne nerazumljive stvari. Naenkrat je jasno in glasno zaklical: »Zakaj me ta vojska noče več poslušati!« Ko so ga vprašali, katera armada jc to, je odgovoril: »Ne bi... No, tista vojska, ki je okrog mene, ki me pod nobenim pogojem ne mara poslušati. Nato je še enkrat razširil roke, kakor bi se pripravljal, da bi razporedil čete za napad, ter poveljeval: »Napred, juriš!« V tem trenutku je umrl. To so bile njegove poslednje besede. Vsa država žaluje Kakor hitro se je zvedelo za njegovo smrt, so prišle v hišo vojvode številne brzo- javke od vseh strani naše države. Brzojavke so poslali njegovi šolski tovariši in njegovi častniki, dalje invalidsko društvo, ki v svojem brzojavu pravijo: »Vojni invalidi se globoko klanjajo spom'nu velikega vojvode.« V teku današnjega dne so prišli v Čačak venci, ki so jih položili na mrtvaški oder vojvode. Prispel je venec Nj. V. krn'ja, na katerem je b!"c!el napis: »Vojvodi Stcpanoviču — Aleksander«, Narodne odbrane (katere predsednik jc bil Stepanovič), z napisom: »Svojemu dosmrtnemu predsedniku Stepi — osrednji odbor Narodne od'>rane v Belgradu?, belgra;v'ie trgovske mladine in številni venci iz vrst prijateljev vojvode. Venec je poslala tudi zagrebška odbrana. Ta vcnec je radi svojega okrasa vzbujal vciiko po/ornost. Vojuo ministrstvo je prs'alo vcnec z napisom: -Svojemu zaslužnemu vojvodi Stcpanoviču — vojska in mornarica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Velike priprave za pogreb Dopoldne jc vojni minister, general Hadžič obiskal predsednika vlade Petra Zivkoviča. Konferirala sta o pripravah za pogreb pokojnega vojvode. Določilo se jc, da bo general Hadžič prisostvoval v imenu vlade pogrebu in bo jutri odpotoval v Čačak. Pogreb vojvode sc bo vršil v torek ob 2 popoldne. Vojno ministrstvo je odredilo, da se udeleži pogreba bataljon pehote, divizija artiljerije in eskadron konjenice. Razen tega bo prisostvovala tudi četa kraljeve garde. Vojni minister bo v imenu vse vojske ponesel na grob vojvode venec. Zet vojvode Stepanoviča Jovica Jovičič, general v pokoju, se je danes ob 9 dopoldne razgovarjal telefonično z maršalom dvora. Nj. V. kralj se je zelo zanimal, ali jc pokojni vojvoda pred svojo smrtjo izrazil kake želje glede pogreba. Jovičič je odgovoril, da je bila edina želja pokojnega Stepanoviča, da bi bil pokopan v Čačku. Dopoldne sc je sestavil državni odbor za Slepanovičev pogreb. V odboru so pomočnik vojnega ministra, general Radovan Krstič, načelnik generalštab-nega oddelka v vojnem ministrstvu, general Petrovič, šet protokolov v zunanjem ministrstvu Boško Ristič, kabinetni šef finančnega ministrstva dr. Nestorovič. Globoka žalost v čačku. Vse prireditve kateregakoli značaja, ki so bile za le dni napovedane v čačku, so odpovedane. Narodna odbrana jc dala v svojih društvenih prostorih na razpolago knjigo, da vanj vpišejo svoje sožalje tisti, ki to žele. Sožalje so poslali med drugimi tudi belgrajski župan Savčič. V sožalju izreka v imenu prestolicc te-le besede: »Belgrad, prestolica Srbov, Hrvatov in Slovencev, objokuje skupno z vami veliko izgubo, ki ga je zadela ob priliki smrti vojskovodje Stepanoviča. Prestolica obžaluje in objokuje za zgubljenim vojvodom, njegova bolest jc tem večja, ker si jc pokojnik na čelu naših zmagovitih vojnih trum stekel ne-venljivc zasluge. Sprejmite v imenu Belgrada iskreno sožalje.« Sožalja. Francoski poslanik Dard je obiskal zastopnika zunanjega ministra in v imenu francoske vlade izrazil sožalje. Francoski vojni ataše, general Roset je izrazil sožalje vojnemu ministru, generalu Hadžiču. Francosko poslaništvo je radi smrti odpovedalo diplomatsko večerjo, ki je bila napovedana za jutri zvečer. Sožalie LiubVane Župan dr. Puc je poslal o priliki smrti našega slavnega vojskovodje za mesto Ljub Ijano sožalno brzojavko vojnemu ministrstvu, Narodni odbrani in mestu čačku; temu s prošnjo, da sporoči sožalje Ljubljane tudi Stepa-novičevim svojcem. Sožalje novinarjev Belerrad, 28. aprila. (Tel. »SI I.«) Belgraj-,s k a sekcija novinarskega združenja je poslala rodbini prkojnega vojvode Stepanovič sledečo brzojavko: »Belgrajski časnikarji obveščeni o smrti velikega vojvode Stipe izražajo -svojo globoko in iskreno sožalovanje. Ime vojvode Stipe bo ostalo globoko v spominu in situ Sriiov, Hrvatov in Slovence?, njegovo ime bo oplalo trajno v naši zgodovini. Za novinarsko udruženje: predsednik Ljančevic, tajnik Milo-vanovič.« Predsedništvo osrednje.?/i odbora Jugoslovanskega novinarskega združenji pa je poslalo brzojavko: »Rodbini Stepe Stepanoviča, čačak. Osrednji odbor Jugoslovanskega novinarskega združenja in odbor tiska male &n-tante izjavljata globeko in iskreno sPolitike«, »Vremena«, »Pravde': in agencije »Avale«. Madjarski konzul ustreljen Budimpešta, 28. aprila. (Tel. SI. I.) Včeraj popoldne je bil v okolici Šopronja v vasi Banfalva ustreljen bivši madžarski generalni konzul v Chicagu in Clevelandu dr. Schreiner, ki se je s soprogo in tašč" v avtomobilu vračal z izleta. Konzul je bil na mestu mrtev, njegova soproga pa je bila zelo nevarno ranjena. Tudi avtomobil jo bil po strelih poškodovan. Danes popoldne se je orožništvu posrečilo izslediti morilca, nekega 16letnega pastirčka, ki je izjavil, da je streljal s puško samo za zabavo. Nesrečen slučaj je bil, da so krogle zadele avtomobil. Policija ne veruje temu zagovoru in domneva, da je kaka tretja oseba najela pastirja za umor dr. Schreinerjo. Senzacionelen samomor v Ljubljani Snoči, okrog polnoči je bil izvršen v Rožni dolini senzacionalen samoumor. Ravnatelj kina »Maticoc, 41 letni Kristijan Kacafura, se jc v svojem stanovanju v Rožni dolini, cesta X, štev. 2 ustrelil s pištolo tipa »Frommer« v sence. K umirajočemu je bil poklican rešilni avto; ker je bil Kacafura že v zadnjih izdili-ljajih, so reševalci poklicali samo zdravnika dr- Kanca. Ta jo nudil Kacafuri prvo pomoč. Stanje Kncafure ja bilo opolnoči brezupno ln mu Je iz glave neprestano 111 curek z možgani pomešane krvi. Najbrže ie ob zaključku lista Kacafura že umrl. Kaj je bil vzrok Kncafu-rinega dejanja, ni znano. Pokrajinski zbor Jtsgoslov. Matice Maribor, 38. aprila. Ob udeležbi do 80 deleg tov iz cele države ln ob navzočnosti mnogoštevilnih odličnih gostov je otvoril danes ob 10 dopoldne v dvorani Naredil ega doma pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice predsednik dr. Pretnar iz Ljublj tne ter pozdravil imenoma navzoče odlične geste, med katerimi smo opazili velikega župana dr. S c h a u -b a c h a , mestnega poveljnika generala 1). S p a -s i č a, podžupana dr. L i p o 1 d a , dr. K u k o v c a , magistralnega direktorja Ktichlerja itd. Nato je prečital predsednik pozdravno brzjavko pomožnega škofa dr. l.Tomažlča, ki se radi svečanosti blagoslovitve zvonov pri Sv. Juriju v Slov. goric: h, ni mogel udeležiti zborovanja. Nato sledi izčrpno, do podrobnosti izdelano ter z dejstvom številk podprto poročilo predsednika dr. Pretnarja. Ob zaključku svojega zelo informativnega refer ta je še poudaril važnost na-rodnomanjšinskega dela, študija in organizacije. Sledila »o nato poročila tajnika Sakside ter blagajnika dr. Marušiča, nakar so spregovorili še drugi delavci na narodnoobrambne m in narodnomanjšiuskem polju. Popoldne pa se je vršit v mali dvorani Narodnega doma zaupni delegatski s stinek, na katerem so se obravnavata nekatera važna vprašanja, ki se tičejo izpopolnitve narodnoobrambne organizacije ter odnosa Jugoslovanske Matice do drugih oiganizacij, ki zasledujejo iste cilje kakor Jugoslovanska matica. S predpoldanskega zbora sta so poslali vda-nostni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru, in kraljeviču Tomislavu ter pozdravna brzojavka generalu Radon iču, predsedniku min centralne uprave Jugoslovauske matice v Belgradu. Ob5ni zbor b'ub!'ansbih invalidov Včeraj oh 10 dopoldne se je vršil občni zbor ljubljanske krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Kodre, ki je po pozdravu številnih članov podal predsedniško poročilo. Iz tega poročila posnemamo na kratko. Krajevna organizacija je v preteklem letu lepo napredovala in uspešno skrbela za svoje člane. To je pa bilo mogoče vsled več uspešnih akcij, ki jih ie priredila. Pred vsem treba omeniti tombolo, ki je prinesla organizaciji lepe dohodke. Tudi veselice, vinske trgatve in druge prireditve so dale organ i zanj i lepe dohodke. Oblastni odbor ljubljanski je naklonil podporo v znesku 10.000 Din, za kar se mu izreka najsrčnejša zahvala- O božiču so se razdelile podpore v denarju in blagu. Ker se je prijavilo za to podporo mnogo več članov, kakor se je računalo (154 članov s 451 rodbinskimi člani), niso mogle biti podpore tako izdatne, kakor se ;e nameravalo. V hudi zimi je odbor pomagal članstvu s cenenim premogom, pri čemer mu je šel zelo na roko ljubljanski magistrat. — Predsednik je omenil še vse druge korake ki jih je z uspehom izvršila organizacija za svt je člane. iz tajnikovega poročila je razvidno, da je štela organizacija 138'! članov. Pisarniški posli so bili precej obsežni. Dohodkov je imela organizacija nrkaj nad 76-000 Din. izdatkov pa nad 6(5.000 Din. Premoženje organizacije se je lepo pomnožilo- V imenu oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast je g. T o ni c obširno poročal o delu odbora in o njegovih intervencijah za nov in dober invalidski zakon. Dr. Kcdre se je v imenu občnega zbora zahvalil obl odboru za njegov trud, V novi odbor so bili soglasno izvoljeni g. dr. Kodre, ki se je sicer upiral, ker je že dve leti deloval in bi rad prepustil mesto drugemu. Ali občni zbor ga je malone prisilil, da je končno zopet sprejel. Nadalje gg. Pin-tarič, Zatler, Jerala in za namestnike gg. Stanič, Zrimšek in Blaženina Marija. V nadzorni odbor pa gg. učitelj Mlekuž, Krž'šnik in Li-pec; namestniki pa gg. Longer in Trbušek. Kot delegat na oblastno skupščino g. MlekuŠ, namestnik g. Horvat GOSTOVANJE ČEŠKIH DRAMSKIH UMETNIKOV V LJUBLJANSKI DRAMI. P. n. občinstvo uljudno opozarjamo, da se vrši samo eno gostovanje čeških umetnikov v naši drami in sicer v ponedeljek, dne 29. t. m. v O. Neilovi drami »Ana Christie«. Kakor že javljeno, gostujejo: gospa Dostalova ter gg. Vydra in Vojta. Drugo že napovedano gostovanje z dramo »Grob neznanega junaka« se mora odpovedati, ker je dobila sled. uprava brzojavko iz Prage, da je gospodična Vrhlicki-jeva v zadnjem trenutku zbolela in ni mogla odpotovati. Na nocojšnjo ponedeljkovo gostovanje prav posebno opozarjamo vse ljubitelje dramske umetnosti, posebno pa še prijate'je čehoslovaškega naroda. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. — Predprodaja v operi. Mlado'etnkl — cerkveni vlomilci Zagreb, 28. aprila. (Tel. Slov. listu.«) Policija je prišla na sled veliki razbojniški tolpi mladoletnikov, ki se je pečala z vlomi na veliko. Njena posebnost so bili vlomi v cerkve. Tako so vlomili v cerkev sv. Duha, v katedralo. v cerkev sv. Blaža, v cerkev sv. Petra, dalje v pravoslavno cerkev in izraelitsko sinagogo. Razen tega so vlamljali tudi v podeželske cer' ve. Postrani pa so tudi vlamljali v izložbena okna. Cesto so odnesli predmete visoke vrednosti. Policija je že aretirala dva mladoletnika in ju izročila mladinskemu sodišču. Za ostalimi pa se je izdala tiralica. Dvoje trupel ob severni meji Ustreljena sta bila baje komun sta - Ves Maribor govori o tem Dopodek se ne pojasnjen Maribor, 28. aprila. (Tel. Slov. listu.«) 1 Danes dopoldne se je v Mariboru raznesla razburljiva vesl, da so na severni meji na me-jišču župnij Sv. Duh na Ostrem vrhu, Sv. Jurij in Sv. Križ našli v soboto popo'dne finančni stražniki od Sv. Križa tih meje ležati dra ustreljena tuja moška. Eno mrtvo truplo je ležalo tik avstrijske meje, tako da so nege molele na avstrijsko ozemlje. Poročevalec »Slovenskega lista«, ki je bil na licu mesta v Sv. Juriju ob Pesnici, jo zvedel te-le podrobnosti: V četrtek popoldne sta se pri mariborskem obmejnem komisariatu oglasila dva orožnika iz Zagreba. Zahtevala sta, da naj jim dajo za spremstvo človeka, ki bi mu bil znan teren na meji med Sv. Jurijem in Sv. Duhom. Komisarlat jima je ustregel. Hrvatska orožnika sta vodila dva uklenjena moška, katerih eden je bil, sodeč po zunanjosti in jeziku, Hrvat, bil je baje doktor. Drugega pa sc imeli za Črnogorca. Orožnika, ki jima teren na naši meji ni bil prav nič znan, oba areliranca in kažipot obmejnega komisariata so prispeli na zaže- I Ijeno mesto ob meji. Namen ekspedicije je bil 1 ta, da konfrontirajo aretiranca, ki sta baje komunistična agenta, z nekim Ledinekom, ki j je bil doma na neki pristavi blizu znanih žlemberških ribnikov ob avstrijski meji. Leti i neka sta menda aretiranca prijavila kot komunističnega agitatorja. Orožnika sta kažipota odposlala nazaj v Maribor, češ da jima karta nudi dovolj jasno pot do cilja. Ko sta orožnika z aretiranceina dospela do hiše, kjer je stanoval Ledinek n svojo družino, sta zvedela, da so člani finančne kontrole že prej aretirali Ledineka in ga odvedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Kaj se je nato zgodilo med orožnikoma in obema aretiranceina, še ni znano. Ve se le, da so v četrtek okrog 5 popoldne v bližini žlemberškega gradu počili štirje močili streli. Najbrž« sta hotela aretiranca uteči čez mejo, orožnika pa sta jima nameravan beg s streli preprečila. Mrtveca sta ležala od četrtka do sobote, ko so ju našli kriški finančni organi. Danes popoldne se je podala na lice mesta uradna komisija mariborskega okrajnega glavarstva, velikega županstva, na čelu z vladnim svetnikom dr. Ipavcem, poveljnikom orožniške čete v Mariboru, majorjem Nenia-njo Radojčičem in uradnima zdravnikoma dr. Jurečkom in dr. Podlesnikom, da na licu mesta razjasnijo za"onetni slučaj. Ker je kraj dogodka visoko v hribih, se je komisija vrnila šele zvečer ob 9. Na Ledinekovem domu se je res našlo več komunističnih tiskovin. Ledinek pa je pri aretaciji zatrjeval, da sploh ne ve, kaj je komunizem. Eden od mrtvecev je bil baje bivši jugoslovanski komunistični poslanec. Aretiran je bil v Zagrebu. Obmejni dogodek je v Mariboru vzbudil veliko pozornost. USTRELJENA NAJBRZE TIHOTAPCA. Orožnika iz Zagreba, ki >ta prignala v Maribor aretirana komunista, sta se napotila v spremstvu detektiva Fradela preko Selnice ob Dravi na lice mesta ob avstrijski meji. i Spremljala sta ju dva orožnika iz Selnice. Ko sta se v petek zvečer zagrebška orožnika vrnila v Maribor, sta javila obmejni policiji na mariborskem kolodvoru, da sta oddala na bežeče aretirance devet strelov in da sta jih zadela. Komisija, katera je danes na licu me- j sla ugotovila podrobnosti, se je nocoj ob 23 vrnila v Maribor. Kakor je mogel dognati Vaš dopisnik, je komisija ugotovila identiteto obeh mrtvecev. Natančnejše poročilo o tej zagonetni zadevi bo prinesel jutrišnji »Slovenec«. Ali sta obe ubiti osebi komunista ali tihotapca, se bo dognalo na podlagi izpovedb, ki so i se vršile na licu mesta. Potrebno je, da se ta i zadeva pojasni, ker ie bilo ljudstvo zelo razburjeno, posebno radi tega, ker sta oba mrtveca ležala na licu mesta od četrtka zvečer do nedelje zvečer. Rešitev avstrijske krize v čeMeh 25 iein ca po s". Kunschaha - Leina konferenca soc. demokratov Dunaj, 28. aprila (Tel. Slov. listu«.) Avstrijska kabinetna kriza najbrže ne bo rešena pred sredo prihodnjega tedna. Računa se s tem, da bo v četrtek izvoljen predlagani kandidat dr. Streeruvvitz. Konec sedanjega tedna in praznik na dan 1. maja dajeta priložnost za marljiva pogajanja. K.onccm tedna sc pripravlja krščansko-socia'na stranka na proslavo 25 letnice, odkar je bil načelnik stranke na Dunaju posl. Kun-schak dne 27. aprila 1904 prvič izvoljen v dunajski občinski svet v okraju Hictzing in je potem nepretrgano ostal v občinskem svetu vseh 25 let. Včeraj so v čast Kunschaka priredili veliko slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili vsi prvaki krščanskosocialnega Dunaja, tako dr. Seipel, skoro vsi bivši ministri, mandatarji itd. Slavnostni govor je imel dr. Seipel. Povedal je nekatere še neznane podrobnosti, tako n. pr. da je svojim prijateljem pred tremi tedni o priliki demisije odločno izjavil, da na shodih ne bo več govoril. Kunschak, katerega so 25 let vedno znova volili, ker ni bilo mogoče najti nobenega boljšega kandidata, bi bil tudi sedaj skoro zopet izvoljen za nekaj; če bi bil Kunschak sam vsaj nekoliko pomagal, je rekel dr. Seipel, bi bila sedanja avstrijska kriza nekoliko krajša. Kunschak se je ginjen zahvalil in izrazil željo: Respekt in hvaležnost zveznemu kanclerju dr. Seiplu, ki se sedaj sicer vrača v i fronto, pa bo kmalu prišel čas, ko bo stal zopet na čelu Avstrije. Tudi na strani socialnih demokratov se je včeraj na letni konferenci dunajske stranke izreklo več političnih govorov. Dunajski župan Seitz je glede vladne krize izjavil: »Kdorkoli bo prišel na vlado, bo nasprotnik socialnih demokratov, toda metode bodo drugačne. Z možmi stvarnega dela se bo tudi opozicija sporazumela za stvarne metode. Iz poročila stranke izhaja, da se je na Dunaju leta 1928. na novo vpisalo 30 000 članov. Med skupnimi 417.347 člani je 140 616 žensk. Poročilo stranke ima seveda tendenco, posebno podčrtati to številko, da zamolči s tem zgube v notranjepolitični moči, ki je bila večja, kakor številčni prirastek članov, ki ga objavljajo s toliko reklamo. Aman Vlah osvoji'! Kes bul London, 28. aprila. Po sem došlih zasebnih vesteh je kralj Aman Ulah včeraj vkorakal v prestolico Kabul. Mesto je zavzel brez boja. Vest pa še ni potrjena. Dr. Schacht v Berlinu Berlin, 28. aprila. (Tel. Slov. listu.«) Predsednik nemške narodne banke dr. Schacht je danes dospel v Berlin. Vendar pa danes še ni stopil v nobene stike z nemš o vlado, ker hoče ostati v Berlinu do srede in ima za to dovolj časa za posvetovanja. Tokrat ne bo nobene posebne seje ministrskega sveta, temveč bo dr. Schacht poročal samo osebno dr žavnemu finančnemu ministru in morda tudi državnemu kanclerju ter interesiranim uradom nemškega gospodarskega, kakor tudi zunanjega ministrstva. V glavnem pa je dr. Schacht prišel v Berlin radi internih posvetovanj v nemški državni banki sami. Predvsem gre za ocnvila na seji generalnega sveta nemške državne banke. Ponesrečen atentat komun'stov na mun'cijsko skladišče Bukarešt, 28. aprila. (Tel. SI. 1.) Včeraj zvečer so trije komunisti hoteli pognati v zrak municijsrko skladišče v neposredni bližini Galaca. Vojaške straže so še pravočasno opazile atentatorje in streljale za njimi. Dva komunista sta še zbežrla, tretjega pa so ujeli. Dogodek je tem večega pomena, 1-er je mu-nicijsko rk'adišče tako blizu mesta da bi v primeru eksplozije bili v veliki nevarnosti tudi prebivalci vsega mesta. Parker Glbirt odstopi Pariz, 28. aprila. (Tel. Slov. 1.) »Chicago Tribune« piše v svojih člankih, da bo generalni agent za reparacije Parker Gilbert že v bližnji prihodnjosti odložil svoje mesto. Posvetil se bo zopet svojemu bančnemu poslu in je baje že danes dobil pomidbe, posebno ponudbo za nameščenje v Morganovi baraki. Prvomajske proslave v Parizu prepovedane Pariz, 28. aprila. (Tel. SI. 1.) Notranji minister Tardieu je izdal najostrejše prepovedi proti proslavi 1. maja. V Parizu je prepovedana vsaka manifestacija na ulicah- — Proti vsaki kršitvi te prepovedi bo takoj nastopila policija. Vsi inozemci, katere bodo pri tem zalotili, bodo takoj izgnani iz Francije. Po(.'ps v Grčiji Atene, 28. aprila. (Tel. SI. 1.). Danes popoldne je bilo na grškem Pelopoue/.u, posebno v okolici mesta Kalavrita mnogo potresnih sunkov. Hiše v mestu so lahko poškodovane, j S hriba Helmos so se utrgale ogromne skale. ! Prebivalstvo je zbežalo iz hiš in biva na prostem. Avtobus zgorel London, 28. aprila. (Tel. Slov. listu.«) Na veliki cesti med Londonom in Readingom se je med vožnjo ponoči naenkrat vnel velik avtomobilni avtobus. Zgorelo je 5 oseb, 15 pu je bilo teži o ranjenih. Ognjeni plamen je bil tel o visok, da so ga videii več kot 'i milji daleč. Gostovanje Narodnega divadla Skromen je bil sprejem, ki so ga doživeli včeraj člani Narodnega divndla najboljšega češkega gledališča vendar pomenja ta obisk zopet novo poglobitev kulturnih vezi med češkim in naš,*.u narodom. Upamo pa, da bo tem lepše obiskana da-ua-nja predstava in da ne bo kulturnega Slovenca, ki se ne hi paklonil izredni umetnosti članov Narodnega shvadla. Gospa Dostalova, gospoda V y d r a in Vojta, člani praškega Narodnega divadla, so prišli v Ljubljano s popoldanskim dunajskim brzovlakom. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnjega gledališča: gg. Gotja, šest, Rogoz, dalje g prof. Burian, g. Borko za čsl.jug. Ligo in drugi. Sprejem je bil prisrčen in iskren, čeprav skromen. Gostje so se nato nastanili v hotelu Union. Cez dobro uro so se pri njih zglasili časnikarji. Najprej pri gospodu Vjdri. -Kako ste se odločili za gostovanje v Ljubljani?« »Pred poldrugim letom je gostoval vaš gosp, Rogo/. prvič pri nas v »Hamletu«. Tedaj so se pričeli nekako novejši stiki med vami in nami. Veste: besoda je važen, je prvi moment za mednarodno in kulturno sodelovanje. Ta moment ima pa največji poudarek v gledališki umetnosti. Posebno bi bilo treba gojiti stike v gledališki umetnosti med Čehoslovaki in Jugoslovani. Končno smo so dogovorili za to gostovanje pri letošnjem gostovanju g. Rogoza v Pragi v »Idiotur. Že lani pa sva se sešla z g. prof. Šestom v Parizu, kjer sva se domenila konkretno o gostovanju. Za Kogoaovo prvo gostovanje se je s Hamletom že revanžiral lani g. Kohout in uril pot novejšim stikom med Prago in Ljubljano. Mnenja sem pa, da je čas že zrel za gostovanje večjega vašega ansambla v Pragi. Pri nas bi si želeli jugoslova.uk.se drame, ki bi jo igrali jugoslovanski igralci, zlasti pa slovenski.« »V Ljubljani gostujemo vsi trije prvič. Gostujemo v »Annie Christie«, nakar se takoj vrnemo v Prago. Prišli smo sem zgolj iz idealnih razlogov. Samo volja in interes do poglobitve naših medsebojnih vezi nas je napotila sem. Žal nismo mogli priti sem s kako češko dramo, ki pa bi zahtevala večjega ansambla in večjih režijskih stroškov. Je pa to delo odličnega ameriškega dramatika O'Neil-la, preko katerega ne more iti nebeno sodobno gledališče. O' Neillu po krivici očitajo sirovi naturalizem, kajti njegove stvari so vse več, so umetnine v vsakem oziru.« »Nam morete povedati kaj o sedanjem delu češkega gledališča?« vO delu češkega gledališča bi se dalo mnoge govoriti in mnogo važnega povedati. Reči morem, da sedanje češko gledališče že tekmuje 8 svetovnim in da je n. pr. Narodno divadlo vzor marsikaterim svetovnim odrom. Zadnji petek smo vprizo* ril' dramo Francoza Girndouxa »Siegfried«. O tem delu (ki je svetoven literaren dogodek), se je izrazil sam avtor, da pričakuje, da bo boljše igrano v Pragi, ko na kateremkoli francoskem odru.« -.»Veseli smo, da moremo gostovati v Ljubljani. Zavestno vzdržujemo tradicijo med češkim in slovenskim gledališčem. Poprej so hodili češki igralci v Ljubljano in za mnoge češke igralce je pomenil angažma v Ljubljani — avauzma. Češki igralci — samo ime Deyl naj priča to — so zelo veliko pripomogli k razvoju slovenske drame in pri nas na Češkem smo smatrali Ljubljano že kar za podružnico našega gledališča. No, sedaj se pa že dogaja, da hodijo vaši igralci k nam.« Pri fiospej Dostalovi. Gospa Dostalova pripoveduje: »V Ljubljani gostujem zelo rada. Jugoslovansko publiko cenim. Pred vojno sem gostovala v treh vlogah v Zagrebu. Sama najbolj cenim tragične vloge, dasi kreiram tudi druge. Rada se spominjam svojih praških vlog Medej, Elektre, Shakespearovih junakinj. Medejo sem igrala v Pr?gi pred Germanovo in praško ob-i činstvo je imelo priliko primerjati obe. Žal mi ni I zaenkrat mogoče igrati v Ljubljani v kaki češki drami.« | Gospod Voita pripoveduje o svoji igralski karijeri. Od Plzna do Vinohradov in končno do največjega češkega gledališča: Narodnega divadla v Pragi. Isto pot je pred njim utrinjal g. Vydra. »Rad, z ljubeznijo se spo-minjam svojih vlog v jugoslovanskih dramah, v Kosorjevi drami »Požar strasti«, v Mažuraničevi ;>Hasanaginiei«, v Petrovičevi »Plohi«. Moj ponos so vloge v Shakespearjevih dramah.« Gostje so še izražali svoje občudovanje nad slovensko zemljo, kolikor so jo mogli videti z vlaka. Najbolj so jim imponirale planine. Sporočili so še obžalovanja vredno dejstvo, da je gospa Vrh-lička zbolela za hripo in da ni mogla priti gostovat v Ljubljano. Radi tega je moral ostati tudi njen partner g. K a r e n. C. K. Beograjske vesti Belgrad, 28. aprila. Zakon o odložitvi volitev v trgovske, obrtne in industrijske zbornice je predložen kralju v podpis. Kongres telovadnih učiteljev iz vse države se je danes vršil. Razpravljalo se je o zakonu o telesni vzgoji, kot ga je predložil vojni minister. Stavili so svoje zahteve spričo pri-piavljanja zakonodaje šolskih zakonov. Kongres glavne zveze jugoslovanskih do. brovoljeev iz svetovne vojne se je danes tu vršil. Reorganizacija zunanjega ministrstva se bo izvršila v tem smislu, da se bo ukinilo mnogo naših konzulatov in generalnih konzulatov. Ti konzulati se bodo tam, kjer so poslaništva, združila z njimi. Tako bo odpadlo nekaj mest. Obenem bo prišlo do ožjih stikov med poslaništvi in konzulati. Belgrad, 28. aprila. (Tel. Slov. listu.«) V prostorih stare narodne skupščine se je vršil občni zbor Jadranske straže, katere predsednik je bivši minister Ninko Perič. Brzojavni pozdravi so se poslali Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. prestolonasledniku Petru, predsedniku vlade, Mariborska nedelja Dopoldne so se zbrali ostrostrelci na Trgu svobode in z vojaško godbo odkorakali v sprevodu na radvanjsko strelišče, ki se jo danes otvorilo. Otvoritveni govor je imel poveljnik 45. pešpolka polkovnik Slano jlovič. Propagandni govor pa inž. RnžiS. Policija je iztaknila v Mariboru nekega Antona Š., pogodbenega blagajnika iz Djurdjevca pri Bjelovaru, ki ga je tamkajšnja varnostna oblast sasledovala radi poneverbe 120.0(10 Din. Delavcu Rudolfu Planfiču iz Ribnice na Pohorju je padla na nogo skala, ki so jo pred pnr dnevi delavci zaman skušali omajati, in mu jo zdrobila. 38 letnega splavarja Rudolfa Sagmoistra na Tržaški cesti so riap".dli neznani ponočnjaki. Pretepli so ga tako, da je dobil težke poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. Do karambola je prišlo na oglu Tržaške in Stritarjeve ulice med nekim voznikom Ljudevitom K. in M"rijo M., služkinjo, ki se je peljala na kolesu. Prišla je pod konja tako nesrečno, da je dobila težke poškodbe na glavi. 56 letna zasebttica Ivana f'etn;k je na B"t-MHvski cesti padla pod konja. Pri pudcu si je zlomila d°sno roko pod komolcem. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. Zagrebške ves ti 28. aprila 1929- Na vseučilišču se je ustanovila slovanska akademska matica zagrebških akademikov. Namen ji je, združiti vse slovanske akademike iu delati za slovansko vzajemnost. V odboru so zastopniki skoro vseh slovanskih narodnosti, ki so zastopane na zagrebškem vseučilišču. Občni zbor špediterjev se je vršil danes. Obravnavali so stauovska vprašanja. Izvolil se je nov odber. Glede praznovanja 1. maja so sklenili, da je prvi maj delovni dau, vendar pa, da uvažujejo želje delavcev, ki žele ta dan praznovati. Na delavce ue liodo izvajali nobenega pritiska. Tisti, ki žele 1. maj proslaviti in ne bodo delali, se jim plače ne bodo odtegnile. Dopoldne ob 10 so prispeli na Suš;ik nemški avtomobilisti. Bili so slovesno sprejeti od oblasti. Meščanstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Opoldne so odšli iz naše države. Zagrebški pomladni sejem se je ob 6 zaključil. Obiskalo ga je nad 55.000 oseb- Največ je bilo zanimanja za avtomobile. Uspešno se je postavilo perutninarstvo. Uspeh je dosegla tudi modna revija, ki ji je prisostvovalo nad 15.000 ljudi. V dvorani zagrebškega velesejma jo snoči nastopila dunajska filharmonija z dirigentom Francom S c h a l k o m. Dunajski umetniki so bili od zagrebškega občinstva prisrčno pozdravljeni- Po prireditvi je bil v >EspIanade>: banket. Kazen avstrijskega konzula se ga je udeležilo odlično občinstvo. Izreklo se je mnogo pozdravnih govorov. Dirigent Schalk se je v svojem odgovoru s priznanjem izrazil o Zagrebu in naši državi. Občni zbor Čal.-jngsL lige Belgrad, 28. aprila. (Tel. »Slov. listu.«) Pod predsedstvom bivšega ministra Trifuno-viča se je vršil občni zbor Jugoslovanske-če-ške lige. Nj. Vel. kralju se je poslala brzojavka, v kateri Jugoslovanska-češkoslovaška liga izraža svojo vdanost naši dinastiji in želi, da bi se njeno delo čim bolj udejstvovalo v prid «beh narodov. Pozdravna brzojavka se je poslala tudi predsedniku češkoslovaške republike T. G. Masaryku. Nato se je vršil običajni dnevni red. Vojaki tovariši iz svetovne vojn«! Na praznik Vnebohoda dne 9. moja se vrti v Petrovčah pri Celju v Sav. dolini sestanek zveze slov. vojakov iz svet. vojne in žalna si a vnos t padlim za celo Mariborsko oblast in Lavantinsko škofijo. Začetek kakor običajno ob 10 dopoldan. Za polovično vožnjo je saprošeno, legitimacije dobijo udeleženci v Petrovčah. Vabite se vsi možje tovariši iz svet. vojne hi sorodniki padlih vojakov vojne vdove in sirote, da se udeležite žalne slavnosli dne 9. maja v Petrovčah. Zmaga Primorja PRIMORJE : ILIRIJA 4:1 (2:0). Lepo vreme je privabilo na igrii£a Ilirije rekordno število občinstva. Na rednem poteku igre ima največ zaslug izvrstni sodnik g. Mtesz z Dunaja. Glavna odlika njegovega sojenja je v presoji fauiov, medtem ko ni diktiral ne ene U metrovke radi rok v kazenskem prostoru, ker je energično že v kali aatrl vsak poizkus ostrejše igre, je žel odobravanje občinstva. Moštvi sta nastopili v običajnih postavah. Levji delež na zmagi ima Slamič, ki je bil v odlični formi in znatno prekašal svoj vis-a-vis. Napad | Primorja sicer ni pokazal nobenih posebnih kombinacijskih potez, s svojo hitro igro je pa presenečal obrambo Ilirije, ki je igrala zelo ne-sigurno. V napadu se je naibolj odlikoval zopet Erman, Jug še ni v formi. Obramba z Jančigajem je delala brezhibno, zlasti Svelic. Zmago je odločila boljša taktična igra Primorja, izreden start in lepo prenašanje žoge. Ilirija s svojo igro v polju ni zaslužila tako velik poraz. V polju se je še dokaj lepo kombiniralo, vondar odločilnih strelov na gol ni bilo, čeprav je bilo nebroj prilik. Akcije napada je zelo oviral Dramičaniu, ki je pokvaril več sigurnih šans. V splošnem se ie napadu poznalo pomanjkanje strelcev. V krilski vrsti jc zadovoljil Pleš, Lado in Jenko sta bila slabša kot običajno. Kreč v golu je rešil v drugi polovici s svojo mirno igro več gotovih golov. PRIMORJE REZ. : ILIRIJA REZ. 5:1 (2:1). Ista slika kot pri prvih moštvih. Slaba igra obrambe Ilirije, zlasti Zupančiča, je prinesla zasluženo zmago borbenejšemu Primorju. ILIRIJA JUN. : PRIMORJE JUN. 1:0 (1:0). MARIBOR : CELJE 4:3 (3:2). Druga semifinalna prvenstvena tekma je končala s povsem nepričakovanim izidom. Pričakovalo se je visoke zmage Maribora. Domači so slabo igrali in niso zadovoljili. Moštvo je igralo raztrgano. Ugajali sta sarao krili. Predvsem levo, ki jc koncem tekme priSlo v svojo dobro formo. Obe rezervi sta se slabo obnesli. Maribor je imel dva avto.Jola in 11 metrovko. Ceiiani ne igrajo sicer baš kako dobrega nogometa. Vendc.' so zadovoljili, razen vratarja. S to zmago se je Maribor plasiral za finale s Primorjem za prvenstvo Slovenije. Prva finalna tekma bo v Mariboru prihodnjo nedeljo. Sodil je g. Mohorko. Železničar : Svobod« 9:0 (3:0). Zadnja prvenstvena tekma v Mariboiu se je odigrala pred maloštevilnim občinstvom. Svoboda je sicer podlegla, vendar je ves čas kazala odprto igro. Franki je dobro sodil. ZAGREB. Concordia : Gradjaniki 3:2; Hašk : Croatia 4:0. Derby : Sparla 0:0, 2el?zničar : Viktorija 3:1. SPLIT. Hajduk : Hajduk (Sarajevo) 5:2. BEOGRAD. Tu so bile vse prvenstvene tekme odpovedane radi narodnega žalovanja za velikim vojvodom. MOTOC1KUSTIČNE DIHKE V ČERNOMERCU. Zagreb, 28. apr. (Tel. Slov. listu .) Na Črno-mercu so se vrSile velike motociklistične tekme. Zanimanje j« bito silno veliko in je bilo navzočih nad 5000 ljudi. Rekord je odnesel Strban, ki se ie bil ob lanskoletnih tekmah ponesrečil. Do letos pa si je toliko opomogel, da je dosegel prvenstvo. Pri tekmi se je zelo odlikoval Varaždinec Novak, ki je, dasi je nastopil prvič, postal nevaren tekmec Štrbanu. MEDKLUBSKI TENIS TURNIR RAPID : MARIBOR 7:2. Rapid : Maribor 7:2. Zanimanje je bilo med občinstvom veliko. Aranžma je bil brezhiben. Rezultat je bil ta-le; Gospodje posamič: Lavrer IRa-pid) proti Gašperinu, (Maribor) 6:2, 6:1; Hitzl (Rapid) proti Bergantu, (Maribor) 6:1, 6:3; dr. Blanke, (Rapid) proti Masteku (Maribor) 6:1, 8:6; ing. Ilie-pach, (Rapid) proti Rogljiču (Maribor) 6:3, 6:t. Gospodje w dvoje: Layrer, Hitzl proti Gašperinu, Bergantu 7:5, 4:6, 6:2, dr. Blanke, dr. Ffllber proti Rogliiču, Habiču 6:2, 6:2. — Dame posamič: llitzio-va (Rapid) proti Stergarjevi, Maribor 6:2, 1:0, odstopila; dr. Ravnikarjeva (Maribor) proti Felberjevi (Rapid) 3:6, 6:3, 6:3. — Dame v dvoje: dr. Ravnikarjeva, Stergarjeva proti Folberjevi, Hitzlovi 6:1, 6:1. Hazena Včeraj se je otvorila prvenstvena sezona ha- zene • LJUBLJANA. Ilirija : Primorje 6:0. PTUJ. Maribor : Ptuj 20:4 (8.0). Prvenstvena tekma je v Ptuju vzbudila veliko zanimanje. Maribor je nastopil sicer z oslabljeno postavo, vendar je absolutno dominiral. Mlade Ptujčanke so močno napredovale od jeseni. Peterka iz Murske Sobote je dobro sodil. inozemske športne vest: Dunaj. Prvenstvene tekme: B. A. C. : Sport-klub 2:1 (1:0). Nicholson ; Slovan 2:1, Rapid : Ad-mira 3:0 (2:0). Dunajski derby F. A. C. : A. C. 4:1 12:0). NVacker : Austria 2:1 (1:1). Tenis tekme za Dawisov pokal med Češko in Avstrijo so končala s 3:2 za Cehe. Budimpešta: Hungaria : Fercncvaroš 2:2 (1:0), Peštanski derby Vasas : Kispest 2:1 (1:0), Ncm-zeti : Bosckay 2:1 (0:0), Kispest : Viena (Dunaj) 4:J (1:1), prijateljska tekma. Prrga: Bohemian . Viktorija Žižkov 4:2 (2:0)! Kludno . Libcn 3:0 (1:0). D. F. C. : C. A. F. K. 0:1 (3:0). BERLIN. Berlin: Severna Nemčija 4:1 (2.0). Finale za zvezni pokal. 30.000 gledalccv. Nemčija TURiN. Italija 2:1 (1:0). LONDON. Bolton Wanderers : Portsmouth 2:0 (0.0). Finale za angleški pokal, odločitev pade v zadnjih 15 minutah. Tekmi je prisostvovalo 100X00 gledalccv. Zahtevalo se je pa okoli 800.000 vstopnic. Zveza ie morala vrniti 30.000 funtov, ker ni imela vstopnic. Prvenstvo lige si je pa osvojil Sheffied Vednesday. L^ubSja^skn kronika Dogodkov je bila včerajšnja nedelja dokaj bogata, ali najbolj važni včerajšnji dogodki zahtevajo ze posebne rubrike in ne spadajo pod t« naslov. Taki dogodki so zmerjanje in kričanje na zelenem travniku pred šišenskim kolodvorom. Včeraj je bil postavljen v tem oziru slovenski rekord, ki bo še dolgo držal. Dalje zmage. Primorja nad Ilirijo, kar so kibici proslavili z velikansko krokarijo v ištamlokalitK". Potem pa še »lov na lisico«. Sredi teh dogodkov se je kar izguHl sprejem odličnih članov praškega »Narodnega divadla«, najboljšega češkega in enega med najboljšimi evropskimi gledališči. Avtobusi so bili zopet oblegani, tudi planinska sezona in drugo izletništvo se je včeraj pokazalo v polnem razmahu. Promenada živahna, kol vsako nedeljo, kadar je lepo vreme. Včeraj je bil /,opet eden onih redkih dni v Ljubljani, ko ni nihče aretiran. Prijavljeni sta dve manjši tatvini, pet gostilničarjev je ovadenih, ker so v soboto točili preko polnoči, dalje je ovadenih 13 trgovcev radi neupoštevanj še veljavnega obratnega pravilnika ter pet voznikov in šoferjev, ki na cesti niso vedeli, kje je leva in desna. Neki voznik je prijavljen radi mučenja živali. Občina Vrhnika je poslala marsalatu dvora sledečo brzojavko: Njegovemu Veličanstvu kraiju Aleksandru I. Belgrad. Občina Vrhnika izraža svojo zahvalo in radost, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo proslave tO letnice ustanovitve ljubljanskega vseučilišča in dovoliti, da se sme nazi-vati z visokim imenom Vašega Veličanstva. Vaše Veličanstvo blagovoli sprejeti zagotovilo naše resnične vdanosti in globoke hvaležnosti. Dr. Marolt, župan. Policija in špijonstvo vladata v Rusiji Preti krotkim je izdal Krich kotli-Weser knjigo: Današnja Rusija. Pisatelj se trudi, adle samo v Moskvi in Petrogradu krvave žrtve, tedaj s«' bo prepozno kesal, da je nekoč /inil prevtV besedo. So mesta, kjer je bilo ob tej priliki upravnim potom ustreljenih od -0 do 30 ljudi. Tudi način, kako policija občuje z ljudmi. je prav tako brutalen ko nekoč. |oeo so /.n politične aretirance kraji strahote. V nekaterih krajih so pripravljene čisto primitivno v kleteh, neposredno ob cesti. Okna na cesto pa so /uslonjenn z deskami, da ni zveze / zunanjim svetom. Straže, ki stražijo ol> cesti, nn-hrulijo takoj vsakogur. ki upre oči v la okna. Vcč.krut sem videl aretirance, ki so jih peljali, vklenjene v težke verige in okove. Ko sem bil nekoč v Vladivostoku zatopljen ob solllčnein vzhodu v rdeče ledenike Kavka/a, je pridir-jala mimo mene odprtu kočija. Na tleh pa je ležala glasno klicaje ženska in njeno stegno | je viselo čez kočijo. Nad njo naslonjen |Mt je ; sedel na zadnjem srdežu |>olicist in se /ailo-j voljno režal. .luslic.i se uporablja uradno iu izree.uo kot | važno sredstvo diktature proleturiutu. Njo prežeti z marksistično in boljševiško logiko — ki j'- ravno tako ne morem razumeti ko kapitalistične ali demokratične logike — je cilj. Sodnik ni ve/an na zakone. Načelo: nobene, kazni brez zakona, no volja. Tudi dejanja, ki niso prepovedana, morejo povzročiti obsodbo. <■<• niso po volji razredno zavednemu sodniku. semena so najboljša, dobijo sc v vsaki boljši trgovini s špecerijskim iu mešanim blagom. Josip etap. MHbifaua stari (n| 2 na vogalu Trgovina z. mimufakturnim blrgom, velika izbira oblek lasti ega iz :elka iz angleških, češ« i h iu domač h tovaru sukna iu hlacevine. Velika zaloga klobukov, čepic in lažnega perila. — Moje geslo je: Mro »la^o! Nizke cene! Priporoma tudi svojo gostilno „Pod Iraučo* KTOIL® Ure zlate, srebrne, ni-kelsste. žepne in zspe- stne, točuo preizkušene z dvoletno garancijo, po znižanih cenah pri Anton Kajfež urar Ljubljana Miklošičeva c. 14 Boferc kupi rral sko birmo stopi z menoj v radio paviljon na Miklošičevi cesti 5, kjer dobiva najlepši aparati Med tednom Suša je huda reč, ne samo suša na polju, ampak tudi v žepu. Tudi mojega žepa že precej dolgo ni osvežila blagodejna denarna mokrota in tako sem začel premišljevati v dolgih nočeh prav resno, kako bi prišel do denarja. Na misel mi je prihajalo vse mogoče, od drznega vloma do rafinirane goljufije, od solidne tatvine do roparskega umora. Tako se je valjal nekaj časa po mojih možganih cel kazenski zakonik, nazadnje so pa le zmagali dostaviti pri vsakem paragrafu: Se kaznuje... Ti dostavki so me s svojo strahoto za hip celo prebudili iz tatinskih in roparskih sanj, da sem moral začeti drugod. Spomnil sem se na malo loterijo in na tiste lepe čase, ko smo otročaji nosili v staro-slavno »Zlato luknjo« listke z dvemi ali tremi številkami in pa 6 krajcarjev na račun naših gospodinj. Da, koncesija za malo loterijo, to bi že bilo nekaj. Stara Avstrija je imela od tega po 100 milijonov goldinarjev na leto. Kakšen žep bi si moral dati človek napraviti, da bi to maso denarja vanj stlačili Pa nisem še lepih loterijskih sanj dosanjal do konca,, in že sem se spomnil na spoštljivega g. Weissa na Dunaju, kamor smo včasih nosili svoje ure študirat, če smo jih imeli. Tudi taka koncesija bi bila nekaj. In že sem gledal v duhu samega sebe, kako luščim iz zastavljenih prstanov briljante iu jih zamenjavam z brušenim steklom, ali pa, kako žčipljem od dolgih zlatih verižic krajše končke in jih spravljam v posebno škatljico — pa me zopet za hip prehude iz teh lepih sanj nesrečni dostavki h kazenskim paragrafom: Se kaznuje z... Sicer bi pa gospodje, ki imajo besedo, skoraj gotovo zapisali na prošnjo za koncesijo za malo loterijo ali pa za zastavljalnico usodne besede: Zabacuje se — torej bo naj-pameineje, če si poiščem kakšne solde po stari preizkušeni metodi, da ga vrnem »jutri«. Ker so pa časi slabi, se tudi ta metoda vkljub vsi moji zgovorni lažnjivosti ni obnesla in zato mi ni zvečer kazalo drugega, kakor da grem poslušat na galerijo mestne dvorane, kako znajo gospodje meslni očetje preskrbeti denar za občino. Tu sem zvedel za jako koristne in zanimive reči. Med drugim je bilo rečeno, da so hišni posestniki vsled vojske in njenih posledic silno obogateli. Ko sem slišal besedo »obogateti«, sem se nagnil kolikor mogoče čez ograjo, da mi nobena beseda ne bi ušla. Nočem reci, da sem vse prav razumel, ampak zdelo sc mi je, da je bilo rečeno, da so tisti, ki so imeli hiše že pred vojsko, danes silno bogati ljudje, ker so hiše, ki so veljale pred vojsko kakšnih 10 tisoč starih kron, danes vredne najmanj po 100 tisoč dinarjev, torej celij 90 lisoč več! >Ta mož ima pa prav, sem si dejal, »tako se dela denar«. Ni treba drugega, kakor da rečeš namesto 10 dinarjev »1000 para« — pa si bogat, ker imaš 990 več kot prej. Naj povem mimogrede, da sem še tisti večer res imel srečo priti do kovača . S kovačem v žepu sem si vzel trud, kakor se. pravi po novem, da sem stopil v bližnjo gostilno in se pobahal, da imam cel lavžent pri sebi. Ko se je pa novi tavžent spremenil samo v dve četrtlnki cvička, sem obupal nad vsemi narodnogospodarskimi teorijami. Pa da ostanem še naprej pri gospodih občinskih očetih in njihovih govorih. ?'akdo je pripovedoval nekaj o nekih kupčijah s papirji. Rekel je, da je imela občina nekaj papirja ali popirjev, na kar so ponujale neke banke 85 za 100. To pa da je bilo za nič, ker je bilo menda prepoceni, pa so ponujali ali že prodali tisti papir ali popirje drugam po 7,"> za sto. Nekateri gospodje so strašno godrnjali zaradi tega, pa ne vem zakaj. Jaz bi dejal, da je vendar boljše, če mi kdo da cel stotak za mojih 75 dinarjev, kakor pa če jdi zahteva kar 85. Tu je razlika pri enem samem papirju kar za celega kovača in to jc pol litra. Zakaj bi ga spil kdo drugi, ne pa jaz? Ali ni to smola, da nima človek vsaj enega malega zaboja polnega takega papirja? Nazadnje je bilo pa rečeno, dn je vseeno, alt je 75 ali 85 ali pa 100, češ, da je to sama politika in strankarija in sitnoba in nič drugega. Dovolj je že to, če minister reče 90 iu potem je 75. Nad ministrom ga pa ni in zato zapik. Tako jc bilo rečeno; ja/. pa povem po pravici, da tega nisem razumel, .laz ne moreni nič zalo, če sem neumen; to je narava. Dva dni kasneje sem pa imel opraviti v Prešernovi ulici, kamor sem nesel popravit svoj dežnik. Tam sem videl pred neko veliko palačo vse polno ljudi in na vprašanje, kaj delajo tu, so mi rekli, da nosijo denar »tu noter«. In res so imeli nekateri denarja čudo! Stopim nekoliko na sredo ulice in pogledam na tisto palačo in vidim napis: Mestna hranilnica. Takrat se mi je pa koj zasvetilo, kako bi prišel človek do denarja: Tukaj-le biti ravnatelj, hm-m-m, to bi bilo nekaj I Takoj sem stopil domov in napisal prošnjo za to mesto z obljubo, da plačam takoj 100 dinarjev za 7ft t vsakemu, kdor mojo prošnjo podpre. Do da-! nc-s pa 5e ni odgovora in zato sc bojim, da i bom ostal vse življenje suh. 19 Leto strahote 1793 Spisal Victor Hujjo. DRUGI DEL. V Parizu. Takrat so v Parizu živeli na ulici; celo jedli so na mizah, ki so bile postavljene pred vratmi. Ženske so sedele na cerkvenih stopnjicah, pulile vato za ranjence in zraven pele marseljezo. V Luksembur-škem parku so se vadili vojaki, na vseh trgih so bile postavljene puškarske delavnice in puške so se iz-gotavljale pred očmi mimoidočih, ki so veselo ploskali. Nobena druga beseda se ni čula v tem trušču ko: Potrpljenje; imamo revolucijo.« Na vsakem obrazu je junašk smehljaj. Ljudje so hodili v gledališče kakor v Atenah med peleponeško vojsko; na vogalih so viseli lepaki: »Obleganje Thionvilla« — »Mati, rešena sredi iz plamena'- — »Papežinja Ivana< — »Filozofi kot vojaki« — »Ljubezen na deželi«. — Nemci so bili pred vratmi; ljudje so šušljali, da je kralj pruski aboniral v Operi ložo. Položaj je bil strašen, toda nihče ni bil zastrašen. Radi postave zoper politično sumljive osebe se je bliščala giljotina nad vsako glavo, toda ljudje so bili mirni. Nek ovadeni državni pravdnik, po imenu Seran, je čakal na aretacijo v nočnem plašču in copatah, igrajoč na flavto. Nihče ni imel časa, vsakemu se je mudilo. Nobenega klobuka ni bilo brez kokarde; »rdeča kapa nam dobro stoji«, so dejale ženske. Pri starinarjih so ležale na kupe krone, škofovske mitre, z lilijami okrašena pozlačena žezla in mašni plašči; po bezni-cah se je pilo iz cerkvenih kelihov. Povsod so bili razstavljeni poprsni kipi Franklina, Rousseau-a, Bru-tusa in Marata. Od velikih prodajaln jih je bilo odprtih le prav malo; ženske so vlekle po ulicah ročne vozičke z najrazličnejšo šaro, katero so prodajale; tu in tam si videl kakšno bivšo nuno s plavo vlasuljo na glavi ponujati blago. Tista ženska, ki pred ono-le prodajalno krpa nogavice, je grofica, ki stanuje zdaj pod streho, odkoder vidi svojo palačo na nasprotni strani. Raznašalci časopisov naznanjajo kriče najnovejša poročila; povsod je polno pouličnih pevcev. Množica je zasmehovala rojalističnega pesnika Pi-tou-a, ki je bil sicer korajžen dečko. Dvaindvajset-krat so ga bili zaprli in ko je stal naposled pred krvavim tribunalom, ker se je bil nekoč ob besedi »republikanska čednost« udaril po zadnjici, je dejal, ko so mu predočevali, da bo moral položiti glavo pod sekiro: »Saj ni kriva moja glava, ampak zadnja stran!« Sodniki so prasnili v smeh in to mu je rešilo življenje. Povsod so plesali karmanjolo, niso se pa pri tem več imenovali »gospod« in »gospa«, ampak državljan« in »državljanka«. Po razrušenih samostanih so plesali na grobnicah in si prižgali za to sveče na oltarjih. Nosili so telovnike »kraljevo-modre« barve, zraven pa zaponke, predstavljajoče republikanske znake. Ulica Richelieu sc je zdaj imenovala »Ulica postave«, predmestje Sv. Antona »predmestje slave«, na trgu Bastilje je stal kip Narave. Mimo so korakali vojni akademiki, ki so se po naredbi konventa imenovali »Marsovi gojenci«, v ljudskem jeziku pa Robespierrovi paži«. Pred vratmi ženitbenih uradov so se zbirali »muskadini«, to je rojalistični gizdalini, in se rogali z različnimi opazkami civilno poročenim parorn. Kipom svetnikov in kraljev v stolnici Invalidov so djali na glavo frigiške republikanske kape. Na vogalnih kamnih so se paglavci igrali karte; »kralji« so se imenovali »geniji«, kraljice »svoboščine«, asi »postave«. Vse to se je, zlasti v onih, ki so bili poraženi, mešalo z nekim vzvišenim studom nad življenjem; nek državljan je pisal Fouquier-Tinvillu, višjemu državnemu pravd-niku: »Bodite tako ljubeznivi in me osvobodite življenja; prilagam natančen naslov.« Brivski pomočniki so damam ondulirali vlasulje kar na cesti, mojster pa je bral naglas uradni list, »Moniteur-a«, okrog pa je stala gruča političnih modrijanov. Mnogi brivci so bili obenem delikatesni trgovci in na obeh straneh frizirane lutke so visele v oknu klobase. Manjkalo je mesa, premoga in mila; po ulicah so gnali mlečne krave, funt janjetine je stal petnajst frankov. Po naredbi magistrata je dobil vsak državljan funt mesa na vsakih deset dni. Pred prodajalnami so stali ljudje v dolgih repih. Ženske so se v tej bedi izkazale kot najbolj pogumne in potrpežljive. Cele noči so čakale pred pekarnami, da so prišle na vrsto. Revolucija se je borila proti neskončnemu gorju z dve^ta nevarnima sredstvoma: asignatami in maksimiranjem cen. Na ta način se je Francija rešila. Sovražnik, tako v Koblencu kakor v Londonu je špekuliral z asignatami. Kurbe so se vlačile po cestah, ponujale kolonjsko vodo, podveze, ponarejene lase in zraven trgovale z asignatami. Pridruževali so se jim iste baže moški verižniki. Ljudstvo je preganjalo ene in druge, ki so jih kralju zvesti elementi imenovali »aktivne državljane«. Sicer pa je bilo jako malo tatov — najhujša beda je bila združena z nepodkupljivo poštenostjo. Ko so preiskovali palačo Beau-marchaisa, je neka ženska odtrgala na vrtu rožo; ljudstvo jo je pošteno oklofutalo. Klafter drv je veljal štiristo frankov; ljudje so žagali na cesti svoje postelje za kurivo in za škaf vode, ki je po zimi zmrznila, je bilo treba odšteti frank. Zlatnik je veljal tri tisoč devet sto petdeset frankov. Za eno vožnjo v kočiji so računali šest sto frankov. Branjevka je iz-kupila na dan dvajset tisoč frankov. Berač je klical: »Usmilite se me, državljan, manjka mi samo še dve sto in trideset frankov za en par čevljev.« Prostovoljci so se valili v mesto od vseh strani; vrhtega je vsaka ulica dala po en bataljon. Po ulicah so se vili prapori posameznih oddelkov. Na zastavi kapucinske četrti je bil napis: »Nihče več nas ne bo imel za norca!«, na nekem drugem: »Nobenega plemstva več razun plemstva srca!« Po vseh zidovih so bili nalepljeni lepaki, veliki, mali, beli, rumeni, ze^ni, rdeči, tiskani in z roko pisani: »Živela republika!« Mali otroci so vzklikali: »Ca ira!« Ti mali otroci so bili neizmerna bodočnost. =111=111 JOTJCO-C« 00 rs H« f* Nji „ _ Si N _ —Sff p oo> » . r-Ojosr C/51 Z<£ ^ S. toCOS* t s "»ZB a s - !T- ča^ C3l Pij PO ooCg P Og (-.O« N ta • •* ' "I' ' — < o n> ro ..i. S cSS^? < " ' <0 "M * I » " af H' sr •o o nsZN ^ N £?> < K < a H« p « S S . W rt S G IIIEIIIE SLOVENSKA ORLISKA ZVEZA priredi v torek 3*1. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v beli dvorani hotela Union proslavo 500 letnice svoje zaščitnice sv. device Orleansko. Spored te proslave bo nastopni: 1. Grieg: Otmica — Akademski Trio. 2 .--: Pesem devici Orleanski (iz -vVigredi ). 3. Grieg: Ženitovanje — Akademski Trio. t. Dr. P. Roman Tominec: Govor in skiop-tično predavanje o sv. Ivani D' Are. 5. Grieg: Solvejgina pesent — Akademski Trio. Vstopnice k tej proslavi po 5, 3 in 2 Din se dobe v pondeljek in torek v pisarni Slovenske Or-liike Zveze v Ljudskem domu I. nadstropje in pri večerni blagajni. Ljubljansko občinstvo, zlasti našo žensko organizacije, predvsem VVigrednice« in -.Orlice' naj se polnoštevilno poklonijo sveti junakinji! Izlet na Plitvička jezera priredi III. Oblast Ferijalnega Saveza v Ljubljani o Rlnkoštih za svoje članstvo in tudi ostalo dijaštvo. Izlet traja od 18. do 21. maja. Stroški so za člane 130 Din, nečlane 150 Din. Kdor si hoče za mal denar ogledati edinstvene prirodne krasote, naj ne zamudi ugodne pri- like. Iz Ljubljane odpotujemo 18 maja, v Rudo-polje — izhodišče za Plitvice — pridemo 19. maja zjutraj. Od tu gj-emo po bližnjici peš do jezer. O poldne smo že na Plitvicah, kjer bo vsakemu udeležencu odkazano stanovanje. Za hrano bo preskrbljeno po znižanih cenah. V nedeljo popoldne in cel pondeljek si bomo ogledovali jezera — 16. jih je skupaj — ki leže v terasah drugo nad drugim, med njimi pa teče voda v neštevilnih veličanstvenih slapovih. Za zabavo bo preskrbljeno veslanje, plavanje itd. Informacije dajejo in prijave sprejemajo do 10. maja vse podružnice F. S. v Sloveniji ir. III. O. F. S. v Ljubljani. Pri kolodvorski pošti Ljubljana 2 se ukine radi preureditve prostorov v torek dne 30. aprila 1929 za 7 do 10 dni javna telefonska govorilnica in sprejem paketov. Sprejem priporočenih pošiljk, poštnih nakaznic, čekovnih položnic in brzojavk se bo vršil v poslopju carinjalne pošte, kjer se carinijo poštni paketi za izvoz. Dohod z Mararykove ceste nasproti Mikločičeve ceste. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA V LJUBTJANI se je preselila iz Miklošičeve c. št. 3 v Metelkovo ulico št. 1. Širite maš ? Oearin enje, reekgpedicije, reklamacije in pri/.ive v carinsko strokovnih zndevnh itd. osKrbuje po najnižjih cenah točno Jmt Piščanec, carinski posrednih Ljtihlinna. M