771318 607007 primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Februar 2006 Leto 12 Številka 144 CENA 200 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ -v y^«Grand« x Casino Lipica Lipica 5. Sežana - Slovenija Tel.: +05 7310 600 Cavitvo porforo^ d.d IZHAJA 15. V MESECU PONOVNO 0 OBALNI HITRI CESTI Stran 5 ZLOČINI NE ZASTARAJO Ne bojte se, nič se vam ne bo zgodilo, je Bošnjakom govoril general Ratko Mladič, potem pa jih je hladnokrvno poslal v smrt. Mesto največjega zločina Srebrenico in spominski center Potočari je obiskala novinarka Breda Krajnc. Stran 2 PROJEKT PIRAN - MOJE MESTO: KAJ PRAVIJO PIRANČANI? PALAČE BO PRAVA PROTOKOLARNA REZIDENCA Stran 7 Stran 6 in 7 Splačalo se ga bo kupiti Tečaj evra naj bi se ob prevzemu zvišal za 15 do 20%? MT in jasno je ^ \L° resnično! axV Kar je čisto Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 I »bce ecb ezb ektekp>0=> pREŠERNOVANJE IN PRIZNANJ it i « t f 1 l v\ fctf Ir v & V L t-f IfL Prešernovanjem na Tartinijevem tgu, kjer je mlade pozdravil klasik slovenskega stripa ikt Muster, slikarsko delavnico, slavnostno akademijo v portoroškem Avditoriju, u turno prireditvijo v sv. Petru (nastopili sta glasbeni skupini Špičikuc in Strawberry ZKn 1Praznovanjem v Izoli in gledališkimi nastopi v Kopru ter podelitvijo priznanj 8 feb^ ^oper (17. februarja) se bo končal letošnji kulturni praznik. V Avditoriju so yiadjrUar'ja nastopili Komorni orkester Glasbene šole in umetniške gimnazije Koper zbor 01^ u°Vev Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper in Mladinski pevski Slavnost 6ne ao'e K°per. Dirigent: Ambrož Čopi. je trebg na.8°v°mica je bila dr. Anica Mikuš Kos. Multikulturnost je različnost, ki jo 0bčinskS^0St0Vat‘’ie Poudarila- Županja Vojka Štular je nato podelila plakete s priznanji Jakin ' na8rajencem. Dobitnika Male plakete s priznanjem Občine Piran sta Urša Lavri v’n ?ustJa- Dobitnici Plakete Občine Piran s priznanjem sta Mojka Mehora Preief ’V,anja Kramar. Plaketo s priznanjem, ki jo je ob lanskem občinskem prazniku 0 društvu Anbotje na proslavi prevzela predsednica Natalija Planinc. Odkritje plošče na mestnem obzidju Pirana o okviru meseca kulture in ob 15-letnici članstva Občine Piran v mednarodni - bTZaC1J' Walled Towns Friendship Circle - Prijateljski krog obzidnih mest Evrope nat° h V so^0^0’ ^ 2- 2006, ob 18. uri najprej prižgali bakle na Tartinijevem trgu, 0 bo sledil pohod z baklami do obzidja, na katerem bodo slovesno odkrili ploščo lransko deklaracijo. Slovenija je sedaj, ko je — zadostila vsem kriterijem zagotavljanja zdravega in stabilnega gospodarstva oziroma maastrichtskim merilom stabilnih cen, zdravih javnih financ, dolgoročne vzdržnosti javnih financ, inflacijskim merilom in stabilnega deviznega tečaja, lik pred uvajanjem dvojne informativne evidence cen (tolarji in evri), obvezno s 1. marcem 2006 in sicer do prevzema evropske valute predvidoma 1.1.2007. To kar najbolj zanima ljudi je vprašanje ali bodo ob prevzemu evra poskočile tudi cene? Vse je zavito še v skrivnost, dejstvo pa je, da po dogovoru z evropsko banko v Frankfurtu (v času dveletnega »bivanja« v ERM II) devizni tečaj lahko niha + / - 15 % okoli osrednjega tečaja, česar pa Banka Slovenije ni izkoristila, ker je bil tudi »tajni« dogovor o rasti evra v skladu s pričakovano, največ 2,6 odstotno inflacijo. Slovenija bo tako prva med desetimi novinkam sprejela evro. Javni pritisk na trgovce, če ki bodo po uvedbi evra preveč navijali cene, bo morda kaj zalegel, ne pa veliko. Bistvo je v ekonomskih zakonitostih. Če bo ponudba presegala povpraševanje, kar se že dogaja v terciarnem sektorju, predvsem v supermarketih, ki so prišli v Slovenijo že od vsepovsod, cene trgovskili artiklov ne bodo poskočile. Bil sc bo neizprosen konkurenčni boj, male prodajalne bodo propadale. Ob uvedbi evra naj bi cene v povprečju poskočile (le) za okoli 15-20 odstotkov in ne 50 ali celo 100 %, kot se tu in tam že sliši. Anton Spinelli ne predlaga umestitve igralnice v prenovljeni Palače hotel Dolgoletni direktor portoroške Igralnice Anton Nino Spinelli je prepričan, da želijo lastniki Palače hotel sredi Portoroža spremeniti v protokolarni objekt evropskega formata, v katerega pa po njegovem mnenju ne sodi hazarderstvo. V prenovljenem hotelu naj bi namreč leta 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, tam že zasedali organi te skupnosti. Sicer pa tudi vse kaže, da Bavčarjeva skupina portoroških igralničarjev niti ni povabila na bolj konkreten pogovor, ali - in pod kakšnimi pogoji - bi kazalo umestiti igralnico v prenovljeni Palače hotel. Je v ozadju skrivnost HIT? To bi že bil eden izmed znakov, da bo portoroška igralnica vsaj nekaj časa še ostala na griču sv. Lovrenca. /žOk JtOLA Dobrodošli Znane domnevne kršitve KS Portorož? Nadzorni °dbor Občine Piran je v začetku Portor^ P°slal Krajevni skupnosti domn °Z medna kar zajeten seznam pravil6^11,nJenih kršitev zakonodaje in nadzora teVaKT’tki Jlh ,je, zaS’edil v„čaSa oder. d te K+S ter ji dal tudi možnost niso V°ra' ^*eriiji z vsebino ugotovitev še faz; SeznanJeni- Znano je le to, da v tej delov r?z*skave domnevno spornega na(jz anJa K.S Portorož ne gre za odločbo Uenf0rn.e8a organa, pač pa le za naštete dolo-°VltVe’ na katere lahko KS v 0r cenem roku tudi odgovori. Nadzorni Qj._ “ »v-ivu LUU1 UUgUVUIl. INaUZUIIll in zau 86 *3° P° Prejemu odgovora KS sestal s v fvp verjetno v kratkem tudi zaključil pj °ncn’m Poročilom Občinskemu svetu Zapn ter Predlagal morebitne sankcije. ^ Jtatovil naj bi tudi, da krajani portoroške !LS o zadevi en°stransko. ne bodo obveščeni V Casinoju so podelili prve certifikate V dražbi Casino Portorož d.d. so 9. februarja 2006 podelili prvih 33 nacionalnih certifikatov za osnovni poklic v igralništvu - krupje oziroma krupjejka. Slovesnost je bila portoroškem Hotelu Slovenija. Čast podeljevalca prvega certifikata je pripadla bivšemu direktorju portoroške Igralnice Antonu Spinelliju. Stran 12. Boris Popovič bo moral na sodišče Državno tožilstvo je po štirih letih preiskav spisalo in na okrožno sodišče v Kopra poslalo obtožnico zoper Borisa Popoviča zaradi domnevno staljenih grehov utaje davkov, menda v skupni vrednosti samo 11 milijonov tolarjev? S tem sodni procesi zoper Popoviča (NK klub, Rumena noč. kanalizacija) naj ne bi bili končani. Do utaje davkov naj bi prišlo v času, ko je bil lastnik in direktor podjetja P.B.C. in Food party. Če bo Popovič, ki so mu že pred časom blokirali plačo, pravnomočno obsojen ga lahko čaka tudi zaporna kazen do dveh let (ponareditev ali uničenje poslovnih listin, 240. člen KZ RS). Župan se brani in pravi, da bo dokazal svojo nedolžnost. Hkrati dodaja, da se ne čudi, saj je pač volilno leto. Popovičev odvetnik je Franci Matoz. Tel.: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir E-mail: fotoquicklab@siol.net ZLOČINI NE ZASTARAJO Ne bojte se, nič se vam ne bo zgodilo, je Bošnjakom govoril general Ratko Mladič, potem pa jih je hladnokrvno poslal v smrt. Slabih deset let po Titovi smrti, kije edini znal skupaj držati večnacionalno Jugoslavijo, je v naši bivši skupni domovini začelo pokati po vseh šivih. Velik opomin na morije v bivši Jugoslaviji je tudi Srebrenica v okolici katere je pod streli iz pušk paravojaške srbske vojske našlo smrt okoli 8000 mož in dečkov. Mesto največjega zločina in spominski center Potočari je obiskala novinarka Breda Krajnc. Vsi so naenkrat pozabili Titove besede »Čuvajte bratstvo in enotnost kot punčico v očesu«. Velesrbski nacionalizem, centralizem, ekonomska kriza, nemiri na Kosovu, kulturna različnost in stare zamere so bili poglavitni vzroki, da SFRJ ni mogla več vzdržati kot enotna socialistična država. Slovenija se je tej skupnosti odrekla med prvimi in doživela 10-dnevni napad JLA, a seje relativno poceni izvlekla iz nemirnega balkanskega kotla. Ogromen davek sta plačali BiH in Hrvaška. Evropa sedaj našo najbližjo sosedo Hrvaško sedaj spet potiska na skupnosti Srbije in Črne Gore. Obiskali smo Srebrenico, simbol barbarskega nasilja nad narodom Bosne in Hercegovine Največji krvni davek razpada nekdanje naše skupne domovine Jugoslavije so plačali predvsem civilisti, zlasti v Srebrenici, kjer so v okolici mesta srbske paravojaške sile na grozljiv način pobile okoli 8000 mož in dečkov ter se pri tem zgledovale po nacističnih metodah razvrščanja ljudi - za smrt. Vojaki so se nad civilisti dobesedno izživljali. Roke so jim vezali z žico, jim lomili lobanje, nek moški j e moral jesti jetra svojega vnuka. Bodo generala Mladiča, takratnega poveljnika bosanskih Srbov, res ujeli in poslali v Haag že pred koncem februarja 2006? Srebrenica je mesto v Bosni in Hercegovini, v delu Republike Srbske, ki je bila med vojno v 90. letih 20. stoletja bošnjaška enklava, dokler je niso julija 1995 zavzeli Srbi in izvedli strahovit srebreniški pokol. Julija 1995 so v okolici tega mesta pobili okoli 8000 muslimanskih dečkov in mož. Danes, po 10. letih od maščevanja nad Bošnjaki (domnevno zato, ker so pred tem tudi Balkan. S Kninsko vstajo tamkajšnjih Srbov (ne pozabimo, daje bilo samo v Kninu več kasarn z okoli 2000 vojaki ter okoli 100 visokih oficirjev srbske narodnosti), napadi na Sarajevo, Vukovar in enklavo Srebrenico in hrvaško »Nevihto« se je začela naj večja morija na Balkanu, ki pa je stara Evropa ni zmogla preprečiti. Vojne pohode paravojaških sil nad avtonomno pokrajino Kosovo, in BiH so zaustavili šele zračni napadi sil Nata na Srbijo. Predsednika Miloševiča so odpeljali v Haag, vendar se odlično brani. Rane zaradi medetičnih spopadov in hudih zločinov med nekdaj bratskimi narodi Jugoslavije še desetletja ne bodo zaceljene. Nekdanja država je razpadla na več manjših in vse kaže, da bo že v kratkem konec tudi Državne Sorodniki in prijatelji 1937 žrtev srebreniškega genocida končno vedo, kje so pokopani njihovi najdražji, tisoči drugih te »sreče« nimajo.Na fotografiji: Pokopani trije bratje. Če bi imeli plinske celice, tako kot nekdanji nacisti, bi jih kajpak tudi uporabili, saj ni bilo enostavno v relativno kratkem času pobiti na tisoče ljudi. Da bi prikrili zločine so trupla ponoči razvažali na različne kraje v BiH in zakopali z buldožerji. Takšne metode so uporabljali tudi nacisti. V posmeh mednarodni skupnosti so najbolj odgovorni za zločine postali junaki in so po 10 letih še vedno na prostosti. Medtem pa se lahko celo zgodi, da bodo zaradi finančnih težav ukinil Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. ^Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ^ j|r Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uVp mirnim Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Bošnjaki pobili več kot 1000 Srbov), vsi dobro vedo, da so to dejanje opravili bosanski Srbi, »vojaki« paravojske pod vodstvom poveljnika generala Ratka Mladiča in takratnega političnega voditelja Republike Srbske Radovana Karadžiča. Oba sta še danes na prostosti. Haaška glavna tožilka Carla Del Ponte je še pred nedavnim v Beogradu zagrozila srbski vladi, da bo Srbija, v kolikor ne bodo odkrili kje se skrivata general Ratko Mladič in Radovan Karadžič in jih do konca februarja poslali pred roko pravice v Haag, doživela zamrznitev vseh postopkov za morebitno približevanje EU. Poboj civilistov je bil najhujši zločin v Evropi po II. svetovni vojni Poboj seje v evropsko zgodovino zapisal kot naj hujši po 2. svetovni vojni. Srebrenica, kjer danes živi približno 4300 prebivalcev srbske narodnosti in približno 2000 bosanske narodnosti, je slovela kot pomembno industrijsko središče z močnimi razvojnimi oddelki. Bila je ena od treh industrijsko najbolj razvitih bosanskih občin, največji del prihodkov pa so ustvarili prav v avtomobilski industriji. Med vojno v bivši Jugoslaviji je bila od aprila leta 1993 v BiH varovano območje Združenih narodov (ZN), kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstiča (obsodili so ga na 46 let zapora) in Ratka Mladiča je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN (600 nizozemskih UNPROFOR-jevcev), začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 so srbske sile izvedle omenjeni najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni. 7. julijal995 so bosanski Srbi pod vodstvom Mladiča zavzeli Srebrenico. Nizozemski mirovniki so zahtevali zračne napade vendar jih ni bilo. Kaže, da so vse to le nemo opazovali. Muslimanski vojaki in civilisti so skušali zapustiti mesto in se prebiti do območij pod nadzorom Bošnjakov. Vseh naj bi bilo okrog 12.500. Ko so poskušali ubežati, so Srbi odprli ogenj s težkim orožjem. Na stotine ljudi je bilo napadenih in ubitih iz zasede, drugi pa so bili sistematično pobiti in zakopani. Od 12.500 mož, ki so poskušali zbežati, jih je le 5000 prispelo na varno. Zaradi narave dogodkov in protislovnega poročanja obeh strani je natančno število žrtev neznano. Tovornjaki z begunci niso prišli na cilj Nizozemske modre čelade so imele nalogo nadzirati in pomagati pri evakuaciji beguncev iz Srebrenice. Tako so begunci pod nadzorom srbskih sil, ki so zavzele mesto, na tovornjakih zapustili taborišče nizozemskih modrih čelad, ne eni strani moški, na drugi pa ženske in otroci. Med srbskimi silami so bile tudi paravojaške skupine. Poveljnik Ratko Mladič je bil oficir JLA. Vozila, na katerih so bili moški, niso prispela na cilj... Kaj seje z nesrečniki dogajalo je danes znano. Vprašanje pa je, kako je mogoče, da se človek skozi noč lahko prelevi v zver in najhujšega zločinca? Naš Tito res ni zastonj govoril čuvajte bratstvo in enotnost! Je za zločine tudi kriva vera? Še danes ni mogoče trditi, da je za spopade v bivši Jugoslaviji kriva tudi vera. Muslimani (arabsko predani bogu) ali tudi mohamedanci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama. Izraz mohamedanci je muslimanom pripisan s strani Zahoda in poskuša vzpostaviti nekakšno vzporednico krščanstvu, ki pa ne vzdrži kritike. Kristajni namreč častijo Kristusa in njegovo božjo naravo, religija in verniki pa se po njem imenujejo. Musliman pomeni »božji vazal«, oziroma tisti, ki se pokori oziroma preda - bogu. Med Muslimani in Pravoslavci ni bilo čutiti verske tolikšne nestrpnosti, da bi lahko bila vzrok za medetične spopade. Srbska Stranje zavračala odgovornost Srbska stran je zavračala kakršnokoli odgovornost za pokol in šele junija 2004 je uradno priznala odgovornost in načrtovanje pokola. Deset let po koncu vojne v Bosni in Hercegovini srebreniške ženske še vedno čakajo, da bodo tisti, ki so pobili njihove sinove in može, odgovarjali za svoja dejanja. Mnoge še vedno čakajo, da bodo lahko pokopale posmrtne ostanke svojcev. Spominski center Potočari Le nekaj sto metrov od mesta se nahaja spominski park Potočari. Nekaj več o tem žalostnem kraju nam je povedal Mensum Karansanovič. vzdrževalec v spominskem parku, ki so ga zgradili v letu dni.V Potočarih so 11.7.2002, ob 7. obletnici padca muslimanske enklave Srebrenica, postavili temeljni kamen za spominski park padlim žrtvam pokola. S postavitvijo spomenika iz belega marmoija so simbolično označili začetek gradnje spominskega parka srebreniške tragedije, ki priča o naj hujšem zločinu nad civilnim prebivalstvom na ozemlju Evrope po drugi svetovni vojni. Temeljni kamen, tri tone težak marmorni spomenik, na katerem piše samo »Srebrenica, julij 1995« je odkrilo pet žensk, med njimi je bil tudi ena, ki je v poboju izgubila 22 sorodnikov. Po ocenah organizatorjev se je slovesnosti, ki je potekala pod strogim policijskim nadzorom, udeležilo približno 6000 ljudi. Leta 2003 je spominski park obiskal tudi Bill Clinton, kije tragedijo v Srebrenici označil za »vrhunec genocidne norije, v katero so voditelji, željni oblasti, potisnili svoj narod«. Bill Clinton je v BiH zelo priljubljen, ker j e kot takratni predsednik ZDA odločilno pripomogel, da se je mednarodna skupnost končno zganila in z vojaškim posredovanjem končala vojno. ODKRITA SO BILA MNOŽIČNA GROBIŠČA Ob desetletnici poboja, 11. julija 2005, so v spominskem parku Potočari pokopali več kot 600 posmrtnih ostankov žrtev iz množičnih grobišč po vsej državi. Gre za moške in fante, ki so jih že uspeli identificirati, stare od 14 do 75 let, katerih posmrtne ostanke so izkopali iz 60 množičnih grobišč po državi. V omenjenem spominskem centru, ki se razprostira na 40.000 m2, so od odprtja leta 2003 do danes pokopali 1300 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice. S tem seje število žrtev iz Srebrenice, ki so jih identificirali in pokopali v Potočarih, povečalo na 1937, medtem ko morajo posmrtne ostanke kakih 4500 še identificirati. Vsako leto spominski center obišče okoli 100.000 ljudi z vsega sveta, največ v poletnih mesecih. Ob desetletnici srebreniškega genocida pa se je v spominskem parku žrtvam poklonilo več kot 50.000 ljudi. ilfr Drnovšek se je opravičil Žaljive karikature preroka Mohameda je objavil tudi Žurnal Glede na odziv muslimanskega sveta, tudi z nasiljem in grožnjami državam, v katerih so mediji objavili žaljive karikature preroka Mohameda z bombo in vzigaino vrvico na glavi, bi pričakovali, da se bodo od te nevarne igre ogradili vsaj tudi slovenski tiskani mediji. Verjetno v želji, da bi si pridobili čimveč bralcev pa so nekateri, kljub nevarnosti, karikature objavili ne da bi ocenili kje so meje še sprejemljivega, umal je v št. 5 pod naslovom »Ko karikature podžigajo«, ob sicer dobrem omentaiju in obsodbi takih dejanj, v resnici karikature objavil in se pohvalil z ekskluzivnostjo. Predsednik Drnovšek seje, verjetno ne samo zaradi objave v Zumalu, muslimanskemu svetu že opravičil, zadevo z objavami pa je povezal 7 °l s Problemom obiska sprtih strani iz Sudana. žalit USlimana’ k’ ne zna slovensko in vidi le fotografijo, so take karikature Objave karikatur preroka Mohameda so sramotna in neodgovorna dejanja, ki Kažejo na nespoštovanje veroizpovedi drugih. Islam je že preveč razdražen in vsako nepremišljeno podžiganje je nevarna igra za svetovni mir. Nova maša v Sečovljah V zgodovini kraja Sečovlje bodo imeli prvega novomašnika. To je Luka Tul, ki bo imel novo mašo v nedeljo, 9. julija 2006, v cerkvi sv. Marina v Sečovljah. Župnišče prosi za denarno Pomoč. vab^f 23 žuPn'j° velik dogodek in za božje ljudstvo še večji blagoslov«, sta v 1 u k sodelovanju in sofinanciranju nove maše zapisala vodja Qj^ja^zaciJskega odbora za pripravo nove maše Denis Fakin in župnik Dominik dan^ TU1>2 k dana je bil 19. novembra 2005 v Rimu posvečen v diakona; na prejeT61* aPosto*ov Petra in Pavla, 29. junija 2006, pa bo v Lugu pri Vipavi s. neizbrisen zakrament mašniškega posvečenja. Sečn^r1 /lovomašnika v župnijo bo v soboto, 8. julija 2006. Nova maša bo v Don a v V nedeljo, 9. julija 2006, v cerkvi sv. Martina, zaključek pa bo v No 6 6 v K’ julija 2006, v podružni cerkvi sv. Jerneja na Seči. oh Vl°ma®nik Luka Tul je bil rojen 17. 12. 1980 v Kopru. Osnovno šolo je us'h™' V Sečovljah v letih 1987 -1995. Malo maturo je opravil z odličnim penom. Septembra 1995 mu je bila dodeljena Zoisova štipendija za nadarjene . ®nce- Vpisal seje v srednjo šolo in sicer na Škofijsko gimnazijo v Ljubljani. . casu srednjega šolanja seje odločil za duhovniški poklic. Oktobra 1999 se Je vpisal v Bogoslovno semenišče v Ljubljani kot gojenec Koprske škofije in p6 vpisal v prvi letnik Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. 0 drugem letniku (leta 2001) gaje koprski škof gospod Metod Pirih poslal na dokončanje študija teologije v Rim na Papeško univerzo Gregoriana. Tam V °?ravil tri letnike teološkega študija in junija 2004 tudi diplomiral. Škofaatu v Kopru in v župniji Šmarje pri Kopru. Stroški° ra ‘*e’ Prav tako v Rimu, začel podiplomski magistrski študij, prosiio PnPrav in samega obreda se gibljejo okoli treh milijonov tolarjev, zato 0039j07^-?omod v denarju in sicer sredstva lahko nakažete na TRR 10100-Dobr h -i ^r’ ®anki Koper ali z neposrednim plačilom posameznih storitev. 0 08 a b° tudi materialna pomoč, so zapisali v vabilu. KP MOK odslej mesečnik? KP' MOK-03 |ntormatlVna publikacij, Mestne občine Koper • Pubblicazlone informatlva del Comune clttti dl Capodistria i Novo mestno šolo bodo zgradili \ do 31. julija Več na strani 10 i Le kdo bi si želel živeti v Jelinčičevi občini? Pos^ej113]!^110 ®*asd° Mestne občine Koper z značilnim naslovom KP MOK bo služb-’ °pnam Povedala verjetno kmalu njegova bodoča urednica, prej v Publika 3' v- ne z®b biti imenovana, izhajalo mesečno. Informativno druck pC1^’ n' nv drugega kot časopis Mestne občine Koper, tiska Styria bfeznla^3 ^ V nakladi 22.000 izvodov. Občanke in občani Kopra ga prejemajo Borisorn t>° * glasilu št. 3 so objavljene aktualne teme in pogovor z županom prodaji °Pov(čem, zlasti o neuresničeni »Jelinčičevi občini« Ankaran-Hrvatini, domu nePromičnin, gradnji nove šole, severne obvoznice, gasilskem novem ——Jrorocunu, komunalnih privezih in športu. 30 LET SLOVENSKEGA PROGRAMA TV KOPER-CAP0DISTRIA 10. februarja 1976 je nastala prva slovenska oddaja na TV Koper - Capodistria z naslovom »Odprta meja« in je predstavljala zametek kasnejšega razvoja slovenskega programa. Premiera je bila ob 19-tih, trajala je pol ure in ta pomemben dogodek so z vključitvijo v koprski studio zabeležili tudi v osrednjem dnevniku TV Slovenija. Vodja Regijskega RTV Centra Koper-Capodistria Dragomir Mikelič in odgovorna urednica Nataša Segulin. Sicer pa sežejo začetki Televizije Koper - Capodistria že v leto 1971 - 8. maja se je na 27-tem kanalu nanoškega oddajnika pričel 3-umi redni program v italijanskem jeziku, vključno s prvim televizijskim dnevnikom »Notiziario«. Osvežitev, ki jo je program prinesel v italijanski medijski prostor, zlasti pa oddajanje v barvah, sta vzpodbudila hitro širjenje signala koprske televizije na večji del ozemlja sosednje Italije in prispevala k njegovi marketinški privlačnosti. Od leta 1975 do leta 1985 je bila Televizija Koper - Capodistria tretja najbolj gledana televizijska postaja v Italiji. Tudi Odprta meja je kmalu dobila barvno podobo. Postopoma je začela širiti svojo prisotnost; na sporedu je bila dvakrat, nato trikrat, na koncu pa že petkrat tedensko. Pomembno vlogo je pri nastajanju imela tiskovna agencija »Alpe -Adria« s sedežem v Trstu, ki je dnevno poročala o manjšinskih, deželnih in vsedržavnih dogodkih v Italiji. Z ustanovitvijo slovenske redakcije TV Koper in okrepitvijo novinarske ekipe v letu 1979 so se še pogosteje pojavljale vsebine iz celotnega skupnega sta se združila uredništva Odprte meje in dopisništvo TV Ljubljana v Kopru. Izoblikovalo seje samostojno odgovorno uredništvo, kije delovalo za Koper in še za TV Slovenija. Kmalu se je pojavila potreba in zahteva, da slovenski program na ekranih koprske TV dobi več prostora. obmejnega informacijskega prostora zamejstva in Primorske. Nova prelomnica v razvoju slovenskega programa je bilo leto Regionalni TV program Koper-Capodistria je v današnjem medijskem prostoru pomemben protagonist. Po Statutu in Zakonu o RTV Slovenija ima natančno opredeljeno vlogo opravljanja svojih temeljnih funkcij priprave in oblikovanja regionalnega programa vseh zvrsti, dopisniškega dela za informativne in kulturne oddaje TV Slovenija in pripravo programa, ki povezuje slovensko manjšino v Italiji z matico. Slovenski Regionalni TV program Koper-Capodistria teče od ponedeljka do nedelje v shemskem pasu med 18.00 in 19.00 uro, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi v večernem pasu med 22.30 in 24.00 uro. Enourni programski pas je sicer skromen, pa vendar skušamo ustvarjati bogat in zanimiv program, ki zadovolji kar najširši krog gledalcev. Lastna frekvenca, ki zagotavlja ustrezen doseg regionalnih TV programov po vsej Primorski in seveda preko kabelskega sistema po vsej Sloveniji in v zamejski prostor v Italiji, nam omogoča lasten informativni program, lastne kontaktne, dokumentarne, magazinske, razvedrilne oddaje, skratka lastno programsko shemo, seveda glede na kadrovske, finančne in tehnične zmogljivosti. Tako zasnovani program, kije skoraj v celoti vključen v shemo nacionalne TV, seveda ne more sloneti zgolj na programsko-produkcij skih, kadrovskih in tehničnih zmogljivostih TV Kopra, ampak se mora nasloniti na številne dopisnike po vsej Primorski in v zamejstvu. V zadnjih letih seje povečalo sodelovanje in izmenjava programa s slovenskim uredništvom RAl-a v Trstu, saj Regionalni TV program Koper - Capodistria izpolnjuje eno temeljnih poslanstev - pripravo programov, ki povezujejo slovensko manjšino v Italiji z matico. Tako ostaja poglavitni programski cilj zamejskega programa medsebojno informiranje Slovencev na obeh straneh meje o dogajanjih, življenju in problemih v obeh sredinah. Opravljamo torej specifično vlogo pri soustvarjanju skupnega prostora na zahodni meji in tako prispevamo k sožitju narodov in narodnosti v tem prostoru. Posebno obogatitev obstoječega programa predstavlja projekt »Čezmejne TV -novost v tem multikulturnem prostoru. Gre za izmenjavo dnevno informativnih oddaj iz Kopra in Trsta, mesečne tematske, magazinske oddaje in oblikovanje in ustvarjanje različnih skupnih oddaj tako na kulturnem, gospodarskem, družbenem in športnem področju. Koprska televizija je vsekakor na področju manjšinskih programov v evropskem prostoru orala ledino, in danes vsekakor sodi med najrazvitejše manjšinske, regionalne in čezmejne televizijske postaje v Evropi. TZS objavila program dela za leto 2006 Turistična zveza Slovenije, katere dolgoletni predsednik je dr. Marjan Rožič, glavni tajnik pa Damijan Jaklin, je te dni svojemu članstvu v več kot 610 turističnih društvih, 30 občinskih in območnih turističnih zvezah in 15 kolektivnih članicah ter sredstvom javnega obveščanja, predstavila program dela za leto 2006. Usmeritve za svoje delo črpa iz številnih zakonov, povezanih s turizmom, strategije razvoja slovenskega turizma in statuta TZS ter seveda impulzov s terena. Program delaje objavila v zajetni lični knjižici formata A5, z znanim posvetilom na naslovnici: »Turizem smo ljudje«. Turistična zveza Slovenije je lani v Portorožu proslavila 100 let organiziranega delovanja. Delovala bo na državni ravni in v javnem interesu kot organizacija prostovoljno združenih turističnih društev, občinskih in področnih zvez ter drugih organizacij; za razvoj turizma in pri tem je vsekakor tudi uspešna. V programski knjižici je zapisanih kar 40 projektov, od katerih so najbolj znani Moja dežela - lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna glava, Turistični spominek Slovenije, Ozaveščanje prebivalstva za turizem in sožitje s turisti, Slovenske turistične ceste, Turistični nabiralnik, Razvoj turizma na podeželju. Veliko prispevkov o turizmu najdemo tudi v Lipovem listu, reviji TZS. Nazdravili življenjskemu v jubileju Vojka Čoka Uspešen gospodarstvenik, prejemnik zbornične nagrade za izjemne gospodarske dosežke Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper d.d., je izpolnil šestdeseti življenjski jubilej. Ob tej priložnosti so mu direktor Območje gospodarske zbornice Koper in drugi gospodarstveniki ter prijatelji 15. februarja nazdravili v prostorih zbornice v Kopru. Koper Slavnostna podelitev priznanj ZKD V petek, 17. februarja ob 20. uri bo Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper v Gledališču Koper priredila svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja ZKD MO Koper za leto 2005. Na svečanosti z ugledališčeno poezijo pesnika Toneta Pavčka... to ni pesem... to je ena sama ljubezen..., bodo nastopili učenci iz OŠ Antona Ukmarja Koper, člani dramske skupine KD Domovina Osp, igralec Gašper Tič, plesalka Tanja Skok, flavtistka Alenka Zupan, glasbenik Marino Kranj ac, ŽVS Korala Koper -zborovodja Anton Baloh. Režija: Edita Frančeškin. Izvedeli bomo kako smo zdravi? Občina Piran je naročila izdelavo dokumentov »Zdravstveno stanje prebivalcev Občine Piran« in »Operativni program ukrepov za krepitev zdravja v občini Piran«. Javna predstavitev z okroglo mizo bo v četrtek, 16. februarja 2006, ob 17. uri v Avditoriju Portorož. Dokumenta bodo predstavili prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., vodja Registra raka in epidemiologije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, Marina Sučič Vukovič, dr. med. spec. soc. med., vodja Oddelka za socialno medicino in Dragica Blatnik, dipl.m.s., vodja Zdravstvenega vzgojnega centra v Zdravstvenem domu Piran. Statusne spremembe Istrabenzovih podjetij v Portorožu Registrirana je nova družba ISTRABENZ TURIZEM d.d. Portorož Predsednik uprave je Tomislav Čeh Že nekaj časa napovedana pripojitev družbe Hoteli Palače d.d. k družbi Hoteli Morje d.d. se je uresničila 1. februarja 2006. Z istim dnem je bila tudi registrirana sprememba imena družbe Hoteli Morje d.d., ki se po novem glasi ISTRABENZ TURIZEM d.d., turizem in storitve, skrajšano: Istrabenz Turizem d.d.. Sedež družbe je v Portorožu, Obala 33. Predsednik uprave Istrabenz Turizem d.d. je znani turistični delavec Tomislav Čeh. Družba na tržišču nastopa pod blagovno znamko Life Class Hotels & Resorts Portorož/Portorose. Z vpisom pripojitve je družba Hoteli Palače d.d. prenehala obstajati kot samostojna družba, družba Istrabenz Turizem d.d. pa je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe. Osnovni kapital nove družbe Istrabenz turizem d.d. znaša nekaj več kot 4 milijarde SIT. Identifikacijska številka nove družbe za DDV: SI41568346. Preventivna akcija BODI preVIDEN Akcijo so predstavili dijaki Srednje pomorske in prometne šole Portorož 7. februarja zjutraj v amfiteatru Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu Na fotografiji (z leve) Bogdan Pajek predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran, Drago Žerjal podžupan občine Piran, mag. Bojan Žlender predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, , Dimitrij Marušič predstavnik Policijske postaje Piran Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Piran v sodelovanju s Policijsko postajo Piran, Srednjo pomorsko in prometno šolo Portorož in dijaki Gimnazije Antoni Šema Portorož, izvaja v času od 10. januarja 2006 akcije BODI preVIDEN. Namen akcije je opozoriti pešce na uporabo svetlih oblačil in odsevnih teles. Temeljno pravilo je, daje v prometu VIDNOST - VARNOST. Pešci lahko - in morajo - tudi sami poskrbeti, da bi bili v prometu bolj vidni in tako tudi bolj vami, je zapisal predsednik sveta Bogdan Pajek. V občini Piran je število nesreč, v katerih so udeleženi pešci, manjše kot leta 2004. Enako stanje je na državnem nivoju, na področju PU Koper pa je bilo udeleženih nekaj več pešcev. Občina Piran in področje PU Koper izstopata iz republiškega povprečja na slabše, glede huje telesno poškodovanih, saj so le te poškodbe narasle za trikrat v primerjavi z letom 2004. Zato je opozarjanje na PREvidnost vseh udeležencev, še posebej pešcev zelo pomembno, v letu 2005 na območju piranske občine na srečo ni bilo prometne nezgode s smrtnim izidom. Hudo telesno poškodovanih je bilo 21, lahko telesno poškodovanih 92. Veliki pustni ples Veliki IV. pustni ples bo v soboto, 25. februarja 2006, ob 20.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu. Tudi letos bo v organizaciji Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in v sodelovanju z Avditorijem Portorož, skupnostima Italijanov iz Izole in Kopra, dmštvom Anbot iz Pirana ter pod pokroviteljstvom Občine Piran veselo rajanje ob plesni glasbi Witz Orchestra in gosti. Najlepše maske bodo nagrajene. Kot so zapisali v programu prireditev za mesec februar bo ta dan organiziran tudi prevoz iz Sečovelj do Tartinijevega trga v Piranu. Iz Sečovelj ob 19.45. Povratek ob 1.30. Predprodaja vstopnic: Avditorij Portorož, Skupnost Italijanov iz Pirana, Izole in Kopra ter uro pred začetkom plesa v Gledališču Tartini v Piranu. V torek, 28. febmarja 2006, ob 17.00 uri bodo v Tartinijevi hiši v Piranu otroške delavnice »Cameval no sta anda’ via«, igre v maskah in glasba. Vodi Fulvia Zudič. Iz krajevnih skupnosti Zbor krajanov Sv. Peter O strategiji prostorskega razvoja, pokopališču, vaškem prazniku in gostilni Kako naj se v bodoče razvija in občinskim statutom in pravili KS ter prostorsko širi Krajevna skupnost Sv. splošnimi pooblastili, je v.d. predstojnika Peter, kdaj in kako razrešiti rebus Marjan Maslo obljubil, da bo sklical pokopališče in pa kdo naj bi v bodoče predstavnike vseh osmih krajevnih organiziral vaški praznik, da ta skupnosti, na katerem bi razčistili nekatere pojme delovanja lokalne znamenita prireditev ne bi zamrla so bila temeljna vprašanja na zboru krajanov KS Sv. Peter (24. januarja), ki pa so povečini ostala brez zadovoljivih odgovorov. samouprave v Krajevnih skupnostih. Sicer pa bo v Portorožu že kmalu sklicana problemska konferenca na temo delovanja lokalne samouprave, lokalne skupnosti in njenih delih in novostih glede pokrajin. kulturnega doma in 5. obletnici glasbene skupine Spičikuc, je Krajevna skupnost ob izdatni finančni pomoči Občine Piran ter pomoči posameznikov, uredila notranjost stavbe, žal pa jim tudi takrat ni uspelo rešiti vprašanja gostilne, ki bi vsekakor bila potrebna, saj se v Sv. Petru (tudi zaradi obiskov in ogledov Tonine hiše) vsaj poleti mudi precej turistov. O Sv. Petra kot privlačnem turističnem kraju tudi že govorijo leta in leta. Vas bi morda lahko vključili v evropske razvojne projekte Leader, vendar je zadeva očitno nekoliko zastala. Karmen Forte se je vprašala kdo naj upravlja ta lepo urejen kulturni dom, da bo bolj izkoriščen ter kdaj bo v sklopu tega doma končno že urejen gostinski objekt? »Kaže, da nam prihodki od morebitnih najemnin kar bežijo iz rok«. Vili Špeh in Marjan Guzič sta odgovorila, da se zadeve v zvezi z oddajo prostora za gostišče po številnih neuspešnih poizkusih premikajo na bolje ter da je že v pripravi najemna pogodba. Slišali smo, da naj bi graditev omogočil podjetnik Mišič in gostilno dal v najem. Je vaški praznik zašel v krizo? Živahna razprava na zboru krajanov KS Sv. Peter, 24. 1. 2006. FOTO: FK-Primorski utrip. Zbora krajanov so se udeležili tudi predstavniki občinske uprave; Marjan Maslo, v.d. predstojnika Urada za splošne zadeve Občine Piran, Kristina Ivančič, predstojnica Urada za pravne Lahko KS svoje premoženje tudi odtuji? zadeve in Mark Špacapan, v.d. predstojnika Urada za okolje in prostor, iz JP Okolje Piran pa Ive Bakič in Bruno Stanič. Marjan Guzič, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Sv. Peter je poročal o delu Sveta KS v letu 2005 in naštel tudi nekaj prednostnih nalog KS v letu 2006. Zapletena zgodba o pokopališču Gradnja kanalizacije v vasi poteka v glavnem po načrtu, že nekaj let zapored pa v tej Krajevni skupnosti ne morejo rešiti očitno precej zapletenega vprašanja kdo in kako naj upravlja in vzdržuje vaško pokopališče, ker zemljišče, na katerem ležijo grobovi, ni občinsko pač pa pripada cerkvi. Pokopališče zato ni urejeno. Ne morejo ga razglasiti niti za javno dobro, kot vse kaže pa niso v stanju skleniti niti poštene najemne pogodbe z župniščem oziroma pogodbe o upravljanju. To so menda že večkrat predlagali občinski upravi, predvsem zaradi tega, da bi lahko pobirali najemnino in z zbranim denaijem urejali pokopališče, vendar kot kaže brez uspeha. Sicer pa KS za takšne posle niti ni registrirana. »Naredili smo vse kar se je dalo, tavamo v temi«, je povedal Marjan Guzič. Bog ne daj, da bi pri vsej zmedi ostal nepokopan kakšen mrlič! Odgovor na odprta vprašanja v zvezi s pokopališčem, javno službo, pričakujejo od pravne službe Občine Piran in JP OKOLJE, ki je zadolženo tudi za pokopališke storitve. Glede opombe predsednika Marjana Guziča, da vlada kar velik razkorak med zakonodajo, Kar nekam zapletena zgodba se pojavlja tudi v zvezi z razpolaganjem, upravljanjem in možnostjo nakupa ali odtujitve premoženja KS Sv. Peter na Krogu, ki ni več v njihovi KS. Če smo dobro razumeli je KS Sv. Peter pravna oseba, ki samostojno razpolaga in upravlja tudi s premoženjem, na morebitno odtujitev katerega pa naj ne bi mogel vplivati Občinski svet? V KS imajo tudi nekaj pomembnih vodnih virov, dva na Krogu, kjer pa gre za zapleteno denacionalizcijsko vprašanje, zato bodo pripravili strateški operativni program njihove površinske (in globinske) zaščite. Kot je povedal predsednik Guzič je vodni vir Lokva na začetku vasi, že saniran. Na zboru so se spraševali tudi kako do sredstev za razvoj podeželja. Kar nekaj pripomb j e imela tudi Marjetka Česnik, bivša predsednica Sveta KS. Vprašala je, zakaj pozimi nihče ne čisti ceste ter zakaj gradbinci niso zavarovali enega od tamkajšnjih gradbišč. Kulturni dom premalo zaseden. Kdo naj organizira vaški praznik? Zakaj v Sv. Petru še vedno nimajo gostilne? Jo bo omogočil podjetnik Gašpar Mišič Pred lansko proslavo v Sv. Petru, posvečeno 50 - letnici izgradnje Malce presenečeni smo bili nad vprašanjem kdo naj letos v Sv. Petru organizira tradicionalni vaški praznik? Organizacijo lanskega je uspešno vodil Vili Špeh. Prihodki so znašali 3,59 milijona tolarjev in prav skoraj toliko tudi stroški (ostalo jim je le 9 tisoč tolarjev). Občina običajno prispeva za prireditev 300 - 500 tisoč tolarjev. Na zboru seje dalo čutiti, da so se organizatorji (vedno eni in isti) vsega že naveličali in res, bila bi velika škoda, če tega znamenitega praznika ne bi bilo več! Franc Prinčič: »Treba bi bilo določiti nekoga, ki bi vlekel rdečo nit«. Predlog, da naj organizacijo prevzame Svet Krajevne skupnosti se je zdel nekaterim presplošen. Menili so, da bi se morala bolj vključiti mladina, celotno organizacijo pa bi lahko ne nazadnje prevzelo kakšno tamkajšnje društvo. KS namreč ne more biti organizator, saj ni registrirana za trženje, kije ob tem neobhodno potrebno. Vas se bo še širila V Krajevni skupnosti Sv. Peter so glede na pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Piran že pripravili predlog širitve zazidalnega območja v njihovi KS, sicer pa ustrezne pobude že tudi pripravljajo v vseh ostalih sedmih KS. Vas Sv. Peter predstavlja strnjeno naselje skozi katero pelje ozka cesta. Marjan Guzič je dejal, da vaško jedro vsa povojna leta spreminjajo, rušijo, zidajo ter da novih gradbenih parcel skorajda ni. Iz predlogov izhaja, da naj bi vas nekoliko razpotegnili ob cesti. Tam pač, kjer ne bo prevelikih težav 1 opremljanjem stavbnih zemljišč in izgradnjo ustrezne infrastrukture-Nagib terena ponekod tega ne omogoča. Bistvo strategije razvoja v Sv. Petru pa je, da bi ljudem, ki želijo graditi, to brez večjih zapletov tudi omogočili. Kaže, da bodo razprave o urejanju prostora v bodoče nekoliko drugačne kot smo jih bili vajeni v preteklosti-Namreč predlog novega Zakona o urejanju prostora ne predvideva več tako imenovanih občinskih prostorskih konferenc. Ponovno o obalni hitri cesti Občinski svet Piran se bo na izredni seji 16. februarja seznanil z dopolnjenim predlogom predstavitve državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Jagodje - Lucija in priključno cesto za Portorož in Piran. So nekatere prejšnje ugotovitve postavljene na glavo? Pirančani, Lucij čani in Portorožani, kijih najbolj zadeva trasa nove hitre ceste na območju naše občine, so na javni obravnavi in priložnostnih strokovnih sestankih že povedali svoje. Namreč zahtevali so, da naj se najprej reši vprašanje 'zgradnje hitre ceste med Koprom in Dragonjo, saj so prepričani, da bi se na tak način precej zmanjšal tranzitni promet prek Strunjana in Valete skozi Portorož Lucijo. Hitra cesta skozi tunel prek Lučana, ki bi se končala v dolini Lucija oi po mnenju občanov predstavljala slepi žep, turisti pa bi jo uporabljali kot Uanzkno cesto naprej za Hrvaško. Izpostavili so tudi problem ceste, ki vodi od križišča pri gostišču Tomi do Belega križa in naprej proti Piranu ter potrebo po ukinitvi dela regionalne ceste, ki na silo deli Lucijo na dvoje. JJejstvo je, da hitra obalna cesta, ki bo že čez kakšno leto speljana skozi predor Markovec in se ustavi v Jagodju, mora nekako naprej. Strunjančani so si izborili obvoznico, ki se danes končuje v Jagodju. Strokovnjaki za ceste so kar nekaj časa govorili o dveh krakih ceste od Jagodja naprej proti Piranu; obstoječi krak ln nov krak proti Lučanu skozi predor Mala Seva ali Dobrava mimo obrtne cone v Luciji vse do prvega križišča v dolini Lucije. Od tega je ostal le načrt hitre ceste do doline v Luciji. '-'rad za okolje in prostor (v.d. predstojnika Mark Špacapan) je za izredno sejo občinskega sveta Piran, 16. februarja ob 9.00 uri, pripravil dopolnjen predlog hitre ceste z kar nekaj variantami, ki bodo kot kaže predmet živahne razprave. Urad je občinskim svetnicam in svetnikom dostavil preveritev in primerjavo dodatne variante na odseku priključek Lucija - Valeta s predlogom variante za nadaljnjo obravnavo in strokovno oceno prometa na obalnem območju in Problematiko načrtovanja hitre ceste Jagodje - Lucija in Koper - Šmarje -Uragonja z vidika prometa in'funkcije ceste. Gradivo je obsežno, variant pa l°hko, da se je brez pomoči stroke težko znajti. Na primer kaj bi bilo, če hitre ceste sploh ne bi bilo, če odseka Lučan - Valeta - Beli Križ ne bi zgradili antpak le krak od Jagodja do doline v Luciji in tako naprej. Najbolj zanimiva se zdi ugotovitev, da »bi tudi takojšnja izgradnja nove hitre ceste Koper - Šmarje Dragonja, čemur dajejo Pirančani in Portorožani prednost, le malo razbremenila obalno cesto, ker na večjem delu obalne ceste prevladujejo ciljno-vorni in lokalni promet in bi v vsakem primeru obseg prometa na obalni cesti anteval razširitev oziroma novogradnjo obalne ceste«. Po tej logiki bi torej morali najprej dokončati manjkajoči del hitre ceste Jagodje - Lucija in šele Potem hitro cesto Koper - Šmarje - Dragonja. Kar je v nasprotju z zahtevami občank in občanov piranske občine. Študija tudi ugotavlja, da je na odseku Zo,a (Jagodje) - Valeta zmogljivost obstoječe ceste presežena, preusmeritev Prometa pa ni možna, zato prometne razmere zahtevajo dodatne vozne pasove ?ziroma izgradnjo nove hitre ceste ter ustreznih odsekov. Odsek Valeta - Lucija le občasno (v prometnih konicah) kljub nižjim prometnim obremenitvam >>kapacitetno problematičen«, piše v gradivu. Predvsem je kritičen prehod na P^ročju naselja Lucija, kjer prihaja zaradi poteka ceste skozi gosto naseljeno P°dročje do izrazito negativnih vplivov na bivalno okolje.V študiji so objavljene nu .!tev*'ke o gostoti prometa, o dnevnem in sezonskem pretoku vozil po mkajšnjih cestah. Iz vsega j e možno izluščiti, da postajata najbolj kritična odseka r-ucan - Valeta in Valeta Beli Križ, o čemer bo treba še kakšno reči na javnih obravnavah, če sploh bodo? Iz gradiva in skic tudi ni mogoče natančno razbrati mikro lokacij poteka ceste, še manj pa katere hiše in objekte bo treba zaradi nove ceste porušiti oziroma odstraniti. Tudi ne kdaj naj bi hitro cesto in odseke aceh graditi, koliko bo vse to stalo in kdaj bo končano. Zanimivo je tudi, da se ® ateri trase hitre ceste bojijo, ker jim bo odžrla kmetijske površine, drugi se P veselijo, saj računajo na mastne odškodnine. Iz občinskega sveta Piran Lokacijski načrt za dom paraplegikov v Pacugu Na 5. izredni seji Občinskega sveta Piran (16. februarja) bo poleg predstavitve lokacijskega načrta za del obalne hitre ceste proti Luciji in odcepov za Piran tudi predlog odloka o lokacijskem načrtu za dom paraplegikov v Pacugu. Komisija vlade Republike Slovenije za invalidsko varstvo je konec leta 1993 sprejela sklep, da se program obnovitvene rehabilitacije preseli na slovensko obalo, kjer nameravajo zgraditi center za obnovitveno rehabilitacijo paraplegikov. Na podlagi tega sklepa je bil narejen program za dom paraplegikov v Pacugu, kjer naj bi bilo zadoščeno vsem potrebam za take ustanove. Celotni program zajema 5 sklopov: osrednji objekt, objekt terapije, večnamensko igrišče in podzemne garaže, bazen s slano vodo in objekt apartmajev oziroma nastanitveni objekt. Pobudnik za izdelavo občinskega lokacijskega načrta je Zveza paraplegikov Slovenije, ki želi z obravnavanim občinskim lokacijskim načrtom zaokrožiti celotno ponudbo doma paraplegikov v Pacugu. V Sloveniji se letno poškoduje 50 do 100 ljudi in številni žal ostanejo do konca življenja na vozičku. Potrebe po tovrstni oskrbi se bodo žal še povečevale, ocenjujejo predlagatelji. V domu bo predvidoma 17 zaposlenih: upravitelj, gospodar, ekonom, zdravnik, dva fizioterapevta, višja medicinska sestra, dve medicinski sestri, dva recepcionerja, štiri kuharice in strežnice in dve čistilki. Prva prostorska konferenca je bila 20. 4. 2005, javna razgrnitev od 26.7. do 26. 8. 2005 v avli občinske stavbe v Piranu. Javna obravnava je bila 24. 8. 2005 v prostorih KS Portorož. Prva obravnava na občinskem svetu o predlogu lokacijskega načrta za dom je bila na 26. redni seji 27. 10. 2005. Bilo je nekaj pripomb, popravki so vneseni v projekt. Na seji bodo sodelovali županja Vojka Štuular, prof., Pero Zovko, direktor Občinske uprave, Mark Špacapan, v.d. predstojnika Urada za okolje in prostor in vabljeni Dane Kastelic - Zveza paraplegikov Slovenije. Predlagatelji upajo, da bo odlok sprejet. 10 let Gea Col lege Gea College - Visoka šola za podjetništvo, vodilna izobraževalna institucija na področju podjetništva v srednji in vzhodni Evropi, beleži 10-letnico svojega delovanja. Razvojno pot in rezultate desetletnega delovanja šole bodo predstavili 16. februarja 2006 na novinarski konferenci v Ljubljani. Predstavili bodo tudi novosti, kratkoročne in dolgoročne cilje šole. Poslovni in družabni dogodki se bodo odvijali skozi vse leto. Gea College d.d., katere predsednica uprave je Mateja Berginc, ima organizirano izobraževanje tudi v Piranu. Za mačkami in psi ja treba počistiti Čeprav klateške ali zapuščene mačke in psi dnevno onesnažujejo tudi ozke poti do lucijske OŠ, po katerih hodijo otroci (na fotografiji Primorskega utripa) ni nikogar, ki bi iztrebke počistil. Domače živali so zaščitene, nihkče razen pooblaščenega higienika jih ne sme ubijati. Kaj lahko stori lokalna skupnost? določa, da se zapuščenim živalim zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, nikakor pa se jih ne sme ubijati! 28. čl. dalje določa naloge zavetišča, ki skrbi za sprejem prijave o zapuščenih živalih, zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim, zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču, skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom, skrbi za ažurno vodenje registra psov, ki ga enkrat letno posreduje lokalni skupnosti. Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščene živali, dokler so te v zavetišču. Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in organizacijami za zaščito živali. 29. člen je jasen: Kdor izgubi ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oz. pristojno veterinarsko organizacijo in ne lokalno skupnost -občino. VIII. poglavje navedenega zakona določa nadzorstvo in sicer: ^“•tona n tom-.- -• Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona čl. 18. točka h ’,Z1-VaL ^r- llst RS_20/2004, v 5. in na njegovi podlagi izdanih predpisov ^Zapuščenoa- 0 oca termm zapuščenih živali: neposredno opravljajo veterinarski, hišneživa“« 1S°najdene,0ddaneall0dVZete kmetiiski’ tovski, ribiški inšpektorji ter 111 P°§lavje-Skrb za zapuščene živali v 27. čl. inŠpekt0ql’ pnst0Jni za ohran>nje narave’ vsak v okviru svojih pristojnosti in pooblastil, (inšpektorji za ohranjanje narave, na ministrstvu za okolje in prostor).V taksativno naštetih členih so za nadzor pristojni tudi policisti. V praksi je to tako, da ob prijavi zapuščene živali, v primeru, da veterinarski inšpektor meni, da je nevarnost oz. sum na kužne bolezni, odredi ukrepe v skladu z Zakonom o veterinarstvu, ki točno določi ravnanje v takih primerih. Lahko izda odločbo o odlovu, ki ga opravi higienik, ki deluje v sklopu Veterinarskega inštituta pri veterinarski fakulteti. Zakon o prekrških v 3. točki 3. čl. jasno določa, da se smejo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti določiti prekrški in predpisati globe samo za kršitve predpisov, kijih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti ter če jih zakon ali uredba vlade še ne sankcionirata. Glede na to, da obstajajo zakoni, ki jasno določajo tako kršitve, kot so nadzorstvo na področju zapuščenih, nevarnih, mučenih,... živali (Zakon o zaščiti živali), samoupravna lokalna skupnost ni pristojna, da bi z odlokom uredila področje mimo oz. ob obstoječem zakonu in podelila pristojnosti za ukrepanje in nadzorstvo svoji občinski inšpekcijski in redarski službi. Ta lahko torej kvečjemu poda prijavo na pristojno veterinarsko inšpekcijo, kar lahko naredijo tudi občani sami. Drugih pooblastil in pristojnosti občina nima. Dolžnosti Samoupravne lokalne skupnosti so sicer določene v 33. čl. citiranega zakona, ki pa so vezane na zagotavljanje virov za vzpostavitev in delovanje zavetišča. o -Upr Projekt PIRAN - MOJE MESTO Strategija prenove in razvoja mesta Piran, ki jo je v obliki predloga pripravil Urad za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in investicije Občine Piran, ne more zaživeti, če ne bosta zagotovljena vsaj dva pogoja: volja tam živečih ljudi in vsaj dve milijardi investicijskih sredstev. Kje je obljubljenih 200 milijonov? Piran - staro slikovno mestece - že stoletja živi v karakterističnem mediteranskem stilu in je zaradi številnih lepih starih zgradb ter splošne arhitektonske lepote v bistvu en sam kulturno-zgodo vinski spomenik. Sodi med obzidna mesta, tujci mu pravijo biser. Deluje kot pravljična celota in navdušuje vsakogar, ki ga obišče. Nekaj je zagotovo res. Ce bi hoteli še enkrat postaviti takšen Piran, nam ne bi uspelo. Toda stoletja so za nami, modema doba je prinesla s seboj nove poglede, nove zahteve ter nove potrebe, ki jih mesto, takšno kot je, ne more več v celoti zadovoljevati. O mestu in njegovi revitalizaciji ter prometni rešitvi je bilo izrečenih že na tisoče besed, sprejetih na stotine sklepov in načrtov, a je povečini ostalo takšno kot nekoč. V projektu Piran - moje mesto, ki sta OBČINA PIRAN J FORUM VZELA RES 5£ Občina Piran je Forum kot obliko javne razprave, kjer ni manjkalo že znanih posplošenih kritik o umazanih ulicah, mokrih vogalih in podobno, očitno vzela zares,v ga kot kaže tudi finančno podprla. Županja je svojim službam naročila pripravo projekta prenove mesta. Strategija prenove mesta Piran oziroma projekt Piran - moje mesto v osnovi ni prostorski akt temveč naj bi bil neke vrste strateški dokument oziroma strokovna podlaga za nadaljnje korake. Ob tem pa bi občinske službe uporabile že doslej pripravljena in znana gradiva o prenovi Pirana, kijih v bistvu ni tako ga po naročilu županje Vojke Štular pripravila Boris Kočevar in Karmen Pines in o katerem je na 25. redni seji, 29. 9. 2005, razpravljal tudi piranski Občinski svet, so v bistvu naštete aktivnosti in konkretne naloge, ki bi jih bilo treba izpeljati, da bi Piranu vdahnili dušo in srce, predvsem pa, da bi mesto zaživelo tudi gospodarsko, da se ljudje ne bi selili iz mesta temveč da bi vanj radi prihajali. Nekaj poskusov je že bilo. malo. Spomnimo se samo načrtov o gradnji piranskih garaž! I KJE SO OBLJUBLJENI MILIJONI? Za razvoj mesta nekateri obljubljajo kapital, a v resnici se ne zgodi nič. Aprila 2005 sta kar dva tiskana medija v Tartinijevem gledališču v Piranu pripravila tako imenovani Piranski forum s pronicljivim naslovom «Piran, odpri se!«. Še danes ne vemo ali je bil cilj organizatorjev samopromocija ali kaj več. Namreč nekateri ne morejo pozabiti danih obljub, da bo portoroško turistično gospodarstvo za revitalizacijo Pirana kot sestavnega dela celotne turistične ponudbe za razvoj mesta postopoma zagotovilo 200 milijonov sredstev. O obljubljenih milijonih ne duha ne sluha. Se en dokaz pač, da Piran v tem pogledu res nima sreče. Piran pa je nekaj, kar daje vrednost turističnemu Portorožu in ne obratno! POTREBNI POSE V GRADBENO STRUKTURO MESTA? Zakonske podlage za izdajo dovoljenj za posege v gradbeno strukturo mesta v bistvu ne manjka, vprašanje pa je kaj bi s tem želeli doseči? Morda to, da bi mesto »lažje zadihalo«? Nekaj čisto drugega je vsebinska prenova mesta. Pod vsebino prenovo pa lahko štejemo predvsem gospodarski razcvet mesta, izboljšanje pogojev bivanja ter večjo pripadnost meščanov (in velikega števila vikendašev) mestu. Če se dotaknemo prvega vprašanja lahko ugotovimo, da mesto Piran že dolgo ni več mesto nakupov, trgovin in posebnosti v ponudbi kot to lahko vidimo v številnih mediteranskih mestih v tujini. Je mesto neiznajdljivih podjetnikov. Grožnja o selitvi trgovin iz mesta je slab predznak prizadevanjem, da bi Piran v bližnji prihodnosti postal meka za nakupovalce. Preprosto povedano, v mestu že nekaj časa ni zanimive trgovske ponudbe, kar je med drugim tudi osnovni predpogoj za trženje v turizmu. Lahko pa trdimo, da je Piran mesto kulture, mesto galerij in zanimivih prireditev in da v tem pogledu celo nekoliko prehiteva znameniti Portorož. Toda vsaka večja pirireditev povzroča tudi težave in jezo stanovalcev ter naključnih obiskovalcev zaradi obvezne izpraznitve Tartinijevega trga in prometnih zapor, ki temu sledijo. Res je, da so naši predniki pred mnogimi stoletji mesto zavarovali pred vdorom sovražnikov z obzidjem, v mesto se je takrat dalo priti le skozi mestna vrata. Toda to je zgodovina. Sodobno zaporo mesta Piran danes predstavlja zapornica. I IRAN POTREBUJ 1ILIJARDE! Tisti, ki meni, da bi mesto lahko zaživelo brez dodatnih znatnih vlaganj v ponudbo, se pošteno moti. Piran ima sicer srečo, da mestno jedro nekako predstavlja sam Tartinijev trg, kjer se vedno nekaj dogaja. Kako pa na primer živi malce oddaljeni Trg 1. maja, da ne naštevamo drugih, že bolj zakotnih predelov, kjer že vlada preprosta revščina. Kaj torej lahko razumevamo pod pojmom revitalizacija mesta? Je to le dobra volja meščanov, ki zapirajo skromne lokale, ker pač ni kupcev - in ker ni kupcev je vedno bolj skromna ponudba. So to gradbeni posegi, s katerimi bi podrli nekaj utesnjenih zgradb in postavili nove z nekaj zelenicami, ali pa je treba najti ustrezen način stimulacije tamkajšnjih podjetnikov in meščanov, da bodo videli smisel vlaganja lastnega kapitala, ki se jim bo postopoma tudi povrnil? »Projekt ne sme izzveneti kot še ena strategija na papirju, ki nima možnost za uspeh«, so zapisali pripravljavci gradiv. Odgovor je na dlani. V mesto Piran so pripravljeni vlagati v glavnem le vikendaši, seveda le v svoje razkošje, po možnosti s pogledom na morje, od katerih pa občina v resnici nima veliko koristi. Mnogi se celo spretno izogibajo plačevanju turistične takse, ne živijo z mestom in so nadvse srečni, če v Piranu ni gneče. PIRAN JE KULTURNOZGODOVINSKO IN PREDVSEM TURISTIČNO MESTO Velika znamenitost in vrednost mesta je staro obzidje, so stare palače, muzej, galerije, akvarij in kar 10 cerkva, ki jih obiskujejo množice. Trg 1. maja se zdi nekako zapuščen. Ali lahko danes rečemo, daje Tartinijev trg še upravno in trgovsko središče mesta, potem ko so zaprli že nekaj trgovin in ko seje iz mesta izselila Upravna enota, mesto bi pa kot kaže rado zapustilo tudi okrajno sodišče? Piran ponuja veliko lepot, ki jih lahko prevedemo v neizmerno kulturnozgodovinsko bogastvo, vendar velikokrat premalo ovrednoteno in izkoriščeno. Naj se še tako trudimo moramo vedno znova ugotoviti, da mesto v gospodarskem smislu, razen turistične in kulturen ponudbe ne daje veliko. Tudi turisti, ki si ogledajo najbolj znamenite točke, vedno nekam hitijo. Skoraj obvezno se ustavijo na Tartinijevem trgu, kjer jih vodnik seznani z nekaterimi značilnimi podatki o nastanku mesta (še danes zavito v skrivnost) o življenju in delu violinista Tartinija, o ostankih obzidja, morda še beseda ali dve o Benečanki, občinski palači, potem pa hitro do stolnice in nazaj. Le redke skupine se uspejo za trenutek ustaviti na kavi. Sicer pa, kaj naj kupijo? MESTO BO NAJLEPŠE, KO BO PROSTO PLOČEVINE Poskusi, da bi mesto osvobodili pločevinastih konjičkov ne bodo uresničljivi tako preprosto, kajti problem nastane takoj, ko je treba v mesto kaj pripeljati - dostaviti. Absolutna zapora je nemogoča! Res pa je, kot nekoč dejal bivši župan Franko Fičur, da bo mesto naj lepše brez avtomobilov. Takrat bi lahko Tartinijev trg postal precej drugačen, ozelenjen, kot ena sama tržnica, na kateri bi lahko domačini in turisti našli pestro ponudbo. Je to sploh izvedljivo? Naši predniki so varčevali s prostorom. Hiše so grajene strnjeno druga ob drugi, številna okna zato nikoli ne vidijo sonca. Ulice v mestu so ozke, na nekaterih delih neprevozne. Nekdo bi rekel, da je Piran pač takšen kot je in ga je kot takšnega treba tudi vzeti. Pa ni res! Piran mora zaživeti. Za to so odgovorni tudi najvišji občinski organi. Ampak ne tako, da ena politična opcija potolče koristen predlog druge. Kako lahko torej drugače razumemo aktivno delovanje nekaterih bivših svetnikov, ki jim je uspelo skoraj za dve leti (do sklepa ustavnega sodišča, da gradnja garažne hiše na prostoru nekdanjega bencinskega servisa pred mestom ni ustavno sporna) odmakniti načrtovano gradnjo, do katere pa doslej sploh ni prišlo, ker je medtem zemljišče že prišlo v zasebne roke! Če bi uresničili idejo o tunelu pod cesto IX. korpusa bi vsaj deloma omogočili krožni promet. Ostaja samo ena rešitev: dovolj parkirišč pred mestom, pred vhodom pa ne zapornice, ki odvračajo, pač pa široke tri stopnice in manjši dovoz za potrebe dejavnosti in domačinov. Ter seveda kontinuirani javni prevoz; morda po vzorcu mesta Nuemberg v ZRN. Tisti, ki že leta in leta snujejo prometno rešitev za Piran si naj to mesto kar ogledajo, da ne bodo utesnjeni v getu svojih razmišljanj. KOLIKO TURISTIČNIH POSTELJ? Turistično združenje Portorož, g.i.z. Občine Piran nam je posredovalo podatke, da mesto Piran razpolaga s 1.293 turističnimi posteljami. V Hotelu Piran 171 ležišč, v Hotelu Tartini 87, v hotelu za mlade (Youth Hostel) 56 ležišč. Zasebnih ležišč (privatnih sob) naj bi bilo 218, Penzioni razpolagajo s 50 ležišči, v počitniških domovih pa naj bi bilo na voljo kar 711 turističnih ležišč. Seveda je veliko vprašanje, če so vsa našteta ležišča res na voljo pravim turistom? PIRAN JE TUDI MESTO MLADIH. PREMOŽNI SO SE IZSELILI. Zahvaljujoč šolskim ustanovam je Piran tudi že spet mesto mladih. Analiza strukture prebivalcev bi verjetno pokazala nadvse zanimivo sliko, predvsem pa bi ugotovili, da so se mnogi bolj premožni že pred leti izselili iz mesta in se je stanje s tem še poslabšalo. Gostilne so polne, trgovine prazne. Za revitalizacijo mesta Piran v gospodarskem smislu potrebujemo najmanj dve milijardi investicijskih sredstev; za spodbujanje trgovske in turistične ponudbe, tipične domače in umetnostne obrti, predvsem pa tudi za dokončno ureditev mirujočega prometa z dovolj velikimi parkirišči -garažno hišo pred mestom ter za ukinitev zloglasnih zapornic. Tista politična stranka, ki si bo to vpisala v svoj predvolilni program, bo zagotovo zmagala! O rešitvi prometa v mestu in zunaj njega pa se žal te iste piranske politične strukture pogovarjajo že dobrih trideset let. Pirančani vsake toliko časa malce nergajo, potem pa je spet vse tiho. Za uresničitev naštetih projektov bi mesto potrebovalo sveži kapital. Kdo ga lahko zagotovi? Je to Lokalna skupnost, so to meščani, tamkajšnji stanovalci in mali podjetniki, ali je to zainteresirano gospodarstvo? Komisija za vprašanja italijanske narodnosti Občinskega sveta Piran je glede predloga projekta Piran - moje mesto med drugim tudi opozorila, da bi vendarle morali poskusiti pridobiti nekaj sredstev za prenovo starega mestnega jedra iz ustreznih skladov Evropske unije. Poziv k sodelovanju bo menda kmalu objavljen v medijih. Nekatere aktivnosti so se že začele. Projekt Piran - moje mesto/Pirano -La mia citta’ je torej pred nami. mnenja bralcev o PROJEKTU PIRAN - moje mesto Davorin Petaros » Slišal sem, da obstaja P r 0 g r a m revitalizacije mesta. Vsebine ne Poznam. Med prebivalci Je čutiti veliko dePresijo, nejevoljnost do sedanje situacij dane in občutek nemoči, češ ne morej o stvari spreminj ati. Pogrešam omunikacijo izvajalcev projekta s Prebivalci mesta. Morda bi koristilo malo ec javnih tribun. Mislim, da noben Projekt ne more uspeti brez sodelovanja omačinov. Mesto j e živahno samo poleti. fsto nima kina, premalo je plesnih in avnih prireditev. Problem jev tem, da Jdfrno Pirančani slabše pogoje bivanja drugi. Veliko se jih je izselilo iz mesta.« franka Nachtigal rojekta ne poznam. Slišala sem o neki anketi. °življanje ali revitalizacija ra’ki >• skoraj mrtvo, ne moreta uspeti z dvema trgovinama in tremi gostilnami. Zadevo ;e ‘reba reševati k°mpleksno, globalno.« Branko Černač " **šali smo dokaj o projektu, Pogovarjaj^ občinski uradniki Pn nas v kavami. ,, an se sooča z „ ''e m a Problemoma: Radostnimi Parkirišči jn Preskromno Prisnv*10 ^ mestu j e zamrla drobna obrt. Ured v' nai- se vprašajo zakaj je tako. mandračr11 morali tudi ribiški Piran Aj0sPodarstveniki so pokupili Že 2’5 tUl*iste je zaprt. Predlagal sem mestom3-110 rešitev parkiranja pred bi m se en Plato na Fomačah. Občina Dr en oj3 sPrejeti sklep ali odlok o mk“hč£rr za Mari° Druscovich p° Projektu mlran ~ m°je "7t0 sem lij š a 1 . V^^stavljam, oVgre za °Zlvi te V 'lrana, točno Pr n"6 vem. Predvsem je_________________ Potrebna J -■ vseh lokal 6CJa Ponudba in odprtje stanje i°V v občinski lasti. Sedaj je zam.t- ° slabo- Vhodi v nekatere deskam^6 *oka*e 50 zabiti celo z Karmen Ipavec, Lucija pogosto hodim ° Jelran' Mesto Pajtepših.^a Pr°jekt Pirt3 m°je mesto N čm kisala. zan"11 všeč odb0rnica- Ta odbija.« Palače hotel bo kot protokolarni objekt s petimi zvezdicami, 174 sobami, nekatere bodo luksozni apartmaji ter bogato ponudbo vrhunske kakovosti Aprila 2005 začnemo s prenovo osrednjega objekta in gradnjo prizidka, prve goste bomo lahko že sprejeli spomladi 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. sosedi, krajani? nZPu,avljena izhodišča ” P° ■ l?.em Past/ strokovn-°bČine Piran Vojka Štular s febrUar31mi sodelavci bo v petek, 17. Predstavil* °u U,- url v občinski palači in pr;nL ,la rzhodišča za ureditev oblaneea 0ba|nega pasu v občini Piran. O veličastni zgradbi secesijskega sloga, ki je z nastankom leta 1912 daleč naokoli zaslovela kot zdraviliški hotel sredi Portoroža, se je vedno govorilo in pisalo v superlativih. Tu se je začel turizem, najprej avstrijski, nato italijanski in na zadnje jugoslovansko-slovenski. Znaki propadanja pionirja slovenskega turizma so bili zaznavni že po letu 1980, usodo pa so mu zapečatili 23. septembra 1990, ko so ga dokončno zaprli. V hotelu s 162 samostojnimi in desetimi pomožnimi sobami (skupaj 172 sobnih številk) in nazadnje 304 posteljami so bivali VIP gosti, glasbeniki, diplomati, tovarnarji, umetniki in tudi čisto preprosti ljudje, ki so se vanj radi vračali. Od leta 1954, ko so zabeležili prvo krajšo turistično sezono, pa do zaprtja hotela, so našteli skoraj pol milijona gostov, ki so ustvarili 3 milijone prenočitev. Kruh si je služilo povprečno 96 delavcev. To so bile za Portorož zlate številke. Po tranziciji postane hotel s parkom last Občine Piran. Prihajali so razni kvazi snubci, žejni njegove klasične lepotne darežljivosti, vse dokler ni prišel resen ponudnik - ISTRABENZ. Pogovarjali smo se z mag. Igorjem Okornom, ki je od 1.9.2005 direktor družbe Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. Gospod Okorn, družba Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o., ki sta jo ustanovila pogodbena partnerja - večinski lastnik Istrabenz d.d. in manjšinski lastnik Občina Piran, je 9. februarja 2006 pridobila še zadnje gradbeno dovoljenje za prenovo in gradnjo osrednjega hotelskega objekta - Palače hotela. Šli ste skozi ognjena nasprotovanja znanih posameznikov, ki so v imenu Portorožanov, morda z nekaterimi upravičenimi zahtevami, pa vendar, kar nekaj časa uspešno blokirali prizadevanja za čimprejšnjo pridobitev osnovne dokumentacije za začetek prenove. Na drugi javni obravnavi lokacijskega načrta »Hoteli Palače Portorož«, 2. marca 2005 v Avditoriju, seje zgodilo spoznanje, da vam nekdo nagaja. Portorožani so se od teh ljudi ogradili in vas v celoti podprli. Je sedaj vseh težav konec? »Upravna enota Piran je družbi Istranez hoteli Portorož izdala gradbeno dovoljenje za prenovo in dozidavo hotela Palače in pot do dokončne prenove osrednje zgradbe in prizidka ter okolice je sedaj zares odprta. Pridobiti smo morali kar tri gradbena dovoljenja; za rušitvena dela, izdelali smo projekt celotne komunalne infrastrukture za širši center Portoroža in pridobili vsa soglasja ter gradbena dovoljenja za ta poseg in kot rečeno, gradbeno dovoljenje za centralni objekt z vsemi soglasji«. Ste pri pridobivanju gradbenega dovoljenja imeli kakšne težave s » Ne, v zadnjem času ne, kljub temu, da so še vedno pozivi oziroma je izkazan interes Krajevne skupnosti Portorož, da želijo projekt bolj natančno spoznati, predvsem nekateri posamezniki in njihova komisija za prostor. Poznam probleme te lokalne skupnosti, nasprotovanja, zoperstavljanja prvim rešitvam v lokacijskem načrtu, ki so bila tudi delno opravičena. Mislim pa, da zadnje pol leta ni bilo nobenih nasprotovanj temu projektu.« Bilo je nekaj nejasnosti kdo sklicuje in vodi javno obravnavo. Občina Piran ali njen ožji del - Krajevna skupnost Portorož? »Postopke javnih razgrnitev in sprejemanja lokacijskega načrta vodi Občina, njen Urad za okolje in prostor in ne krajevna skupnost, kije bila v tem primeru samo ena od strank, ki je pač uveljavljala neke svoje želje, pripombe in pravice. Kar zadeva pripravo gradbene dokumentacije in pridobivanje gradbenih dovoljen je to popolnoma v naši pristojnosti. Delali smo z roko v roki z Občino in z vsemi ostalimi soglasodajalci.« Torej je sedaj papirnate vojne konec? »S pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pravnomočnostjo je tudi dejansko dana zelena luč za poseg v prostor. Morebitnih pritožb na sam upravni postopek formalno ne more oziroma ne bi smelo biti.« Številne bralce zanima kako bo potekala gradnja, kaj boste rušili, dozidali. Skratka, kako bo izgledal stari novi Palače? » Kot veste smo že odstranili vse prizidke (stare terme, skladišče, kuhinjo, nekdanjo pralnico in likalnico, vmesni prostor med bazenom in centralno stavbo ter bazen). Že v vmesnem času smo pripravljali projektno dokumentacijo za izvedbo del in za razpise izvajalcev. Na osnovi popisov del in projektov bomo v dveh mesecih izbrali ustrezne izvajalce gradbenih in ostalih del. Ocenjujemo, da bomo že konec marca začeli s fizičnimi deli na gradbišču; najprej prestavitev komunalne infrastrukture v delu, kjer sta potrebna izkop in zaščita gradbene jame za izvedbo kletnih etaž. Na severni strani objekta pride namreč podkleten garažni del s 150 parkirnimi mesti. Ko bo prestavitev infrastrukture zaključena sledita izkop gradbene jame in nujna zaščita starega objekta, tudi zaradi rušitve severne stene. Po izkopu jame sledijo izgradnja kleti, rušitev delov starega objekta, groba gradbena dela, kar pomeni najprej gradbena konstrukcija starega dela (po gradnji kleti) in gradbena konstrukcija novega dela (prizidka). Hotel bo imel dve dozidavi; ena je na severni strani: klet (pod zemljo) in kongresni del, na vzhodni strani pa dozidava prizidka; za potrebe wellness programa in v zgornjih etažah sobni del. Centralni hotel - stari del -bo ustrezno prenovljen upoštevajoč spomeniško varstvene smernice.« Kako bo torej s prenovo obstoječega starega objekta? »Južna, vzhodna in zahodna fasada ostanejo take kot so. Notranji del objekta - z glavnim stopniščem, kristalno dvorano, damskim in moškim salonom in z a’ la carte restavracijo - je v celoti v bistvu tudi interiersko zaščiten in bo na ta način tudi prenovljen, medtem ko severna fasada starega objekta ni spomeniško zaščitena, zato bo v bistvu odstranjena in v celoti nadomeščena z fasado, ki absolutno sledi stilu in konceptu starega hotela Palače. Tako bo stara stavba dejansko funkcionirala kot stara in kot celota, dozidava na severni in vzhodni strani pa bo seveda novogradnja.« Kako bo znotraj stare zgradbe, kjer je sedaj pravo razdejanje. Streha zamaka. Boste stropove porušili? »Ne vseh. Izkazalo se je, da so vmesne stene in stropovi v nekaterih delih ustrezni in da ne bodo potrebni grobi posegi. Izvedena bo sanacija v skladu s protipotresno gradnjo. Na nekaterih delih bo pač treba vliti nove armirano betonske plošče. Sobe s pogledom na severno stran hotela ne zadoščajo nobenim hotelskim standardom, zato bomo severni del objekta skupaj s fasado nadomestili z novim. Pri rušitvi dela severnega dela starega objeta ne bo prihajalo do težav.« Kaj bo v novem starem hotelu, kaj bo ostalo starega. Verjetno so medtem že mnogi vredni stari predmeti izginili (na primer srebrni drobni inventar, pribor, umetniške slike...) »Vsi elementi starega hotela so dokumentirani. Popisan in posnet je celoten stari objekt, zunanjost in notranji del z opremo (okna, vrata, kljuke, lestenci...). Zagotovo da bomo lahko kaj od tega, kar je še vrednega ostalo, postavili na staro mesto. Veliko vlogo pri tem bo odigral piranski restavratorski center, predvsem pa piranski območni zavod. Dobili smo tudi popis umetniških slik, fotodokumentacijo. Kje so, koliko jih je še, bo treba preveriti. Organizirali smo natečaj v zvezi z zgodbo hotela. Marsikaj bo koristno. Morda bomo z ustreznim novim vabilom vsem, naj sodelujejo in nas obveščajo kaj pravzaprav še obstaja, uspeli. O izginotju vrednosti iz zgradbe se res sliši marsikaj.« Kje bo po novem vhod v hotel, kje bo sprejemni del - recepcija? » Vhod v hotel bo s severne strani v stari v stari del hotela, kjer bo tudi recepcija, pri povezovalnem delu med starim in novim objektom. Na severnem delu (za hotelom) bo urejena tudi lokalna cesta z dvosmernim prometom, ki bo vodila do okoliških hiš. V tem delu bo dvonivojski promet. Lokalni promet, ki se bo navezoval na Koprsko cesto in naprej na Staro cesto te Cvetno pot, bo potekal na nivoju pritličja (nivo nižje kot bo vstop v hotel). Cesta za goste hotela (avtobusi, osebni avtomobili..) bo urejena nekoliko višje. Uvoz v garažo in dostava za hotel bo tudi urejen na nivoju pritličja. Tako bosta ta dva prometna tokova ločena.« Kakšna bo notranja razporeditev prostorov, koliko bo sob? »V starem obstoječem objektu bo 121 sob. V prvem nadstropju bo tako imenovana predsedniška etaža (Business flor). V zgornjem nadstropju bo nekaj zelo atraktivnih večjih apartmajev. V novem delu (v prizidku) bo 53 sob. Skupaj torej 174 sob ( 2 sobni številki oziroma 14 sob več kot jih je imel stari hotel). Tudi v novem delu bo nekaj bolj luksoznih apartmajev. Obstoječa recepcija bo spremenjena v a ’ la carte restavracijo. Hotel bo imel zelo razvejan program hrane in pijače (F&B). V starem objektu bodo a' la carte restavracija (tam kjer je bila stara recepcija), namesto nekdanjega damskega salona bosta vinoteka in aperitiv bar in bosta hkrati povezana z veliko kristalno dvorano, ki bo namenjena banketom, sprejemom, plesom, posameznim vrhunskim dogodkom (morda tudi svečnemu zasedanju predsednikov držav članic EU teta 2008, op.p.). V starem delu, na povezavi z novim, bo moški salon. V tem delu bo t. i. jazz bar. Vhod iz novega v stari del bo v mezaninu (mednadstropju). Tam bosta t.i. Lobby bar in knjižnica/čitalnica. V novem delu, v pritličju in prvem nadstropju, bo tako imenovani Wellness center - zdraviliški in bazenski del. V pritličju bo notranji in zunanji bazen s teraso za sončenje, v prvem nadstropju pa zdraviliški center. Na severni strani dozidave in delno v starem objektu bo kongresni del; dve kongresni dvorani, ki jih bo mogoče združiti v eno večjo in dve do tri manjše sejne dvorane, vključno z recepcijo hotela in vsemi spremljajočimi prostori. Zmogljivosti tega dela: 250 do 300 udeležencev, poleg kristalne dvorane, ki ima še dodatno kapaciteto okoli 250 (kongresnih) sedežev.« Je v hotelu načrtovan tudi prostor za igralnico? »Ne, ni načrtovan. Mi ocenjujemo, da Casino ’ v tak hotel ne sodi. Menimo pa, da sodi v bližino tega hotela.« Načrtujete smiselno navezavo Avditorija in hotela Palače? »Potencial Avditorija v smislu kongresne dejavnost je gotovo ogromen. Tu ne gre za povezavo z nekimi hodniki, pač pa z urbanistično rešitvijo središča Portoroža. Gostje starega Palače hotela bi lahko koristili storitve Avditorija.« Obstoječi objekti nasproti bodočega tako elitnega hotela bodo kazili pogled na morje. Središče Portoroža ne bo prišlo do veljave. Boste te objekte ob morju odstranili? »O tem resno razmišljamo. Sicer pa ekspertna skupina arhitektov že pripravlja izhodišča za ureditev obalnega in priobalnega pasu.« Cena celotne naložbe še ni znana? »Ni še znana, bo pa kmalu«. Boste kandidirali sredstva? za evropska »Da, kandidirali bomo.« ŠPORTNIK OBČINE PIRAN 2005 LO SPORTIVO DELL' ANNO 2005 DEL COMUNE Dl PIRANO Športnik leta je Dany Stanišič, športno društvo Galeb Priznanja, ki so jih prejeli piranski športnice in športniki na prireditvi Športnik Občine Piran 2005 v Gledališču Tartini Piran, 27. januarja 2006, so odraz velike pozornosti do mladih športnikov, njihovih staršev, učiteljev in profesorjev, trenerjev ter zaslužnih športnih delavcev, je poudarli slavnostni govornik podžupan Občine Piran, Alberto Manzin, ki je pozdarvil športnike v imenu županje Vojke Stular. V imenu časopisa Primorski utrip je vse prisotne, ki so letos do zadnjega sedeža napolnili dvorano Gledališča Tartini, pozdravil odgovorni urednik Franc Krajnc. Ob velikih načrtih za gradnjo športne infrastrukture, ki pa žal niso vselej v celoti uresničeni, se je vprašal ali res mora vse zgraditi lokalna skupnost in z odra pozval turistično in drugo gospodarstvo občine Piran, naj se bolj dejavno vključi v izgradnjo načrtovanih stadionov, bazenov in igrišč, saj bo to hkrati tudi zagotavljajlo še bolj pestro ponudbo našega turizma. V imenu Športnega in mladinskega centra Piran pa je športnike pozdravil Matjaž Ukmar. Prireditve Športnik Pirana 2005 so se udeležili tudi podpredsednik Državnega zbora RS dr. Marko Pavliha, članica Olimpijskega komiteja Sonja Poljšak, občinski svetnik LDS Ivan Dekleva, občinski svetnik SD Alen Radojkovič ter drugi člani in predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran (kamor sodi tudi šport), Milica Maslo. Matjaž Ukmar »Minulo leto je bilo za piranske športnike nadvse uspešno, današnji večer pa je spodbuda za vse mlade športnike, da se bodo še bolj navdušeno in zagnano udejstvovali na področju športa. Potrebno je omeniti dosežke naših jadralcev, balinarjev, košarkašev ter mnoge druge pomembne športne uspehe. Seveda pa ob tem nikakor ne moremo pozabiti odličnega in neutrudnega dela trenerjev, športnih delavcev in drugih, ki mnogo svojega časa namenijo različnim športnim aktivnostim mladih ter z veselim navdušenjem in z vztrajno zvestobo opravljajo očem včasih skrita, a še kako pomembna dela. Z zadovoljstvom bi vas rad seznanil, da je občinski svet Občine Piran na svoji redniseji, 26. 1. 2006, sprejel proračun Občine Piran za leto 2006, kipredvideva 12-odstotno povišanje sredstev, namenjenih športnim društvom, in preko 100 milijonov tolarjev namenjenih investicijam v šport. Športni in mladinski center Piran je v preteklem letu že pričel z nekaterimi investicijskimi projekti, med katerimi sta tudi sanacija Strelskega doma v Piranu in delna sanacija igrišč v športnem parku Lucija, ki se bo v letošnjem letu tudi zaključila. V letu 2006 sta načrtovani dve večji investiciji, in sicer začetek gradnje Veslaškega doma v Sečoveljskih solinah ter izgradnja osvetljenega igrišča za mali nogomet z umetno travo v Luciji.« Večer se je nadaljeval s sprejemom za športnice in športnike. NAGRAJENCI: Športnik leta Dany Stanišič Za: 26. mesto svetovno prvenstvo Brazilja-Fortaleza, 3. mesto svetovno mladinsko prvenstvo ZDA-Barrington, 1. mesto evropsko mladinsko prvenstvo Slovenija-Izola Ekipa leta v individualnih športih (moški) Tomaž Čopi Davor Glavina Za: 21. mesto svetovno prvenstvo ZDA-San Francisco, 22. mesto evropsko prvenstvo, Poljska-Gdynia in 3. mesto sredozemske igre Španija-Almeria Ekipa leta v individualnih športih (ženske) Alja Černe Teja Černe Za: 13. mesto svetovno prvenstvo ZDA-San Francisco, 22. mesto evropsko prvenstvo Poljska-Gdynia in 3. mesto sredozemske igre Španija-Almeria Ekipa leta v kolektivnih športih Košarkarski klub Portorož Športni dosežek v neolimpijski panogi Jasmin Bečirovič Zaslužni športni delavci Milan Emeršič Stasja Mehora Obetavni mladi športniki Nikola Dordevič Nik Pletikos Kirn Pletikos Luka Domijan Jaka Drenik DRŽAVNI PRVAKI - veslanje/enojec (mlajše mladinke) in dvojni dvojec (mladinke) Andreja Seljak - veslanje/dvojni dvojec (mladinke) Tina___Mrak - jadranje/evropa (članice) Mladen Railič - karate (člani) Jernej l.etiea - kotalkanje/hitrostno rolanje 300 m kronometer, 1000 m (člani) ponjave (cicibanke) Jnna Zavrtanik - akrobatika (cicibanke) Katja Povše - gimnastika, skoki Z male prožne ponjave, akrobatika (mlajše deklice) Tonja Senčar - skoki z male prožne ponjave (mlajše deklice) Spela Vasic Stepančič - gimnastika (starejše deklice) Janez Peterlin - akrobatika (starejši dečki) Urša Jakin - gimnastika, akrobatika (mladinke) Priznanje zaslužnima športnima delavcema Milanu Emeršiču (zgoraj) in Stasji Mehora je predala Milica Maslo. V dobro voljo sta se udeležence trudila spraviti Oriana in Ferucio Za odlično režijo in sceno je poskrbela Lada Tancer iz Lucije. Priznanje državnima Prvakinjama Špeli (zgoraj) in Borut Gregorič - skoki z male prožne ponjave (mladinci) Brina Klemenčič - skoki z male prožne ponjave, akrobatika (članice) Danimir Azirovič - Cheerleading (člani) Sara Herceg - Cheerleading (članice) rokomet (učenke letnik 90 in mlajše) ODMEVNEJŠI DOGODKI 8. mednarodni šahovski turnir -Portorož Open, ŠAHOVSKO DRUŠTVO PIRAN 1 ■ Triatlon Casino Portorož, ŠKID Jaz sem najboljši Beach volley: Odprto državno prvenstvo, Mednarodni pokal Siemens in Univerzitetno evropsko prvenstvo, VC PORTOROŽ WTA tenis turnir, TENIŠKA ZVEZA SLOVENIJE naklonjenost ŠPORTU Adriatic d.d. Banka Koper d.d. Casino Portorož d.d. Droga Kolinska d.d. Mobitel d.d. Hervis d.o.o. Podžupan Alberto Manzin izroča priznanje najboljšemu športniku Danyju Stanišiču ./■ SL Zvesti donatorji. Na fotografiji prevzemniki priznanj predstavnik Adriatic-Slovenice, Hervisa in Casinoja Portorož. Priznanje prevzema predsednik ŠKID Jaz sem najboljši. Športniki Kopra 2005 Najboljši športnik Davor Mizerit Najboljša športnica Špela Ponomarenko Tudi v Kopru (v telovadnici OŠ Antona Ukmarja) je bilo veselo, kjer so 2.februarja 2006 zvečer razglasili najboljše športnice in športnike ter zaslužne športne delavce in trenerje za leto 2005, Miro Cerar in Janko Kosmina pa sta podelila tudi priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije. Udeležence na prireditvi so pozdarvili podžupan MO Koper Jani Bačič in Sonja Polšak. Priznanja so prejeli športniki v kategoriji individualnih športov, najboljši ekipi v individualnih športih; ekipa jadrnice razreda 470 - Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny, ekipa jadrnice razreda Soling v sestavi Boštjan Antončič, Karlo Hmeljak in Gennadi Strakh ter Gregor Novak član ekipe dvojca brez krmarja na svetovnem prvenstvu. Priznanje je prejela tudi ženska ekipa namiznoteniškega kluba Semedela v sestavi Petra Škabar, Jana Ludvik in Natalija Lužar. Priznanje v kolektivnih športih sta prejeli moška članska selekcija Rokometnega kluba Cimos in ženska članski selekciji Rokometnega kluba Burja. Plakete zaslužnega športnega delavca so prejeli Stanko Pečič, Jovo M i 1 i n k o v i č , Branko Pahor, Robert Stropnik. Plaketo za obletnico kluba je prejelo Obalno planinsko društvo - kolesarska sekcija. Zaslužni trenerji: David Antončič, Lazslo Kovacs, Marko Mizerit, Janez Marak, Igor Poklar, Stojan Šestan, Aljoša Škabar, Nenad Viali, Vili Zvonarič in Vedran Žagar. Priznanja tudi športnikom Izole Na tradicionalni prireditvi Športnik Izole 2005 so podelili vrsto priznanj športnikom. Akcijo športnik Izole vodita ločeno časopis Mandrač in Občina Izola. Izola DRAGO PRAVDANJE ZA PRAVICO Družina Vučkovič je reklamirala domnevno slabo izvedeno prenovo hiše v Kosovelovi 29 v Izoli in ni hotela pora vnati dela računa v znesku 627.475,00 SIT Izvajalec del podjetje Exert d.o.o. iz Pirana je vložil tožbo. Kljub naštetim pomanjkljivostim pri izvedbi del, ki jih je ugotovil sodni izvedenec gradbene stroke Kazimir Pines, kar naj bi bilo kot kaže celo izpuščeno iz sodnih mlinov piranskega sodišča, je dolžnik prejel pravnomočno sodbo. Dolg je v desetih letih narasel na skoraj 6 milijonov SIT! Odvetnik dolžnika Miloš Svanjak zahteva obnovo postopka. Projektant podjetje Makro 5 d.o.o. iz Kopra jev investicijskih dokumentih zapisal, da namerava investitor Vlado Vučkovič, Kosovelova 29 Izola, konstrukcijsko in funkcionalno adaptirati stanovanjski objekt na Kosovelovi 29 v starem mestnem jedru na parceli št. 588 k.o. Izola. Stanje objekta je natančno opisano. Opisano je tudi kakšna dela je bilo treba opraviti. Tudi, da funkcionalni objekt prevzame dve funkciji; poslovni prostor v pritličju, z ločenim vhodom, manjšim skladiščem in sanitarijami ter stanovanjske prostore z vzhodno vezo, kletjo in stopniščem v pritličju, dnevnimi prostori v nadstropju in sobami v mansardi. Sestavni del projektne naloge je tudi popis del s predračunom stroškov. Lokacijska dokumentacija, ki jo je izdala Občina Izola, Zavod za planiranje in urbanizem, stanovanjske gradbene zadeve - Oddelek za urbanizem, je bila izdana marca 1993 na ime naročnice Jožice Vučkovič. Zadeva pa dozidavo, nadzidavo in ureditev poslovnega prostora v objektu Kosovelova 29, Izola. Izdana so bila tudi ustrezna soglasja k lokaciji. Po izdanem lokacijskem dovoljenju je bilo nato 21. 1. 1994 izdano še gradbeno dovoljenje investitorjema Jožici in Vladu Vučkovič za prenovo tega stanovanjskega objekta. Našteti so tudi določeni pogoji, gradbeno dovoljenje je podpisal Branko Andrejašič, postopek pa je vodila Lilijana Sovdat. Gradivo je bilo dostavljeno na 12 naslovov. Do tu vse lepo in prav. Težave za Vučkoviča oziroma njegovo ženo (mož jev Nemčiji služil marke za adaptacijo hiše), naj bi se, kot nam je povedal, začele šele, ko sta s podjetjem EXERT d.o.o., Tomažičeva 3 iz Pirana (na podlagi ponudbe) sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del, izvedbo ostrešja in strehe na stanovanjskem objektu Kosovelova 29 v Izoli. Pogodbeni stranki sta se dogovorili in zapisali v pogodbi, sklenjeni 31. 10. 1994, da bodo izvajalska dela znašala 997.915,00 SIT in sicer za izvedbo ostrešja in strehe po popisu investitorja. K navedenemu znesku je treba prišteti še znesek 392.650.00 SIT za dodatna dela, kar je potem znašalo skupaj 1.390.475.00 SIT. V 2. členu pogodbe tudi piše, da bo investitor plačal 70% avansa, 30% pa po končanju del. Predstavnik izvajalca je bil Fatkič Esad, direktor podjetja Exert. Piransko podjetje je nato Vučkovičev! poslalo seznam dodatnih del. REKLAMACIJA DEL, NASTOP ODVETNIKOV IN SODBA SODIŠČA Naročnik Vučkovič očitno ni bil zadovoljen z opravljenimi deli in jih je pri izvajalcu reklamiral ter ustavil del pogodbenega plačila. Najel je odvetnika Nikico Kljajiča, firma Exert pa odvetnika Bojana Starčiča. Odvetniki so si začeli dopisovati. Odvetnik Starčič v imenu podjetja Exert 13. 4. 1995 pošlje Vučkoviču opomin za plačilo 627.475,00 SIT in hkrati zapiše, da so bila dela opravljena v skladu z gradbenim načrtom in zahtevami investitorja ter dolžnika pozove na plačilo obveznosti. Trdi, da gre za pavšalne trditve o nekakovostno opravljenem delu, namenjene zgolj izmikanju plačila obveznosti. Vučkovičev! medtem že poravnajo dva avansa, v zneskih 395.000,00 tisoč in 368.000 SIT. Ostaja še odprto 627.475,00 SIT. 27. februarja 1995 sledi izvedensko poročilo o ogledu izvedenih gradbeno-obrtniških del, ki ga je podal sodni izvedenec Kazimir Pines, dipl. ing. gr., ki je navedel tudi vrsto ugotovljenih nasprotju s pravili gradbene strok, zlasti pa gradbena dela niso bila opravljena v soglasju z zahtevami Zavoda za spomeniško varstvo v Piranu. Dolžnik zaradi tega ni mogel in ni bil v stanju dobiti gradbenega dovoljenja. Dolžnik pa zlasti opozarja na izdani sklep naslovnega sodišča z dne, 15. 6. 2000, ko je bil za sodnega izvršitelja določen Roman Medvešček. Piše, da navedeni sporni sklep nikoli ni bil vročen dolžniku, ker se je v tistem času dalj časa nahajal na delu v tujini. Dolžnik je izvedel za sporni sklep šele po vrnitvi iz tujine, zato je bila pritožba vložena prepozno in seveda zavržena. S takšnim ravnanjem je bila dolžniku odvzeta pravica do pritožbe, s katero bi zanesljivo uspel, če bi bila vložena pravočasno. Odvetnik Miloš Svanjak navaja še kar nekaj cvetk v postopku in je prepričan, da bo dolžnik Vučkovič tožbo v končni fazi tudi dobil, kajti sicer bi moral plačati kar desetkratni znesek, saj je v skoraj desetih letih pravdanja narasel s 627.475,00 SIT na skoraj 6.000.000,00 SIT. Vučkovič je v uredništvo prinesel pol kilograma spisov, tožb in pritožbe ter številne fotografije, ki naj bi kazale slabo opravljeno delo izvajalce. Pripombe sodnega izvedenca so bile tudi na gradnjo dimnikov. pomanjkljivosti. Okrajno sodišče Piran se očitno ne zmeni za kolobocije, ki so medtem nastajale, in potrdi sklep o zvršbi ter določi Romana Medveščka za izvršitelja izterjave 627.475,00 SIT. Vlado Vučkovič se zoper sklep naslovnega sodišča pritoži. Dolžnik naredi proceduralno napako in sodišče sklene, da se njegova pritožba kot prepozna zavrže. Piše se datum 28.11. 2001. Sledi pritožba na višje sodišče v Kopru, ki upnikovi pritožbi ugodi., kot kaže predvsem zopet zaradi proceduralnih napak (vročitev sklepa). Zadevo čez nekaj let (16.4. 2003) spet obravnava Okrajno sodišče v Piranu in sicer pritožbo zoper sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen 15. 1. 1998. Sklep: Ugovor dolžnika se zavrne. Spet pritožba na višje sodišče, ki je 3. 9. 2003 sklenilo, da se pritožba dolžnika zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Stroški naraščajo. V zadevo se vključi odvetnik Bojan Hojnik iz Lucije in v imenu dolžnika Vučkoviča vloži pritožbo iz pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi. Izpodbija sklep sodišča zaradi tega, ker sodišče ni zaslišalo ene priče, ki se sicer neopravičeno ni odzvala vabilu. V sedmih letih pravdanja naraste terjatev upnika - podjetja Exert - na več kot 6,5 milijona SIT! Dolžnik prek odvetnika Bojana Starčiča obvesti Odvetnika Bojana Hojnika, ki zastopa podjetje Exert d.d.o., da je pripravljen sprejeti znesek 4 milijone. Še prej, 20.9. 2004 izvršitelj Roman Medvešček pozove dolžnika za prostovoljno poravnavo glavnice, zamudnih obresti in stroškov postopka v znesku (približno) 5,9 milijona SIT, v nasprotnem primeru oziroma dobi izvršitelj nam ni znano. Vključi se odvetnik Mihael Svanjak iz Kopra. Okrajnemu sodišču v Piranu 23. novembra 2004 vloži bo opravljena izvršba. Koliko ob tem zasluži predlog za obnovo postopka v izvršilni zadevi. Piše, daje bil postopek sicer pravnomočno zaključen z izdajo sodne odločbe, vendar dolžnik na podlagi poglobljene analize in ocene celotne zadeve z vsebinskega in zlasti pravnega vidika ugotavlja, da so podani razlogi za obnovo postopka, podana paje tudi kršitev točke 3. člena 394 ZPP. Izvršilni naslov v predmetni zadevi je dejansko in pravno sporen že od samega začetka izvršilnega postopka dalje, to je od vložitve izvršilnega predloga v septembru 1995. Dolžniku je bil izdan račun za 627.475,00 SIT za delo, ki je bilo opravljeno nestrokovno in v Osebnost Primorske 2005 po izboru Radia Koper-Capodistria in Primorskih novic Kardiokirurg Tomislav Klokočovnik V portoroškem Avditoriju so 24. januarja 2006 podelili laskav naziv Osebnost Primorske 2005. Medijski hiši, Radio Koper in časnik Primorske novice namreč sodelujeta že dolga leta v vrsti promocijskih skupnih projektov. Eden teh je tudi izbor osebnosti Primorske. Osebnost Primorske meseca maja kardiokirurg Tomislav Klokočovnik, zaposlen v kliniki Kliničnega centra v Ljubljani: v' te>n poklicu je potrebna koncentracija. Tli napak ne sme biti«. Le ne bi bilo kirurga Tomislava Klokočovnika, ki je v izjemnih Razmerah priskočil na pomoč ekipama v izolski bolnišnici v času svojega dopusta, potem mlada dva srčka danes ne bi več bila. To je Predvsem zahvaljujoč soprogi, ki je ponoči dvignila telefonsko slušalko. Nataša Benčič je vsakemu nominirancu postavila nekaj Vprašanj. Kakšen je občutek imeti srce v rokah? »Imeti srce v rokah Je božansko.« Na vprašanje kaj je za kardiokirurga zmaga pa je °dgovoril: »Zame je zmaga vsak dan, ko grem v operacijsko sobo ln opravim operacijo, da rešim oziroma podaljšam življenje«. Osebnosti Primorske Pieseca februarja politik, evropski poslanec Borut Pahor in Aleš Nemec. Borut Pahor je na vPrašanje ali je politika reJ lahko tudi lepa, odgovoril? » ja, je lepa okler ti je do tega, da na'ediš nekaj dobrega. Ko Potem postane samo " K lc Pa mislim, da ni več tiste pozitivne energije, ki jo je čutiti sani° navzven, potem postane samo nekaj običajnega in izgubi pranja energijo - in postane nekaj grdega. s “orutu Pahorju je Marko Pavliha dejal v kratkem filmčku, ki j1 §a za vsakega pripravili na velikem platnu: » Je vsestransko an in uglajen človek ter politik, ki raje gradi kot razbija in ruši, 1 sta mu ljubša sodelovanje in združevanje kot pa tekmovalnost in Unicevanje«. Osebnost Primorske meseca oktobra, Blanka Margarit, ki svoj poklic rada opravlja. »Poklic, ki ga opravljaš z ljubeznijo ni težak«, je dejala Margaritova. »Kapetan je tisti, ki zadnji zapusti ladjo. A to še vedno drži in zakaj?«, je bilo vprašanje, ki ga je postavila Benčičeva. »Še vedno je tako. To je zato, kerje ladja njegova, ne zapušča svojega doma. Je v njem do konca. Vedno sem sanjala o tem, da bom nekega dne postala poveljnik ladje. Sanje so se mi uresničile«. Sedaj pa Margarita živi druge sanje, ki nam jih ni hotela razkriti. Verjamemo, da se ji bodo tudi te uresničile. Egon Bandelj, direktor Splošne Plovbe Portorož: »Blanka Margarit je izkoristila priložnost enakih možnosti, ki jih imajo vsi zaposleni v Splošni plovbi in dokazala, da lahko Slovenke poveljujejo tudi velikim čezoceanskim ladjam in ne samo malim čolničkom v Piranskem zalivu«. __________________________ Breda Krajnc Semenarna Liminjanska 78, Lucija X joem Vanj Tel.: 05 6777 335 t'ax: 05 6770 927 Tel.: 05 6777 334 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenama-cergolj.si Nominiranci so bili: Nataša Tič Ralijan (Ježkova nagrajenka), Politik Borut Pahor, gospodarstvenika Aleš Nemec in Bruno Korelič, zgodovinar dr. Jože Pirjevec, režiser Jan Cvitkovič, duhovnik Zorko Bajc, poveljnica čezoceanke Blanka Margarit, Prevajalka Jolka Milič, inovator Primož Gorjan in Boštjan Mahnič, ter športnik, jadralec Gašper Vinčenc in kardiokirurg Tomislav Klokočovnik, ki je prejel največ glasov poslušalcev in bralcev. Slovesnost, ki jo je povezovala Nataša Benčič, je potekala tudi v neposrednem prenosu, na frekvencah Radia Koper. Osebnosti Primorske sta priznanje in skulpturo zlatega jabolka, delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca izročila Barbara Verdnik, direktorica Primorskih novic in Dragomir Mikelič, vodja Regionalnega RTV centra Koper/Capodistria. Večer sta z glasbo Popestrila Polona Furlan in Rudi Bučar. Osebnost meseca junija, gospodarstvenik Bruno Korelič in osebnost Primorske meseca Avgusta, Zorko Bajc, piranski župnik Bruno Korelič seje po 22 letih vodenja Luke Koper odločil za umik in odstopil. Bilje odličen vodja in direktor. Zorko Bajc je prizadeven in dober piranski župnik, ki se trudi za dokončanje sanacije stolne cerkve. Dr.Livij Jakomin je o Koreliču dejal: »Mnogi me sprašujejo, kaj Bruno počne danes in kaj bo počeljutri. Rečem lahko to, da je vedno delal in da vedno bo. Najde pa tudi dovolj časa za svojo rekreacijo. Želim mu vse dobro«. Pater Niko o Bajcu: »O prijatelju, skrbniku cerkve sv. Jurija, ki rešuje čast občine, države, je odličen prijatelj, ima čudovite ideje, vse dobro. Delavnica v Kortah Razvoj n i program podeželja Izboljšanje okolja in pokrajine bo glavna tema tretje delavnice iz programa razvoja podeželja, ki bo v torek, 21. februarja ob 18. uri v prostorih KS Korte. Gre za izdelavo dopolnitev Razvojnega programa podeželja , ki ga bodo oblikovali na štirih delavnicah, katero financirajo tri obalne občine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Delavnica bo trajala približno dve uri, na njej pa bodo govorili o izhodiščih za trajnostni razvoj podeželja v smislu ekosistemskega pristopa. Predavatelj bo Janez Forte, Zavod Terra Viva. O programu Natura 2000 in kmetijstvo bo spregovorila Barbara Vidmar. O SKOP programu - možnostih črpanja denarnih sredstev bo govoril Davor Mrzlic, KSS Koper. Na koncu bo razprava, evidentiranje pobud in predlogov, določiti pa nameravajo tudi koordinatorja. Cilj delavnic je seznanitev zainteresiranih z novostmi in možnostmi financiranja razvoja podeželja iz evropskih skladov, oblikovati nove projektne predloge in pobude skupaj s sodelujočimi partnerji iz različnih področij ter dopolniti razvojni program tako, da se bo na njegovi podlagi lahko v obdobju 2007-2013 črpalo sredstva iz evropskih razvojnih skladov. Delavnice so namenjene kmetijam, ponudnikom na vinski cesti, kmetijskim in turističnim podjetjem, zadrugam, agencijam, lokalnim oblastem, zavodom, društvom in posameznikom. Zaključno poročilo bodo podali junija 2006. MALI OGLASE Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej Sloveniji. Tel.: 031 505 495 Prodam štedilnik na plin in elektriko v dobrem stanju. Dvorničič Mate Obala 122, Lucija Tel.: 677 33 94 ' Kupim ali najamem zemljišče Na območju Portoroža, Lucije, Malije, Seče ali Liminjana kupim ali vzamem v najem okoli 1000 m zemljišča. Pokličite: GSM 031 457 940 Nudimo barvanje oken, vrat, ograj in zaščito lesa. GSM: 041 501 787 Storžek - Meta center d.o.o., Titova cesta 52, 2310 Slovenska Bistrica, PE KOPER. Zanimivosti iz Kemiplasa Z novinarske konference Proizvodnja anhidrid ftalne kisline v dekanskem Kemiplasu (nekdaj Iplas) in z njo problematika onesnaževanja okolja ni od včeraj. Traja že celih 30 let. Ker so se okoliški krajani organizirali - in protestirali, je minister za okolje in prostor Janez Podobnik že pred nekaj meseci imenoval strokovni svet, ki naj preuči možnost selitve tovarne na drugo primemo lokacijo. Poleg tega bo treba do leta Dr. Silvo Žlebir generalni direktor Agencije RS za okolje Bojana Pohar glavna inšpektorica za okolje in prostor. 2007 glede dopustnosti onesnaževanja okolja zadostiti tudi evropski direktivi. Strokovni svet seje sestal že osem krat in vse skupaj se vrti v začaranem krogu. Na zadnji novinarski konferenci v Kopm (3. 2. 2006) smo lahko slišali naravnost fantastične cvetke: Kemiplas je »čist« in ni ugotovitve, da bi trenutno onesnaževal okolje (izjava glavne okoljske inšpektorice Balohove na vprašanje Primorskega utripa). Slovenska izvozna družba naj bi podjetju Kemiplas dala ugodno posojilo za selitev na drugo primemo lokacijo, lastnik pa je medtem že kupil zemljišče na Madžarskem. Če bi res dobil kredit bi to bil edinstveni primer, da bi izvozna družba stimulirala preselitev tovarne na tuje, ne pa večjega izvoza iz Slovenije na tuje. Stran 12 ■ primorski u¥p Februar 2006 Oče slovenskega igralništva Anton Spinelli, predsednik uprave Marino Mohorčič in član uprave Željko Ugrin. (Nadaljevanje s 1. strani) V družbi Casino Portorož d.d. so podelili prvih 33 certifikatov za osnovni poklic v igralništvu Predsednik uprave Marino Mohorčič je namenil čast prve podelitve nacionalnega certifikata bivšemu dolgoletnemu direktorju portoroške igralnice Antonu Spinelliju, ki je certifikat slovesno izročil krupjeju Franku Bratkoviču iz Strunjana. Predsednik uprave Marino Mohorčič je na slovesni podelitvi, katere se je udeležila tudi županja Občine Piran Vojka Štular, poudaril, da je podelitev prvih certifikatov pomembna tako za družbo Casino Portorož, kot tudi za slovensko igralništvo, saj je nacionalni certifikat za poklic krupje-krupjejka prvi tovrstni certifikat z veljavnostjo javne listine. Namreč nacionalni certifikat za poklic krupje-krupjejka v bistvu pomeni, da tudi država priznava poklicno kvalifikacijo oziroma nacionalno priznan poklic krupjeja, ki ga bodo imetniki lahko uveljavljali v vseh državah Evropske unije. 40-letna tradicija portoroškega igralništva je ustvarila visoko strokovne kadre, ki so razvijali lasten sistem usposabljanja za delo v igralniški dejavnosti. Iz tega sistema se je kasneje razvilo skoraj celotno slovensko igralništvo, vendar je bilo možno šele v letu 2005 pridobiti kvalifikacijo z javno listino za poklic krupjeja oziroma krupjejke. 7. septembra 2005 je tako družba Casino Portorož kot uradni izvajalec postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklica krupje-krupjejka prva v Sloveniji izdala certifikate za ta poklic. Slovesna podelitev certifikatov je bila v Hotelu Slovenija v Portorožu. Sprejem pri generalnem konzulu Italije v Kopru Generalni konzul Republike Italije v Kopru Carlo Gambacurta je v rezidenci Kozulata Belveder 2, v soboto 4. februatja 2006, priredil sprejem za glasbenike - Coro Polifonico »Gottardo Tomat« iz Spilimberga (Italija), ki so tokrat prvič nastopili v Kopru in izvedli koncert vokalno-instrumentalne glasbe v Pokrajinskem muzeju v Kopru, sicer pa so gostovali v Sloveniji že večkrat. Sprejema sta se udeležila tudi Alessandro Maurutto (dirigent) in Gianni Della Libera (klavir). FOTO: FK-Primorski utrip. INFORMATIVNI DAN sea >coilege vsak prvi petek v mesecu ob 14.00 uri Računovodja Komercialist Poslovni sekretar Informacije: eva.cerva; gea-college.si • telefon: 05/67 10 257.05/6710 252 • www.gea-college.si NEPREMIČNINSKA DRUŽBA Z 10 - LETNO TRADICIJO Ulica svobode 65, 6330 Piran, Tel.: 05/ 673 02 50, Fax: 05/ 673 02 55 Stanislava: 00386 41 687 075, Daniel: 00386 41 784 750 e-mail: info@casabela.net • www.casabela.net Vincenzo Barrile nazdravil svojemu 80. rojstnemu dnevu Februarja imajo v družini Barrile dvakratno veselo praznovanje. Najprej je 12. februarja svoj rojstne dan praznovala Anja, nono Vincenzo pa bo nazdravil svojemu 80. rojstnemu dnevu 24. februarja. Obema najiskrenejše čestitke od vseh njunih domačih, prijateljev in znancev. Čestitkam se pridružujejo Krajevna skupnost Piran, Izvršilni organ AMD Piran in vsi bivši sodelavci Elektro radia Piran. V Studio Galeriji Gasspar Mediteranska knjižnica Od 2. do 15. februarja 2006 si lahko v Studio galeriji Gasspar v Piranu ogledate razstavo Mediteranska knjižnica/La bibilioteca del Mediterano. Razstavo so organizirali Mestna knjižnica Piran, Regione Autonoma Sardegna, Ministero Italiano deli’ Instruzione, Institute Italiano di Cultura iz Ljubljane, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran in drugi. Drago Jančar Drago Jančar (1948) je gotovo najvidnejši sodobni slovenski pisatelj in dramatik. Za seboj ima bogat opus, za katerega je prejel številne nagrade in priznanja (med drugimi Rožančevo in Grumovo nagrado ter prestižno Veliko Prešernovo 1993). Jančar, kije mojster jezika in fabule, je tudi največ prevajani slovenski književnik. Njegova najpomebnejša dela so: romani - O bledem hudodelcu, Smrt pri Mariji Snežni, Galjot, Severni sij, Posmehljivo poželenje, Zvenenje v glavi, Katarina, Pav in jezuit; povesti - Disident Arnež in njegovi, Blodniki, Razseljena oseba, Veliki briljantni valček, Nenavadni dogodki v Kotu, Halštat in tri enodejanke, Klementov padec, Dedalus in Zalezujoč Godota. Jančar veliko piše tudi za revije in časopise (članke, eseje, kolumne, razprave). Gledališče Koper je kot četrto premiero letošnje sezone uprizorilo (10. februarja) Jančarjevo dramo Klementov padec v režiji Jake Ivanca in z Rokom Viharjev v glavni vlogi. Ponovitve bodo še ta in prihodnji mesec. O predstavi bomo več poročali v prihodnji številki. Zdenka Lovec Monika Bertok je napisala knjigo Memoria e identita’ nei giornali istriani in lingua italiana V četrtek, 31. januarja 2006, sta dr. Stefano Luša in Flavio Dessardo, novinar TV Koper - capodistria, v Tartinijevi hiši Skupnosti Italijanov v Piranu predstavila prvo knjigo avtorice in novinarke TV Koper-Capodistria Monike Bertok, z naslovom Memoria e identita’ nei časopisov oziroma izdaj italijanske skupnosti; II Trillo, La Voce di San Giorgio, L’Eco de Piran, La Citta’, La Sveglia, II Mandracchio, La Colomba in Isola Nostra, kakor tudi vlogo in identiteto teh publikacij kot informativnih medijev in povezovalnih dejavnikov med manjšinskim in večinskim narodom. Piše tudi o konfliktu med ezuli in tistimi, ki so ostali tukaj tudi po vojni. Piše o odprtosti dialoga ter povzema komentarje teh časopisov. Knjiga v italijančini je izšla na 196 straneh v nakladi 1500 izvodov in je izviren dokument zbranih del in člankov. Avtorici Moniki Bertok je na predstavitvi knjige čestital tudi generalni konzul Republike Italije v Kopru, Carlo Gambacurta. giomali istriani in lingua italiana. Mlada avtorica je povzela in skupaj s komentarji in svojimi videnji objavila zgodbe in članke osmih % fujifhm Canon outmpus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: iisim bEu t.sTot zzero