PoKtnina plaVanS r ^ntorlnl. ««■»»! Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din V—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20-—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 in 30-71. Jugoslmm n* vraJaipfc Oglasi po tarifi la dogovoru. Uprava Mubljana, GradlSče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta It 24, tel. 29-60. iV, Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.l Ljubljana 15.621. St. 204a Ljubljana, petek, dne 4. septembra 1931 Leto II. Ostavka in zopetno imenovanje vlade Ker je s proglasitvijo ustave nastal nov položaj, je včeraj podala vlada ostavko — Kralj je ostavko sprejel in zopet poveril sestavo nove vlade gen. živkoviču. — Vsi prejšnji ministri zopet imenovani Predsednik vlade general Peter živkovič Poset francoskih ministrov v Berlinu Pariz, 3. septembra. AA. Diplomatski urednik Havasa doznava, da bosta predsednik francoske vlade Laval In zunanji minister Brland pose-tila konec septembra nemškega ministrskega predsednika dr. Brueninga in nemškega - ".rali j ega ministra dr. Curtiusa v Berlinu. Kakor se čuje, bosta francoska ministra ostala-v Berlinu v dneh 26. do 28. septembra. Amerika proti odgoditvi razorožitvene konference VVashington, 3. septembra, n. Ker so se razširile govorice, da bo Francija skušala doseči odgoditev mednarodne razorožitvene konference, Je zastopnik državnega tajnika Castle izjavil novinarjem, da bi odgoditev konference napravila izredno neugoden vtis na ameriško javnost. Po njegovem mnenju je največje važnosti, da se konferenca vrši ob določenem času. Francoski krediti Avstriji Pariz, 3. septembra. AA. V soboto se sestane upravni svet »Francoske banke«. Sklepal bo o vprašanju kreditov Avstriji. Avstrijska država bo dobila najbrž kratkoročni kredit 150 milijonov avstrijskih šilingov, ki naj omogočijo dunajskemu Kreditanstaltu, da vrne Angleški ^ banki posojilo, ki ji je bilo pred kratkim odpovedano. Guverner Francoske banke je sklical sejo upravnega sveta takoj, ko je bilo znano, da sta nemški in avstrijski zunanji minister na današnji seji evropskega odbora v Ženevi izjavila, da sta se Avstrija in Nemčija odpovedali carinski zvezi. 300.000 delavcev stavka v Barceloni Barcelona, 3. septembra. AA. Po vsem mestu je zavladala radi velike stavke silna panika. Na poziv sindikalističnih delavskih organizacij je zapustilo delo nad 300.000 delavcev. Plinarna in elektrarna sta zaprti in po mestu počiva ves promet. Prodajalne so vse zaprte, ker se boje velikih nemirov. V spopadih med policijo in stavkujočimi sta bili doslej ubiti dve osebi in več ranjenih. V mesto je prišlo vojaštvo, da prepreči eventualne izgrede. Stav-kujoči zahtevajo tekojšen odstop guvernerja in osvoboditev političnih jetnikov. Tekme za Schneiderjev pokal ne bo London, 3. septembra. AA. Angleško moštvo za tekmo za Schneiderjev pokal je dobilo iz verodostojnega, vendar neuradnega vira vest, da sta Francija in Italija sklenili, da se ne bosta udeležili te tekme. Pričakujejo, da bo prispelo uradno poročilo Iz Rima in Pariza že danes. Ta vest je zelo neprijetno presenetila angleške letalske kroge In angleško javnost, še bolj pa angleške pilote, ki se vežbajo v Calshotu. Prejšnja poročila iz Francije in Italije o uspešnih poletih v teh državah so utrjevala mnenje, da bo tekma gotova. Sedaj se pa zdi, da sta oba tekmujoča naroda dognala, da njih letala nimajo veliko hpanja, da bi premagala angleška vodna letala, ki so pri poskusnih poletih dosegla že nad milj hitrosti na uro. Tekma se je imela 'tšiti dne 12. septembra. Beograd, 3. septembra, AA. Davi ob 9. in pol je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom armijskega generala Petra Živkoviča. Na seji je predsednik vlado ugotovil, da je z uveljavitvijo ustave nastal nov položaj. Predsednik vlado se je zahvalil tovarišem za dosedanje sodelovanje in jim sporočil, da bo predložil ostavko vsega kabineta, da bi mogel Nj. Vel. kralj po uveljavitvi ustave sklepati o novi vladi. Predsednik ministrskega sveta sc je nato odpeljal v dvor na Dcdinju in predložil ostavko svojega kabineta. Ob 11. se je ponovno sestal ministrski svet. Predsednik ministrskega sveta jo sporočil, da jo Nj. Vel. kralj sprejel ostavko vsega kabineta in da ga je Nj. Vel. kralj pooblastil, naj ponovno sestavi novo vlado. Na predlog ministrskega sveta je Nj. Vol. kralj imenoval novo vlado v dosedanjem sestavu. Vsi člani nove vlade so prisegli. Soji so prisostvovali vsi gg. ministri, razen dr. Vojo Marinkoviča, ministra zunanjih del, ki je v Ženevi, in Ivana Puclja, ki je bolan. Beograd, 8. septembra. AA. Danes je Nj. Vel. kralj Aleksander I. podpisal ukaz s podpisom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve, armijskega generala Petra Živkoviča. Ukaz se glasi: Mi, Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, sprejmemo ostavko, ki so jo predložili predsednik ministrskega sveta in naš minister za notranje zadeve, naš častni adjutant armijski armijski general živkovič R. Poter, naš minister brez portfelja Uzunovič K. Nikola, naš minister brez portfelja Timotijevič L. Kosta, naš minister brez portfelja Stanič Andra, naš minister zunanjih zadev dr. Marinkovič Vojislav, naš minister za gradnje dr. Kramer Albert, naš minister brez portfelja dr. Palcček Ivo, naš minister trgovine in industrije dr. Kumanudi Kosta, naš minister brez portfelja Pucelj Ivan, naš minister pri predsedništvu ministrskega sveta dr. Srskič Milan, naš minister pravde dr. Kojič Dragotin, naš minister prosvete Maksimovič Boža, naš minister za šume in rudnike dr. Šibenik Stanko, naš minister prometa inž. Radivojevič Lazar, naš minister brez portfelja Preka Nikola, naš minister poljedelstva Neudorfcr Mirko, naš minister vojske in mornarice Stojanovič Z. Dragomir, naš minister financ dr. Djurič Djorgje, naš minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič Marko, naš minister brez portfelja Matica Pavao, naš minister brez portfelja dr. Ilasan-Bo-govič Avdo. Razrešujemo jih njihovih dolžnosti in stavljamo na razpoloženje ter imenujemo za predsednika našega minstrskega sveta in našega notranjega ministra našega častnega adjutanta armijskega generala Živkoviča R. Petra, za našega ministra brez portfelja Uzu-noviča K. Nikolo, za našega ministra brez portfelja Timo-tijeviča L. Kosto, za našega ministra brez portfelja Staniča Andro, za našega ministra zunanjih del dr. Marinkoviča Vojislava, za našega gradbenega ministra dr. Kramerja Alberta, za našega ministra brez portfelja dr. Pa-lcčka Ivana, ža našega ministra trgovine in industrije dr. Kumanudija Kosta, za našega ministra brez portfelja Puclja Ivana, za našega ministra pri predsedništvu ministrskega sveta dr. Srskiča Milana, za našega ministra pravde dr. Kojiča Dragotina, za našega ministra prosvete Maksimoviča Božo, za našega ministra za šume in rudnike dr. Šibenika Stanka, za našega ministra brez portfelja dr. Šver-ljugo Stanka, za našega prometnega ministra inž. Ra-divojeviča Lazarja, za našega ministra brez portfelja Preko Nikolo, za našega poljedelskega ministra Neu-dorferja Mirka, za našega ministra vojske in mornarice Stojanoviča Z. Dragomirja, za našega finančnega ministra dr. Djuri-ča Djorgja, za našega ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčiča Mirka, za našega ministra brez portfelja Matico Pavla, za našega ministra brez portfelja dr. Ha-san-Begoviča Avda. Predsednik našega ministrskega sveta in naš minister za notranje zadeve naj izvrši ta ukaz. ALEKSANDER s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Živkovič R. Peter s. r. Vtis kraljevega manifesta v Beogradu Beograd, 3. septembra. 1. Ves Beograd je danes od ranega jutra dalje pričakoval izdanja kraljeve proklamacije. Ista je izšla ob 8. zjutraj v posebnih izdajah in se je bliskovito razširila po celem mestu in bila na mah razprodana. Narod jo je čital glasno po ulicah in dajal izraza svojemu navdušenju. Splošno mnenje je, da je to zopet velepomemben korak naprej in da je s tem činom kraljeve vlade še bolj utrjen tako notranji kakor tudi zunanji položaj naše države. Današnji dan predstavlja veliko etapo v razdobju od 6. januarja 1929 dalje. Carinska unija definitivno pokopana Dr. Schober in dr. Curtius sta včeraj izjavila v evropskem odboru, da se njuni vladi uniji odpovedujeta - Taktno in obzirno postopanje francoske delgacije Ženeva, 3. septembra, d. Na današnjem predpoldanskim zasedanju evropske komisije je imel avstrijski vicekancelar in zunanji minister dr. Schober med splošno pozornostjo navzočih svoj napovedani govor glede projekta nemško-avstrijske carinske unije. Govoril je najprej o na novo izdelanih načrtih gospodarskega pododse-ka glede vseevropskega gospodarskega zbliževanja in je konstatiral, da so ta dela v splošnem uspela. Z ozirom na te uspehe, je nadaljeval dr. Schober. smo se z nemško vlado sporazumeli glede naših skupnih nadaljnjih korakov. Ker smo iz dogodkov v zadnjih mesecih jasno razvi-dcli, da bi izvedba nameravane carinske unije mogla resno ogrožati zaupno sodelovanje evropskih narodov, izjavlja vlada zvezne republike avstrijske svoj sklep, da odstopa od carinske unije z nemško republiko. V zadnjih mesecih, tako je nadaljeval dr. Schober, se je iz različnih vzrokov gospodarska kriza ne le v Avstriji in Nemčiji, temveč tudi skoro v vseh ostalih evropskih državah zelo poostrila. Nastala je pa tudi globoka kriza v medsebojnem zaupanju, ki izpodjeda temelje vsakemh gospodarskemu življenju. Da se povrne to zaupanje, v to naj služi predvsem ta moja izjava. Sedaj se bo pač pokazalo, tako je končal g Schober svoj govor, če bo v resnici prišlo do vseevropskega sodelovanja in če bo isto imelo pozitivne rezultate. Avstrija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se ta cilj doseže. V imenu svoje vlade je podal nato dr. Curtius svojo izjavo. V njej je najprej poudarjal, da je bil namen nemške in av-srijske vlad pri ustvarjanju projekta ca- rinske unije med obema državama, da bi bila ta unija izhodišče za nadaljnje gospodarske pogodbe, pri katerih naj bi sodelovalo čim več evropskih držav. Med tem pa so se razmere popolnoma izpreme-nile, tako da za izvedbo carinski unije ni več prave podlage. Stojimo sedaj pred gospodarskimi načrti bolj splošnega značaja. Pripravljeni smo, da tudi pri uresničenju teh novih načrtov aktivno sodelujemo pod vtisom uspešnega delovanja evropske študijske komisije. Z ozirom na vse to je vlada nemške republike sporazumno z vlado avstrijske republike skenila, da opusti projekt carinske zveze obeh držav. Govorom dr. Schoberja in dr. Curtiusa so sledili še govori zastopnikov italijanske, francoske in češkoslovaške vlade, ki so izjavi obeh nemških ministrov z zadovoljstvom vzeli na znanje. Ženeva, 3. septembra, AA. Francoska delegacija se je le poluradno udeleževala razgovorov o vprašanju priključitve, ki se je diskutiralo na zahtevo nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa in avstrijskega zunanjega ministra dr. Schobra. Francoska delegacija ni niti trenutek poskušala vsifiti udeležencem teh razgovorov ne procedure ne teksta, ki nemški vladi ne bi ugajal. Narobe je na povabilo, naj poluradno izreče svojo sodbo, francoska delegacija odkrito in iskreno izrazila ono, kar bi bilo le v interesu Avstrije in Nemčije. Francis Poncet je izjavil dr. Curtiusu in dr. Schobru, da je prva skrb Francije, da se eliminirajo vsi incidenti, ki bi utegnili nastati z objavo načrta gospodarske priključitve, in da je zaupanje neobhodno potrebno za gospodarsko restavracijo Avstrije. Franfois Poncet je nato opozoril, da so tudi druge države, ki jih to vprašanje ravno toliko zanima kakor Francijo, izrazile željo, naj bi se ta stvar likvidirala. Naposled je francoska delegacija izjavila, da bi morala vsaka natančnejša izjava imeti obvezno veljavo. Francosko posojilo Angliji podpisano v 48 urah Pariz, 3. septembra. AA. »Excelsior« poroča, da je posojilo 2500 milijonov frankov, sklenjeno po angleški vladi v Parizu, bilo včeraj domala vse podpisano. Posojilo je bilo torej podpisano v 48. urah. Finančni krogi vidijo v tem velik finančni uspeh. Vojne vaje vseučiliških fašističnih legij Rim, 3. septembra, v. Vseučiliški fašistični legiji iz Milana in Turina ter kohorta iz Pavije so zaključile svoje poletne vojne vaje. Te dni so se pričde vojne vaje rimske, neapeljske in florentinske legije. Rimska vseučiliška fašistična legija ima svoje taborišče blizu Tivolija. Njene vaje trajajo 10 dni. Vaje so taktičnega značaja, vendar se študenti vadijo tudi v streljanju s puškami in strojnicami. Ob zaključku vaj bodo manevri z nasprotno stranko, katero bodo tvorili nekateri oddelki 114. legije fašistične milice. Neapeljska vseučiliška legija tabori v Cavi dei Tirreni. Vadijo se v borjenju in uprizarjajo bitke, pri katerih sodelujejo 138., 141. in 144. bataljon fašistične milice. Florentinska legija pa je na vojnih vajah v Apeninih. Dr. Schober naj nosi vse grehe (Od našega rednega dunajskega dopisnika A. G.) Tega avstrijskega politika naši Čitateiji dobro poznajo, in sicer po večini od jako simpatične strajii. Naša javnost mu je bila prijazna, dasi mi morda prav vedela, zakaj... V najhujši dobi avstrijske notranje politike je bil prezident Schober edini rešitelj državne barke. Takoj ob nastopu kancelarske službe je imel rešiti velikansko nalogo: rešitev velike banke Bodenkredit, ki je bila na robu konkurza. Kancelar Schober je s svojo avtoriteto in močjo pridobil Kreditni zavod, da jo je prevzel... S tem je bilo obenem rešenih mnogo ogromnih industrijskih podjetij, ki bi sicer propadla in poleg tisočev brezposelnih več bi nastal v avstrijskem gospodarstvu poloim z ogromnimi posledicami. In Schober je bil rešenik iz vseh stisk! Schober je postal najpopularnejši državnik srednje Evrope, ljubljenec Avstrijcev vseh političnih barv. Schober ni imel sovražnika. Celo socialisti so se bili sprijaznili s tem >krva-vim psom< iz leta 1927., ko je dal streljati na požigalce justične palače. Decembra je že moral iti na znane konference v Haagu, kjer je dosegel za Avstrijo ogromne uspehe: oprostil je Avstrijo vseh reparacij in ugladil pot za novo državno posojilo. Pot iz Haaga na Dunaj je bila podobna najsijajnejšemu triumfu rimskega tribuna. Od Pasa-ve do Dunaja na vseh postajah veličastni sprejemi, a na Dunaju so ga v triumfu odpeljali med gostim špalirjem od kolodvora do stanovanja. — Potem je šel še v Rim ter tam zapečatil prijateljstvo z Mussolinijem... Ali to prijateljstvo mu je natočilo prve gorjupe kaplje v JSafio veselja in triumfov. Heimwehrovstvo je začelo rasti vsem vladinim strankam čez glave. Nastopilo je celo pri volitvah jeseni s svojo kandidatno listo. Ali že Je bila nevarnost, da ta lista ne dobi nikjer količnika, pa jih je rešil volilni okraj velike industrije zgornje Štajerske in tako so potem dobili v drugem skrutiniju osem mandatov. — Schober kot nosilec liste »gospodarskega« blo-Ika (vsenemci in landbundovci), je sam silno veliko agitiral, imel nešteto shodov, kjer je poveličeval svoje velikanske uspehe z Bodenkre-ditbanko, Haagom in Rimom. V novi vladi je bil podkancler in zunanji minister, kar ei je ohranil tudi v vladi Bure-ecihevi. — Po volitvah je kot poslanec vsenem-oev tudi res krenil na njih opolzko strankarsko pot. — Ta ga je prignala na agilnejšo agitacijo ®a anšlus in končno je iztubtal — carinsko unijo, ki sta jo s Curtiusom tudi formalno izvršila. Ta unija je zbudila celo manj aktivne duhove evropske politike in začela se je strahovita gornja proti njej, zato tudi več ali manj odkrito proti Schobru. Neposredne posledice so krahi v Nemčiji, končno je grozil polom celo Nemčiji eaini. Kratkoročni krediti, ki jih je dobilo v An-glji nemško gospodarstvo, so bili v resnici francoski denar, — Francija se je odločno postavila proti uniji in zato je izvajala tudi posledice, k iso odtegnile nad dve milijardi mark nem-ikemu gospodarstvu. Kaj vse je sledilo, je znano. Celo Anglija je prišla radi teh kreditov v aagate, kajti ona je oskrbela večji del teh posojil v Franciji, v nadi, da pri diferencah v obrestih kolosalno zasluži. Edini pomočnik in rešenik je ostala Francija, Iki bi tudi pomagala, toda pod znanimi pogoji. Sprva eo Nemci strahovito zaropotali, da jim Francija nalaga nečastne pogoje, prestižno vpra-ianje je strašilo po vseh nemških krajih, toda Francija je rekla: pa imejte vi svoj prestiž, a mi ohranimo svoj denar! Ali med tem nastaja med Nemci samimi velik preobrat v mišljenju o pristižu in lačnem ielodcu, o denarju, ki ga nimajo in ki bi ga mogli imeti, ako bi Sohober in Curtius ne bila tiste gorostasne unije, katera je spravila Nem-iijo skoTO na boben. In že se oglaša jih sto, Schober župani! ne bo! Kar čez noč ima Scho-!>er sovražnikov, ki šele zdaj vedo, da je bila unija velika neumnost dn Schober nespreten politik, ki je prezgodaj pokazal nemške ro-fcičke. Saj so za take zveze, unije, anšlus vsi Nemci, ali pravi čas je treba za vse to najti. Scihober pa ga ni znal najti in zato: lop po njem! Poseben pogum pa imajo, ko je pred dvema dnevoma objavil »Temps« uvodnik, v katerem naravnost zahteva Schoberjevo glavo dn vseh ministrov, ki so bili navdušeni njegovi pristaši. — In Število tistih, ki dajejo >Tempsu< prav, raste od dneva do dneva. Celo »Neue Fr. Presset, ki mif je vihtela vedno veliko kadilnico, ve danes, da je — tudi brez ozira na liaaško razsodbo — mogoča rešitev le v soglasju s Francijo. Najmodrejši je >Neues Wiener Journal«, ki pravi: Dr. Schober je za veliko let kompromi-toval carinsko unijo in doživel brezprimerno blamažo. »Dober policijski prezident ne inore biti za vsako ceno tudi dober zunanji minister.« Tako mu jo je poribal pod nos list, ki se je valjal v blatu pred njim in najhuje vihtel kadilnico. Take lepe čase je doživel torej dvakratni honorarni doktor Schober, še pred kratkim reše-nik Avstrije in nemštva v obče. Tudi vedo šele zdaj, da z rešitvijo Bodenkreditke ni napravil rnkake dobrote, marveč velik greh, ker je s tem pognal skoro na boben Kreditko... Reševanje finančne krize v Angliji Načrt za uravnovešen je proračuna gotov - predložen parlamentu London, 3. septembra. AA. Ker je kabinet snoči po tridnevnem posvetovanju končal razpravo o načrtu za uravnovešenje državnega proračuna s pomočjo prihrankov pri državnih izdatkih in z uvedbo novih davkov, bo danes razpravljal o zadevah bolj splošnega značaja. Ministrski odbor je davi razpravljal o dveh zakonskih načrtih, v katera bo vključen načrt za štednjo, preden ga predložijo parlamentu. Parlament se sestane v torek. Izvolil bo takoj v začetku odbor, ki bo proučeval pota ln sredstva za izvedbo vladnega načrta. V to svrho bo ministrski predsednik predlagal tozadevno resolucijo, ki bo dala parlamenta priliko, da glasuje o zaupnici vladi. Govorila bosta v imenu konservativne in liberalne frakcije v kabinetu Baldwin in sir Herbert V torek bo načrt Samuel. V imenu opozicije bo govoril Hender-son. Računajo, da bo imela vlada približno 50 glasov večine. Pozneje bodo predložili zbornici proračunske predloge, o katerih bo poročal zakladni minister Snowden. To se zgodi najbrže v sredo ali pa v četrtek. Debata o zakonskem načrtu za štednjo se pa prične v petek. Vladni predlogi bodo vključeni v zakonskem načrtu za štednjo in v finančnem zakonskem načrtu. Vlada je uverjena, da bo javnost odobrila sredstva, s katerimi je rešila svojo nalogo. Merodajni krogi poročajo, da so se ministri ozirali v svojih predlogih za štednjo in za nove davke na potrebe industrije in da ji niso naložili novih bremen, ki bi otežkočila ali pa celo onemogočila njeno oživljenje. Umor voditelja bolgarske manjšine v Dobrudži Bukarešta, 3. septembra. AA. Rador poroča: Senatorja Krsta Stefana, enega izmed voditeljev bolgarskih manjšin v Dobrudži, je snoči ubil z revolverskim strelom cincarski kolonist v Pasardžiku. Atentator je izjavil, da je s tem umorom hotel maščevati umor nekega romunskega podoficirja, ki st) ga ubili bolgarski ko-miti. Pogajanja med Francijo in Italijo Optimistične informacije fašistovskega lista Rim, 3. septembra n. Fašistovski tisk v poslednjih dneh vedno bolj pogreva vprašanje ita-lijansko-francoskih pomorskih odnošajev. »Tribuna« prinaša celo nekaj novih informacij iz Ženeve in Londona. Pravi, da so se pogajanja med zastopniki obeh prizadetih držav v Ženevi obnovila pod zelo ugodnimi auspiciji. V »voji londonski vesti pa pravi, da je britanska vlada prejela kopijo francoske note, katero je Francija pred dnevi poslala v Rim. Ta nota vsebuje določene konkretne predloge o sporazumu o omejitvi {»morskega oboroževanja. Prepis te nove francoske note je dobila tudi italijanska delegacija v Ženevi, ki se tam pogaja e francoskimi zastopniki. »Tribuna« pripominja, da so itali-jansko-francoska pogajanja v Ženevi momen-tano najvažnejši dogodek na mednarodnem političnem forumu. Razširjajte Jugoslovana! Zopet normalni odnošaji med obema Rimoma Besedilo sporazuma med Vatikanom in Italijo Rim, 3. septembra, v. Pogajanja med Vatikanom in rimsko vlado zaradi oblastvenega razpusta italijanske katoliške akcije so se zaključila včeraj opoldne s sporazumom, ki se glasi: 1. Italijanska katoliška akcija je bistveno škofijska organizacija in zavisl neposredno od škofov, ki ji postavijo duhovniške ali lajične voditelje. Za voditelje pa se ne morejo izbrati oni, ki so bili člani režimu nasprotnih strank. V skladu s svojimi verskimi ln nadnaravnimi cilji se katoliška akcija v nobenem primeru ne bo bavila s politiko in se v svojih zunanjih formah odpove vsemu onemu, kar je svojstveno in tradicijonalno za politične stranke. Zastava lokalnih organizacij katoliške akcije bo nacl-jonalna. 2. Katoliška akcija v svojem programu nima ustanavljanja profesionalnih društev in strokovnih sindikatov. Njene notranje profesionalne sekeije, ki sedaj obstojajo in ki so dovoljene po zakonu z dne 3. aprila 1926, imajo Izključno duhovne in verske namene ln nalogo, da prispevajo k temu, da bo sindikat, ki se je ustanovil na osnovi obstoječih zakonov, odgovarjal vedno bolj principom sodelovanja med razredi In socijalnim ter nacijonalniml nameni, ki jih hoče doseči država s svojim sedanjim redom in v okviru katoliške vere. 3. Mladinska društva, ki so združena v katoliški akciji, se bodo imenovala »Mladinske organizacije katoliške akcije«. Te organizacije smejo imeti izkaznice in znake, ki so tesno v skladu z njihovimi verskimi nameri. Ne smejo se pa rabiti za posamezne organizacije druge zastave razen nacijonalne in lastnih verskih praporov. Krajevne organizacije se odpovedo vsakemu športnemu in atletskemu delovanju in se omejijo le na prireditve vzgojnega značaja, ki imajo verski namen. Fašistični direktorij se je takoj po sklepu tega sporazuma sestal in odobril sporazum, istočasno pa obljubil, da bo lojalno izvršil njegove določbe. Prvi dan kongresa jugoslovanskega plinarskega in vodovodnega udruženja Ljubljana, 3. septembra. Davi se Je vršila v Delavski zbornici svečana otvoritev kongresa Jugoslovanskega plinarskega in vodovodnega udruženja. Kongres je otvoril predsednik Crnekovič, ravnatelj zagrebške plinarne, ki se je spominjal vladarskega jubileja Nj. Vel. kralja Aleksandra, nakar je bila med navdušenimi ovacijami sprejeta udanostna brzojavka. Predsednik Crnekovič je nato pozdravil v imenu udruženja zastopnike raznih oblasti, kakor bana dr. Marušiča, župana dr. Puca, zastopnika gradbenega ministrstva inž. Krajca, zastopnika ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje inž. Lilitiča, češkoslovaškega podkonzula Cihelko, zastopnika univerze dr. Hinterleciinerja, generalnega tajnika zbornice TOI Mohoriča, predsednika Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhitektov inž. Mačkovska, predsednika Zadruge inštalaterjev Koma, zastopnike iz Češkoslovaške, Poljske, Nemčije in Avstrije in končno predavatelje in zastopnike ljubljanske mestne občine: poslevodečega podpredsednika upravnega odbora plinarne in vodovoda Rupnika, predsednika Orehka, ravnatelja inž. Ciuha in ravnatelja inž. Bartla. Zborovalce je pozdravil in čestital ljubljanski mestni plinarni k 70-letnici ban dr. Marušič, ki je v francoščini tudi izrazil svoje veselje, da se udeležuje kongresa toliko inozemskih gostov. Za banom je pozdravil zborovalce župan dr. Puc, ki je želel gostom najprijetnejše bivanje v Ljubljani. Kongres so nato pozdravili zastopnik poljskega ministrstva za trgovino in industrijo inž. Wrangel iz Varšave, zastopnik češkoslovaškega ministrstva javnih del inž. dr. Krafneter, predsednik upravnega odbora vodovoda v Pragi prof. dr. Svoboda, predsednik upravnega odbora plinarne v Pragi dr. Urbanek, predsednik češkoslovaških plinarn inž. Opatrny, ravnatelj dunajske plinarne inž. Giintner in končno predsednik upravnega odbora plinarne vodovoda in elektrarne ljubljanske mestne občine Orehek. G. Orehek je poudaril, da ga obisk gostov iz inozemstva prav posebno veseli, ker so prišli v Ljubljano prav za kraljev teden, ki se ga naj udeleže, da spoznajo veliko ljubezen našega naroda do države in kralja in razprše v domovini nasprotna mnenja med svojimi brati. Ko se je predsednik inž. Crnekovič zahvalil za pozdrave in je prečital kopico brzojavnih in pismenih pozdravov in čestitk iz države in inozemstva, je podal kratek pregled delovanja udruženja. Za njim je podal g. Rupnik kratek zgodovinski pregled ljubljanske plinarne. Po kratkem odmoru z zakusko v kleti Delavske zbornice so se vršila strokovna predavanja dr. Urbaneka, inž. Kirchnerja, inž. Jedličke in inž. Konopke. Popoldne ob 13 30 se je vršilo v Unionu ne-oficijelno kosilo, ob 16. avtoizlet v Kleče in zakuska, ob ‘20. pa skupna večerja v hotelu Bel-levue. Jutri ob 8. uri zjutraj se bo vršil v dvorani Delavske zbornice občni zbor udruženja, za katerega vlada veliko zanimanje. Po občnem zbo-ru se bodo nadaljevala do kosila strokovna predavanja. Po kosilu si ogledajo gosti velesejmsko razstavo. Nova smrtna obsodba vsled vohunstva na Poljskem Varšava, 3. septembra. AA. Iz Bresta Litovskega poročajo, da so tam pred prekim sodiščem obsodili na smrt poročnika Humicena, ki so ga aretirali v Tornu. Smrtna kazen se bo izvršila danes. Uradno se poroča, da je ta stvar v ozkih zvezah z senzacijonalno afero general-štabnega majorja Dembovskega, ki je bil, kakor znano, julija obsojen na smrt, ker so mu dokazali, da je bil v službi ruske špijonaže, ln ki so ga nato takoj ustrelili. Nove velike poplave na Kitajskem Nanking, 3. septembra AA. Ker reka Jangtse stalno narašča, je glavno mesto Kitajske Nanking v veliki nevarnosti, da ga ne poplavijo narasle vode. Zapadno mesta so razbesneli valovi predrli tri važne nasipe. V okolici mesta je polno beguncev, ki so se zatekli na mestno obzidje . Oblasti so odredile vse potrebno, da preprečijo poplavo mesta. Predavanja prof. Piccarda Budimpešta, 3. septembra, n. Profesor PiC' card bo koncem meseca oktobra prepotoval \ o srednjo Evropo. V Pragi, Brnu, Bratislavi, Budimpešti, Szegedinu ln po raznih drugih jugoslovanskih, romunskih, bolgarskih, grških in Italijanskih mestih bo predaval o svojem poletu v stratosfero. Svoja predavanja bo Ilustriral s filmskimi posnetki. / Povratek »Grofa Zeppelina« odgoden Pernambuco, 3. septembra, n. Povratek »Zeppelina« so odgodili, ker se mu je med poletom preko Oceana zaradi nevihte pokvarila gon' dola za stražo. Zrakoplov bodo popravili. Za 400 milijonov manj držav nih dohodkov v Ameriki Washington, 3. septembra. AA. V prvih dveh mesecih tekočega proračunskega leta so držav-ne blagajne prejele za 400 milijonov manj dav-kov kot minulo leto. 'lili Prepovedana publikacija Beograd, 3. septembra. AA. S sklepom ministra notranjih zadev 1/29315 z dne 1. t. m. je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi knjige »Die Vorbedingungen des Interna-tionalen Friedens« W. Scharera v založbi Amal-thea, Curih, Lipsko, Dunaj. Mobilizacija fašistov v Julijski Krajini Trst, 3. septembra, v. Pred dnevi so dobili vsi fašisti po vsej Julijski Krajini nalog o mobilizaciji. V obvestilu je bilo rečeno, da se morajo odslej smatrati, da so mobilizirani. Sedaj pa so jim fašistična vodstva sporočila, da se mobilizacija izvrši v petek. Vojni zbor bo trajal v soboto, nedeljo in ponedeljek. Fašistične oblasti so istočasno s posebnimi okrožnicami pozvale vse tvrdke, ki posedujejo tovorne avtomobile, da naj ta vozila stavijo na razpolago fašistični stranki za vse tri omenjene dni. Če ta okrožnica ne bo našla odziva, bodo poslali vsem tvrdkam drugi ostrejši poziv. Spričo tega menijo, da se transporti fašistov ne bodo izvršili z železnico. Govore, da bo velikemu fašističnemu vojnemu zboru prisostvoval tudi ministrski predsednik. Kakor znano, je bila ta mobilizacija napovedana že pred tedni. V zadnjih dneh so se vršile manjše poskusne mobilizacije. Tudi ta velika mobilizacija fašističnih sil nima drugega namena, ko da se preizkusijo organizacijske zmožnosti fašističnih voditeljev in disciplina fašistične črede. Vojni zbor bo na Piavi. Vremenska napoved Dunaj, 3. septembra, d. Danes zvečer je šla od zapada nevihta preko celega ozemlja republike. Pričakovati je jutri še viharno vreme, pozneje južno. V južnih Alpah oblačno, deževno vreme, nekoliko hladneje. L mednarodni šahovs turnir na Bledu Deveto kolo Bled, 3. septembra. AA. Danes je bilo odigrano deveto kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Pirc je izgubil proti Stoltzu v 33. potezi. Po indijski obrambi je stal Pirc dolgo časa zelo dobro, celo potem, ko je žrtvoval damo za 2 trdnjavi. Nato je brez potrebe spremenil lego kralja. Nasprotnik Je napadel ter dosegel eno kvaliteto in enega kmeta. Pirc se je kmalu vdal, ker je bil položaj brezupen. Colle je izgubil proti Astalošu v 25 potezah. Po franko-indijski obrambi in po obojestranskem ostrem boju je Astaloš dosegel boljšo pozicijo. Colle je napravil napako ter izgubil kraljico, nakar je Astaloš zmagal. Partija Njemcovič—Tartakover je ostala po 27. potezi remi. Po sicilijanski obrambi in po obojestranski ostri borbi sta igralca sklenila po 27. potezi v nejasnem položaju remi. Kashdan je premagal Maroczija po 34. potezi. Ogrski mojster je prestal prvo polovico borbe zelo dobro, pozneje pa je prišel v časovno stisko in po več težkih napakah izgubil partijo. Vidmar in Spielmann sta po 18. potezi remisirala. Po indijski obrambi je postala partija zelo bojevita in to vkljub kratkem času igre. Dr. Vidmar je dosegel ugodno napadalno pozicijo, toda dobra poteza njegovega nasprotnika je dovedla do remisa. Partija Bogoljubov—Aljehin in Flohr —Kostic ob 2. še nista bili končani. Bogoljubov je stal dolgo časa dobro, v časovni stiski pa je napravil napačno potezo ter žrtvoval enega kmeta in partijo skoro izgubil. Kostič je napačno kombiniral in izgubil dva tekača proti trdnjavi. Situacija je zanj brezupna. V popoldnevnem nadaljevanju sta se nekončani partiji razvili, kakor je bilo pričakovati. Aljehin je dobil še enega kmeta, tako da se je Bogoljubov po 55. potezi vdal. Partija je bila otvorjena z indijsko obrambo. Partija Flohr—Kostič, otvorjena z damskim gambitom je bila prekinjena in se bo nadaljevala v torek. Partija stoji za jugoslovanskega mojstra slabo. Stanje po devetem kolu je tole; Aljehin 8 in pol, Spielmann 6, Kashdan, Vidmar 5, Astaloš, Bogoljubov, Stoltz 4 in pol, Kostič 4 (1), Tartakover 4, Flohr 3 ln pol (1), Maroczi, Njemcovič 3 In pol, Colle 3, Pirc 2 in pol. Jutri je prost dan. V soboto se začne deseto kolo. Igrane bodo partije: Spielmann—Maroczi, Aljehin—Kashdan, Kostič—Bogoljubov, Stoltz— Flohr, Tartakover—Pirc, Astaloš—Njemcovič in Vidmar—Colle. XVI. zagrebški velesejem od 29. avgusta do 7. septembra 1931 SPLOSNI MEDNARODNI VZROČNI VELESEJEM s specijalnimi sejmi: Stavbarstvo Razstava in sejem Hotel-Hiša-Kuhinja v°lnWindischer Hund« pred sodiščem. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal 22-letni posestniški sin Josip Krobat iz Drobtincev, ker je dne 8. marca t. 1. v Gornjem Cmureku na rfiostu čez Muro javno razžalil finančnega pripravnika M. Logarja in orožniškega kaplarja I. Markolja pri izvrševanju službe z besedami: »Das ist eine Schwei-nerei, dass mich die verdammten vvindischen Hunde untersuchen«. Krobat je pred sodnikom vse tajil. Z ozirom na njegovo dosedanjo neoporečnost je bil obsojen na 7 dni strogega zapora in 180 Din denarne kazni, pogojno na dobo 2 let. m Velik vlom ▼ Mežici. Pretekli teden so neznanci vlomili v trgovino Konzumnega društva v Mežici in odnesli večjo količino manufaktur-nega blaga v skupni vrednosti 22.283 Din. Isto noč so vlomili tudi v mlekarno Gospodarske zadruge, kjer so pa dobili samo 95 Din drobiža. Vlomilci so prišli v oba lokala skozi okno. Slovenjgradec Odprta noč in dan so groba vrata. V tukajšnji bolnici so v času od 1. do 28 avg. umrli: Raz-bornik Antonija, služkinja iz Škal pri Velenju, 51 let; Knežer Helena, žena žagarja iz Št. lija p. Turjakom, 75 let; Hrastnik Alojzij, 2-letni sin hlapca iz Marenberga; Slemenik Antonija, 65-letna dninarica iz Šmartna pri Slovenjgradcu, in Peitler Jurij, 1 in pol letni sin posestnika iz Sv. Primoža na Pohorju. Epidemija davice in griže v okraju. V Ma-renbergu, posebno pa v Guštanju, se je pojavila davica in griža. Do sedaj je že okrog 10 slučajev. Razne tatvine. V zadnjem času se pri nas vrste tatvine, vlomi in požigi kakor za stavo. Pretekle dni je bilo zopet vlomljeno v občinski urad Sv. Andraž pri Velenju. S ključi, ki jih je našel v pisarni, je lopov odklenil predal in odnesel ves denar. K sreči je bilo v predalu samo okrog 1000 Din. Tatovi so prenesli svoj delokrog tudi na planine. V zgornji cerkveni hiši na Urški gori je imel posestnik Kotnik iz Razborja ob priliki žegnanja svoj vinotoč. Ko se je'za sv.'mašo preoblekel, je v delavni obleki v sobi pozabil približno 6000 dinarjev. Svojo pozabljivost je opazil prepozno, in ko se je v strahu vrnil v svojo sobo, ni bilo ne listnice in ne denarja. Nesreča nikjer ne počiva. 20-letni pastir Kotnik Valentin, uslužben pri tvrdki Hirschler v Meži, je našel na pašniku staro patrono, v katero je toliko časa drezal, da je eksplodirala in mu k sreči poškodovala samo prste na levi roki. — 2-letni Franc, sin krojača Smonkerja 'z Turiške vasi, se je igral s svojim 4-letnim bratcem s sekiro in mu je po nesreči odsekal dva prsta na desni roki. — 74-letni Golob Matevž iz Straž pri Mislinju je šel v 3 metre visoko podstrešje po suhe hruške, pa se je izpo-drsnil in pri padcu je dobil večje in manjše Poškodbe na glavi in vratu. Telefonsko govorilnico je dobila te dni tukajšnja bolnica. Podpis pogodbe med zadrugo in takoj Danes je bila tu podpisana pogodba med zadrugo Pohorska železnica in monakovsko tvrdko Fiihle & Schultze. Po tej pogodbi bo nemško podjetje zgradilo železnico na Pohorje, pa tudi samo kreditiralo nekaj več ko 2 in pol milijona dinarjev. Ostalo potrebno vsoto — 5,250.000 Din — bodo dale zadruga Pohorska vzpenjača, banovina in mariborska mestna Prijatelja in gostilničarja okradel V nedeljo popoldne sta popivala Krhlikarjev in Lebnov France v gostilni Brezovarja na Košci. Ko so že ostali gostje gostilno pozno zvečer zapustili, sta oba zahtevala še pijače in sicer kar cel »Štefan«, katerega sta tudi še dobila, vendar jima ga je gostilničar kmalu nato odvzel, češ, da je že preko 10. ure. Fanta se pa nikakor nista hotela iz gostilne odstraniti, dokler jima ni dovolil Brezovar, da smeta tam prenočiti. Polegla sta se na klopi okoli domače peči, gostilničar sam pa je prisedel k neki mizi in tudi tam zadremal. Ko pa se je Lebnov zjutraj prebudil, je opazil, da sta mu zmanjkala iz zadnjega hlačnega žepa dva stotaka; prav tako je zmanjkalo tudi gostilničarju nekaj čez 500 Din. Rezultat preiskave je bil uspešen. Orožniki so prijeli Krhlikarja, pri kteretn so našli denar, vendar ne vsega, ker ga je gotovo kam skril, ko je šel ponoči enkrat na svež zrak. Oddali so ga v sodne zapore. Zagorje S štiritedenskega dopusta se je vrnil zdravnik g. dr. Tomo Zarnik ter zopet redno ordinira. Stavbno gibanje. Svojo hišo je renoviral gostilničar in tovarnar cementnih izdelkov gosp. Drago Korbar. Tudi Zadružni dom pri farni cerkvi ima sedaj prav lepo lice, ker so ga prebelili. Sploh je opažati letos veliko podjetnost hišnih posestnikov, ki so svoje hiše popravili in olepšali. Tako tam na Svepovni gg. Košir, Kočar, v Toplicah Kovač, Borišek in drugi. Zelo okusno je uredil svojo hišico g. Jože Krečan. Tako skrbijo naši hišni posestniki iz lastnih nagibov za olepšavo kraja. Pomotoma se nam je včeraj vrinila vest, da je preminul g. Ranzinger, sin tukajšnje poznane gostilničarke gospe Ranzlngerjeve. Previden je bil s tolažili za umirajoče, pa se je vslcd tega bliskoma razširila vest, da Je že umrl. Gospodu Ranzingerju želimo, da bi živel še mnogo let. Z veseljem čitamo iz vseh krajev naše banovine, kako povsod narašča zanimanje za »Jugoslovana«. Ugotoviti moramo, da je narastlo tudi pri nas, posebno v zadnjih mesecih, število naročnikov zelo visoko, posebno ko so vsi uvideli, da zastopa »Jugoslovan« interese delavstva, obrtništva in trgovstva, ter nudi vsakemu čitateiju dovolj razvedrila in duševne hrane. Dobite ga dnevno od kolporterja in v trafiki nasproti pošte in v trafiki nižje Korbarja. Sadni trg pri rudniški restavraciji je dnevno z zelenjavo in vsem sadjem prav dobro založen. Cene niso pretirane. Denarna stiska na kmetih. V kako mučnem položaju se nahajajo dandanes kmetje, priča dovolj Jasno, da prihajajo peš od daleč, celo iz Bučke, Škocjana, Sevnice in tam od Ptuja k nam prodajat sadje, čebulo, mlečne izdelke in druge drobne stvari. Svoje blago prodajajo za vsako ceno, lepe jabolka 10 komadov za 1 Din — samo, da pridejo do denarja. Ali kaj pomaga, ko pa naš rudar tudi nima denarja! Pouk na osnovnih šolah. V četrtek zjutraj ob 8. uri je šolarska maša in v petek se prične redni pouk na obeh osnovnih šolah. Litija Čitatcljm »Jugoslovana«. Z ozirom na govorice, da sem podpisani pisec vrstic »Iz Šmartnega pri Litiji« o položenem šoferskem izpitu nekaterih gospodov, ki niso popolnoma resnične, ugotavljem, da to ni resnica. O. Dr. Trafikantom. Že precej časa opažamo, da v Litiji mestoma sploh ni dobiti cigaret Vardar, posebno pa Zeta in Drina v zavitkih po 20 komadov, pač pa le po 100! Prosimo, da se temu dejstvu od pomore. Nogomet. Včeraj je bila po dolgem času, zopet odigrana tekma z SK Amaterjem iz Trbovelj. Rezultat 2:4 v prid Litije. Litija je nastopila prvič v novih dresih. Trbovlje Poziv narodnemu delavstvu. Narodno strokovna zveza vabi vse svoje članstvo in narodno misleče delavstvo, ki se udeleži v nedeljo odkritja spomenika kralju Petru I., da se zbere v Ljubljani pred palačo Delavske zbornice, odkoder bo skupen odhod z zastavami na čelu k glavnemu sprevodu, člani naj se udeležijo slav-, ndsti, bodisi s kongresnimi ali pa s članskimi znaki. — Ogromno število prijavljencev iz trboveljske občine priča, da se je nacionalna zavest med rudarskim delavstvom silno dvignila, kar bo naše nacionalno delavstvo v nedeljo v Ljubljani ponovno dokazalo, ko bo manifestiralo svojo ljubezen do velikega kralja Osvoboditelja in mogočne Jugoslavije. Odmera odnosno plačilo kuluka. Županstvo je včeraj poslalo rudniku pozive za plačilo kuluka, da jih razdeli med svoje nameščence in delavce. Proti odmeri odkupnine pa so seveda dopustne tudi pritožbe, prošnje in reklamacije, ki pa morajo biti vložene v roku 8. dni po prejemu plačilnega naloga pismeno ali osebno pri občini. Doprinesti je dokaz osnovnega davčnega predpisa za leto 1930. in sicer: zemljarina, zgradarina, pridobnina, rentni davek in družbeni davek ter potrdilo o vplačanem uslužben-skem davku. nemško tvrdko — Z delom Uodo pričeli občina, tako da bomo imeli večino. Železnica bo dvotirna. Dolinska postaja bo pri Pekrah, gorska pa pri Sv. Bolfenku na Pohorju. Od ceste Maribor—Pekre do dolinskega postajališča bodo uredili dovozno cesto. Prva terenska dela se prično že ta mesec. Vse naprave bodo dovršene in izročene prometu najbrže že spomladi prihodnjega leta. Brežice Gostovanje mariborskega gledališča. V soboto 5. septembra bo Narodno gledališče iz Maribora vprizorilo znamenito Frankovo povojno dramo »Karol in Ana«. Snov je zelo aktualna, ker se je več takih primerov dogodilo tudi pri nas. Naj si vsakdo kupi vstopnico že v predprodaji v trgovini pri g. Umeku. Pričetek predstave bo ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. — V nedeljo 6. septembra ob 15. uri pa bo »Karol in Ana« v Rajhenburgu, zvečer istega dne ob 20. uri pa v Krškem. Hrastnik Iz počitniške kolonije na Rakitni, kamor je Krajevna protituberkulozna liga poslala 5 otrok, so se vrnili otroci v ponedeljek, dne 31. m. m. Vsi so izredno zadovoljni in žarečega obraza pripovedujejo, kako se jim je dobro godilo. — Istega dne se je vrnilo tudi okoli 150 otrok, ki so prebili cele počitnice pri kmetih v Prlekiji, kamor jih je poslal pomožni odbor, kateremu je duša vikar g. Zalar. — Krajevni protituber-kulozni ligi se je posrečilo zanimati za napravo kopališča merodajne faktorje. S časom bomo torej le prišli do prepotrebnega javnega kopališča, ki bo odgovarjalo higijenskim zahtevam. Um se je omračil pretekli teden rudarjevi ženi J. V zmedenosti je šla plesat v tamošnjo kapelico. Eni trdijo, 'da je povzročila bolezen pijača, drugi pa trdijo, da ljubosumnost. ..Ta'ih komedij, kakor so za novo šolo, še ni bilo menda z nobeno stavbo. Poročali smo, da je podjetje pretekli teden dela ustavilo, ker se Je pokazla nekje mala razpoka. Danes v četrtek se je vršila po podjetju zahtevana komisija z univ. prof. dr. Hinterlechnerjem na čelu. G. profesor je ugotovil, da je stavbišče ogroženo po plazovju. Poiskati bo treba novo stavbišče, In to sedaj, ko je porabljenih že skoro milijon dinarjev. Pouk na naših šolah se je pričel v sredo z mašo v Logarjevi kapeli. Na deško šolo Je prišel z Dola g. Davorin Candar, znan godbenik in pevec. Kakor bodo Dolani g. Čandra pogrešali, tako je hrastniški šoli čestitati na imenovanju. Na prosto mesto na Dol je odšla iz Hrastnika gdč. Lovračeva. Znatno število otrok obeh šol je odšlo letos ha trboveljsko meščansko šolo in zlasti na celjsko realno gimnazijo. Žalec 50-letnica Gasilnega društva. V nedeljo, dne 13. t. m. proslavi Prostovoljno gasilno društvo Žalec 50-letnico svojega obstoja združeno z izredno skupščino žalske gasilske župe in blagoslovitvijo jubilejnega društvenega prapora. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel ban dr. Drago Marušič. Svečanosti se bodo pričele že v soboto 12. t. m. in se bodo zaključile v nedeljo 13. t. m. popoldne z veliko ljudsko veselico. Sodelovala bo polnoštevilna železničarska gdba iz Zidanega mosta. Za oddaljene goste je ministrstvo za promet že dovolilo popust na železnici. Žrtev obrekovanja. V Gotovljah pri Žalcu se je zastruupila z lizolom 34 letna gospodinja N. N. Po nedolžnem so jo obrekovali, da je raznašala neosnovane govorice o neki ženski. To ji je šlo tako k srcu, da si je hotela vzeti življenje. Njeno stanje je resno. Brzdajmo svoje jezike! Hmelj. Kupčija s hmeljem je v polnem teku. Cene so se ustalile pri 10 Din za kilogram. Pred hmeljarno stoje vsak dan množice s hmeljem naloženih voz, ki čakajo na sprejemanje in tehtanje. Največ hmelja pokupijo na angleški račun. Sejem. Na veliki sejem, ki je bil v soboto, dne 29. avgusta so pripeljali v Žalec veliko število goveje živine in tudi konj. Kupčij je bilo sklenjeno manj, kot je bilo pričakovati, ker se oo-sestniki niso mogli odločiti, da bi po tako nizki ceni prof -.11 svojo zares lepo živino. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Petek, 4. septembra: Zaprto. Sobota, 5. septembra: Zaprto. Nedelja, 6. septembra, ob pol 5. uri: »Gorenjski slavček«, na terasi Hotela »Tivoli«. Ponedeljek, 7. septembra, ob 7. uri: »Slehernik«, pred Nunsko cerkvijo. Torek, 8. septembra, ob pol 5. uri: »Gorenjski slavček«, na terasi hotela »Tivoli«. Gledališke predstave na prostem. Opozarjamo predvsem na to, da je začetek »Gorenjskega slavčka« v nedeljo in v torek točno ob polpetih popoldne, na terasi pred hotelom »Tivoli«. Začetek »Slehernika« pred Nunsko cerkvijo v ponedeljek 7. t. m. pa je določen točno na sedmo uro zvečer. Ker bo brez dvoma pri teh predstavah velik naval publike, prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji, ki je vse dni od 10. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoldne v veži dramskega gledališča. V slučaju slabega vremena bo preskrbljeno, da bodo predstave v dramskem gledališču. Zato ima en del sedežev za »Gorenjskega slavčka« in »Slehernika« dvojne vstopnice, in sicer za sedež na prostem in za sedež v drami. Ta mesta so v prvi vrsti namenjena zunanjim posetnikom teh predstav. Prosimo, da ljubljansko občinstvo to vpošteva. Cene za »Gorenjskega slavčka« so od 30 do 10 Din, za »Slehernika« od 25 do 10 Din, stojišča stanejo za vsako predstavo 5 Din. Soholstvo Sokolska slavnost pri Sv. Juriju ob Pesnici. Mlado sokolsko društvo pri Sv. Juriju ob Pesnici je bilo ustanovljeno 8. devembra 1930. V tem kratkem času svojega obstoja je privabilo v svoj krog nad 100 članov in članic. Da pokaže Sokol svoje delo, je priredil na praznik 15. avgusta t. 1. svoj prvi telovadni nastop, ki Je vsestransko uspel. Na okusno okrašenem telovadišču se je zbralo nad 800 občinstva, 150 Sokolov iz bližnje in daljne okolice ter 84 gojencev inženirske podoficirske šole iz Maribora pod vodstvom polkovnika brata Putnikoviča. Cela vas je bila okrašena z državnimi trobojnicami. Vse zbrano Sokolstvo in občinstvo je najprej pozdravil podstarosta brat Terčelj, nakar so govorili za vlado sreski načelnik dr. Milan Ma-kar, za narodno vojsko polkovnik brat Putni-kovič, za sokolsko župo Maribor brat Kenda in za društveno upravo brat Ferk. Po govorih se je vršila javna telovadba, ki je uspela v splošno zadovoljstvo. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo nastopajoče oddelke, zlasti sokolska deca je s svojimi krasno izvedenimi vajami žela zasluženo pohvalo občinstva. Impozanten Je bil nastop naše junaške vojske, kateri je občinstvo priredilo burne ovacije. Da je prvi nastop tako lepo uspel, gre zahvala bratu načelniku in sestri načelnici ter vsem onim, ki so pripomogli do tako sijajnega nastopa. Prav prisrčna zahvala domačemu ljudstvu, ki je darovalo živež za pogostitev vojaštva in godbenikov, ter bratom, ki so dali brezplačno avtobuse za prevoz. Zdravo! Pred vsesokolskim zletom v Pragi. češki listi so prinesli nedavno vest, da se pripravlja ogromna odprava jugoslovanskega Sokolstva v Prago na IX. vsesokolski zlet ob priliki stoletnice Tyrševega rojstva. V ta namen so se mudili pred kratkim v Pragi predstavniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in se dogovorili glede prevoza 18.000 jugoslovanskih Sokolov. Vsi ti Sokoli bodo prispeli v Prago s posebnimi vlaki, razen tega pa bo odšlo na češkoslovaško še okrog 2000 ostalih gostov, ki bodo ostali po zletu v ČSR in si ogledali njene zanimivosti. Stroški za zgradbo tribun in ogromnega stadiona so preračunjeni na približno 6 milijonov Kč. Iz Francije bo došlo na zlet večje odposlanstvo francoskih gimnastov, da vrnejo po-set čehoslovakom za njihov letošnji zlet v Pariz povodom 53. zleta Unije francoskih gimnastov in kolonijalne razstave. Povodom proslave stoletnice rojstva ustanovitelja Sokolstva brata dr. Miroslava Tyrša se bo priredila v dneh 19. in 20. septembra t. 1. ogromna sokolska štafeta, štafete bodo tekle po osmih progah in bo cilj Tyršev spomenik na dvorišču Tyrševega doma v Pragi. Teklo bo približno 40.000 Sokolov in bo proga merila 3587 km 400 m, kar znaša daljino od Prage na Spitzberge. čas kdaj bodo začele posamezne štafete teči* (proge ne bodo vse enako dolge), se bo določil tako, da bodo vse štafete pritekle ob istem času pred Tyršev spomenik. Prva proga bo šla iz Dječina in bo dolga 213.300 m, druga iz Cheba 192.900 m, tretja iz Postrekova 267.900 m, četrta iz češke Kamenice 242.400 m, peta iz Dunaja preko Brna v Prago, je dolga od državne meje od Kopčana 433.600 m, šesta proga iz Pilakova 629.800 m, sedma najdaljša iz Užho-roda 825.400 m in osma iz Broumova 306.700 m. O izidu štafetnega teka bomo poročali. Sokol v Vel. Pirešici priredi v mesecu oktobru telovadni nastop, združen z veliko tombolo. Društvo prav lepo napreduje kljub raznim zaprekam, za kar gre največja zahvala starosti brat Teržanu, načelniku bratu Oplotniku in načelnici sestri Mirnikovi. Vrli fantje so darovali mlademu Sokolu 225 Din, za kar jim bodi izrečena iskrena zahvala. Zdravo! Sokolsko društvo v Mokronogu ima v nedeljo 4. oktobra t. 1. veliko javno tombolo s krasnimi dbitki. Tombolske tablice po 2 Din se dobijo od 1. septembra t. 1. dalje. Vse prijatelje Sokola prosimo, da se poslužijo čim več tombolskih tablic. Zdravo! ftczcZze Ljubljana, petek, 4. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Vegetarijanska prehrana, predava gdč. Humekova. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 5. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Čas, plošče. 18.30 Plošče. 19.00 Fanfare (prenos). 20.00 Prenos slavnostne baklade združenih pevskih zborov. 21.00 Poročilo o ša. hovskein turnirju na Bledu. 21.15 Operetni večer: Pojeta gdč. Dragica Sok in g. Mirko Jela-čin s spremljevanjem salonskega 'kvinteta. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, petek, 4." septembra. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Dnevne vesti. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 18.00 Narodne melodije. 20.00 Iz življenja študentov. 20.30 Klavirski kvartet. 21.30 Operne arije. 22.30 Dnevne in športne vesti. 22.50 Ciganska godba. Beograd, sobota, 5. septembra. 11.35 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.50 Prenos iz narodnega gledališča. 21.30 Dnevne vesti, nato nadaljevanje prenosa iz gledališča. Zagreb, petek, 4. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Kulturne m društvene vesti. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Radio orkester. Zagreb, sobota, 5. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.45 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Prenos iz Ljubljane. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Slovanska glasba. Praga, petek, 4. septembra. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 13.05 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Orkester. 17.10 Bratislava. 19.55 Poljudna glasba. 21 30 Koncert. 22.15 Poljudna glasba. Praga, sobota, 5. septembra. 10.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.10 Plošče. 19.30 Humoristični večer. 21.00 Prenos iz Pardubic. 22.20 Moravska Ostrava 1C letni jubilej ljubljanskega velesejma Ljubljana, 3. septembra. Dane« pred desetimi leti se je porodila vele-važna institucija slovenskega gospodarstva, ki si je v teku te dobe pridobila pomen za vso našo državo ter razširja svoje poslovne stike tudi v naše obmejne in celo oddaljene države. Svojo nalogo, ki ji je dal pred desetimi leti predsednik ljubljanskega velesejma, veleindustrijalec g. Fran Bonač, prvo temelje s kratko koncepcijo: »olajšati in utrditi številne že obstoječe kupčijske zveze z drugimi deli države in tudi inozemstvom, oziroma jih ustvarit., če jih še ni«, je naša gospodarska institucija izvedla v odlični meri. Mnogo truda, obilo naporov je bilo treba premagati, da se je tudi na gosp darskem polju izvršilo prerojenje in resnično ujedinjenje. Že sama povojna doba, ki je podedovala vso ono medvojno gospodarsko mentaliteto, je zahtevala nujno selekcijo vseh onih elementov, ki so se v medvojnem času, v konjunkturi verižništva dokopali med pridobitne kroge, brez vsake trgovske kvalifikacije in z dvomljivo moralo. Vele-sejmska ustanova je že s samo svojo eksistenco pripomogla, da so se te goste vrste razredčile in končno povsem razblinile. Na velesejmu se je mogel uveljaviti samo pravi trgovec, samo oni, ki se zaveda svojega eksistenčnega poklica in pa tudi nalojj, ki jih ima vršiti kot posredovalec med proizvajalcem in potrošnikom. Druga nič manj važna naloga vsega našega gospodarstva in predvsem gospodarskih institucij pa je bila prilagoditev na nove razmere. Prejšnja nabavna tržišča in tudi razpečevališča so posebno pri nas, kjer so se meje treh držav začrtale v našo narodno skupnost, naenkrat uvrstila v inozemstvo. Vse poslovne zveze, v kolikor se niso porušile v medvojnem času, so bile na inah pretrgane. Večina zvez našega trgovskega poslovanja pred letom 1918. je bila usmerjena proti severu in zapadu. Važni gospodarski deli Slovenije so se odtrgali od narodnega telesa in postali last tujca. Proti jugu, od koder nam je prisijalo solnce svobode, je bila naša gospodarska gravitacija skoroda ničeva. Izgubili smo najvažnejša tržišča, novih pa ni bilo od nikoder. Misliti je bilo na popolno pre-orijentacijo gospodarskega življenja, ki so jo nujno zahtevale ntve razmere. To svojo nalogo so naše gospodarske ustanove rešile s srečno roko. Znaten del tega dela pa pripada našemu Ljubljanskemu velesejmu, ki je g spretno roko svojega vodstva razumel predstaviti našo gospodarsko silo našim bratom in tudi mednarodnemu poslovnemu svetu. Ima pa naš velesejm tudi še druge nič manj važne zasluge pri razvoju slovenskega in tudi jugoslovanskega narodnega gospodarstva. Z dotokom tujcev, bodisi kupcev, kakor prodajalcev je naš velesejm odpiral vrata slovenskemu in tudi splošnemu tujskemu prometu v naši državi. V paviljonih ljubljanskega velesejma se je vršila živa reklama za lepoto naše zemlje. To propagando, katere učinkovitost si je vele-sejmska uprava v svesti, vrši baš v sedanjih kritičnih časih s podvojeno silo. Pa tudi že sama možnost, da slovenski izumitelj opozori javnost na svoje delo, da naš domači izdelek pride do svoje veljave, da naš tovarnar, obrtnik in trgovec pokaže svoje zmožnosti in sposobnosti, utemeljuje živo potrebo za obstoj Ljubljanskega velesejma. To smo povdarili zato ker se povsem mehanično ponavljajo trditve, da so se sejmi preživeli, češ industrija in trgovina sta organizirali in tudi našli pot do kupca. Ta trditev, ki se nanaša seveda na čisto trgovsko obeležje sejmov, kar pa oni, kakor rečeno, niso, vsaj ne za naše prilike, tudi v čisto trgovski smeri ne drži. Nešteto blaga je, ki ga trgovski potnik sploh ne more prodajati, pri raznem blagu pa je živa propaganda razstavljanja tako koristna in neobhodno potrebna, da je vsako drugačno trgovsko udejstvovanje malo uspešno. Že pri nakupu poljedelskih strojev opažamo, da mora kupec stroj videti in tudi presojati, kako ta stroj opravlja delo, za katero je namenjen. Tu ne zadostuje trgovski potnik. Slični slučaji so tudi pri ostali strojni industriji. Avtomobila in motorja ni mogoče prodajati samo po slikah. Tudi za našo tekstilno industrijo, ki se šele razvija, je velike važnosti, da se publika pobližje seznani z njenimi proizvodi, jih vidi in tudi potiplje. Takih slučajev pa imamo vse polno tudi v drugih gospodarskih panogah. Torej tudi zgolj trgovski interesi še vedno potrjujejo potrebo velesejmov, oziroma se ta potreba v razvoju moderne reklame čedalje veča. Z vseh teh razlogov čestitamo Ljubljanskemu velesejmu k današnjemu jubileju in mu želimo pri tem važnem narodno gospodarskem delovanju kar največ uspehov v bodoče. Gospodarske vesti X Potovanje zastopnikov jugoslovamskega gospodarstva v Prago, nameravano o priliki letošnjega praškega velesejma, se ne bo vršilo, ker se je z ozirom na težak gospodarski položaj prijavilo premalo interesentov. X Prodaja starega papirja in razbitega stekla se bo vršila potom pismene ofertalne licitacije dne 22. septembra t'. 1. v središnem skladišču materiala v Mariboru. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Direkcija državne željezare v Va-rešu sprejema do 2. septembra t. 1. ponudbe za dobavo svinjske masti in do 9. septembra t. 1. za dobavo gumijevih plošč in klingerita. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 7. septembra t. 1. ponudbe za dobavo svetlopisnega papirja ter osi in skledic za ležaje, do 14. septembra t. 1. pa za dobavo risalnega orodja ter brezšivnih vodovodnih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. X Jesenski velesejem v Lipskem. V Lipskem je na letošnji jesenski prireditvi prijavljenih 6793 razstavljalcev, od teh je preko 1500 ino-zemcev. Vzorčni sejem je nameščen v 38 sejin-skih zgradbah, sejem za gradbeni, pohištveni in obratovalni materijal pa se nahaja v 9 novih sejmiških zgradbah. X Poljedelska razstava v Olomucu. Od 5. do 13. septembra se bo vršila v Olomucu velika poljedelska razstava. V okvirju te razstave se nahaja posebna lovsko-gozdarska razstava, razstava konj, čebel, rib, mlečnih proizvodov, ži- X Romunska koruza za Italijo. Med Romunijo in Italijo se vršijo trgovinska pogajanja za nakup romunske koruze za Italijo. Pogajanja se vrše v Bukarešti na podlagi obojestranskih preferencij. X Budimpeštanska efektna borza še vedno caprta. Borzni svet budimpeštanske efektne borze je sklenil, da ostanejo borzni prostori tudi še nadalje zaprti, čeravno bo berlinska borza pričela z rednim poslovanjem 3. septembra. Dobro poučeni gospodarski krogi zatrjujejo, da bo borza bržkone zaprta še ves mesec september. Dobave Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8, septembra t. 1. ponudbe za dobavo strešnega umetnega škrilja, Samotne moke in lesnega cementa, do 11. septembra t. 1. pa za dobavo zidne opeke. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe za dobavo elektromotorja za pogon žične železnice. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 22. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave drv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Direkcija državnega rudnika v Kaknju spre- tema do iO. septembra t. 1. ponudbe za dobavo jencina, žarnic znamke »Vertecc, jeklenih lopat, žgane žice, papirja, rudarskega železa, plošč za štedilnike, portland cementa, strojnega olja, metel, motvoza, barv, okov za okna itd. Pri komandi 39. pešpolka v Celju se bo skle- pala dne 15. in 22. septembra t. 1. direktna pogodba za dobavo raznih živil. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. septembra t. 1. ponudbe za dobavo koruze do 7. septembra t. 1. za dobavo izolir-nega laka in raznih tiskovin. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo centrifugalne sesaljke, direkcija državnega rudnika v Kreki pa za dobavo delov tovornega avtomobila znamke Saurer, bele in plave krede ter raznega železa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Borzna poročila dne 3. septembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 3. septembra. Amsterdam 2282-48 do 2289-32, Bruselj 788-94-791'30, Curih 1102-65 do 11-05-95, Dunaj 795-77—798-17, London 275-19 do 276-01, Newyork 5651-08—5668-08, Pariz 222-02-222-68, Praga 167-65-168-15, Trst 296-16 do 297-06. Zagreb, 3. septembra. Amsterdam 2282-48 do 2289-32, Dunaj 795-77-798-17, Bruselj 788-94 do 791-30, London 275-19-276-01, Milan 296-16 do 29706, Newyork kabel 56-6208—56'79, Newyork ček 56-5108—56-6808, Pariz 222-02—222-68, Praga 167-65—168-15, ZUrich 1102-65—1105-95. Beograd, 3. septembra. Amsterdam 2289-32 do 2289-48, Bruselj 788-94-791-30, Curih 1102-65 doll05-95, Dunaj 795-77-798-48, London 275-01 do 2751-9, Milan 296-16—297 06, Newyork 5652-08 do 5669-08, Pariz 222-02—222-68, Praga 167‘65 do 16815. Dunaj, 3. sept. Amstefdam 287-10, Atene 92-20, Beograd 12"5525, Bruselj 99'15, Bukarešta 4'23, London 34-585, Madrid 65 50, Milan 37-24, Newyork 711-20, Pariz 27-91, Praga 21-0619, Sofija 5-154, Stockholm 190-35, Kopen-hagen 190, Varšava 79'57, Curih 138-62. Curih, 3. septembra. Beograd 9-075, Pariz 20-13, London 24-95, Newyork 513'37, Bruselj 71-475, Milan 26'84, Madrid 46-35, Amsterdam 207-—, Berlin 121-70, Dunaj 72-15, Stockholm 137-45, Oslo 137-30, Kopenhagen 137-30, Sofija 3-72, Praga 15-20, Varšava 57-50, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Zagreb, 3. septembra. Državni papirji: 7% inv. pos. 72 d., vojna ŽSJtoda ar. 339—342 (343), kasa 339—342 (340—342), dec. 348—352 (350—357), 4% agr. ob v. 44 bi., 7% Bler 67 do 69 (70), 8% Bler 77-50—78 (77-50-78), 7% pos. hipot. b. 69-50 bi, 6% beglučke 52—54 (52—54). — Banke: Hrvatska 50 d., Prašte-diona 957-50—965, Union 150—155, Ljublj. kreditna 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 5100 d., Obrtna 36 d., Srbska 190—191, Zem. 115 bi., Naš. 750 bi. — Industrije: Šeče-rana Osijek 210—211, Trboveljska 214—215, Slavonija 200 d., Vevče 120—122, Narodna šum. 25 d., Guttmann 110 d., Danica 65—70, Drava 212-50—215, Brod vagon 40 bi., Isis 406, Du-brovačka 305 bi., Jadranska 450—500. Dunaj, 3. sept. Bankverein 14, Prioritete 88-75, Trbovlje 26-75, Leykam l'—. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa. Novi Sad, 3. septembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 10 vagonov, ječmen 1, koruza 16, moka 3, otrobi 1 vagon. Budimpešta, 3. septembra. Tendenca: slaba, za koruzo prijazna. Promet: živahen. Pšenica: dec. 9-45—9-50 (9-47—9-50), marc 10-65—10-80. Rž: marc 10-90—10-96 (10-88—10-92), Koruza: maj 11-70-12-10 (11-82-11-84). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vag. jelovih desk, 1 vag. oglja, 6 vag. bukovih drv. pc vi Program turnirja proslave otvoritve igrišča »Hermesa«. v dneh 5. in 6. septembra 1931. Vrstni red turnirja se je stem, da se je posrečilo pridobiti za gostovanje našega podsavez-nega prvaka ISSK Maribor, in pa ker je Primorje sodelovanje odpovedalo, določil sledeče: Sodelujejo sledeči klubi: Hermes, Ilirija, Maribor. 2AK Subotica, VSK Triglav in I. razr. ljubljanska Grafika. Razpored turnirja v soboto je sledeči: 1. par: Grafika : VSK. Triglav, ob 1515 url. 2. par: Hermes : SSK Maribor, ob 1620 uri. 3. par: Ilirija 2AK Subotica, ob 17'30 url. . .Hrupi dan v nedeljo, dne 6. septembra: Ob 15'15 slovesna otvoritev novega igrišča. Ob 15‘20. l.par: premaganec I : premaganecu II, ob 16*25. 2. par: zmagovalec I : premagancu III, ob 17'30. 3. par: zmagovalec III : zmagovalcu H (finale). Igra se po pravilniku JNS. Vsaka Igra traja 2 X 30, ln to vsled tega, ker radi kratkega dneva daljša Igra ni mogoča. Igra se po cup sistemu v kolikor se po uvidevnosti prireditelja Isti ne spremeni. V slučaju neodločenega rezultata določi zmagovalca žreb takoj po končani tekmi ob navzočnosti sodnika in funkcljonarjev obeh klubov. Razdelitev daril zmagovalcem, se vrši takoj po končanem turnirju v nedeljo. Zagreb : Madrid 2:1. Sinoči se je vršila v Zagrebu ob električni razsvetljavi nogometna tekma med reprezentancama Madrida in Zagreba. Zagrebčani so nepričakovano zmagali s 2:1 in se je posebno izkazal Mihelčič, ki je pokazal daleko več kot njegov znameniti vls-a-vis Zamora. Tekmi Je prisostvovalo rekordno število gledalcev. špar ta s Juventus 3:2. Tretja tekma za srednjeevropski pokal med obema kluboma se je vršila na nevtralnih tleh na Dunaju. Cehi so zmagali zasluženo s 3:2. Italijanski igrači so bili zelo nedisciplinirani in Je moral švicarski sodnik Ruoff uporabljati najstrožje mere ter je nekatere izključil. Športni dan Elana preložen SK Elan (Novo mesto) naš obvešča, da je z ozirom na veliko udeležbo Novomeščanov pri odkritju spomenika kralja Petra preložil v ne- deljo nameravani športni dan na praznik v torek 8. t. m. SK Elan prosi vse klube, ki so se prijavili, da javijo, ako jim Je tudi na ta daD udeležba mogoča. Propozicije za lahkoatletski mccting SSK Maratona. Meeting bo v nedeljo, dne 13. septembra t. 1. z začetkom ob 9. uri predpoldne na Igrišču Livadi v Mariboru. Pravico nastopa Imajo le verificirani lahkoatletl v JLAS včlanjenih klubov s področja Dravske banovine. Tekmovalo se bo v sledečih panogah: Skok v daljavo z zaletom, suvanje krogle, skok v višino z zaletom, met kopja, skok ob palici, skok v daljavo brez zaleta, met diska in skok v višino brez zaleta. Tekmovanje v skokih velja za prvenstvo Maribora. Prvak postane, kdor doseže največje število točk v vseh disciplinah skokov. Za prve tri v tekmovanju za prvenstvo Maribora v skokih so razpisane nagrade v obliki lovorjevih vencev. Prijave brjjz prijavnine se pošiljajo na naslov: SSK Maraton, Maribor, Ale-ksanrova cesta 6-1. Zadnji rok za prijave je 6. september do 12. ure opoldne. Ker nimamo predpisanega tekališča, tekov ne bo. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS-a. Športni dan SK Olimpa. V nedelj,o 6. t. m. riredi SK Olimp v Gaberju svoj običajni vsa-oletni športni dan. Dopoldan se bodo vršile lahkoatletske tekme. Tek se vrši na Mariborski cesti ob 10. uri. Cilj bo pred vojašnico kralja Aleksandra. Skoki se vrše na športnem igrišču v Gaberju. Popoldne bosta na igrišču pri Skalni kleti dve nogometni tekmi, in sicer ob 13. med SK šoštanjom ter prvim moštvom Atletikov, ob 15. pa glavna tekma med SK Feraria, Zagreb ter SK Olimpom. štorska streljska družina je priredila dne 30. avgusta dopoldne prvo nagradno streljanje, katero Je pokazalo po kratkem času njenega obstoja prav lepe uspehe. Popoldne pa sta bila ob navzočnosti gospoda pukovnika Mihajlo Goluboviča in gosp. podpukovnika Bojiča slovesno izročeni diplomi častnim članoma družine gospej Ruži Kunejevl, lastnici tukajšnje šamotne tovarne in g. ing. Anton Hruschkl, ravnatelju rudnika in železarne štore, v priznanje njunih zaslug za družino. — Da je bilo na prireditvi tem prijetneje, gre posebna zahvala štorskemu pevskemu društvu »Bodočnost*, ki Je pod veščim vodstvom učitelja g. Stante zapelo več lepih pesmi, in enako tudi teharskemu tamburaškemu društvu, ki je v polni meri vse zadovoljilo. KUŠE|E vsoh vrsl- per -fol&g rafijah^ ali risbah. ufe najscrlidnejše ki ST-DEU HUB LIANA DALMATINOVA Nogavice, roka* vice, volna in bombaž •ajcenejo In v velik) izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ylioa in Stari trg. Gramofonske ploSče po 3 Din izposojuje JhAGER”, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1501 VAS** |OV2 sv 1 za V°A° , fetev.^3*