Medij Mestne občine Ptuj, leto XIX, številka 11, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj '¿L •J« čen in to moramo spoštovati inja edini lastni finančni vir občinam a žrtve prometnih nesreč s kmetije Bolcar irni mlečni center j se je odlično izkazala na teku v Burghausnu 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE Martin je prinesel 5. ptujsko vinsko kraljico Končal se je veseli čas trgatev in martinovo je obdobje, ko se iz mošta rodi vino. Letošnje martinovanje je med 8. in 11. novembrom postreglo z barvitim programom na ptujski mestni tržnici, kjer so v Martinovih hiškah vinogradniki ponujali v pokušino številne dobrote, med katerimi ni manjkalo mlado vino. 11. novembra, natanko ob 11. uri in 11 minut, pa so v Mestni hiši okronali 5. ptujsko vinsko kraljico. Mateja Tomašič Martinovo je eden največjih slovenskih praznikov, in čeprav ni dela prost dan, je pri nas njegovo praznovanje zelo priljubljeno. Na Ptuju smo štiridnevno martinovanje letos prvič začeli na ptujskem gradu s šega-vim krstom mošta in predavanjem arheologa Ivana Tuška o svetnikih in zavetnikih vinogradnikov, vinarjev in vina. Med njimi so pri nas najbolj znani svetniki - zavetnik prvega reza sv. Vincenc, papež Urban I., sv. Rok, romar, ki je zdravil kužne bolezni, in sv. Martin. Martin se je rodil na današnjem Madžarskem, v škofa pa so ga posvetili v francoskem Toursu. Znan je po svoji skromnosti, od koder tudi izhaja legenda, da je nekoč kot vojak na poti srečal prezeblega berača, in ker mu ni imel ničesar drugega podariti, je prerezal na pol svoj plašč ter eno polovico podaril beraču, da ta ne bi zmrznil. Zaradi svoje skromnosti je tudi zavrnil škofovsko mesto in se pred oznanilom skril med gosi. Te pa so ga s svojim gaganjem izdale. Martinovo je praznik vina, ko se nečisti in grešni mošt z blagoslovom spremeni v vino. Velja pa tudi za »mali fašenk« ali čas, ko se začnejo priprave na novo pustovanje oziroma na 54. tradicionalno kurentovanje na Ptuju. 11. novembra je bilo tradicionalno srečanje FECC Slovenija, na katerem so se zbrali predstavniki Združenja evropskih karnevalskih mest in se dogovorili o medsebojnem sodelovanju in izmenjavi skupin v času pusta na različnih karnevalih. Že lani so se dogovorili o dvoletnih imenovanjih princev karnevala (še do naslednjega martinovanja bo aktualni princ Miroslav Slodnjak, Foto: Langerholc vitez Dornavski), tako je bilo letošnje martinovanje posvečeno imenovanju vinske kraljice. Urška Polanec peta ptujska vinska kraljica Krono je novi vinski kraljici na inavguraciji, ki je bila zaradi slabega vremena v Mestni hiši in ne na tržnici, predala dosedanja ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Dogodka so se udeležili aktualni princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, s soprogo Ano, nekdanji princi karnevalov, vinski vitezi in predstavniki združenja karnevalskih mest. Na predajo krone so prišle tudi lokalne vinske kraljice iz vse Slovenije. Urška Polanec prihaja iz družine, v kateri je vinogradništvo del njihovega vsakdana, saj se ukvarjajo z obdelovanjem 34.000 trsov na 12 hektarjev površine na Mestnem Vrhu pri Ptuju. Zaključila je poklicno izobraževanje - smer cvetličarstvo, svoje znanje pa dopolnjevala v programu hortikulturnega tehnika in v tem času dosegla zavidljive rezultate na cvetličarskih tekmovanjih v Sloveniji in tudi v tujini. Po zaključeni srednješolski izobrazbi se je odločila za študij vinogradništva, vinarstva in sadjarstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru, kjer obiskuje 2. letnik, smer vinogradništvo. Deluje tudi v sklopu Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in različnih prireditev s področja vinogradništva in vinarstva. Vinarstvo in vinogradništvo sta vsakodnevni dejavnosti, ki jo spremljata na vseh njenih poteh ter ju nadgrajuje in dopolnjuje kot odlična predstavnica tistih, ki predstavljajo vinsko trto, njen pomen, kulturo vinogradništva in vinarstva ter kulturo pitja vina pri nas. Prireditve javnega pomena se selijo na ptujsko mestno tržnico Na Slovenskem trto in vino slavimo trikrat v letu: 25. maja, na dan svetega Urbana, drugič na martinovo in tretjič na dan po svetem Štefanu, ko na šentjanževo blagoslovimo najboljše vino. Ob kulturno-za-bavnem programu so na Ptuju pripravili vinogradniške igre, kotaljenje sodov. Sveta maša z blagoslovom mošta je bila v cerkvi sv. Jurija na Ptuju. Po izvedenem sakralnem obredu so sodček z blagoslovljeno žlahtno kapljico postavili na Martinovo tržnico, kjer sta navzoče na prireditvenem prostoru martinovanja na Ptuju nagovorila ptujski župan dr. Štefan Čelan in mestni viničar Andrej Rebernišek. »Letnik 2013 bo izjemno iskriv, živahen v okusu in izrazit v vonju, tipičen štajerski letnik. Tudi takrat, ko so takšne ugodne in neugodne razmere v vinogradniškem letu, se lahko v teh krajih pridela odlično vino, kar pomeni, da ima Ptuj z okolico vrhunsko vinogradniško lego,« je letošnji letnik predstavil enolog Bojan Kobal. Podelili so še priznanja ekipam, ki so se udeležile tradicionalnih vinogradniških iger - kotaljenja vinskih sodov. Najhitrejša je bila ekipa Vinogradništva Lacko. Martinovanje se je kot tudi druge prireditve javnega pomena, ki smo jih bili do zdaj vajeni na Mestnem trgu in drugih lokacijah po mestu, preselilo na mestno tržnico. Ob tem je Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, ki so prevzele organizacijo teh prireditev na Ptuju, povedal: »Tržnici ne dajemo poudarka samo v vsebinskem Urška Polanec z Mestnega vrha je 11.11. ob 11. uri in 11 minut postala peta ptujska vinska kraljica in s tem začela dveletni mandat, v katerem bo po Sloveniji in tujini predstavljala naš vinorodni okoliš ter širila kulturo pitja vina. smislu, temveč jo bomo tudi in-frastrukturno uredili. Obnovitvena dela že potekajo na poslovnih prostorih pod arkadami, načrtujemo preplastitev tržnice, uredili pa bomo tudi infrastrukturo, ki bo primerna za postavitev večjih odrov, priklop na elektriko, komunalne vode, urejena bo tudi razsvetljava.« Martinovali so tudi na Grajeni, kjer so imenovali kletarja, članice Društva kmetic Mestne občine Ptuj pa so razstavljale martinove jedi. V okviru mar-tinovanja so na Mestnem Vrhu odprli stoletno prešo in vinogradniški muzej, ki so ga uredili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Pripravili so še dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja Vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice. /ir/rfffi 2 UVODNIK 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 Vsak ima pravico biti drugačen in to moramo spoštovati Znanec se je z ženo že pred leti iz tujine preselil v naše kraje. Oba sta se naučila slovenskega jezika, se zaposlila in si kljub skromnim dohodkom z leti varčevanja in odrekanja (dopusta na morju že leta nista doživela) kupila gradbeno parcelo in si zgradila hišo. Okrog hiše so postavili ograjo, obdelovali vrt in v okolici sprehajali svojega psa; srečna in ponosna, da sta se z otroki iz majhnega naje-mniškega stanovanja lahko preselila v čisto svojo hišo. A sreča ni trajala. Sosedje jih niso sprejeli odprtih rok. V bistvu jih sploh niso sprejeli. Zanje so bili tujci, zdi se, da z napačno barvo kože, umazanci, morda napačne vere. Nagajali so jim kadar koli, na vse možne načine, med drugim jih prijavljali policiji zaradi kaljenja miru, ogrožanja varnosti, ter jim grozili, da jim bodo zastrupili psa. Policisti so jim celo zaupali, da so obravnavali še veliko hujše primere, kot je njihov. Zanimivo, da jih sosedi sploh niso poznali. Niti trudili se niso, da bi jih. Ta družina še zdaj ne ve, kaj je sosede motilo, želeli so si samo vstran od tam, nekam, kjer bi si lahko privoščili mirno življenje. Kot da je to privilegij, ne pa nekaj čisto vsakdanjega. Hišo, ki jim je predstavljala njihovo življenjsko delo, so prodali in razočarani odšli drugam, v upanju na prijaznejši jutri. Žal je vse preveč takšnih sosedov, ki ne marajo koga iz svoje okolice, ki je od njih 'drugačen' zaradi barve kože, jezika, ki ga govori, invalidnosti, spolne usmerjenosti, etničnega ali verskega ozadja. Ob mednarodnem dnevu strpnosti, ki smo ga obeležili v novembru, Združeni narodi opozarjajo, da moramo zavračati socialno izključenost, ki temelji na spolu, invalidnosti, spolni usmerjenosti in etničnem ali verskem ozadju. Strpnost pomeni spoštovanje, sprejemanje in upoštevanje drugačnosti različnih svetovnih kultur ter sprejemanje različnih načinov izražanja in življenja ljudi. Je odgovornost vsakega posameznika, narekujejo jo človekove pravice in je glavni dejavnik ohranjanja miru. Izključiti nekoga ali biti sovražen do njega samo zaradi njegove barve kože, verske pripadnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti je nedopustno ravnanje. Strah pred drugačnostjo premagamo s tem, da stopimo tej osebi naproti in ji podamo roko. Morda spoznamo, da je veliko boljša kot marsikdo iz naše bližine, ki nam je po naših merilih sprejemljiv. Ne bodimo nestrpni do drugačnih, kajti vsak se lahko znajde na 'drugi' strani. Strpnosti se je treba učiti. Seveda je treba začeti že pri otrocih, ki jih lahko naučimo ne samo, kako živeti skupaj, ampak kako delovati skupaj. Strpnost moramo vzgajati s promocijo kulturnega razumevanja in spoštovanja. In vsak mora začeti pri sebi, si zadati na primer 'izziv', da se približa in spozna nekoga iz svoje okolice, ki ga drugi izključujejo iz svojega socialnega okolja. Morda v njem najde svojega dobrega prijatelja ali prijaznega soseda, ki mu bo popazil na hišo, ko bo na dopustu. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da ima vsak pravico biti drugačen - in to moramo tudi spoštovati. Mateja Tomašič MISEL MESECA »Prevečbesed je premalo misli.« Stanislav Šimic SPREHOD PO VSEBINI Zakon o davku na nepremičnine ukinja edini lastni finančni vir občinam Urnik delovanja poslanskih pisarn na Ptuju Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč Ekipa mesta Ptuj se je odlično izkazala na teku preko mostov v pobratenem Burghausnu Popisati list papirja Nujna dobro začrtana razvojna pot tudi v obdobju 2014-2020 Označbe na arhitektonskih ovirah za slabovidne Ptuj bogatejši za zbirni mlečni center Vonj in okus po sveži zelenjavi Na čelu Manager kluba Ptuj Marko Drobnič Poziv pridelovalcem Trim steza v Ljudskem vrtu obnovljena s pomočjo prostovoljcev Priznanja, plakete in odličja pisatelja Ivana Potrča - 1. del Na grajskem hribu obnovljena Muzejska hiša Jesenske Arsanine glasbene zgodbe Povabilo zavoda Itadakimasu na BazArt Tudi na Ljudski univerzi Ptuj vrata odpira Center medgeneracijskega učenja Tržnica poklicev na Olgici Biotehniška šola Ptuj je praznovala »Dovoljeno ni tudi varno« Martinovali tudi ljubljanski Ptujčani Tretja obletnica delovanja Društva za šport invalidov Most Ptuj »S srcem vidimo tudi v temi« Uspešno izvajanje programov za slepe in slabovidne v MO Ptuj Dan odprtih vrat Porodnišnice Ptuj Zlati gasilci olimpijci v ptujski Qlandii Na poti k sebi Šport zmagovalcev - 40. Berlinski maraton Začnite dan z jutranjo telovadbo Ptujska atletika ima v slovenskem prostoru pomembno vlogo Boštjan Renko po petih letih ponovno med zmagovalno elito Športno društvo Plavalna akademija Kurent 16. Čihalov memorial Klemen Ferjan zlat na članski tekmi svetovnega pokala v judu Tomi Hojnik osvojil 3. mesto na svetovnem prvenstvu v K-1 Podjetje GaOk - Sašo Gajšt kot primer dobre prakse Naslovnica: Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč Foto: Langerholc 4 4 5 6 10 11 11 12 12 13 14 14 15 16 16 17 17 17 18 19 19 20 20 20 21 21 22 23 23 24 25 26 27 27 28 28 Ptujčan po programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Sta-ša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 3 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 IZ MESTNE HIŠE Zakon o davku na nepremičnine ukinja edini lastni f" V • • 1 v • finančni vir občinam Na novinarski konferenci je župan dr. Štefan Čelan pojasnil, zakaj se na Mestni občini Ptuj ne strinjajo z zakonom o davku na nepremičnine, ki ukinja edini avtonomni (lastni) finančni vir občinam in tako neposredno krši določila Ustave Republike Slovenije in Evropsko listino o lokalni samoupravi. Staša Cafuta Trček »V vseh treh združenjih občin (Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije) smo se poenotili, da bomo v času sprejemanja zakonodaje poskušali aktivno sodelovati in dopovedati, da je davek na nepremičnine, ki ga država uvaja, oziroma način odvajanja tega davka za lokalno samoupravo nesprejemljiv,« je v uvodu povedal župan dr. Štefan Čelan in nadaljeval, da država ukinja edini resni avtonomni (lastni) finančni vir občinam ter tako neposredno krši določila Ustave Republike Slovenije in Evropske listine o lokalni samoupravi. »Povsod po razvitem svetu je ta davščina izvirni prihodek lokalne skupnosti in s tem izvirnim prihodkom lokalne skupnosti lahko vplivamo na prostorsko in razvojno politiko,« pove župan. Če bo prišlo do sprejetja tega zakona, je župan prepričan, da se čez dvajset let ali celo prej ne bo dalo več obvladovati prostorskega načrtovanja in pozi- dave v lokalni skupnosti. Mestnim občinam bo na račun uvedbe omenjenega zakona preprosto zmanjkalo lastnega denarja za črpanje evropskih sredstev »Vprejšnji perspektivi smo morali vložiti 15 % svojih sredstev pri črpanju projektov EU, sedaj je že predpisano, da moramo vložiti 25 %.« Simulacije kažejo, da bo država pobrala v naši občini za 3,6 milijona evrov davkov, neto izplen za MO Ptuj pa bo iz tega približno 1,5 milijona evrov. »Če bi imeli ta vir, 3,6 milijona evrov, bi lažje zagotavljali lastna sredstva. V nasprotnem primeru si sploh ne znam predstavljati, kako bomo to izvedli,« je zaskrbljen in nadaljuje, da brez zadolževanja MO Ptuj ne bo mogla črpati evropskih sredstev. Zato so s strani občin državi predlagali, da naj poskuša teh 200 milijonov evrov najti po drugih poteh. »Mi na lokalnem nivoju nismo tisti, ki bi lahko sprejemali zakone in davke, mi jih samo izvajamo. Država ima zagotovo več vzvodov, eden od teh je, da dvigne davek od prodaje nepremičnin. Izračuni, ki so jih naredile strokovne službe, so pokazali, če bi samo za eno odstotno točko dvignili davek pri prodaji nepremičnin, bi v proračun priteklo 400 milijonov evrov.« Vsa tri združenja so se poenotila in napovedala ustavno presojo tega zakona, če bo v državnem zboru sprejet zakon v taki obliki, kot je trenutno predlagan. Zaradi sprejetja omenjenega zakona in posledično manj lastnih sredstev so pod vprašajem izvedbe kar petih projektov, za katere so že bili pridobljeni sklepi, med drugim tudi energetska sanacija OŠ Breg in Olge Meglič ter prenova Mestnega in Zadružnega trga. Vsa tri združenja občin (Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije) so v začetku novembra sprejela sklep ter začela zbirati podpise - peticijo za takojšnji umik predloga zakona o davku na nepremičnine. S podpisom te peticije županje in župani skupaj z občankami in občani izražajo svoje odločno nasprotovanje predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki ga je sprejela vlada RS in poslala v državni zbor, saj s predlaganimi rešitvami predlog zakona ljudem jemlje dvakrat: - najprej skozi višji znesek za plačilo davka od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in - nato posredno skozi nižja sredstva za občine, s katerimi te skrbijo za razvoj skupnega javnega dobra, vrtcev, šol in kulturne infrastrukture ter za trajnostno naravnan in usmerjen razvoj. Znižuje razvojna sredstva neprecenljivega pomena in s tem onemogoča enakomeren, trajnostno naravnan in lokalno specifičen razvoj različnih delov Slovenije. S tem ogroža kakovostno življenje prebivalk in prebivalcev ter razvoj gospodarstva; močno povečuje obdavčitev za občane, gospodarstvo in lokalne skupnosti. Občine pa bodo dobile enako ali celo manj. Jemlje ključno orodje za vodenje prostorske politike, skozi katero občine oblikujejo, podpirajo in usmerjajo razvoj lokalnih okolij v skladu s pričakovanji in zmožnostmi svojih prebivalk in prebivalcev; glede na priložnosti, potrebe in omejitve naravnih danosti in na ta način zagotavljajo ugodno poslovno okolje, ki ohranja delovna mesta. Poleg tega predlog zakona ni bil ustrezno usklajevan z reprezentativnimi združenji občin, kot to določajo Zakon o lokalni samoupravi in temeljni demokratični standardi, ki predpostavljajo pravico občin, da aktivno sooblikujejo zakone, ki se jih neposredno tičejo. Urnik delovanja poslanskih pisarn na Ptuju Darko Jazbec, poslanec Državnega zbora RS • Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, soba št. 13, 1. nadstropje Mestne hiše • vsaka prva delovna sreda v mesecu med 15. in 17. uro Franc Pukšič, poslanec Državnega zbora RS • Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, soba št. 13, 1. nadstropje Mestne hiše • vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu med 8. in 10. uro Rajko Fajt, član Državnega sveta RS • Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, soba št. 13, 1. nadstropje Mestne hiše • vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu med 15. in 17. uro Andrej Čuš, poslanec Državnega zbora RS • Dom krajanov Rogoznica (pritličje), Slovenskogoriška cesta 18, 2250 Ptuj • v ponedeljek, 9. decembra, med 14. in 15. uro (termini v letu 2014 bodo objavljeni pravočasno, saj še ni sprejet načrt dela Državnega zbora RS za leto 2014; poslanec je dosegljiv po e-pošti andrej.cus@dz-rs. si, preko katere se lahko občani vedno obrnejo nanj in se dogovorijo za individualna srečanja) Uredništvo Ptujčana /ir/rff/i 4 IZ MESTNE HIŠE 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč Pred svetovnim dnevom spomina na žrtve prometnih nesreč je v Mestni hiši potekala novinarska konferenca, na kateri je Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj (SPV MO Ptuj), predstavil nekaj statističnih podatkov o številu nesreč in žrtev ter kako bo potekala obeležitev svetovnega dneva na Ptuju. Med drugim je dejal, da je vsaka prometna nesreča odveč in da bi vsi morali dosledno spoštovali prometna pravila, saj bi s tem veliko doprinesli k preprečitvi prometnih nesreč. Statistični podatki na območju našega mesta kažejo tendenco padanja števila prometnih nesreč. Staša Cafuta Trček Na začetku je Franc Kozel navedel nekaj podatkov o začetkih dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga je leta 1993 prvič organizirala britanska nevladna organizacija Road Peace. Sledile so aktivnosti, ki jih je podprlo Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč, in tako je nastal evropski dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Francoska nevladna organizacija Esperanza je dala pobudo, da v spomin žrtvam prižgemo lučke. S sloganom Spomni se in premisli je gibanje dobilo nov zagon in se razširilo po vsem svetu. Leta 2005 so gibanje podprli Združeni narodi, leta 2007 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na podlagi Resolucije ZN 60/5 imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Slovenija se je obeležju pridružila že leta 2007. Aktivnosti in naloge je prevzela nevladna organizacija, Zavod Varna pot, na čelu katere je Robert Štaba. Pomembni aktivnosti zavoda sta ažurno spremljanje vseh deliktov na področju prometne varnosti in zavzemanje, da se posamezne prometne nesreče z najhujšimi posledicami obravnavajo v najkrajšem možnem času. Letos se je organizacijski odbor SPV MO Ptuj odločil, da prireditev iz praktičnih razlogov prestavi s sobote na petek, 15. novembra. Nastopili so ptujski osnovnošolci, osrednji govornik je bil župan dr. Štefan Čelan, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik Zavoda Varna pot. »Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je izredno pomemben, saj odpira oči širši javnosti in ji sporoča, da ravnodu- Foto: Langerholc šnost ni pravi odziv. S spominom in javnim pogovorom o žrtvah prometnih nesreč ustvarja skupno preventivo in družbi sporoča, da so posledice prometnih nesreč nesprejemljive,« med drugim navede Kozel. Na slovenskih cestah je med letoma 1991 in 2013 umrlo 6775 ljudi Na leto v prometnih nesrečah na svetu umre 1,24 milijona ljudi, kar pomeni, da v enem dnevu izgubi življenje 3400 ljudi. V prometnih nesrečah ostane nad 50 milijonov telesno poškodovanih, od teh pa jih postane več kot 5 milijonov trajnih invalidov. Od telesno poškodovanih je kar 59 odstotkov ljudi starih med 15 in 44 let. V Sloveniji je v obdobju med letoma 1991 in 2013 umrlo v prometnih nesrečah 6775 ljudi, telesno poškodovanih pa je bilo 248.500 oseb. »VMO Ptuj letos sicer nimamo še nobene smrtne žrtve. Statistični podatki kažejo tudi na splošno tendenco padanja števila prometnih nesreč na območju našega mesta. V prvem polletju v primerjavi z letom 2012 je bilo kar za dobrih 40 % manj prometnih nesreč, kar je zelo spodbudno. Vsaka prometna nesreča je odveč. Če bi vsi dosledno spoštovali prometna pravila, bi s tem veliko doprinesli k preprečitvi prometnih nesreč. Za vsakim udeležencem prometne nesreče stojijo imena, priimki, tragične življenjske zgodbe posameznikov, zlasti invalidov, njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Za vedno so spremenjeni njihovi neuresničeni življenjski cilji. Ljudje, ki imajo doma traj- Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj: »V Sloveniji je v obdobju med letoma 1991 in 2013 umrlo v prometnih nesrečah 6775 ljudi. Za vsakim udeležencem prometne nesreče stojijo imena, priimki, tragične življenjske zgodbe posameznikov, zlasti invalidov, njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Za vedno so spremenjeni njihovi neuresničeni življenjski cilji.« nega invalida, močno trpijo,« navede žalostna dejstva. Po zgledu drugih evropskih držav je od 13. novembra letos postavljen spomenik, delo arhitekta in akademika Marka Marijana Mušiča, ki stoji v novem delu ljubljanskih Žal. Vanj so vrezani verzi priznanega slovenskega pesnika in akademika Nika Grafenauerja. Tisočim žrtvam, njihovim bližnjim in povzročiteljem nesreč je na enem mestu postavljena točka soočenja miru, spokoja in sočutja. »VEvropi imamo združenje Senzor, ki preverja tehnično stanje cest. Po oceni strokovnjakov bi pri nas število prometnih nesreč zmanjšali za polovico, če bi posodobili ceste - s posodobitvami križišč, izgradnjo kolesarskih stez in pločnikov, postavljanjem odbojnih ograj. Slovenija ima okrog 6000 kilometrov cest, po strokovni oceni mednarodne skupine jih je 60 odstotkov v zelo slabem sta- nju,« navaja in doda, da so v najslabšem stanju regionalne državne ceste drugega in tretjega reda, med katerimi je kar 840 kilometrov v tako slabem stanju, da so nevarne za promet. Z zdajšnjimi sredstvi se lahko v Sloveniji obnovi okrog 100 kilometrov cest na leto, morali bi jih vsaj 400. S takšnim počasnim vlaganjem bi lahko Slovenija posodobila ceste šele čez 60 let. Pri nas bi na leto potrebovali 400 milijonov evrov za posodabljanje cest. Leta 2013 je bilo zagotovljenih manj kot 190 milijonov evrov. V letu 2014 je predvidenih samo 120 milijonov evrov, v letu 2015 pa komaj 106 milijonov evrov. Na tem področju bo nujno treba narediti bistveno več, opozarja Franc Kozel in nadaljuje, da znašajo materialni stroški, ki nastanejo v Sloveniji zaradi prometnih nesreč, med 200 in 250 milijoni evrov na leto. Vabilo k sodelovanju Zavoda Itadakimasu Občane mesta Ptuj vabimo k sodelovanju pri prazničnem BazAr-tu, ki bo med 13. in 15. decembrom v Furstovi hiši, na Krem-pljevi ulici 1, na Ptuju. Prinesite manjše kose pohištva in igrače. Predmete bomo uporabili pri umetniški intervenciji. Pohištvo in igrače bomo zbirali v ponedeljek, 2. decembra, in v torek, 3. decembra, med 14. in 17. uro v Furstovi hiši. Če želite, da pridemo predmete iskat sami, nas pokličite na 051 228 526, Tjaša Čuš. Saška Šteger Vf/fV//f 5 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET Ekipa mesta Ptuj se je odlično izkazala na teku preko mostov v pobratenem Burghausnu Natalija Sbull Foto: Gerhard Hubner V Burghausnu v Nemčiji je v oktobru potekal tek pobratenih mest Burghausna - t. i. tek preko mostov (Bruckenlauf). Udeležila se ga je tudi ekipa Mestne občine Ptuj. Ob toplem sprejemu v pobratenem mestu smo bili deležni tudi ugodnega vremena, ob dobri hrani in še boljši družbi pa je bil naš uspeh zagotovljen. Prispeli smo dan prej, zato smo si lahko v miru ogledali progo. Ob tem smo si ogledali tudi prelepo mesto, skozi katerega je potekala proga. Tek je potekal v dveh razdaljah: 8,7 kilometra in 3,15 kilometra. Skupaj se je teka udeležilo 830 tekačev, 503 na 8,7 km in 327 na 3,15 km. Udeležba ekipe Mestne občine Ptuj je bila številčnejša na 8,7 km. Skupinsko smo dosegli 6. mesto s časom 1:46:38. Pohvalimo se lahko z absolutnim prvim mestom, ki ga je dosegel obetavni mladi atlet iz Tekaškega kluba Maraton Ptuj Matej Jeza z odličnim časom 28:29. Teka na progi, dolgi 8,7 km, so se udeležili tudi Andrej Bobnar s časom 36:14 (v svoji kategoriji 7. in skupno 62.), Aleš Lešnik s časom 40:50 (v svoji kategoriji 20. in skupno 180.) in tekačica Marija Rojič s časom 49:04 (v svoji kategoriji 9. in sku- pno 382.). Krajše razdalje sva se udeležila dva tekača: avtorica tega članka, Natalija Sbull, sem na 3,15 km tekla 15:36 in dosegla 2. mesto v svoji kategoriji in skupno 21. mesto, Stanko Hanželič pa je s časom 15:36 dosegel 1. mesto v svoji kategoriji, skupno pa 63. mesto. Ob čudovitih izkušnjah in dobrih rezultatih smo ohranili pobraten Burghausen v prelepih spominih. Šestčlanska ekipa ptujskih tekačev. Tudi po končanem teku nismo čutili prevelike utrujenosti, kar je razvidno s posnetka. S 34. redne seje Mestnega sveta - nova imenovanja članov v delovna telesa in v. d. direktorja muzeja Mateja Tomašič Na 34. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki je bila 18. novembra, je bilo prisotnih 27 svetnic in svetnikov. Na dnevnem redu je bilo 15 točk, sejo pa so zaključili v dobri uri. Svetniki so potrdili Andreja Brenceta za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož za čas do imenovanja novega direktorja, vendar največ za eno leto. Vodenje zavoda bo prevzel 1. januarja 2014. Sprejeli so poročilo o poslovanju družbe Javne službe Ptuj, d. o. o., za obdobje januarseptember 2013, vključno z letnimi programi za posamezno javno službo za prihodnje leto. Koncesi-onar je namreč dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organ. Mestni svet je tudi soglašal, da se podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., kot izvajalec določenih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj zadolži za nakup nepremičnin v vrednosti do 400 tisoč evrov. »Zaradi širitev dejavnosti je tudi sicer razpoložljiv prostor na trenutnem sedežu podjetja (Ulica heroja Lacka 3) postal premajhen, glede na načrte širitve podjetja v prihodnje pa je treba že sedaj razmisliti o dodatnih kapacitetah. V tem trenutku je še vedno v postopku prodaje kompleks podjetja Nizke gradnje Ptuj - v stečaju, na lokaciji Puhova ulica 6. Kot izva- jalec podobnih del, kotjih je imelo podjetje NGP, d. d., je za družbo pomemben nakup teh objektov, saj so kot takšni prilagojeni dejavnosti vzdrževanja javnih cest in javnih površin ter izvajanju storitev nizkih gradenj,« je pojasnil mag. Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj. Svetniki so med drugim sprejeli osnutek (predlog) Odloka o spremembi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Ptuj, kjer se 6. člen spremeni tako, da se glasi: »Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode zagotavlja izvajanje javne službe brez javnega razpisa, z neposredno podelitvijo koncesije podjetju, ki je v 100-odstotni jav- ni lasti.« V skladu z ugotovljenim javnim interesom za odkup delnic v Komunalnem podjetju Ptuj, d. d., se v nadaljevanju predvideva neposredna podelitev koncesije le-temu. Ko bo v 100-odstotni javni lasti, je treba uskladiti tudi obstoječi način izvajanja predmetne dejavnosti. Bojanu Klinkonu je zaradi spremembe stalnega prebivališča izven Mestne občine Ptuj prenehal mandat člana Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj, nadomestil ga bo Erih Šara. Milana Petka so potrdili za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ter Mirana Meška za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet šole javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Gimnazija Ptuj. /ir/rff/i 6 GOSPODARSTVO 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Petra Pribožiča: za ureditev razmer na ptujskem pokopališču. Predlaga, da se v proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2014, kije v fazi javne obravnave, zagotovijo finančna sredstva za ureditev osnovnih zahtev in se pristopi k izgradnji nujnih poslovilnih objektov, ki morajo zajeti tudi sakralni del in prenovo mrliških vežic na ptujskem pokopališču. Odgovor: V sprejetem Odloku o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče je navedena tudi etapnost izvedbe podrobnega načrta. Določena je prva etapa, ki obsega zagotovitev potrebnega števila grobnih polj za različne zvrsti grobov v severnem podaljšku obstoječega pokopališča s pripadajočimi potmi in komunalno infrastrukturo. Nadaljnje etape (ureditev žarnih zidov, površin za raztros pepela, izgradnja poslovilnega objekta in ploščadi ...) so odvisne od izdelave projektne dokumentacije in dinamike zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. V letu 2014 bomo poskušali zagotoviti sredstva za izdelavo potrebne PGD, PZI dokumentacije za objekte, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, med katerimi je tudi poslovilni objekt. Marijana Nikšič Zorko Pobude Vlada Čuša: za omogočanje kolesarskega prometa. V Mestnem svetu Mestne občine Ptuj smo večkrat argumentirano in s številkami podali konkretne predloge za ureditev kolesarskih poti in vpeljavo javnega mestnega potniškega prometa. Mestne svetnike in svetnice ter župana želimo spodbuditi k nadaljnjim korakom z ugotovitvijo, da je ena kolesarska vožnja letno po mestnih ulicah ob evropskem dnevu mobilnosti premalo. Odgovor: Določena občinska avtobusna postajališča so se vpisala v uradni daljinar medkrajevnih avtobusnih postajališč, s tem se je uvedel sočasni prevoz ob izvajanju šolskih prevozov, ki je mogoč na relacijah, kjer ne obstaja javni linijski prevoz. ZPCP-2 namreč v 54. členu določa, da se izjemoma kot posebni linijski prevoz lahko opravlja tudi prevoz drugih vrst potnikov, v kraje in iz krajev, kjer ni javnega linijskega prevoza potnikov. Za takšno opravljanje prevozov si je prevoznik pridobil dovoljenje ministrstva. V skladu s 25. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/06, 12/06, 8/08, 13/08 in 11/12) je treba pri novogradnjah cest ter pri izvajanju večjih obnovitvenih del na cestah predvideti gradnjo oziroma ureditev kolesarskih stez v skladu z normativi za projektiranje in graditev tovrstnih površin. Z novim občinskim prostorskim načrtom se predvidijo nove kolesarske poti v skladu z izdelano prometno študijo občine Ptuj. Ivan Stopajnik Glede dominikanskega samostana - kongresno-kulturne dvorane. Predlagamo, da se mestni svet seznani s trenutno situacijo ter terminsko in vsebinsko zasnovo te nove pridobitve v letu 2014 in dalje. Odgovor: Dvorana dominikanskega samostana je namenjena kongresni in kulturni dejavnosti, začetek vseh aktivnosti za izvajanje navedene dejavnosti je predviden z začetkom naslednjega leta. Javne službe kot upravljavec dvorane bodo za te namene zaposlile ustreznega človeka. Na Ministrstvu za kulturo, Direktoratu za kulturno dediščino, je 5. 11. 2013 potekal razgovor o nadaljevanju konservatorsko-restavratorskih del pri I. fazi obnove samostana, ki so pogoj, da se objekt lahko nemoteno in v celoti uporablja, prav tako je potekal tudi razgovor o potrebnih konservatorsko-resta-vratorskih delih za II. fazo obnove dominikanskega samostana, v kateri so štiri manjše dvorane, potrebne za izvedbo delavnic in drugih spremljajočih dejavnosti ob izvajanju kongresne dejavnosti. Vlada RS se je ob izvedbi projekta Evropska prestolnica kulture s sklepom zavezala, da bo ta dela, ki so nujna za izvedbo kongre-sno-kulturne dejavnosti, izvedla in tudi sofinancirala. Za finančno perspektivo 2014-2020 je predvideno nadaljevanje obnove dominikanskega samostana z ureditvijo vzhodnega dvorišča in dostopa do reke Drave, kar bo omogočilo izkoriščanje dominikanskega samostana kot celote. Ivan Vidovič Glede ureditve prometne varnosti in priprav na novo šolsko leto. Izgradnje pločnikov, pešpoti, kolesarskih poti, parkirišč za kolesa, urejenih lokalnih cest potekajo prepočasi. Pobuda gre v smeri iskanja dodatnih sredstev za te namene v proračunih za leto 2014 in 2015. Odgovor: V skladu z Odlokom o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/06, 12/06, 8/08, 13/08 in 11/12) je treba pri novogradnjah cest in pri izvajanju večjih obnovitvenih del na cestah predvideti gradnjo oziroma ureditev kolesarskih stez v skladu z normativi za projektiranje in graditev tovrstnih površin. Z novim občinskim prostorskim načrtom se predvidijo nove kolesarske poti v skladu z izdelano prometno študijo občine Ptuj. Ivan Stopajnik Glede kadrovanja v Mestni občini Ptuj. Žal kljub številnim pobudam v minulih letih še zmeraj nimamo izdelane kadrovske politike. Odgovor: Pobuda je bila posredovana Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Glede obravnave pobud na delovnih telesih. Prosimo, da se po pobudah in vprašanjih svetniških skupin ter posameznih svetnic in svetnikov pripravi pregled nerealiziranih pobud, ki so bile predla- gane za obravnavo na mestnem svetu in jih matični odbori še niso obravnavali. Odgovor: Vašo pobudo smo posredovali vsem predsednikom odborov. K temu dodajamo, da je v skladu z 18. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/07 in 1/09) točka Pobude in vprašanja članov sveta predvidena kot posebna točka dnevnega reda na vsaki redni seji mestnega sveta. Tudi delovna telesa mestnega sveta imajo na rednih sejah delovnih teles predvideno točko za pobude, vprašanja in informacije, pri kateri lahko člani delovnih teles zastavijo vprašanja ter dajo pobude. Odgovore na vprašanja in pobude dobijo ustno na sami seji ali pisno do naslednje seje delovnega telesa. Urška Fajt Glede reševanja problematike ptujskih potokov. Mestna občina Ptuj naj pripravi vsebinski in časovni načrt aktivnosti za rešitev ekološke neurejenosti in izjemno neprijetnega videza ptujskih potokov. Vemo, da je finančno to v pristojnosti države, pobude pa morajo dati občine, saj so potoki v ptujski občini. Sedanje stanje govori o našem odnosu do okolja in nepripravljenosti za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Odgovor: Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 -ZGO-1, 2/04 - ZZdrl-A, 41/04 -ZVO-1 in 57/08, 57/12) določa, da je upravljanje voda in priobalnih zemljišč v pristojnosti države, kar obsega skrb za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in skrb za hidromorfo-loško stanje vodnega režima. Za vzdrževanje vodotokov je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje. MKO ARSO potrdi letni program vzdrževanja, ki ga izvaja VGP Drava Ptuj, potoki se tudi dodatno letno očistijo v sklopu organizira- Vf/fV//f 7 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO nih čistilnih akcij. Marijana Nikšič Zorko Glede ustvarjanja ugodnejšega gospodarskega okolja. Zeleni Ptuja in svetniška skupina ter Mladi in upokojenci za nova delovna mesta smo dali pobudo odborom pri mestnem svetu, da čim prej pride do skupnega sestanka z obrtno in gospodarsko zbornico z namenom, da v sodelovanju skupaj najdemo dobre rešitve za spodbuditev gospodarskega razvoja v občini in s tem tudi za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Odgovor: Zavedamo se, da je lokalna skupnost tista, od katere gospodarstvo pričakuje predvsem spodbujanje lokalnih sinergij. Z namenom oblikovanja ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja v občini in ustvarjanje ugodnejšega gospodarskega okolja je občinski javni zavod ZRS Bistra Ptuj v zadnjem letu peljal številne aktivnosti na tem področju ter se pri tem povezoval s številnimi institucijami in organizacijami. Potekajo tudi aktivnosti za vzpostavitev in zagon podjetniškega inkubatorja, pripravljajo se številni programi in projekti, ki se bodo vključili v RRP za naslednjo finančno perspektivo. Zavod bomo zaprosili, da nam čim prej posreduje povzetek teh aktivnosti in rezultate ter nam jih predstavi na skupnem sestanku odborov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, Zavoda ZRS Bistra Ptuj, Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, Štajerske gospodarske zbornice, Manager kluba Ptuj, Zavoda za zaposlovanje, izobraževalnih institucij in vseh drugih, ki bodo lahko kakor koli prispevali k izboljšanju stanja na področju gospodarstva. Klavdija Petek Glede lokalnega programa varstva okolja. Strokovne službe občinske uprave naj v zvezi z izvajanjem sprejetega Lokalnega programa varstva okolja pripravijo pregled trenutnega stanja pri njegovem izvajanju in odprte težave. Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letu 2007 pripravila Občinski program varstva okolja za Mestno občino Ptuj za obdobje 2008-2013 (krajše OPVO). Veljavnost programa se z letom 2013 izteka, zato se je Mestna občina Ptuj spomladi 2013 ob sodelovanju izbranega izvajalca, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, že lotila priprave Občinskega programa varstva okolja za Mestno občino Ptuj za obdobje 2014-2020. Ugotavljanje trenutnega stanja okolja in primerjava s stanjem v času priprave prejšnjega programa varstva okolja sta ena od ključnih aktivnosti v postopku priprave OPVO, ki se je zaključila v novembru 2013, na podlagi ugotovitev pa bodo preverjeni in prenovljeni cilji programa ter prednostne naloge in strategije za njihovo doseganje, nato pa bo pripravljen prenovljen program varstva okolja za Mestno občino Ptuj z učinkovitim načrtom ukrepov za izboljšanje stanja okolja in skrbi zanj ter s sistemom kazalnikov za spremljanje uspešnosti programa. V postopku priprave OPVO je predvideno tudi sodelovanje javnosti na različne načine - sodelovanje strokovne javnosti, sodelovanje posvetovalne skupine in javne predstavitve, pripravljeno gradivo pa bo v najkrajšem možnem času predstavljeno tudi Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj. Mag. Zdenka Bezjak Pobuda Mirjane Nenad: MO Ptuj naj vloži prošnjo za članstvo v gibanju Konvencija županov (The Covenant of Mayors) - evropsko gibanje lokalnih in regionalnih oblasti na področju prostovoljne zaveze k povečevanju energetske učinkovitosti. Odgovor: Pobudo, da Mestna občina Ptuj kot energetsko ozaveščena občina vloži prošnjo za članstvo v gibanju Konvencija županov (The Covenant of Mayors) - evropsko gibanje lokalnih in regionalnih oblasti na področju prostovoljne zaveze k povečevanju energetske učinkovitosti, bomo preučili. Pregledali bomo, kakšni so pogoji sodelovanja in postopek za pristop. K aktivnostim za realizacijo pobude o sodelovanju v gibanju Konvencija županov bomo povabili tudi Lokalno energetsko agenturo LEA Sp. Podravje. Pobudo o pristopu bo moral obravnavati in potrditi tudi mestni svet. Klavdija Petek ♦ ♦♦ Pobuda in vprašanje Silve Fartek: Reši naj se problem li-stopadnih dreves na rogozniškem pokopališču, katerih listje pada na urejene grobove in jih kazi ter preprečuje gorenje sveč. Odgovor: 56. člen Odloka o OPPN za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče govori o ohranjanju narave in zasaditvi z avtohtonimi vrstami drevja, kamor spadajo listavci. Javne službe Ptuj, d. o. o., bomo pozvali, da v jesenskem času listje z grobov očistijo pogosteje. Zakaj se na ptujskem pokopališču ne odloči za manjše grobne parcele? Odgovor: V sprejetem Odloku o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče (10., 14., 15. in 17. člen) so natančno določene zvrsti grobov, za katere so določene tudi velikosti (10., 14., 15. in 17. člen). Z novimi grobnimi polji se v severnem delu širitve pokopališča (žarni grobovi) zagotavljajo manjše tlorisne velikosti 0,80 m x 1,60 m, kot možna je podana tudi polovična velikost 0,80 m x 0,80 m. Marijana Nikšič Zorko »Odgovor za prihodnost« Delegati občinskih odborov in vsi vidni predstavniki ter funkcionarji v stranki smo se 9. novembra 2013 zbrali na 7. kongresu Nove Slovenije na Vranskem. V lepo pripravljeni športni dvorani se je zbralo tudi veliko eminentnih gostov, prijateljev, simpatizerjev in članov stranke. V mnogih poročilih in pozdravnih govorih, še posebno predsednice Ljudmile Novak, je bilo glavno sporočilo tega kongresa v smeri spremenjenega imena stranke, ki je na koncu zelo obširnega dnevnega reda kongres sprejel predlog čistopisa kongresne izjave. Nekoliko vam jo želimo povzeti in vam nekaj te vsebine tudi prikazati. Nova Slovenija - krščanski demokrati je politična stranka, ki želi povezovati vse državljanke in državljane Republike Slovenije, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo ter evropsko povezovanje in sodelovanje. Prav zato želimo krščanski demokrati graditi državo, ki temelji na svobodi posameznika in vladavini prava. Zavzemamo se predvsem za nižje davke ob hkratni poostritvi davčne discipline. Privoščimo si lahko zgolj tako obsežno javno upravo, kot jo lahko plačamo, zato smo za manjšo javno upravo. V Sloveniji se z državnim lastništvom ekonomska moč kopiči v rokah vladajoče elite. Zato bomo v Novi Sloveniji predlagali strateško in taktično premišljen umik države iz gospodarstva. Krščanski demokrati smo prepričani, da v slovenski družbi še vedno obstaja velik delež tistih, ki imajo potencial, zato smo za ustvarjalne, poštene in marljive državljane. Tudi v času krize krščanski demokrati ostajamo stranka prave mere, z jasno držo nasprotovanja vsem oblikam totalitarizma in populizma. Vsem občankam in občanom želimo prijetno pričakovanje z vsemi prazniki v adventnem času. _Mestni odbor NSi Ptuj /ir/rff/i 8 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO UVODNIK 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 |J I pfi Mladim stanovanja Mlada liberalna demokracija v svoji akciji z naslovom Mladim stanovanja opozarja politiko na težave, s katerimi se soočajo mladi in mlade družine pri reševanju stanovanjske problematike. Vlado Republike Slovenije pozivamo, naj pri iskanju rešitev omenjene tematike vzame v obzir dejstvo, da je fond praznih stanovanj, ki ga upravljajo državne institucije, tako velik, da bi lahko v zelo kratkem času in z minimalnimi finančnimi učinki na proračun rešili nešteto razlogov in dejstev, ki mladi generaciji onemogočajo tvorno sodelovanje pri krepitvi naše skupne blaginje. Predlagamo, da Stanovanjski sklad prenesena stanovanja odda v dolgoročni najem mladim družinam, te bi se v zameno za brezplačno stanovanje obvezale, da vsako leto bivanja v takem stanovanju minimalni znesek neprofitne najemnine vložijo v adaptacijo in nakup stavbnega pohištva. S slednjim ukrepom bi mlade družine povišale kakovost bivanja v stanovanju, državi pa bi ob koncu najemne pogodbe, ko bi mlade družine dolgoročno rešile svoje stanovanjske težave, ostala adaptirana stanovanja, ki bi jih brez dodatnih finančnih vložkov država prenesla v shemo neprofi-tnega najema Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Dovolj je političnega prerekanja, Slovenija potrebuje konkretne ukrepe, ki bodo prebivalcem Republike Slovenije lajšala prebroditev težkih ekonomskih okoliščin, v katerih se je znašla Slovenija. Dolgoročno bodo učinki predlaganega ukrepa prispevali k višanju življenjskega standarda, polnjenju državnega proračuna in vseh državnih blagajn, v istem trenutku pa bomo mladim omogočili, da ostanejo v Sloveniji in tako v prijaznem okolju ustvarjajo prihodnost Slovenije. V Mladi liberalni demokraciji bomo vedno branili in zagovarjali, da država od mladih ne sme samo in zgolj pričakovati, temveč je njena naloga, da ustvarja spodbudno okolje za mlade, da bo lahko v naslednjih obdobjih od mladih pričakovala generacijski vložek. Vlada, dovolj je besed, čas je za akcijo. Mestni odbor LDS Ptuj Stranka DeSUS razvija sodelovanje izven mestne občine Mestna organizacija DeSUS Ptuj je v goste povabila člane Mestne organizacije DeSUS Nova Gorica. Ti so se z veseljem odzvali in srečanje izkoristili za izmenjavo informacij o delovanju tako znotraj mestnih organizacij DeSUS kot tudi v povezavi s pokrajinskimi organizacijami in osrednjo slovensko organizacijo. Ob tem so ocenili, da so v svojih aktivnostih dokaj uspešni, kar se bo gotovo odrazilo na prihajajočih lokalnih in državnozborskih volitvah, na katere se že pospešeno pripravljajo v obeh sredinah. Ptujčani so sprejeli tudi povabilo gostov, da se ob priložnosti srečajo v Novi Gorici in tako še utrdijo medsebojne povezave in sodelovanje. Mestna organizacija DeSUS Ptuj Razprava o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2014 Na seji mestnega sveta, 21. 10. 2013, je potekala splošna razprava o proračunu občine za leto 2014, sprejet pa je bil tudi sklep, da se o predlogu odpre javna razprava. Gre za najpomembnejši akt občine, na katerem temeljijo in od katerega so odvisni vsi projekti, ki se v občini izvajajo. Posledično gre tudi za akt, ki ga je treba sprejemati z vso skrbnostjo, projekte, za katere so v njem predvidena sredstva, pa uresničiti. V zvezi s tem je svetniška skupina SDS med razpravo izpostavila, da so bili na podlagi njenih prizadevanj že v proračun za leto 2013 vključeni nekateri projekti, ki pa kljub predvidenim sredstvom niso bili realizirani (novogradnja javne razsvetljave v ČS Grajena in Panorama, avtobusno postajališče Sp. Velovlek, križišče med Potrčevo in Volkmerjevo cesto, dodatni vozni pas pri gostilni Krona na desni strani za vožnjo proti krož-išču na Dornavski cesti, sanacija mostu čez potok Rogoznica na cesti Nova vas-Kicar, asfaltiranje ceste Žabjak-Gerenci). Ob začetku razprave o proračunu za leto 2014 se nam zato upravičeno postavlja vprašanje smiselnosti dajanja predlogov, če se že v proračun vključeni projekti - po odločitvi izvrševalcev proračuna - ne izvedejo v tistem letu, v katerem so predvideni. Mestni odbor SDS Ptuj SDS Novo vodstvo Mestnega odbora SLS Ptuj Na občnem zboru Mestnega odbora SLS Ptuj so izvolili novo vodstvo. Soglasno so za novega predsednika izvolili Boža Vukašinoviča in izvršni odbor, v katerem bodo ob njem podpredsedniki dosedanji predsednik Branko Brumen, Andrej Rebernišek in Uroš Vidovič ter člani/-ce Roza-lija Ojsteršek, Mitja Fuks in Danilo Koštomaj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Franc Ranfl, Darja Galun in Robert Čeh. MO SLS Ptuj izraža razočaranje nad sprejetjem zakona o davku na nepremičnine, ki je nepravičen in sporen, posebej za naše občanke in občane, obrtnike, podjetnike in kmete, razvoj lokalne samouprave, naše mesto in območje. Ocenjujemo, da sporni zakon ogroža naš cilj in interes, da MO Ptuj in Spodnje Podravje postaneta privlačno okolje za delo in bivanje ustvarjalnih ljudi. Zato podpisniki peticije proti nepremičninskemu davku sedaj napovedujemo ustavno presojo in veto na zakon v Državnem svetu RS. Peticija se nadaljuje! Pozivamo vas, da svoje nasprotovanje nerazumni obdavčitvi ustvarjalnosti, delavnosti, odrekanja in policentričnega razvoja Slovenije oddate na spletnem mestu http://nepremicninski-davek.org/[1]. Mestni odbor SLS Ptuj 9 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Popisati list papirja Ob 30. obletnici pisateljevanja Silvestra Vogrinca Ptujčan Silvester Vogrinec je pisatelj, pesnik in publicist, ki letos praznuje 30 let svojega delovanja. V tem času je objavil devet knjig, več krajših zgodb ter številne časopisne feljtone in članke. Pred kratkim je izšel njegov roman Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe. Velja za utemeljitelja slovenskega romana o borilnih veščinah. Bil je tudi urednik in dopisnik različnih revij in časopisov. Vlado Novak Pred tremi desetletji so bile v mariborski Katedri objavljene vaše prve kratke zgodbe. Kakšni so vaši spomini na te začetke? Močno željo po pisanju sem občutil že v srednji šoli. Moji začetki so bili negotovi, naivni, vendar me je neustavljivo priganjala bujna domišljija. Tedaj sem se navduševal nad znanstveno fantastiko, zato so bile to tudi moje prve objavljene kratke zgodbe. Med študijem sem pisal različne zvrsti in oblike: pesmi, romane, radijske igre, drame. Napisal sem komedijo Konec šolskega leta, ki pa se je izgubila med dogovori za uprizoritev. Takrat sem pisal še na pisalni stroj. Vaš mladinski roman Disko kraljica je bil ob izidu l. 2001 velika uspešnica. O čem pripoveduje? Opisuje svet mladih v diskoteki Metulj. V ospredju je ljubezenska zgodba med Ristom, naveličanim šminkerjem, in Andrejo, mladim, neizkušenim dekletom, ki pride iz vasi živet v mesto. Risto sklene stavo, da bo iz outsiderke naredil kraljico diskoteke. Zgodi pa se nekaj nepričakovanega - Risto se zaljubi v Andrejo. Toda to je šele začetek njunih težav in bridkih preizkušenj. Zgodba je del trilogije, ki jo zaokrožata romana Maturant (2012) in Vrnitev kralja diskoteke (predvideno za l. 2014). Vi ste začetnik zvrsti slovenskega romana o borilnih veščinah. Kako je prišlo do tega? Z borilnimi veščinami se ukvarjam od otroštva, kot trener, tekmovalec, mojster, sodnik, organizator športnih prireditev, funkcionar. Veliko sem doživel, videl, potoval Osebni arhiv Silvestra Vogrinca in navezal številna prijateljstva. Te izkušnje sem želel ohraniti, posredovati drugim, zato sem jih prenesel v literaturo. Leta 1995 sem napisal prvi slovenski roman o borilnih veščinah, Karate bojevnik 1: Beli galeb. Sledilo je nadaljevanje Karate bojevnik 2: Dvoboj. Leta 2010 je bil natisnjen Gladiator, letos Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe, januarja 2014 pa bo izšla še zbirka zgodb Kenin - Telesni stražar. Ste tudi velik ljubitelj poezije. Za zbirko pesmi Apokalipsa zdaj (2009) ste prejeli zelo dobre kritike. Prof. Aleksander Kramar je zapisal, da so vaše pesmi »post-modernistična poezija z zeno-vskim pridihom, refleksijo aktualnega trenutka in hermetizmom ezoterike«. Liriko obožujem še iz srednješolskih let, iz časa, ko vsak mladostnik bolj senzibilno doživlja svoje okolje. Takrat sem se navduševal nad romantiki, kot so Byron, Puškin, Prešeren, in napisal prve pesmi. V času študija me je očaral japonski haiku. Nato sem dolgo časa pesnil v tej kratki trivrstični obliki. Te pesmi še čakajo na objav°. Objavili ste dve strokovni deli Karate v Sloveniji (1996) ter Karate med tradicijo in športom (1999). Bili ste urednik revij Budo Sensei, Slovenski karate, oglasnika Ptujski boben ter pomočnik urednika revije Samurai. Pisali ste članke za revije Karate Ring, Crnipojas, Fighting Arts International, Auro, časopis Štajerski tednik. Od kod želja po publicistiki in žurnalistiki? Osrednji področji mojega zani- Silvester Vogrinec manja sta borilne veščine in duhovnost. Pred več kot 20 leti se je o obeh malo vedelo in govorilo, zato je bila moja želja informirati javnost o njiju. Morda je na prvi pogled videti, da si ti dve področji nasprotujeta, vendar ni tako. Pravi mojstri borilnih veščin so si vedno prizadevali doseči notranjo mirnost, harmonijo in so težili k satoriju, razsvetljenju. V vaših delih najpogosteje pišete o mladih in Ptuju. Kako to? Kot učitelj sem že dve desetletji tesno povezan z mladostniki, z njihovimi težavami in radostmi odraščanja. Za našo prihodnost je odločilnega pomena, katere vrednote jim bomo pomagali osvojiti. Kot zgodovinar pa sem očaran nad preteklostjo in lepotami našega mesta. Na Ptuju sem doživel najlepše trenutke svojega življenja. Tukaj so moja družina, prijatelji, sodelavci, someščani. Ne znam si predstavljati, da bi živel kjer koli drugje. V načrtu imam tudi dva zgodovinska romana o Ptuju, enega iz rimskih časov, drugega iz obdobja srednjega veka. Zame je to način življenja. Pišem iz potrebe, notranje nuje. Ko predme položite prazen list papirja, na njem vidim črke, besede, zgodbo. Potem moram vse skupaj zabeležiti. Prav tako zelo rad berem. Nekoč sva se pogovarjala s Tonetom Partljičem, ko je dejal, da mora pisatelj veliko brati, če hoče nemoteno pisati. S tem se popolnoma strinjam. Vlogo pisatelja vidim takole: pisatelj je kronist svojega časa, ki natančno opazuje razmere, v katerih živi, obenem pa razume vse temne in svetle vzgibe duše. Morda kakšna misel za konec? V teh težkih časih ekonomske krize, ko smo vsi v skrbeh za golo preživetje, ko revščina trka na vrata, ne smemo pozabiti, da je treba nahraniti tudi srce. Svet je lačen ljubezni in sočutja. Vsaka trda preizkušnja je priložnost, da otre-semo prah s sebe in pretegnemo svoja angelska krila. Veličina se skriva v nas, vendar smo pozabili sanjati na glas. Kaj vam pomeni pisateljeva- nJe? 10 /ir/rff/i GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR GOSPODARSTVO 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 Nujna dobro začrtana razvojna pot tudi v obdobju 2014-2020 Mag. Mojca Sibila Drobnič, ZRS Bistra Ptuj Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj je v teh dneh sredi priprave Območnega razvojnega programa Spodnje Podravje za obdobje 2014-2020. Vsebinski poudarki našega strateško razvojnega dokumenta izhajajo iz dejanskega stanja razvitosti ter vključujejo dosedanja spoznanja in izkušnje. Za čim širšo javno in strokovno vključenost razvojnih partnerjev je do sedaj bilo opravljenih veliko neformalnih srečanj, delovnih srečanj s predstavniki pristojnih ministrstev ter prvi krog strateško razvojnih delavnic, tako s predstavniki občin, gospodarstva kot drugih institucij. Priprava tega dokumenta zahteva konkretno določanje prednostnih nalog in rezultatov, v skladu s prednostnimi nalogami politike iz Strategije 2020. Zaradi tega je treba pri načrtovanju razvoja za novo programsko obdobje veliko energije posvetiti razvoju dobrega integriranega pristopa med vsemi partnerji, tako občinami, gospodarstvom kot nevladnimi organizacijami. Temeljno izhodišče za trajnostni razvojni preboj je aktiviranje potenciala, ki ga ima naše območje, v znanju ljudi in v bogastvu narav- nih virov. Razvojni program temelji na prepoznavanju razvojnih potencialov Spodnjega Podravja, ki se jih bo v čim večji meri skušalo udejanjati skozi izvajanje kakovostnih razvojnih projektov. Nosilci regijsko pomembnih razvojnih projektov bodo skozi umestitev v razvojnem programu imeli možnost, da ob lastnih virih za izvedbo pridobijo sofinanciranje tudi iz naslova sredstev EU. Dosedanja spoznanja razvoja Spodnjega Podravja nas tudi vnaprej prednostno usmerjajo v prizadevanja za naložbe in vlaganja v področja, ki predstavljajo gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Do danes smo prejeli 122 projektnih predlogov s strani občin, gospodarstva in drugih institucij. V teh dneh potekajo aktivnosti razvrščanja in združevanja prejetih projektnih predlogov po razvojnih prioritetah in investicijskih področjih ter po kriterijih učinka na gospodarsko rast in delovna mesta, razvoj človeškega potenciala, pozitivnega vpliva na okolje, regionalno celovitost, razvojne specializacije in medregi-onalnega sodelovanja in vložena finančna sredstva. Ključnega pomena sta tudi realna izvedljivost projekta ter uporaba načela učinkovitosti, ki mora veljati za vse oblike kapitala: gospodarskega, ki se krepi s povečanjem dodane vrednosti; družbenega, ki se krepi s povečanjem znanja, kreativnosti, ustvarjalnosti, vključevanjem civilne družbe in učinkovitostjo družbenih storitev; naravnega kapitala, ki se krepi s povečevanjem okolj-ske učinkovitosti in zagotavljanjem ekosistemskih storitev ob ohranjanju naravnih virov. Nova delovna mesta so osnova za rast in razvoj, zato jih bomo morali skozi načela trajnostnega razvoja znati ohranjati in na novo ustvarjati tako skozi poudarjeni razvoj vseh oblik turizma kot skozi razvoj usposobljenega podpornega okolja za gospodarski sektor ter razvijanjem pozitivne naravnanosti do varstva okolja, s povečanjem samooskrbe in energetske učinkovitosti, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Spodnje Podravje je za doseganje izpolnjevanja ciljev Evropa 2020 opredelilo štiri razvojne prioritete: I. konkurenčno gospodarstvo za rast in delovna mesta, vključno s krepitvijo raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; II. varstvo okolja in učinkovita raba virov ter prehod na nizkoo-gljično gospodarstvo (investicij - ska področja: varstvo okolja in učinkovita raba virov, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter prometna varnost in spodbujanje trajne mobilnosti); III. trajnostni turizem in razvoj podeželja (razvoj turizma, kulture in umetnosti ter razvoj podeželja s povečanjem konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva); IV. vključujoča družba in znanje (investicijska področja: vključujoča družba in znanje). Samo z jasno in ciljno opredeljeno vizijo ter regionalnimi projekti, usmerjenimi k rezultatom, bomo lahko izkoristili sredstva evropskih skladov kot pomemben vir javnih naložb ter pospeševali rast in ustvarjanje novih delovnih mest s spodbujanjem naložb v fizični in človeški kapital. V celotnem procesu priprave razvojnega dokumenta bomo še naprej zagotavljali odprtost postopkov in si prizadevali, da bo dokument odražal razvojno pozitivno in ambiciozno družbeno angažirano sporočilnost. Vzporedno s pripravo razvojnih dokumentov še vedno potekajo pogajanja z Evropsko komisijo in nastajajo tudi krovni državni dokumenti, zato bomo razvojna načrtovanja temu še prilagajali in vas o dopolnitvah sproti obveščali. SVETLA TOČKA Označbe za slabovidne na arhitektonskih ovirah Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček V novembrski svetli točki bi želeli opomniti na slepe in slabovidne, torej skupino ljudi s posebnimi potrebami. Mestna občina Ptuj je že pred časom prejela listino Občina po meri invalidov. Janez Solina, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, je za naš medij povedal, da v društvu, ki šteje 220 članov, s pomočjo Sveta za invalide, občinskega organa Mestne občine Ptuj, in z drugimi partnerji v zadnjih letih izvajajo tudi akcijo označevanja za slabovidne. »S posebnimi barvno-svetlobnimi trakovi, ki opozarjajo slabovidne na arhitektonske ovire, smo opremili MO Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Splošno bolnišnico Ptuj, Lekarne Ptuj, Lekarno Toplek, Okrajno sodišče na Ptuju, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Zavod za zaposlovanje, Center za socialno delo Ptuj (ki ima označbe tudi za slepe).« Označevanja po besedah predsednika društva še zdaleč ni konec. Želijo si, da bi bila nameščena Braillova pisava za slepe na vseh javnih mestih ter da bi s tem pripomogli k večji samostojnosti slepih in slabovidnih. Vf/fV//f 11 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 GOSPODARSTVO Ptuj bogatejši za zbirni mlečni center Mlekarska zadruga Ptuj je po dveh desetletjih uspešnega poslovanja 8. novembra na dvorišču za poslovno zgradbo na Ormoški cesti 29 odprla novi zbirni center za mleko. Dogodek so združili z novinarsko konferenco in tradicionalnim martinovanjem članov zadruge in proizvajalcev mleka, hkrati pa je vodstvo specializirane mlekarske zadruge, največje v državi, predstavilo poslovne rezultate prvih desetih mesecev letošnjega leta, ko narava ni bila najbolj naklonjena prireji mleka. Tatjana Mohorko Foto: Geza Grabar, Kmečki glas Doslej so v zadrugi odkupili dobrih 30 milijonov litrov mleka, do konca leta pa naj bi dosegli številko 37 milijonov, podobno kot lani. V zadrugo je trenutno vključenih 427 organiziranih proizvajalcev, razpolagajo s 70 skupnimi in 149 individualnimi zbiralnicami, mleko pa ptujska mlekarska zadruga v večjih količinah proda v Pomurske mlekarne, nekaj pa tudi v Italijo in na Hrvaško. Kot je poudaril Drago Zupa-nič, direktor MZ Ptuj, prvič po nekaj letih nenehne rasti prireje in odkupa mleka v zadrugi beleži- jo stagnacijo. Kljub nekaj novim proizvajalcem mleka s sosednjih območij, ki so v letošnjem letu začeli oddajati mleko preko ptujske zadruge, bistvenega povečanja niso dosegli. Povprečna odkupna neto cena mleka je bila v 10 mesecih 34 centov, za oktober bodo izplačali povprečno 37 centov za liter, nekateri pa dosegajo tudi 40 centov za liter prodanega mleka, kar je v slovenskem vrhu. »Odkupne cene mleka so še naprej v rahlem porastu, kar zelo ugodno vpliva na prirejo mleka, kljub temu pa je letos prirejo S slovesnosti ob odprtju zbirnega centra za mleko na Ormoški cesti na Ptuju opustilo 15 kmetovalcev. Z novim zbirnim centrom bomo še bolj povečali količine odkupa mleka s pristopom novih proizvajalcev, s tem pa okrepili pogajalsko moč zadruge s kupci našega mleka, bodisi iz domačih bodisi tujih mlekarn. Namen gradnje tega zbirnega centra ni, da bomo mleko v celoti oddajali tujim mlekarnam, ampak hočemo domače mlekarne s tem prisiliti k še racionalnejši predelavi mleka in sledenjem odkupnim cenam drugih mlekarn,« je ob odprtju zbirnega centra še dejal Zupanič, ki je k odprtju nove zadružne pridobitve povabil predsednika zadruge Ivana Pintariča in nekdanjega predsednika Jožeta Laha, ključe novega objekta pa je zaupal kontrolorki Romani Zajc, ki bo v prihodnje odgovorna za delovanje centra. Vonj in okus po sveži zelenjavi s kmetije Bolcar Kmetija družine Bolcar iz Spuhlje se ukvarja z zele-njadarstvom. Trudijo se, da njihovi pridelki prispejo z njive do končnega uporabnika v najkrajšem času. Ljudje se pa tudi vedno bolj zavedamo, kaj pomeni okus sveže zelenjave. Lahko jih obiščete na hišni številki 53 ali pa na dveh lokacijah - v Rabelčji vasi v blokovskem naselju in na Ormoški cesti, pri nekdanji gostilni Lužnik. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček »Staša, povonjaj mojo solato,« me Branko Bolcar povabi k dejanju in mi v naročje poda veliko svežo endivijo, ki jo je pred mano izpulil iz zemlje na njivi. Ta okusna zelenjava je sestavni del slovenskega kosila. In res, povonjam, solata resnično diši po svežem. »Cilj naše kmetije je, da bi naši pridelki prispeli z njive kar se da najhitreje do kuhinje. S tem omogočimo, da je zelenjava čim bolj sveža, okusnejša in zdrava.« Kmetija Bolcar se je pred slabim desetletjem začela aktivno ukvarjati s pridelovanjem zelenjave. Na osmih hektarjih integrirano pridelujejo sezonske povrtnine: več vrst solate, zelje, rdečo peso, čebulo, česen, kitajsko zelje, krompir, zeleno, bučke, redkev, por, papriko, paradižnik, blitvo, fižol, korenje, kislo zelje in repo, zelišča (in še kj °p. a.). Čim hitreje z njive do kuhinje »Pred dvema letoma smo se Sin Franci, oče Branko in hči Veronika (mama je bila v službi, op. a.) - vsi v družini Bolcar so vpeti v delo na kmetiji. Hči in sin, ki obiskujeta Biotehniško šolo na Ptuju, že od malih nog pomagata. odločili, da bomo začeli prodajati naše pridelke v blokovskem naselju Rabelčja vas, natančneje pri poslovalnici Nove KBM oziroma po domače pri Bombetki,« pripoveduje Branko in doda, da je bila to zelo dobra odločitev, saj so se ljudje hitro privadili in začeli redno kupovati. Stranke, ki so ugotovile, kaj pomeni okus sveže 12 mm /ir/rff/i GOSPODARSTVO 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 zelenjave, se vračajo in prihajajo tudi iz okoliških krajev. Sicer pa kmetija prodaja pridelke tudi nekaterim šolam in nekaj grosistom. A kot rečeno, njihov cilj je, da bi čim bolj neposredno trgovali. Na Ormoški cesti, pri gostilni Lužnik, tako odpirajo vrata trgovine s svojimi pridelki. »Želim si, da bi med drugim tudi ptujski kuharji nabavljali svežo zelenjavo pri nas, v novi zelenjavni trgovini. Prepričan sem, da bi bila to dodana vrednost kakovostne ponudbe gostinskih lokalov.« Otroka že ves čas pridno pomagata na kmetiji Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenja- darstvo, je družino opisala takole: »Bolcarjevi so bili prvi zelenja-darji, s katerimi sem se srečala, ko sem dobila prvo zadolžitev na kmetijsko-gozdarskem zavodu. Pri tej družini mi je najbolj všeč, da otroka že ves čas pridno pomagata na kmetiji. Predvsem v našem štajerskem koncu opažam, da se starejša generacija ne zna povezati z mlajšo. Kmetija Bolcar pa je primer dobre prakse, kjer kmetijska dejavnost prehaja iz roda v rod, kar je za naše območje izrednega pomena, saj so med Mariborom in Ptujem površine idealne za obdelavo. So zelo pridni in delavni. Večino stvari poskušajo narediti z roko in jim kemija ni glavno orožje, temveč roka ali traktor.« »Staša, povonjaj mojo solato,« me Branko Bolcar povabi k dejanju in mi v naročje poda veliko svežo solato, ki jo je pred mano izpulil iz zemlje. Ta okusna zelenjava je sestavni del slovenskega kosila. In res, povonjam, solata resnično diši po svežem. Na čelu Manager kluba Ptuj Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma Manager klub Ptuj je na redni letni skupščini, ki je potekala konec oktobra, izvolil novega predsednika kluba - Marka Drobniča, predsednika uprave podjetja Talum, d. d. Na skupščini so člani sprejeli poročilo o delu in poročilo nadzornega odbora kluba ter načrt dela za leto 2014. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Razpis za Najpodjetniško idejo podaljšan do konca leta Miran Senčar, soustanovitelj in solastnik podjetja Tenzor, predsednik kluba v odhajanju, je po pozdravnem nagovoru predstavil delo kluba v preteklem letu. Klub je organiziran v tri stebre: steber za izobraževanje, steber za razvoj Ptuja in steber komunikacija. Posamezni aktivni člani kluba so zadolženi za aktivnosti na različnih področjih. »Vse to je prispevalo k velikemu številu realiziranih dogodkov in vedno večjemu vključevanju članov kluba na različne dogodke. MKP je v tem obdobju organiziral več predavanj, družabnih srečanj, predstavniki MKP so bili aktivni udeleženci debat, okroglih miz in konferenc,« je med drugim nanizal in nadaljeval, da so bila med temi najbolj odmevna strokovna predavanja: Vpliv korupcije na stanje in razvoj slovenskega gospodarstva, Izzivi medgeneracijskega sodelovanja za poslovanje podjetij ter Inovativna dejavnost v podjetju in predstavitev dobre prakse v Swatycomet, d. o. o., in Talum, d. d. Beseda je tekla tudi o razpisu Najpodjetniška ideja, ki se bo zaključil konec tega leta. Letošnja novost je, da lahko na razpisu poleg gospodarskih družb in podjetnikov sodelujejo še dijaki in študentje. Več informacij na www.mkp.si. Za podpiranje mlajših nadarjenih posameznikov in podjetij pri razvoju podjetniških idej Potekale so tudi nadomestne volitve za novega predsednika kluba. Novi predsednik Manager kluba Ptuj je postal Marko Drob-nič, predsednik uprave podjetja Talum, d. d. »Vodenje kluba mi predstavlja velik izziv, saj je klub v zadnjih desetih letih pod vodstvom Mirana Senčarja zavzel zavidljivo mesto med menedžerskimi klubi v Miran Senčar, soustanovitelj in solastnik podjetja Tenzor, sedaj že nekdanji predsednik, in novi predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum, d. d. Sloveniji. Sam se bom zavzemal za večjo prepoznavnost mene-džerskega poklica, ki je v obdobju tranzicije izgubil zaupanje in spoštovanje v javnosti. Zavzemal se bom za še večje povezovanje na državnem nivoju, z lokalnim in regionalnim okoljem z drugimi klubi, z razvojnimi agencijami v Sloveniji in tujini. Menim, da mora biti Manager klub Ptuj partner na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter kreator idej in ne kritik, še manj kriticist! V klubu si bom prizadeval, da pripravimo pregled potreb gospodarstva za zagotavljanje podpornega okolja v okolici in širše, podpirali bomo mlajše nadarjene posameznike in podjetja pri razvoju podjetniških idej,« je na redni letni skupščini Manager kluba Ptuj med drugim predstavil usmerjenost delovanja kluba novi predsednik. Župan dr. Štefan Čelan je Mirana Senčarja sprejel nekaj dni po skupščini in mu podelil malo sta-tuo MO Ptuj in likovno delo s posvetilom iz ptujskega statuta ter se mu zahvalil za uspešno desetletno predsedovanje in vložen trud v povezovanje ptujskih manedžerjev in podjetnikov na Ptuju in širše. Vf/fV//f 13 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR Poziv pridelovalcem V okviru projekta LEADER »Bogastvo okusov podeželja« LAS Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pripravlja seznam ponudnikov pridelkov in izdelkov območja LAS z lastno pridelavo oz. predelavo iz surovin na kmetiji. Seznam ponudnikov bo nudil informacije o lokalnih pridelovalcih/predelovalcih, ki razpolagajo s kakovostno ponudbo pridelkov in živil, primerno za dobavo javnim ustanovam, gostinskim ponudnikom in končnim potrošnikom. Mojca Metličar, vodja projekta, strokovna sodelavka LAS V okviru projekta smo oblikovali nabor tradicionalnih, tipičnih jedi območja LAS, ki se razprostira po devetih občinah: Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas. Naša želja je, da se te jedi pripravljajo iz kakovostnih lokalnih živil, zato bodo podatki o tem, kdo razpolaga z določenimi surovinami oz. izdelki, zelo uporabni. Ponudba pridelkov in izdelkov bo v seznamu razdeljena po sklopih (mleko in mlečni izdelki, sveže meso, mesni izdelki, moka in pekovski izdelki, sadje, sadni izdelki, zelenjava, izdelki iz zelenjave, alkoholne pijače, olja, drugo). Znotraj posameznega sklopa obkrožite pridelke in izdelke, ki določajo vašo ponudbo. Zaradi preglednosti seznama je število kategorij pridelkov in izdelkov znotraj posameznega sklopa omejeno. Svojo ponudbo pridelkov in izdelkov poskušajte umestiti v že naštete kategorije pridelkov in izdelkov, če pa vaša ponudba ne sodi v navedene kategorije, jo vpišite pod poglavje drugo. Ekološke pridelke in izdelke, za katere ste pridobili eko certifikat, označite z besedo »EKO« in vlogi priložite kopijo eko certifikata. Pridelke iz integrirane pridelave označite z IP in priložite kopijo IP-certifikata. V seznamu bodo objavljeni naslednji podatki ponudnikov: ime in priimek, hišno ime, naslov, telefon, mobilni telefon in e-naslov. E-naslov vpišite v obrazec le, če elektronsko pošto redno pregledujete, vsaj enkrat dnevno. V nasprotnem primeru e-naslov ne bo objavljen v katalogu, zato ga ne vpišite v obrazec. Vabimo vse pridelovalce in predelovalce območja LAS, da se odzovete vabilu za brezplačno objavo v seznamu ponudnikov. S seznamom namreč želimo na pregleden način predstaviti vso ponudbo pridelkov in izdelkov območja Dravskega in Ptujskega polja ter dela Slovenskih goric, jo narediti bolj prepoznavno med potrošniki, zagotoviti preprostej- šo nabavo lokalnih živil ter hkrati omogočiti ponudnikom učinkovitejšo prodajo. Ponudnike bomo objavili v katalogu Uživaj zdravo - izbiraj lokalno. Vloge za objavo v katalogu zbiramo do 20. januarja 2014 na naslovu: LAS Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj. Za dodatne informacije pokličite na LAS na tel. 02 749 36 33, ali GSM 051 300 419, ali pišite na e-naslov mojca.metlicar@kgz-ptuj.si. V upanju na začetek uspešnega sodelovanja vas lepo pozdravljamo. Trim steza v Ljudskem vrtu obnovljena s pomočjo prostovoljcev V Ljudskem vrtu je 18. oktobra potekalo slavnostno odprtje prenovljene trim steze. Na dogodku, ki se ga je udeležilo okrog 50 ljudi, so bile poleg ogleda nove pridobitve podeljene zahvale številnim prostovoljcem, ki so svoj prosti čas namenili za obnovo priljubljenega dela našega mesta. Staša Cafuta Trček Na odprtju je Anka Ostrman, koordinatorka projekta obnove trim steze v Ljudskem vrtu, v uvodu povzela kronologijo od začetkov gradnje sprehajalne poti, ki je namenjena rekreaciji, pa vse do danes. Že leta 1993 je Mestna občina Ptuj sklenila, da na tem delu gozda uredijo trim stezo. Leta 1997 je Ljudski vrt končno dočakal novost. »Tudi takrat je bila postavljena s pomočjo javnih Foto: Črtomir Goznik del, preko projekta Zdravo mesto, Prostovoljnim gasilskim društvom Ptuj, podjetjem Gozdno gospodarstvo ter OŠ Ljudski vrt. Po petnajstih letih, ko je stezo najedel zob časa in je bila na nekaterih mestih neuporabna ali pa že celo nevarna, je na pobudo občana Jožeta Čeha začela teči debata o obnovi. Ponovno se je Četrtna skupnost Ljudski vrt soočila s težavo celotnega financiranja. Predlagali 1 - • ' r >• r.-j, ■ "i ' - -^.vr i ; > '•'-'{v 1 i ? fi? ' , «T Al*^: A 4T . .'C- ¿¿^J -i/, i r> ..f iM A Z odprtja prenovljene trim steze v Ljudskem vrtu. Pri obnovi je sodelovalo 15 posameznikov prostovoljcev in 19 prostovoljcev iz Zavoda za šport Ptuj, Javnih služb Ptuj in Manager kluba Ptuj. Skupaj so bile opravljene 203 prostovoljske ure. 14 OKOLJE IN PROSTOR / KULTURA 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 smo udarniško delo, kjer bi prostovoljci pomagali pri obnovi. S tem bi prihranili stroške dela. Mestna občina Ptuj je namenila 5000 evrov za materialne stroške, za nakup hrastovega lesa in izdelave nekaterih orodij,« je med drugim dejala Ostrmanova, se iskreno zahvalila vsem, ki so pomagali, med drugim tudi lastnikom parcel, po katerih poteka steza, ter nadaljevala, da je za njimi devet delovnih akcij v juniju, juliju, septembru in oktobru. Sodelovalo je 15 posameznikov prostovoljcev in 19 prostovoljcev iz Zavoda za šport Ptuj, Javnih služb Ptuj ter Mana- ger kluba Ptuj. Slednje društvo se je odzvalo v največjem obsegu (49 ur). Skupaj so bile opravljene 203 prostovoljske ure. Odstranili so dotrajana orodja in postavili 16 novih orodij in napisnih tabel ter oznake trase. Skupna dolžina znaša 1520 metrov in poteka po stari trasi. Po uradnem delu je sledil sprehod po stezi. Učenci OŠ Ljudski vrt so demonstrirali vaje, ob koncu je šola pripravila tudi pogostitev. »Prostovoljci so pokazali, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem okolju. Menim, da so postali navdih mnogim,« je prepri- čana Ostrmanova. Javne površine so naše in lepo je, če se tega zavedamo in jih uporabljamo ter tudi skrbimo zanje. To je naš skupni prostor. Prostovoljstvo je vrednota, ki se ponovno vrača v družbo, povezuje ljudi, človeka notranje izpopolnjuje. Ptujčanke in Ptujča-ni ste vabljeni, da obiščete ta del našega mesta. Prostovoljci, ki so sodelovali pri obnovi trim steze Zavod za šport Ptuj : Luka Le-nartič, Mladen Polančič, Primož Stočko, Andrej Polajžar, Bojan Verbančič, Vladimir Erbus. Manager klub Ptuj: Vlasta Stojak, Andreja Komel, Darja Potočnik Benčič, Aleksandra Pivec, Klavdija Markež, Bojan Kobal, Miran Senčar, Marko Drobnič, Damjan Prapotnik, Vilko Pešec. Javne službe Ptuj: Damjan Žo-har, Konrad Murko, Kristjan Levanič. Posamezni prostovoljci: Jolanda Učakar, Silva Razlag, Marija Rojič, Marjeta Moran, Mojca Farazin, Matej Purg, Primož Trop, Danilo Iljevec, Mirko Moran, Jurij Šarman, Andrej Novak. Strokovno so pri obnovi pomagali tudi prostovoljci športni pedagogi: Rado Ačimovič, Aljo-ša Džerič in Aleš Bezjak. Priznanja, plakete in odličja pisatelja Ivana Potrča - 1. del Ob dvajsetletnici poimenovanja knjižnice po pisatelju Ivanu Potrču smo pripravili razstavo priznanj, plaket in odličij, ki jih je prejel za svoje delo kot novinar, pisatelj in politični aktivist. Nagrade in priznanja je knjižnica prejela od Potrčevih dedičev leta 2012 in jih je več kot štirideset. Božena Kmetec - Friedl Knjižnica je 5. oktobra obeležila 20. obletnico poimenovanja po pisatelju Ivanu Potrču. Ob tem jubileju smo v knjižnici pripravili razstavo Potrčevih priznanj, plaket in odličij, ki jih je prejel za svoje delo. Nagrade in priznanja je knjižnica prejela od Potrčevih dedičev leta 2012. Priznanja smo razdelili na več sklopov: priznanja za književno ustvarjanje, za uredniško in novinarsko delo, za politično delovanje, priznanja domačega Ptuja, priznanji Festivala Kurirček Maribor in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Med najpomembnejšimi priznanji, ki jih je pisatelj prejel za književno ustvarjanje, je nedvomno nagrada Avnoja. Prejel jo je 29. novembra 1984. Nagrada Avnoja je bila najvišje državno priznanje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki so se podeljevala med letoma 1966 in 1990. Podeljene so bile tistim književnikom, katerih dela so bila posebnega pomena za razvoj Jugoslavije. Za zbirko Onkraj zarje, ki je prvič izšla leta 1966 pri Državni založbi Slovenije, je pisatelj 21. julija 1967 prejel nagrado vstaje slovenskega naroda. Novele so iz- šle še trikrat - leta 1970 in 1973 v Zbranih delih v zbirki Naša beseda, ki jih je izdala Mladinska knjiga, in še leta 1987 pri Prešernovi družbi. Ne moremo mimo še dveh pomembnih nagrad, čeprav ju v naši zapuščini ni. Ivan Potrč je bil kar dvakrat prejemnik Prešernove nagrade, leta 1947 in leta 1955. Leta 1947 jo je prejel za dramsko delo Kreflova kmetija. Dramo je že leta 1937 nagradil Mariborski umetniški klub kot najboljšo dramsko stvaritev, vendar slednja kljub objavi v repertoarjih mariborskega gledališča ni bila uprizorjena zaradi cenzure, ki ji je očitala, da ruši stebre kmetstva. Drugič je nagrado prejel za roman Na kmetih, ki je vrhunec in prelomnica v Potrčevem pisateljevanju. Roman je bil prvič objavljen leta 1954. Leto kasneje je zaradi literarnih kvalitet pripovedi, stilnih in kompozicijskih odlik prejel Prešernovo nagrado. Po romanu je bil leta 1970 izdelan scenarij za film, poimenovan Rdeče klasje. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je 10. marca 1977 Ivana Potrča imenovala za dopisnega člana, 6. junija 1983 pa za redne- ga člana. V okviru SAZU delujejo znanstveniki in umetniki, ki so bili zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti izvoljeni za njene člane. Izvolitev za člana SAZU je nacionalno in družbeno priznanje, akademija pa imenuje častne, redne, izredne in dopisne člane. Knjižnica hrani oba dokumenta o Potrčevem imenovanju. Ob petdesetletnici sovjetske oblasti je leta 1967 Ivan Potrč prejel literarno priznanje, ki ga podeljuje založba Izdateljstvo Molodar Gvardir iz Moskve. Priznanje je založba poimenovala po sovjetskem pisatelju socialnega realizma Nikolaju Aleksejeviču Ostrovskem (1904-1936). Založba Izdateljstvo Molodar Gvardir podeljuje priznanja Nikolaja Ale-ksejeviča Ostrovskega za izjemne dosežke v literaturi. Kar nekaj priznanj je pisatelj prejel za uredniško delo. Ivan Potrč je bil zaposlen v Mladinski knjigi od leta 1947 do upokojitve leta 1972. Najprej se je zaposlil kot urednik, napredoval v glavnega urednika, nekaj let pred upokojitvijo pa je bil direktor založbe. Založba mu je 6. maja 1975 podelila priznanje - kipec Franceta Bevka za izredne dosežke v uredniškem delu in izredne uspehe na področju širjenja in popularizacije predvsem mladinske literature. Kot glavni urednik založbe je ustanovil vrsto knjižnih zbirk in več let nekatere tudi sam urejal. Med izredne uspehe se uvrščata zbirka Naša beseda in elitna zbirka Levstikov hram ter še mnoga druga. Mladinska knjiga mu je leta 1965 podelila Levstikovo nagrado za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Leta 1969 mu je ista založba kot glavnemu uredniku otroške revije Ciciban podelila spominsko plaketo za ustvarjalno delo, s katerim je bogatil to otroško revijo. Spominsko plaketo je prejel tudi ob petindvajsetletnici revije Pionir v dokaz priznanja in hvaležnosti, ker je s prispevki bogatil mladinsko revijo in jo pomagal širiti med mladimi. Združenje izdajateljev in književnikov Jugoslavije (Udruženje izdavača i knjižara Jugoslavije) je leta 1974, ob dvajsetletnici ustanovitve, dodelilo Ivanu Potrču plaketo za njegov veliki prispevek pri napredovanju založništva in položaja knjige v jugoslovanskem prostoru. Vf/fV//f 15 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 GOSPODARSTVO Na grajskem hribu obnovljena Muzejska hiša Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je konec oktobra odprl vrata obnovljene Oskarjeve hiše na grajskem hribu. Po novem se bo imenovala Muzejska hiša in bo točka za srečevanje, namenjena bo predvsem prikazovanju in učenju rokodelskih spretnosti. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Pokrajinskemu muzeju Ptuj -Ormož je s pomočjo donatorjev, muzejskih vzdrževalcev in članov Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož uspelo obnoviti propadajočo Oskarjevo hišo na grajskem hribu. Po novem se bo imenovala Muzejska hiša. Hiša ustvarjalnosti bo pod svojo streho privabljala različne ustvarjalce in mojstre rokodelskih spretnosti iz bližnje in daljne okolice, da bi obiskovalcem predstavili svoje znanje, potek dela in svoje končne izdelke. »Veliko dela je bilo vloženega v to obnovo. Prostovoljci so v desetih mesecih opravili veliko število prostovoljnih ur, nekateri celo po dvesto. Iskrena hvala vsem, ki ste danes zaslužni, da je hiša, ki je bila nekoč namenjena hlapcem, nazadnje pa je v njej živel gospod Oskar, ponovno zaživela,« se je zahvalil direktor muzeja Aleš Arih ter povabil goste, da si ogledajo notranje prostore, v katerih je razstava grajskih košenj med letoma 2006 in 2013. V hiši bo tudi sedež društva prijateljev muzeja. »Verjamemo, da bomo s tem, ko bomo v to hišo vabili razne mojstre rokodelskih obrti, kot so na primer izdelovalci keramike, krovci slamnih streh, pletarji Odprtje Muzejske hiše je potekalo konec oktobra. Namenjena bo predvsem prikazovanju in učenju rokodelskih spretnosti. iz slame, ličkanja in vrbovih vej, medičarji, pihalci stekla, izdelovalci pisank, ljudskih glasbil in še mnogi drugi, ki imajo znanje o starih, kmalu pozabljenih veščinah, prispevali k ohranitvi in pre- našanju žive kulturne dediščine,« je prihodnje vsebine predstavila Monika Simonič Roškar, višja kustodinja, ki bo skrbela za hišo in njene vsebine. Jesenske Arsanine glasbene zgodbe Niko Zagoršek Fotoarhiv Arsane Na prvem jesenskem koncertu je društvo Arsana gostilo glasbeno predstavo GodArt, najnovejši projekt znanega dinamičnega dua - pianista Jureta Godlerja in vi-olončelista Tilna Artača, ki sta širši javnosti poznana kot odlična komedijanta, imitatorja in glasbenika. Pri svojem delu združujeta tri temeljna področja zabavništva: glasbo, humor in čarovnije. V njuni predstavi smo tako bili priča prefinjenemu humorju in iluzijam, ki so vpete v vsebino, ter združitvi klasične glasbe s pop modernim slogom. V dvorani, polni poslušalcev, smo se naučili, kako se obnašati na koncertu klasične glasbe in hkrati prisluhnili, kako Beatli, Michael Jackson, Britney Spears ali Lady Gaga zvenijo na originalen klasičen način. Dinamičen duo je tako poskrbel za večer smeha in glasbe, saj je s svojo igralsko in glasbeno podkovanostjo navdušil občinstvo. Napovedujemo Petek, 22. novembra, ob 19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu - 2. jesenski koncert bo argentinsko-brazilsko-slovensko obarvan, nastopil bo basbaritonist Juan Vasle. Predstavil se bo z argentinskimi, brazilskimi in slovenskimi pesmimi. Na klavirju ga bo spremljal Ivan Vombergar. Vasle, rojen v Argentini, se je leta 1990 z družino preselil v Slovenijo. Od tedaj je član ansambla ljubljanske Opere. Odpel je vrsto vodilnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Martin Krpan (Krpanova kobila), Kopeli-us, Lindorf, Mirakel, Dappertutto (Hoffmannove pripovedke), Esca-millo (Carmen), Bazilijo (Sevilj-ski brivec), Don Alfonso (Cosi fan tutte) itd. Veliko izvaja tudi južnoameriške in slovenske pesmi. Leta 2010 je prejel Betettovo nagrado za izjemne umetniške dosežke. Izdal je pet zgoščenk: dve sta posvečeni slovenski narodni pesmi in po eno slovenskih samospevov dvajsetega stoletja, južnoameriških pesmi in božičnih pesmi. V knjigi Pevci so tudi ljudje je predstavil 24 intervjujev z znamenitimi opernimi pevci. Koncert bo posvečen ljubiteljem glasbe, ki imajo radi ljudsko izročilo Slovenije iz držav onstran velike luže. Petek, 13. decembra, ob 19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu - 3. zimski koncert bo predstavil Večer opernih arij, muzika-lov in popevke. Predstavili se bodo študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, z oddelka za solo petje v razredu Alenke Dernač Bunta. Predstavili bodo zanimiv program iz bogate zakladnice evropskih opernih arij, operet, samospevov in muzikalov. Nastopili bodo: Dunja Tinauer, Eva Černe, Andreja Nika Fabi-jan, Tina Bohak, Rok Koritnik in Ana Dežman. 16 mm /ir/rff/i KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 Povabilo zavoda Itadakimasu na BazArt Zavod Itadakimasu Zavod Itadakimasu pripravlja tridnevni predpraznični kulturno-umetniški sejem BazArt. Z njim želimo povezati lokalne kreativce, kulturno aktivirati meščane Ptuja in okoliške prebivalce, promovirati izdelke lokalnih obrtnikov in umetnikov. Predvsem pa se želimo družiti z vami na toplem, v prijetnem ozračju, polnem družabnih, kulturnih in umetniških dogodkov za otroke in odrasle. V vikendu od 13. do 15. decembra bomo zavzeli Fuerstovo hišo na Krempljevi ulici 1 na Ptuju, v kateri boste lahko v času BazArta obiskali: • gledališko-koncertno sobo, v kateri bo čez dan potekalo pri- povedovanje zgodb in pravljic za otroke, zvečer pa gledališke predstave, koncerti in literarna branja; • ustvarjalno sobo, kjer se bodo dogajale delavnice izdelovanja božično-novoletnih okraskov in preurejanja starega pohištva, doživeli pa boste tudi glasbeno-vizualni ustvarjalni performans - v sodelovanju s KUD Čar griča in Tjašo Čuš. Ustvarjalne delavnice bodo potekale v petek od 16.00 do 20.00, v soboto in nedeljo pa od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00; • šahovsko (kvartopirsko) sobo/ igralnico/učilnico, kjer vam bomo ponudili šahovske delavnice, vsak dan od 16.00 do 18.00, v nedeljo ob 10.00 šaho- vski turnir in turnirje v taroku in šnopsu, tečaj francoščine za otroke, na voljo bodo tudi različne družabne igre; • kino sobo, kjer se bodo predvajali kratki dokumentarni in celovečerni filmi ter filmi za otroke in mladino; • sejemsko sobo, kjer boste lahko od lokalnih mojstrov kupili unikatna darila za svoje najdražje - v sodelovanju s TUU Ptuj tržnica unikatov; • Artphoteko z razstavo in prodajo domačih "zdravilnih" izdelkov in pridelkov; • Fuerstovo sobo z razstavo in prodajo Fuerstovih vin in razstavo starih družinskih fotografij; • second-hand sobo, kjer boste lahko kupili ali se znebili rablje- nih oblačil in obutve; • fotografsko sobo, v kateri bo postavljena prodajna razstava lokalnih fotografov, in • slikarsko sobo, v kateri bo postavljena prodajna razstava slikarjev. Fuerstova hiša bo odprla svoja vrata v petek, 13. decembra, ob 16.00, v soboto, 14. decembra, in nedeljo, 15. decembra, ob 10. uri. Pridite, skupaj bomo pustili krizo in zimo pred vrati! Vstop je prost! Organizacija poteka pod okriljem Zavoda Itadakimasu v soor-ganizaciji s KUD Čar griča, Tuu, Tjašo Čuš in družino Fuerst. Več informacij najdete na http:// creativeptuj.si/. Tudi na Ljudski univerzi Ptuj vrata odpira Center medgeneracijskega učenja Dušan Šilak, Petja Janžekovič, LU Ptuj Slovenske ljudske univerze smo prepoznale veliko potrebo po organiziranem in ciljno usmerje-njem medgeneracijskem učenju, zato bomo na 28 univerzah odprli Centre medgeneracijskega učenja. Programi medgeneracijskega učenja predstavljajo skrbno načrtovane, vsebinsko pestre dejavnosti, ki bodo generacije povezovale pri izmenjavi znanj in izkušenj v obojestransko korist. Vsi centri bodo različnim generacijam ponujali organizirane in strokovno podprte možnosti za izmenjavo izkušenj in znanj ter za medsebojno učenje in druženje. Medgeneracijsko učenje, katerega glavne značilnosti so prostovoljna udeležba, delitev vlog učenja in poučevanja med člani ter spreminjanje posameznika in skupnosti, povezujemo z učenjem v skupnosti. Centri medgeneracij- skega učenja so zato zasnovani na partnerskem sodelovanju in bodo med seboj delovali kot mreže z izjavami o sodelovanju povezanih vladnih in nevladnih organizacij, ki v lokalni skupnosti združujejo člane posamezne generacije. Programi medgeneracijskega učenja bodo prvič potekali na ljudskih univerzah v CMU-jih v zadnjem tednu novembra. Uporabili bomo vse tri prevladujoče modele medgeneracijskega sodelovanja: programe, kjer bodo starejši delovali kot mentorji in sve- tovalci mlajšim, programe, kjer bodo mlajši prenašali svoja znanja na starejše, in programe, v katerih si bodo heterogene skupine mlajših in starejših s skupnim učenjem prizadevale za izboljšanje življenja v skupnosti. Več o projektu in programih lahko najdete na spletni strani Zveze ljudskih univerz Slovenije www. zlus.si in spletnih straneh ljudskih univerz, članic zveze. Tržnica poklicev na Olgici Vida Lačen, OŠ Olge Meglič Odločanje za srednjo šolo in za poklic ni preprosto. Ne glede na to, koliko učenci in njihovi starši vedo o programih srednjih šol in možnostih nadaljnjega izobraževanja, so dodatne informacije vedno dobrodošle. Prav zaradi tega na šoli organiziramo tržnico poklicev, kjer imajo starši in učenci možnost izvedeti kaj več o možnostih nadaljnjega izobra- ževanja in o poklicu, ki ga želijo opravljati. Na OŠ Olge Meglič smo v sredo, 16. oktobra, organizirali tržnico poklicev. Ta tržnica poklicev je bila organizirana že sedmo leto zapovrstjo. Zanimive in izvirne predstavitve so pripravili Biotehniška šola Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Gimnazija Ptuj, II. gimnazija Maribor, III. gimnazija Maribor, Policija, Prometna šola Maribor, Sloven- ska vojska, Srednja elektro-raču-nalniška šola Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja lesarska šola Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, ŠC Ptuj, Biotehniška šola, ŠC Ptuj, Ekonomska šola, ŠC Ptuj, Elektro in računalniška šola, ŠC Ptuj, Strojna šola, Šolski center Rogaška Slatina in Zavod za zaposlovanje, CIPS. Učenci in njihovi starši so pridobili kakovostne informacije o nadaljnjem šolanju, štipendijah, bivanju v dijaških domovih ..., saj so bili predstavljeni številni zanimivi programi, v katere se lahko vpišejo učenci po zaključeni osnovni šoli. Predstavljeni so bili tudi mnogi poklici, za katere se mladi vedno manj odločajo, so pa na tržišču delovne sile zelo zanimivi in iskani. Vf/fV//f 17 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Biotehniška šola Ptuj je praznovala V oktobru je Biotehniška šola Ptuj praznovala visoko, častitljivo obletnico - 60 let kmetijskega izobraževanja. V počastitev jubileja smo organizirali predavanja, delavnice in predstavitve na temo okoljevarstva in predelave kmetijskih pridelkov. Andrejka Horvat Od 16. do 18. oktobra smo pripravili predstavitve številnih dejavnosti, ki jih izvajamo. Organizirali smo tekmovanje mladih cvetličarjev, na katerem so sodelovali dijaki biotehniških šol Slovenije, delavnice na temo sušenja sadja, prikazali smo delovanje strojev za predelavo mesa, tehnologijo predelave jabolk v sok in kis, žga-njekuho ter sušenje zelišč in zelenjave. Na šolskem posestvu Turnišče pri Ptuju smo 16. oktobra pripravili cvetličarsko tekmovanje in ga naslovili Sadovi sedanjosti rastejo iz korenin preteklosti. Zelo smo bili veseli odziva mentorjev in tekmovalcev, saj so se povabilu odzvale vse povabljene šole iz Slovenije (Grm Novo mesto -center biotehnike in turizma, Biotehniška šola Maribor, Biotehniški center Naklo, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje) in tudi dijaki šole gostiteljice tekmovanja. S samim tekmovanjem smo šli nekoliko preko meja naše domovine, saj so nas s prisotnostjo počastili tudi učenci z mentorico iz Srednje škole "Arboretum Opeka" Marčan iz sosednje Hrvaške. V ospredje dogajanja smo postavili predvsem prijetno druženje dijakov in mentorjev šol, ki izobražujemo mlade, bodoče cvetličarje in hortikulturne tehnike. Med vsemi prijavljenimi tekmovalci smo izžrebali tekmovalne ekipe z dvema tekmovalcema. Tako tekmovalci niso predstavljali le šole, iz katere prihajajo, ampak ekipo, v katero so bili izžrebani. Vse materiale za tekmovalne ekipe smo zagotovili na šoli s pomočjo sponzorjev in tako ponovno dokazali, da je šola tesno povezana z okoljem, v katerem deluje. Cvetlične kompozicije so tekmovalci vtkali v stara kmečka orodja ter jih dopolnili z motivi sedanjosti, cvetjem in jesenskimi pridelki. Čeprav je bilo v Fotoarhiv Biotehniške šole ospredju prijetno druženje dijakov in njihovih mentorjev, tudi tekmovalnega duha ni primanjkovalo. Dijaki so nas navdušili s svojo domiselnostjo in iznajdljivostjo, zato je imela ocenjevalna komisija, ki je cvetlične kompozicije ocenjevala, težko delo, da je izbrala tri najboljše ekipe. Prvo mesto je zasedla ekipa, ki sta jo sestavljala Jana Čarman iz Biotehniškega centra Naklo in Matej Erjavec iz Biotehniške šole Ptuj z mentoricama Majdo Kolenc Artiček in Jerico Korpar. Na drugo mesto sta se uvrstili Maja Potočnik iz Biotehniške šole Maribor in Monika Murenc iz Grma Novo mesto. Da so bile vse cvetlične kompozicije zelo dobre, pove tudi dejstvo, da sta si tretje mesto delili kar dve ekipi, v katerih so tekmovali Šte-fica Crnčic iz Srednje škole "Arboretum Opeka" Marčan, Janja Podvratnik iz Šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje, Katarina Konečnik iz Biotehniške šole Maribor in Teja Pra-šnikar iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V sklopu teh dogodkov sta potekali tudi predavanji o obnovljivih virih energije ter ocenjevanju kakovosti domačih mesnih izdelkov. Za področje okoljevarstva je bilo 17. oktobra organizirano predavanje dr. Janeza Petka z Lokalne energetske agenture Spodnjega Podravja z naslovom Obnovljivi viri energije - uporaba lesne bi-omase. Dr. Janez Petek je predstavil vrste lesne biomase in njeno uporabo, primere individualnih in daljinskih ogrevalnih sistemov z lesno biomaso in možnosti so-proizvodnje toplotne in električne energije z lesno biomaso. Na predavanju je bilo govora tudi o problematiki lesnopredelovalne industrije in posledično o pridobivanju lesne biomase v zadnjem desetletju v Sloveniji. Po zanimi- Mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor (na sredini), se je udeležil osrednje proslave na šolskem posestvu na Turnišču in si ogledal izdelke Biotehniške šole Ptuj. vem in aktualnem predavanju je sledila demonstracija kmetijske mehanizacije za pridobivanje lesnih sekancev. Obiskovalci so lahko izvedeli, iz česa pridobivamo lesne sekance in kako veliki morajo biti glede na kurilno napravo. Predstavljeni so bili različni stroji za izdelavo lesne biomase oz. sekalniki za izdelavo lesnih sekancev. Praktični prikaz strojev za izdelavo sekancev sta izvedla FA Kovinski izdelki, Aleksander Frančeškin, s. p., in Zvonko Križaj, s. p., urejanje krajine in vrtnarstvo, praktični prikaz strojev za izdelavo lesnih polen je izvedel predsednik strojnega krožka Ptuj Anton Zemljak. Izvedli smo tudi strokovno in potrošniško ocenjevanje suhih salam. V ocenjevanje je z okoliških kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa, prispelo devet vzorcev, ki jih je ocenila strokovna komisija, vzporedno pa so suhe salame ocenjevali tudi potrošniki, obiskovalci naših predavanj in delavnic. Osrednja proslava s kulturnim programom je bila 18. oktobra na šolskem posestvu na Turnišču pri Ptuju. Udeležili so se je številni gostje, med njimi tudi župan MO Ptuj, minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan ter gostje iz tujine - predstavniki kmetijske šole Buchhof na avstrijskem Koroškem in kmetijske šole iz Leszna na Poljskem. Na proslavi, ki so jo vodili dijaki, smo predstavili kroniko najpomembnejših dogodkov zadnjih šestih desetletij. Program so popestrili mladi glasbeniki iz šolske vokalne skupine ter šolski ansambel Mladi hrasti s pevcema Lariso in Klemnom. Pred prireditvenim prostorom je potekal tudi sejem dopolnilnih dejavnosti, na katerem so svojo dejavnost in izdelke predstavili ter jih ponudili v pokušino in prodajo nosilci raznolikih dopolnilnih dejavnosti z območja Ptuja in iz bližnje okolice. Stojnice so obiskovalcem ponujale suhomesnate izdelke, kruh, pecivo, domače testenine, gibanice, hladno in toplo stiskano bučno olje, orehovo olje, marmelade, izdelke iz kozjega mleka, vino, sok, žganje, izdelke iz ovčje volne, svoje izdelke pa so na stojnici ponujali tudi dijaki Biotehniške šole Ptuj. Organizacija in izvedba dogodkov ob obletnici šole sta predstavljali za zaposlene na šoli velik izziv. Zadovoljni obrazi udeležencev, tekmovalcev in njihovih mentorjev ter obiskovalcev so potrdili, da je treba tovrstne aktivnosti nadaljevati. Takšna druženja pripomorejo ne samo k večji prepoznavnosti šole v lokalnem okolju, temveč rušijo meje in povezujejo ljudi, ki mislijo in delajo pozitivno ter prenašajo pozitivni duh na mlade generacije. 18 /ir/rff/i VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / DRUŠTVA 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 SPORT »Dovoljeno ni tudi varno« Geslo meseca preventivnih aktivnosti nas nagovarja in znova daje veliko priložnosti za načrtovane dejavnosti, s katerimi želimo vplivati na razmišljanje, doživljanje in vedenje ljudi v povezavi z različnimi vrstami zasvojenosti, s poudarki na drogah. Maja Erjavec, Marija Vučak Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj (LAS), ki uspešno povezuje sodelovanje javnih zavodov v naši občini, že vrsto let izvaja program preventivnih aktivnosti, ki postaja prepoznaven predvsem po predavanjih in razgovorih z uveljavljenimi slovenskimi in mednarodnimi strokovnjaki. Odzivi udeležencev, torej staršev, strokovnih delavcev zavodov in drugih zainteresiranih, so pozitivni in navdušujoči, kar dokazujejo dobro obiskani dogodki. Posebej nas razveseli, kadar nam uspe izbrati vsebine, ki prevzamejo tudi naše otroke, učence in dijake. Letos je bila to glasbena tolkalna delavnica - igranje na ca-jone, v kateri so lahko sodelovali vsi, tudi tisti, ki nimajo glasbenega predznanja. Namen, spodbuditi mlade k odkrivanju novih vsebin v preživljanju prostega časa, je bil s tem prav gotovo dosežen. Večina programov, ki jih ponujajo zavodi, organizacije in društva na Ptuju, ponuja širok nabor, med katerimi lahko vsak, ki želi, najde nekaj zase in za svojo družino. V nadaljevanju objavljamo napovednik srečanj v Vrtcu Ptuj, ki so zanimivi in koristni tudi za tiste, ki že imamo ali delamo s starejšimi otroki in učenci. Dobri in trdni temelji, ki jih zgradimo v najzgodnejšem obdobju, so najboljša popotnica našim otrokom, ko bodo samostojno in odgovorno sprejemali odločitve ter izbirali tista vedenja, ki bodo za njih varna. Predavanja in razgovori za starše predšolskih otrok in vse, ki jih ta tema zanima: Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano: Hrana za dobro voljo; kako pomagati otrokom, ki so občutljivi za hrano? Datum izvedbe 8. 10. 2013. Dr. Zdenka Zalokar Divjak, razvojna psihologinja: Navade in razvade pri predšolskem otroku; kaj moj otrok zmore in česa ne? Datum izvedbe 7. 11. 2013. Dr. Zdenka Zalokar Divjak, razvojna psihologinja: nadaljevanje s prvega srečanja in Pomen praznovanj v družini; kako izbrati darilo za otroka? Datum izvedbe 3. 12. 2013. Dr. Zdenka Zalokar Divjak, razvojna psihologinja: Kako biti dober starš in partner? Datum izvedbe 7. 1. 2014. Simona Levc, logopedinja: Razvoj govora pri predšolskem otroku; kdaj poiskati pomoč? Datum izvedbe 4. 2. 2014. Martinovali tudi ljubljanski Ptujčani Besedilo in foto: Silva Razlag Člani Društva prijateljev Ptuja s sedežem v Ljubljani so se zbrali na tradicionalnem jesenskem srečanju. Kot vsako leto so tudi tokratno namenili martinovemu. Zbralo se je veliko članov društva, pridružili pa so se jim še prijatelji iz Bele krajine. Prisotne je najprej pozdravil predsednik društva Milan Kneževič, nakar je sledil pozdrav Toneta Grahka, predsednika Društva Bela krajina. Omenjeni društvi sta aprila letos na dvorišču nekdanje ptujske vojašnice, da- našnje Višje strokovne šole Ptuj, posadili brezo prijateljstva in ob njej postavili skromno obeležje v spomin komandantu Francu Rozmanu - Stanetu. V imenu Mestne občine Ptuj in njenega župana sta se srečanja udeležila avtorica prispevka in mestni svetnik Milan Trol, ki sta jim prenesla tudi lepe pozdrave in izročila skromno darilo, primerno praznovanju. Tokrat so v goste povabili tri gledališke igralke, Zvezdano Mlakar, Heleno Peršuh in Ivo Krajnc, ki so mladost preživele na Ptuju, vendar se zaradi objektivnih razlogov srečanja niso mogle udeležiti. Zelo uspešno jih je nadomestila njihova mentorica Branka Bezeljak, ki jim je ob samih začetkih pomagala utirati pot na gledališke odre. Vsako od njih je na kratko predstavila, v nadaljevanju pa recitirala nekaj napitnic. Druženje se je ob Martinovi večerji in ob čudovitih vinih Ptujske kleti nadaljevalo v prijetnem in sproščenem klepetu z obljubo, da se ob letu ponovno srečajo. 19 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 ZDRAVJE DRUŠTVA / SOCIALNA VARNOST Tretja obletnica delovanja Društva za šport invalidov Most Ptuj Andreja Razlag, predsednica DŠI Most Ptuj Novembra leta 2010 se je skupina posameznikov, ki so vsak na svoj način močno povezani s športom, odločila ustanoviti društvo za šport invalidov. Dodali smo mu ime Most, saj najbolje opisuje naše delovanje. Združevanje in povezovanje sta naša osnovna cilja - združevanje športa invalidov s športom neinvalidov, povezovanje športa s športom, ki je le eden in ne dela razlik med ljudmi, temveč jih združuje. Zastavili smo si smele cilje, ki jih uspešno realiziramo. Bogate izkušnje, ki smo si jih posamezniki pridobili na različnih področjih, povezujemo v delovanje, ki je usmerjeno v sodelovanje, brisanje mej, preseganje razlik in spreje- Silva Razlag, za DŠI Most Ptuj Fotoarhiv ZPM MB S slavnostno podelitvijo nagrad najboljšim trem avtorjem, bolje rečeno avtoricam, se je zaključil projekt 100 ljudi - 100 čudi Zveze prijateljev mladine Maribor, Društva za šport invalidov Most Ptuj in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor. Mladi so v okviru 7. natečaja za najboljši slogan proti nestrpnosti v dveh mesecih ustvarili rekordnih 508 sloganov. Najboljše je izbrala manje drugačnosti. To nam je v teh treh letih popolnoma uspelo. V naših vrstah imamo člane od petega do osemdesetega leta starosti iz vse Slovenije. Med njimi so nekateri nekdanji vrhunski športniki, tako invalidi kot neinvalidi. Številni naši člani smo sodelovali na pomembnih mednarodnih športnih projektih za invalide, od svetovnega pokala v veslanju leta 2010 na Bledu in v Beogradu 2012 (pokala sta bila organizirana hkrati za invalide in neinvalide), svetovnega prvenstva v veslanju 2011 na Bledu, prav tako za obe kategoriji športnikov. Še pred ustanovitvijo društva in vse do leta 2012 so naši sedanji člani sodelovali na desetih evropskih in dveh sve- komisija v sestavi predstavnikov vseh treh omenjenih organizacij. Zmagal je slogan S srcem vidimo tudi v temi avtoric Žanet Breški in Tjaše Mumlek, druga nagrada je pripadla sloganu Ne potrebuješ oči, da bi videl najlepše reči avtorice Eve Kurnik, tretja pa sloganu Življenje brez drugačnih je kakor svet brez popolnosti. Nagrade so prispevali Turistična agencija Sonček, SMG Maribor, ZPM Maribor in DŠI Most Ptuj. tovnih prvenstvih v kegljanju za slepe in slabovidne, na mednarodnih turnirjih v namiznem tenisu v Laškem od leta 2007 dalje in na EP v namiznem tenisu v Kranjski Gori prav tako leta 2007. Aktivno smo sodelovali pri izvedbi državnih šahovskih prvenstev za osebe s posebnimi potrebami v Dornavi in Ormožu. Največjo skrb namenjamo oza-veščanju širše javnosti, predvsem mladih, da se lahko s športom ukvarjajo tudi posamezniki, ki jim je bilo življenje nekoliko manj naklonjeno. Tako po osnovnih in srednjih šolah organiziramo predstavitve športov, v katerih so uspešni tudi invalidi, in se udeležujemo drugih promocijskih dejavnosti. Do sedaj smo obiskali OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Juršinci in dvakrat OŠ Ljudski vrt Ptuj. Za slednjo smo pripravili dve predstavitvi, glede na veliko število učencev. Prvo lansko leto za nižjo stopnjo, drugo v ponedeljek, 18. novembra, za učence od šestega do devetega razreda, posvetili smo jo obeležitvi mednarodnega dneva Maja Erjavec Veliko ljudi v vsakdanjem življenju uporablja pripomočke za izboljšanje vida. Nekateri kljub očalom ne zaznavajo okolja v zadovoljivi meri in ne morejo brati, če znaki niso dovolj razločni. V ta namen se izvajajo izboljšave tako vidnih in taktilnih oznak kot zvočnih signalov v okolju. Mestna občina Ptuj v okviru projekta Občina po meri invalidov uspešno izvaja postopno označevanje vidnih in talnih ovir za slepe in slabovidne osebe v javnih prostorih. Tako smo z velikim prizadevanjem in vključevanjem Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj izvedli označbe v javnih prostorih javnih zavodov in v dru- strpnosti. Prvič smo se letos predstavili na ptujskem športnem vikendu, ki je po ocenah obiskovalcev zelo dobro uspel tudi z našo »dodano« vrednostjo. Veseli smo tudi sodelovanja z Zvezo prijateljev mladine Maribor, ki nas je letos jeseni povabila v dva pomembna projekta - predstavitve športov za slepe na različnih postajah v Mariboru v okviru »letečega avtobusa« ter k sodelovanju pri razpisu in izboru najboljših sloganov na temo proti nestrpnosti. Vse, ki bi se nam želeli pridružiti, vabimo v naše vrste. Članstvo ne zahteva visokih finančnih vložkov, saj je članarina le en evro na mesec. Bolj veseli bomo vaše pripravljenosti, širiti dobro in nagovoriti tiste, ki so kljub drugačnosti pripravljeni narediti nekaj več. Veseli bomo tudi povabila osnovnih in srednjih šol na predstavitev. Najdete nas na www.facebook. com/dsimost ali na elektronskem naslovu dsi.most.2010@gmail. com. gih javnih institucijah, v Mestni občini Ptuj, Upravni enoti Ptuj, Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, Lekarni Ptuj, Centru za socialno delo Ptuj, Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, Okrožnem sodišču Ptuj, Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, Uradu za delo Ptuj, Zdravstvenem domu Ptuj, Šolskem centru Ptuj. Vsaka od teh izboljšav javnega prostora izboljša razmere tudi za druge uporabnike. S tem si prizadevamo za izboljšanje pogojev ter lažje vključevanje in dostopnost za invalide v javne institucije v Mestni občini Ptuj. Prva postaja »letečega avtobusa« s skrinjico za slogane »S srcem vidimo tudi v temi« Uspešno izvajanje programov za slepe in slabovidne v MO Ptuj 20 /ir/rffft ZDRAVJE / VARNOST / OBVESTILA 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 Dan odprtih vrat Porodnišnice Ptuj V okviru tedna dojenja v oktobru je ptujska porodnišnica pripravila dan odprtih vrat, ponujali pa so tudi individualne oglede svojih prostorov. Letošnji teden dojenja je potekal pod geslom Opora materi, podpora dojenju. Bronja Habjanič pomagati pomoči potrebnim je nekaj, kar ni dano vsakomur. Kot je povedala Damijana Bosilj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva in namestnica vodje ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice in tudi vodja akcije zbiranja denarja, so dona-torjem, ki sicer ne želijo biti imenovani, izjemno hvaležni. Skupno je bilo darovanih okrog deset tisoč evrov. Razen pri novorojenčkih do letos na oddelku niso imeli nobene klimatske naprave. Zlati gasilci olimpijci v ptujski Qlandii V nakupovalnem središču Qlandia na Ptuju smo bili 24. oktobra priča prijetnemu dogodku. Območna gasilska zveza Ptuj se je odločila, da v mesecu varstva pred požari pripravi gasilski dogodek z naslovom Gasilstvo - malo drugače. Tatjana Mohorko Foto: Rado Škrjanec Ptujska Qlandia je zaživela z gasilskim dogodkom malo drugače, k temu pa so veliko prispevali tudi zlati olimpijci iz PGD Hajdoše. OGZ Ptuj jim je ob tej priložnosti podelila posebne zahvale. Teden dojenja je v ptujsko porodnišnico tudi letos privabil veliko število bodočih mamic Ginekološka stroka si prizadeva, da bi vse mame svojega malčka dojile do šestega meseca, potem pa ob dodajanju druge prehrane dojenje še nadaljevale. Znano je, da je materino mleko za otroka najbolj zdravo in da dobro vpliva na razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti. V ptujski porodnišnici se letno rodi med 800 in 900 otrok Na leto se na ginekološko-po-rodnem oddelku opravi okrog tisoč malih posegov in med 800 ter 900 velikih operacij. Celotno osebje ptujske porodnišnice se izjemno trudi, da bi bilo njihovim pacientkam med bivanjem v bolnišnici čim bolj prijetno, svoj trud pa usmerjajo tudi v preventivo, da bi ženske redno obiskovale svoje ginekologe in tako skrbele za svoje zdravje. Oddelek, ki ga vodi Saša Djukanovič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ima tudi odlične strokovnjake, ki med drugim zdravijo tudi stresno inkontinenco. Novorojencem prijazna porodnišnica Že vrsto let je ptujska porodni- Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož V prazničnem letu, ob svoji 120. obletnici, vas Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vljudno vabi na odprtje razstave Fragile - Glass from the Past of Ptuj, ki bo v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri šnica tudi novorojencem prijazna porodnišnica. Prijazna ni zgolj novorojencem, pač pa tudi njihovim mamicam, saj si prizadeva, da bi bodoče mame čim bolje spoznale okolje, kjer bodo rodile. Čeprav so jim vrata vedno odprta, so jih za vse odprli tudi v letošnjem tednu dojenja. Dan odprtih vrat pripravljajo že vse od leta 1999, ko je porodnišnica tudi prejela laskav naziv. Letos so bodočim mamicam in drugim obiskovalcem pokazali kratek film o dojenju, skozi katerega je obiskovalce popeljala medicinska sestra Irena Galun, medtem ko je diplomirana babica in svetovalka za dojenje Petra Robič predstavila, zakaj je dojenje dobro za otroka. Mama in otrok se na ta način še bolj povežeta, otrok pa pridobi občutek pripadnosti, varnosti in ljubezni. V poletnih mesecih so donatorji oddelku podarili klime S takšno humano gesto so nedvomno izboljšali bivalne pogoje porodnic in drugih žensk, ki se zdravijo na tem oddelku. Vročino, še posebej takšno, ki smo ji bili priča v letošnjem poletju, težko prenašamo že tisti, ki smo zdravi, kaj šele tisti, ki jih pestijo težave in morajo ostati na zdravljenju v bolnišnici. Prepoznati stisko in v Salonu umetnosti, Prešernova ulica 1, na Ptuju. V soboto, 30. novembra, ob 11. uri bomo izvedli prezentacijo izdelave stekla. Razstava bo odprta do marca 2014. Vse prireditve so brezplačne! To malo drugače je bilo vpeto v predstavitev aktualnega dogajanja v OGZ Ptuj, v predstavitev pomena meseca varstva pred požari, v priložnostno razstavo znakov, značk in odlikovanj zasebnega zbiratelja Janeza Liponika in v druženje z zlatimi olimpijci iz PGD Hajdoše, dobitniki kar treh zlatih olimpijskih medalj na letošnji gasilski olimpijadi v Franciji. Zbrane na gasilskem dogodku so poleg gostitelja Bojana Miška, vodje nakupovalnega centra Qlandia, nagovorili še Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj, zbiratelj in avtor razstave Janez Liponik, v imenu olimpijcev pa se je območni gasilski zvezi za vso podporo in odlično sodelovanje na olimpijadi zahvalila Lidija Terbulec. Za odmevnost dogodka so poskrbeli godbeniki iz občine Markov-ci, dve najbolj izstopajoči gasilski vozili so predstavili člani PGD Markovci, podjetje Svit - Zolar pa je ob tej priložnosti predstavilo svoj prodajni program z gasilniki v ospredju, ki so bili tudi osrednja tema letošnjega oktobra - meseca varstva pred požari. Povabilo na razstavo Fragile -Glass from the Past of Ptuj warn 21 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 ZDRAVJE Na poti k sebi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je pripravila v sodelovanju z Inštitutom za osebnostni razvoj Maribor niz štirih predavanj za vse, ki želijo razmišljati ali vedeti več o temah, ki celovito zajemajo vsa področja človekovega delovanja in vplivajo na kakovost življenja - na psihofizično počutje, notranje doživljanje in osebnost kot celoto. Prvo predavanje je bilo v oktobru, ko je o osebnostni rasti in razvoju predavala psihoterapevtka Manca Rampre. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Osebnostna rast in razvoj Ste že kdaj razmišljali o sebi, kdo resnično ste? Ali načrtno razmišljate o svojih potrebah, željah, ciljih ali pa se le prepuščate toku življenja? Kaj vam pomeni osebnostna rast? So spremembe nekaj, v kar nas prisilijo življenjske okoliščine, na katere nimamo vpliva, ali pa imamo izbiro in možnost odločanja, v koga se bomo razvili in kako bomo živeli? Predavateljica nam je v uvodu zastavila zanimivo vprašanje - v kakšno zemljo ste bili posajeni? V prenesenem pomenu to seveda pomeni, ali smo bili zaželen ali nezaželen otrok. Naš osebnostni razvoj je primerjala s sajenjem dreves. Bistveno je, kakšen koreninski sistem smo razvili v svojem otroštvu, če smo dobili dovolj ljubezni, pozornosti, občutka vrednosti in lastne sposobnosti. Naša osebnostna rast je podobna temu, ko posadimo semena v zemljo in čakamo, kaj bo zraslo. A pri tem je bistveno, da se moramo potruditi in rastlino negovati, da bo zrasla. Naš »koreninski sistem« se razvija od rojstva pa vse tja do sedmega leta starosti. Prvih sedem let našega življenja je zelo pomembnih. Ko vzgajamo otroka, mu moramo postaviti temelje, deležen mora biti tako prepovedi, zapovedi kot tudi dovoljenj. Veliko otrok dobi »prepoved na čustva«. Fantje tako ne smejo izražati strahu, deklice pa jeze. Prepoved na čustva nikoli ni dobra. Čustva nam namreč pomagajo, da imamo dober odnos do sebe. Pomembna so tudi dovoljenja. Kot otroci lahko dobimo prepoved na jezo in dovoljenje na žalost. Predavateljica je to ponazorila s primerom, ko deklica v otroštvu dobi prepoved na jezo in dovoljenje na žalost. Ko ugotovi, da z žalostjo lahko dobi oziroma doseže vse, bo enak vzorec še naprej uporabljala v odrasli dobi. Ampak takrat ta ne bo funkcioniral, še zlasti ne v partnerskem odnosu, ko bo želela z žalostjo doseči svoj cilj. Zanimiva je tudi prepoved »biti pomemben«. Vprašajte se, koliko se sami čutite pomembne in koliko to vašo pomembnost čutijo drugi. Potreba po biti pomemben nastane v prvem letu otrokovega življenja. Otroka moramo ljubiti brezpogojno. Tudi partnerja lahko ljubimo brezpogojno, ampak večina se ne zaveda, kaj to natančno pomeni. Brezpogojna ljubezen namreč pomeni, da partnerju dopuščamo to, kar je. Predavateljica se je dotaknila tudi sindroma spreminjanja drugih. Vemo, da večina izmed nas hoče spremeniti druge, samo samih sebe ne. V otroštvu velikokrat dobimo tudi »prepoved spolne identitete«. Npr. starša si želita fantka, rodi pa se jima punčka, ki jo potem vzgajata tako, kot da bi bila fantek, da je močna in stabilna. Tudi prepoved »ne« ni najboljša. Otrok, ki je vzgajan v smislu ne, nikoli ne ve, kako naj se obnaša, da bo zadovoljil pričakovanja svojih staršev. V otroštvu pogostokrat naletimo tudi na zapoved »pohiti«, ki večinoma izhaja iz tega, da se nam staršem zjutraj mudi v službo in otroka vselej priganjamo, naj pohiti. Znana je tudi zapoved »potrudi se«. V smislu, če se bo otrok dovolj potrudil, bo mogoče zadovoljil naša pričakovanja. Žal pa pozabimo, da mora temu vedno slediti tudi pohvala, ki je namenjena temu, da otroka motiviramo. A pohvala mora biti zmeraj realna. Realna je denimo takrat, ko trile-tnika pohvalimo, da si je sam umil zobe, zagotovo pa je nerealna, če za to pohvalimo desetletnika. Inštitut za osebnostni razvoj ima svojo podružnico tudi na Ptuju, na Osojnikovi cesti 3, dosegljivi so na tel. št. 041 310 748 oziroma po e-pošti: institutzaosebnostnirazvojmb@ gmail.com. Na fotografiji Manca Rampre, vodja Inštituta. Rak je povezan z zamero do samega sebe Poznamo še eno zapoved »zadovolji me«. Ženske smo po večini tiste, ki največkrat naredimo vse, da zadovoljimo druge, pri tem pa pozabimo nase. Rampretova pravi, da je rak povezan z zamero do samega sebe. Ljudje delujemo v trojni vlogi - v vlogi ogledala, učenca in učitelja. Vsi poznamo dejstvo, da ko nas nekaj zmoti pri drugem, si s tem postavimo lastno zrcalo. Ko se zavemo, po kakšnem scenariju živimo, lahko naredimo spremembo. Osebnostni razvoj zmeraj poteka po fazah in je proces, ki se nadgrajuje. Sprememba je edina stalnica v našem življenju. Skozi spremembe rastemo. Tu je predavateljica ponovno potegnila vzporednico z rastjo drevesa. Ko se razvije koreninski sistem, namreč začne rasti deblo. Vprašajte se, kakšno oporo so vam starši dali v otroštvu. Vsi smo iz otroštva dobili neko popotnico, a ta ni in ne sme biti v nas zakoreninjena. Ko smo odrasli, jo lahko namreč spreminjamo. Prva komponenta v našem osebnostnem razvoju je zavedanje. Ozavestiti moramo tisto, kar je bilo narobe v prvih sedmih letih našega življenja. Zanimivo je, da v partnerskih odnosih ustvarimo podobno vzdušje, kot smo ga imeli v otroštvu. Primanjkljaje, ki v otroštvu niso bili zadovoljeni, potem skušamo najti v partnerskem odnosu in jih zadovoljiti, a to seveda ne gre. Z enakimi strategijami, ki smo jih uporabljali v otroštvu, v partnerskem odnosu ne bomo mogli funkcionirati oziroma bo to zelo težko. Veste, kakšne so vaše želje Zanimivo je, da veliko ljudi nima niti želja oziroma ne vedo, kakšne želje imajo. Veliko jih tudi razmišlja na način, da si želja ne morejo uresničiti. Mnogo otrok je v otroštvu dobilo prepoved na želje. Pogosto se tudi zgodi, da starši otroku nekaj obljubijo, a potem obljube ne izpolnijo. Želja nas motivira. Tisti, ki nima želja, je mrtev človek, saj so želje naše gonilo, pravi psihoterapevtka Rampretova. Ko si želje izpolnimo, se počutimo bolj samozavestne. Dejstvo je tudi, da se veliko bolj bojimo uspeha kot neuspeha. Vse pa je povezano s strahom. Razumeti moramo sebe Pri razumevanju samega sebe se moramo vrniti v zgodovino, v naše otroštvo, se vprašati, kakšne so naše vrednote, tako zaželene kot nezaželene. Vedno imamo na eni strani uspeh, dobro kariero, na drugi pa zavrnitve, nesprejemanje. Uspeh je žal vedno vezan na dvoje stvari. Ob razumevanju sebe je pomembno tudi razumevanje drugih. Če nekomu rečemo ne, to ne pomeni, da ga zavrnemo kot človeka, zavrnemo npr. le zgolj njegova dejanja. Odgovorni moramo biti za svoja dejanja, potrebe, odzive in pričakovanja. Bistveno je tudi sprejemanje samega sebe in drugih, takšnih, kot so. Nekaj, kar je najtežje, je sprejeti popolno odgovornost za svoje življenje. A ko to storimo, dobimo popoln nadzor nad svojim življenjem ter svobodo, da izbiramo in se odločamo. Zavedajmo se tudi, da lahko v vsakem trenutku naredimo nekaj, da nam bo bolje. Le zaupati moramo v življenje in vase! 22 /ir/rffft SPORT 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 v Sport zmagovalcev - 40. Berlinski maraton Nikoli doslej nisem pretekel na formalnem tekmovanju 42,195 kilometrov oziroma najžlahtnejše tekaške discipline - maratona. Prve stvari v življenju si ljudje najbolj zapomnimo - prvi koraki otroka, prva ljubezen, prva pretečena desetka, prvi pretečeni polmaraton, in tako je samo eden prvi maraton. Zagotovo nima veliko ljudi možnosti svoj prvi maraton preteči na enem najbolj znanih maratonov na svetu - Berlinskem maratonu. Boštjan Šeruga Sam sem podobno kot še blizu 30 Ptujčanov imel to srečo, da sem bil del 40. Berlinskega maratona. Na startu se je 29. septembra zbralo natanko 40.000 tekačev, kjer je imel vsak svoj cilj - nekateri željo postaviti svetovni rekord, drugi izboljšati svoje osebne rekorde, spet največ je bilo zagotovo takšnih, katerih cilj je bil uspešno končati eno najtežjih preizkušenj v njihovem življenju. Maraton je preizkus tako telesnih kot tudi psiholoških zmogljivosti posameznika. Najprej je treba trdo in veliko trenirati, da se sploh lahko pojaviš na startu te Osebni fotoarhiv Boštjana Šeruge preizkušnje. Že v procesu treninga je veliko trenutkov, ko bi lahko vrgel puško v koruzo, vendar ljudje tečemo zaradi različnih ciljev in motivov (stres v službi, izgubiti kilograme, tekmovalnost .) in tako si postavljamo tudi tekaške cilje - npr. preteči maraton. To je šport, ki nima veliko povezave s srečo, ampak zgolj s pretečenimi kilometri. Brez zadostne količine dela je nemogoče priti do cilja. Berlin, milijonsko mesto, že več dni pred maratonom nakazuje, da se bo v mestu zgodilo nekaj velikega. Neverjetno je to, da boš tudi sam del tega dogodka. Velika ve- čina Ptujčanov nas je prišla v Berlin v petek pred maratonom, vsi po vrsti smo na ta dan dvignili startne številke. Dvig številk je potekal na starem berlinskem letališču, kjer smo bili prvič priča množičnosti dogodka. Proti letališču se je namreč zgrinjala reka tekačev in njihovih spremljevalcev. Sejem, gneča, startne številke, testeninka, ampak nikjer nobenega čakanja, ker vse poteka tekoče, urejeno, kot da nas bo startu zgolj kakšnih 500 in ne 40.000. Popoldan je bil sprejem za slovenske tekače na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu. Ptujska delegacija je bila izjemno množična, med najštevilčnejšimi izmed vseh slovenskih mest. Vse to dokazuje priljubljenost teka na Ptuju. Da je tako, skrbijo tudi društva, kot je npr. Tekaška akademija za odrasle (TAO), ki je poskrbela za glavnino ptujskih tekačev na berlinskem maratonu. Verjamem, da je vsak v nedeljo, 29. septembra, ki je bil na startu berlinskega maratona, začutil določene metuljčke v želodcu. Ti so izginili v tistem trenutku, ko se je maraton začel. Potem pa korak za korakom proti cilju in neverjetni prizori, nepregledne množice navijačev ob trasi (bilo naj bi jih blizu milijon in pol), glasbene skupine ter seveda spodbujanje vsakega slehernega tekača. Seveda je vsak od nas, ki smo zastopali barve Ptuja, doživljal berlinski maraton nekoliko drugače. Začnite dan z jutranjo telovadbo Na Mestnem trgu na Ptuju je 19. oktobra potekalo drugo srečanje vseh skupin društva Šola zdravja, ki je prireditev pripravilo v sodelovanju z Mestno občino Ptuj. Ta dan je Ptuj preplavila oranžna energija članov društva, ki so na naš konec prišli iz različnih krajev Slovenije. Telovadbo pod nazivom 1000 gibov so izvajali na Mestnem trgu pod vodstvom idejnega vodje in ustanovitelja društva Šola zdravja Nikolaya Grishina, dr. med. Bronja Habjanič Vadbi so se lahko pridružili tudi mimoidoči. Sodelujoči so tako pod vodstvom Grishina nemoteno telovadili pol ure. Zbrane telovadce je pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je tudi sam pridružil jutranji telovadbi. »Društvo Šola zdravja skrbi za zdravje državljanov in dobro počutje brez drage športne opreme ter v naravnem in domačem okolju. Potrebujete le dobro voljo, pol ure časa in udobna oblačila. Društvo ima trenutno 57 aktivnih skupin in več kot 1400 članov, ki vsako jutro, razen nedelje in prazni- kov, ne glede na vremenske razmere telovadijo na javnih površinah po vsej Sloveniji (športni parki, športna igrišča, ob morju, rekah, jezerih, v parkih ..., vsekakor nekje v naravi, ki je blizu njihovega doma). Marsikje se pridružijo tudi naključni mimoidoči, celo turisti ali hotelski gostje. Telovadba je brezplačna, člani poravnajo zgolj članarino v višini 20 evrov letno. Število novih članov vse bolj narašča, kar gre v prid zdravju vseh državljanov,« je povedala Neda Galijaš iz društva Šola zdravja. Vodja skupine Šole zdravja na Ptuju je Marija Gabron. Skupina ima trenutno okrog šestdeset članov, dobivajo pa se vsako jutro ob 7.30 ob ribniku v Ljudskem vrtu. Telovadbo vodijo za to usposobljeni prostovoljci. Čeprav se telovadbe udeležujejo večinoma starejši ljudje, so vaje preproste in primerne za ljudi vseh starosti. Z ustanavljanjem skupin po vsej Sloveniji se društvo Šola zdravja trudi povečati delež telesno aktivnih oseb ne glede na spol, starost, družbeno-socialni status ali versko in politično prepričanje. Prav skupinska srečanja v različnih slovenskih regijah (na leto jih pripravijo tri- do štirikrat), pripomorejo k informiranju in ozaveščanju ljudi, kako pomembna je za naše zdravje vsakodnevna telesna aktivnost. Organizirajo tudi poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih izvajajo strokovnjaki z različnih področij. Telovadba izboljšuje fizično in psihično stanje posameznika. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža, tudi druge težave se zmanjšajo ali celo izginejo. Zaradi gibanja v naravi in prijetnega druženja v skupini se izboljša tudi psihično stanje, zmanjšuje se občutek osamljenosti, socialne izključenosti in depresije. Vaje so preproste in primerne za vsakogar. Gre za sklepne vaje, ki jih je sestavil Nikolay Grishin, dr. med., in se imenujejo »1000 gibov«. Vse vaje se izvajajo stoje. V 30 minutah se razgibajo vsi sklepi telesa in vse mišične skupine. Začne se pri dlaneh, konča pa pri podplatih. S tem se ohranjajo funkcionalne sposobnosti in se dosežejo boljša gibljivost, okretnost telesa in ravnovesje. Ker telovadba ni zahtevna, ni potrebna predhodna kondicijska pripravljenost. Vsak dela po lastnih sposobnostih in zmožnostih. csTt&ca/t 23 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 SPORT Ptujska atletika ima v slovenskem prostoru pomembno vlogo Atletski klub Ptuj - pregled sezone 2013 Letošnjo sezono Atletskega kluba Ptuj so zaznamovali srebrna medalja Nine Kolarič na sredozemskih igrah, 4. mesto Veronike Domjan na SP za mlajše mladince ter odličja na svetovnih igrah šolarjev in veteranov. Bronja Habjanič Atleti in atletinje domačega kluba uspešni v vseh starostnih kategorijah Sezona 2013 je bila za Atletski klub Ptuj zelo uspešna. Razlog je v izjemnih uspehih atletov in atletinj v vseh starostnih kategorijah. Po mnenju predsednika Atletskega kluba Ptuj dr. Aleksandra Lorenčiča »ima ptujska atletika v slovenskem merilu pomembno vlogo«. V tekmovalnem smislu so ptujski atleti in atletinje uspešni v vseh starostnih kategorijah, veliko je tudi državnih reprezentantov. Poleg uspešnosti na tekmovalnem področju so letos ptujski atletski delavci zraven dveh mitingov organizirali še tri večja tekmovanja. Marca je Ptuj gostil zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajši mladinski kategoriji, avgusta pa še pokal Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Avgusta smo v okviru meddržavnega srečanja veteranskih reprezentanc na Ptuju lahko videli še veteranske reprezentante Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije. Zelo dejavna je klubska sodniška atletska sekcija, ki poleg domačih tekmovanj sodeluje in pomaga tudi pri izvedbi tekmovanj drugih slovenskih klubov. »Atletski klub Ptuj deluje na več nivojih, vključujoč tudi vrhunsko oziroma tekmovalno atletiko, a kot ključni nivo vidim delo z mladimi,« izpostavi Lorenčič. Atletska gibanja so potreba slehernega otroka in mladostnika, česar se v klubu zavedajo, zato dajejo velik poudarek delu z mladimi. Da se v atletski šoli dobro dela, dokazujejo rezultati. Klub ima strokovno podkovan trenerski in vaditeljski kader. Poleg Gorazda Rajherja, vodje in koordinatorja atletske šole, pri vzgoji mladih atletov sodelujejo še trenerji in vaditeljice atletike Aleš Bezjak, Mojca Gramc, Barbara Gačnik, Fotoarhiv Atletskega kluba Ptuj Hedvika Korošak, Maja Simo-nič in Laura Pajtler. Mladi Domjanova in Bedračeva po poti Kolaričeve Najboljša ptujska atletinja zadnjih let, Nina Kolarič, je na letošnjih sredozemskih igrah v Turčiji osvojila odlično 2. mesto v skoku v daljino, ni pa se ji uspelo uvrstiti na SP v Moskvi. Z odličnim 4. mestom v metu diska pa je na SP za mlajše mladinke in mladince v Ukrajini razveselila perspektivna Veronika Domjan. V pionirski kategoriji izstopa Maja Bedrač, večkratna pionirska državna prvakinja, ki je na svetovnih igrah šolarjev v Kanadi zmagala v skoku v daljino. Med drugim je zmagala tudi na pionirskem peteroboju v Budimpešti, kjer je skočila osebni rekord 584 cm, kar je odličen rezultat. Odmevne rezultate atletinj je predsednik kluba Lorenčič ocenil takole: »Kar zadeva Nino Kolarič, smo lahko zadovoljni z letošnjo sezono. Resda so bili letos cilji glede na lansko neuspelo olimpijsko leto visoki, a menim, da je kljub neizpolnitvi norme za SP v Moskvi lahko zadovoljna in optimistična. Izpolnila je enega izmed ciljev - osvojitev medalje na sredozemskih igrah - in kar je še pomembneje, ostala je zdrava in brez poškodb. To je velika popotnica za naslednje leto. Osnova bo precej višja, kot je bila lani, tako da sem prepričan, da lahko Nina naslednje leto popravi tudi svoj državni rekord. Prvi pogoj je, da ostane zdrava, vse drugo bo prišlo. Treba je biti potrpežljiv, časa za dobro pripravo za zimsko sezono in naprej ima dovolj. Veronika Domjan in Maja Bedrač sodita med najbolj perspektivne mlade slovenske atletinje. Veronika je mlajša mladinska slovenska Ptujski atleti na pripravah v Medulinu rekorderka v metu diska in tudi že članska reprezentantka, ki je s 4. mestom na SP za mlajše mladinke in mladince v Ukrajini še enkrat več dokazala svoj talent in perspektivnost. Maja nima konkurence v pionirski kategoriji, tako da se že veselim naslednje sezone in njenih novih rekordov v tej starostni kategoriji. Mladi atletinji sta prihodnost ptujske, slovenske in upal bi si reči atletike v širšem pomenu besede.« Uspešni v vseh starostnih kategorijah V pionirski in mladinski starostni kategoriji ima ptujski klub več atletov in atletinj, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v vrhunske atlete. V pionirski kategoriji, katere tvorec uspehov je Aleš Bezjak, ima ptujski klub poleg Bedračeve tudi odlične pionirje, prav tako dobitnike medalj na svetovnih igrah šolarjev in na pionirskih državnih tekmovanjih. To so Grega Pavlovič, Boštjan Nahberger, Jaka in Miha Ko-stanjevec, Miha Kovač idr. Mladinska kategorija je prav tako zelo uspešna in s kopico mladih, ki dosegajo izvrstne rezultate. Poleg že omenjene Veronike Domjan velja izpostaviti še Aljaža Brleka, Tomaža Rakušo, Jana Bezjaka, Marka Drevenška, Luko Medica, Jurčka Korpiča Lesjaka, Simona in Saro Jurmic, Dorotejo Domjan in Melani Hentak. Tudi na članskih tekmovanjih so bili v tej sezoni ptujski atleti in atletinje uspešni. Poleg Kolaričeve in Domjanove sta v članskih vrstah uspešno zastopali klubske barve 400-metrašici Laura Pajtler in Urška Škerget. Mlajši član Matej Jeza je v slovenskem vrhu na srednjih progah. Zelo uspešno je na svetovnem prvenstvu za športnike invalide, ki je letos potekalo v Lyonu, tekmovala tudi Tatjana Majcen Ljubič, ki je med drugim osvojila četrto mesto v metu kopja. Tudi ptujska veteranska atletika je na zavidljivo visoki ravni, kar so veterani v letošnji sezoni z izjemnimi rezultati ponovno dokazali. Miki Prstec, Marko Sluga, Brane Komel, Dušan Koren, Alen Velikonja in Dejan Dokl so letos poleg kolajn na državnih tekmovanjih osvojili lepo bero kolajn tudi na največjih veteranskih tekmovanjih, vključno s svetovnimi veteranskimi igrami. Brez prostovoljnega dela in pridnih atletskih delavcev ne bi šlo Cilj kluba je biti iz leta v leto boljši, kar zahteva veliko dela in odgovornosti. V klubu imajo enega profesionalnega trenerja, Gorazda Rajherja. Prej omenjeni trenerji v atletski šoli delajo na amaterski ravni, prav tako trenerji v starejših sekcijah. Za mladinsko in člansko kategorijo skrbijo Gorazd Rajher, Aleš Bezjak in Franc Ivančič, Milan Cimerman pa pomaga pri pripravi veteranov. Zelo dragocen segment kluba so atletski sodniki, ki jih vodi Mitja Horvat. Brez njih tako rekoč ne bi mogli organizirati tekmovanj, 24 SPORT 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 pri čemer gre poudariti, da svoje delo opravljajo na prostovoljni ravni; enako klubski funkcionarji. Letos so v klubu preko programa javnih del zaposlili Barbaro Kmetec. Neprecenljivo je tudi delo finančne vodje kluba, Marije Pralija. Predsednik kluba Lorenčič je mnenja, »da klub brez prostovoljnega dela in pridnih posameznikov, ki za klub namenjajo ure in ure svojega časa, ne bi mogel delovati na takšni ravni, kot mu to uspeva«. Glede obstoječe infrastrukture za delo in trenažni proces Lorenčič ocenjuje, da je solidna. Pozimi imajo težave s prostorom, a z dobro organizacijo rešujejo tudi to. Pogoji za vadbo so solidni, v primerjavi z desetletjem nazaj odlični, seveda pa so na določenih segmentih izboljšave nujne. Letos je bilo nekaj konstruktivnih sestankov med Atletskim klubom Ptuj, Atletsko zvezo Slovenije in MO Ptuj, posebej v smeri novih investicij in prenove atletskega stadiona, ki je po desetih letih potreben prenove. Vodstvo kluba je optimistično in upa, da se bo prenova vsaj v določeni meri začela že naslednje leto. CPP ni več glavni sponzor S Cestnim podjetjem Ptuj, glavnim sponzorjem kluba, se je vodstvo kluba že na začetku leta dogovorilo, da se, kar zadeva glavno sponzorstvo, razidejo. Kot je povedal predsednik kluba, so odgovorni v Cestnem podjetju Ptuj pojasnili, da gospodarska kriza negativno vpliva na njihovo poslovanje, zato klubu več ne morejo pomagati v takšnem obsegu kot v preteklih letih. Na rednem letnem zboru članov so zato ime kluba spremenili v Atletski klub Ptuj. Kot je pojasnil predsednik kluba, »je glavna naloga kluba, da atletom in atletinjam zagotavlja optimalne pogoje«, jasno, v okviru danih možnosti. Glede na cilj vodstva kluba je to stalna nadgradnja in rast na vseh segmentih, predvsem pa na področju dela z mladimi in pri tekmovalni uspešnosti. Klub se tako sooča s težavami, ki so predvsem finančne narave. Boštjan Renko po petih letih ponovno med zmagovalno elito Oktober je za Ptujčana Boštjana Renka potekal v zmagovalnem vzdušju. Po petih letih tekmovalnega počitka se je namreč ponovno odločil stopiti med fitnes in bodybuilding konkurente. Pred enajstimi leti, ko je na odru prvič pokazal svoje mišice, je bilo jasno, da bomo o njem še veliko slišali, ker je imel s svojim odlično izoblikovanim telesom že takrat vse možnosti za osvojitev marsikaterega prvega mesta, kar je tudi dokazal s številnimi doseženimi odličji v različnih državah Evrope. Mateja Renko Zasebni fotoarhiv Boštjana Renka Z zdravim načinom življenja in rednim ukvarjanjem s športom je svoje telesne zmogljivosti vzdrževal ves čas, zato je vabilo svojih prijateljev k vrnitvi med tekmovalce sprejel z velikim veseljem. Intenzivno se je začel pripravljati približno tri mesece pred prvim nastopom, tako da je dnevno treniral po štiri ure ali več. Močna disciplina, jasno zastavljeni cilji in spodbude bližnjih so ga navdihovali do te mere, da je tudi v zadnjih dnevih pred vsako tekmo, ko se je moral skoraj popolnoma odreči celo pitju vode, zlahka zmogel. Tako je na Dunaju dosegel 2. mesto kljub temu, da zaradi napake pri tehtanju ni mogel tekmovati v svoji kategoriji (do 93 kg), čez en teden v Mariboru na prireditvi Maxximum Open pa 1. mesto v klasični fitnes kategoriji (do 93 kg), 1. mesto v visoki bodybuilding kategoriji (nad 175 cm višine), 1. mesto med zmagovalci vseh fitnes kategorij (Overall winner) in 1. mesto med zmagovalci vseh bodybuilding kategorij (Overall winner). Tu se je skupno pomerilo več kot 150 tekmovalcev, kar je med drugim dokaz, da je tudi ta šport vedno bolj priljubljen. Način tovrstnega prehranjevanja in določitev ustrezne količine vnosa tekočine za telo posameznika nista preprosta naloga, zato je treba zelo dobro poznati delovanje lastnega telesa. Boštjan Renko to zagotovo obvlada, ker se je kljub manjšim težavam zaradi dehidra- cije tretji teden zapored odločil še za pot v Španijo in v Madridu tekmoval na Arnold Classic Europe, ki je najprestižnejše tovrstno tekmovanje v Evropi. Soorganizi-ra ga namreč legenda tega športa Arnold Schwarzenegger. Med 26 tekmovalci je dosegel 4. mesto v kategoriji bodybuilding classic (nad 180 cm višine) in s tem najboljšo slovensko uvrstitev. Ali to pomeni, da je vendarle začel uresničevati svojo veliko željo po prestopu med profesionalce, bomo videli naslednje leto, ko se bo poskusil povzpeti na sam vrh. Po vrnitvi iz Španije so mu sorodniki in številni prijatelji pripravili veliko presenečenje - sprejem, ki mu bo za zmeraj ostal v nepozabno lepem spominu. Boštjanu za vse dosežke iskreno čestitamo in želimo čim več novih zmag. ^ ZAVOD W ZA ŠPORT v Športne prireditve v DECEMBRU ŠPORTNA DVORANA CENTER Nedelja, 1. 12. 15.00 Nogomet: FC Ptuj - KMN Sevnica, U21 Sobota, 7.12. Karate do klub Ptuj, prireditev Sobota, 14. 12. 19.00 Rokomet: RK Drava Ptuj - RK Hrastnik, člani ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 14. 12. 18.00 Odbojka: ŽOK AC Prstec Ptuj - Celje, članice 20.30 Košarka: KK Ptuj - Bistrica, člani Sobota, 16. 11. Boks: Boks klub Ring Ptuj, 3. kolo 1. in 2. slovenske 13.00 boksarske lige ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Petek, 6. 12. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - RK Zagorje, članice Petek, 20. 12. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - ŽRK Velenje, članice Sobota, 21. 12. Ples: Plesni klub Mambo, zaključna prireditev Vf/fV//f 25 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 ZDRAVJE V Novo na Ptuju: Športno društvo Plavalna akademija Kurent Plavalna akademija Kurent je bila ustanovljena julija letos. Ponuja programe, v katere se lahko vpišejo vsi -tečaje za malčke, otroke, mladostnike in odrasle, slabše in boljše plavalce, triatlonce, vaterpoliste. Ustanovitelj in idejni vodja Plavalne akademije Kurent je Boštjan Maračic, diplomant Fakultete za šport. Bronja Habjanič Strokovna ekipa plavalne šole - Boštjan Maračic, Gorazd Aurednik in Jasna Murselovic »Športno društvo Plavalna akademija Kurent je bilo ustanovljeno z namenom, da se Ptujčanom in Ptujčankam ponudijo kakovostni programi vadbe. Terme Ptuj, kjer poteka vadba, ponujajo odlično možnost športno rekreativnih dejavnosti, tako za najmlajše, kot najstarejše. Takšnih zimskih in letnih bazenov v Sloveniji primanjkuje in zato moramo izkoristiti dano priložnost,« pojasnjuje razloge za ustanovitev plavalne akademije njen idejni vodja Boštjan Maračic. B. Maračic je svoje znanje začel pridobivati še kot plavalec v ptujskem klubu. Kasneje si je želel pridobiti dodatne izkušnje in se preizkusiti na bolj zahtevnem terenu, zato se je odločil za sodelovanje v Plavalnem društvu Maribor, kjer letos deluje že sedmo leto. Z rekreativno skupino odraslih sodeluje kot trener še sedaj, pod okriljem Plavalne akademije Kurent. Sodeluje tudi s Plavalnim klubom Terme Radenci. Svoje znanje vsako leto izpopolnjuje na seminarjih, ki so namenjeni izobraževanju trenerjev plavanja. Ima tudi nekaj izkušenj s tujimi klubi, kamor potujejo na tekmovanja. To mu je dalo tudi vpogled, kako je plavanje organizirano v tujini. Svoje izkušnje sedaj prinaša tudi na domači Ptuj. V strokovni ekipi šole sodelujejo Boštjan Maračic, ki je po izobrazbi profesor športne vzgoje in diplomirani trener plavanja. Vodi osnovno šolo plavanja, športno šolo, tečaje za odrasle, vaterpolo, triatlon, veteransko plavanje, športne dneve in šole v naravi. Gorazd Aurednik je učitelj plavanja, vaditelj plavanja po Hal- liwickovi metodi in vodja plavanja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ukvarja se s plavanjem dojenčkov, plavalnim vrtcem, osnovno šolo plavanja, vodi tečaje za odrasle, športne dneve in šole v naravi. Jasna Murselovic je va-diteljica plavanja s petnajstletnimi delovnimi izkušnjami. Ukvarja se s plavanjem dojenčkov, plavalnim vrtcem, osnovno šolo plavanja, tečaji za odrasle, vodi športne dneve in šole v naravi. Akademija se ukvarja tudi s poučevanjem otrok v obveznih programih za osnovne šole, takrat povečajo svojo ekipo z dodatnimi izobraženimi in letno licenciranimi vaditelji, učitelji in trenerji plavanja. Plavalni vrtec Cilj programa je, da otrok izgubi strah pred vodo, se nauči osnovnih gibalnih tehnik, spozna najrazličnejše igre v vodi in se nauči dela v skupini. V plavalni vrtec se lahko vpišejo otroci, stari od 3 do 5 let, neplavalci in polplavalci, skupina ima največ šest otrok. Skozi igro se malčki učijo osnovnih položajev, skokov v vodo, pridobivajo izkušnje v »divji vodi«. Vadba poteka ob torkih in četrtkih ob 16.30 v otroškem in 25-metrskem bazenu enkrat ali dvakrat tedensko, traja približno eno uro. Vadba poteka po principu 30-urnega programa samo za malčke te starosti. Osnovna šola plavanja in rekreacija Cilj programa je, da otrok izgubi strah pred vodo ali se nanjo popolnoma navadi, nauči se tehniki prsno in hrbtno do končne izvedbe, osnovni položaji kravl ter osnovni skok na glavo. V vadbo se vključujejo otroci, stari od 5 let naprej, neplavalci, polplavalci. V skupini je do osem otrok. Vadba poteka ob torkih in četrtkih v otroškem Prijave za vadbo zbirajo na info@kurent-pa.si ali na tel. št. 051 311 258 (Boštjan). in rekreacijskem bazenu enkrat ali dvakrat tedensko ob 16.30 ali ob 18. uri. Termin določimo po testiranju. Individualna vadba V plavalni šoli Kurent ponujajo tudi individualne ure ena na ena ter vadbo v individualnih skupinah s tremi otroki. Termini so lahko različni in jih prilagodijo glede na vaš čas, po predhodnem dogovoru. Individualna vadba je primerna predvsem za otroke, stare od 7 let naprej, ki s težavo sodelujejo v skupini ali imajo motorične težave. Ure se izvajajo tako z otroki, mladostniki kot tudi odraslimi. Tečaji za odrasle Cilj programa je povečati plavalno pismenost in omogočiti odraslim, da lahko samostojno in brez predsodkov preživljajo proste trenutke na bazenu ali morju. Vadba poteka ob torkih, četrtkih ali sobotah dvakrat tedensko. Izvajajo 20-urne tečaje, najmanjše število udeležencev so štiri osebe. Starost in znanje plavanja nista omejitev. Vadba poteka vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure. Za prijavo je potrebna predhodna prijava. Prva skupina je začenla vadbo v novembru. Odrasli plavalci, rekreativci Cilj programa je strokovna vadba odraslih in nekdanjih plavalcev, s katerim želijo povečati zanimanje za plavanje starejše generacije tudi z udeležbo na mednarodnih in domačih veteranskih prvenstvih. Program je primeren za vse dobre plavalce, starejše od 20 let. Vadba poteka ob torkih in četrtkih ob 20. uri in traja eno polno uro. Vaterpolo Cilj programa je vključiti vse nekdanje rekreativne igralce ter odrasle z željo po boljšem znanju in igri vaterpola ter jih združiti v ekipo, ki bo nastopala na tekmovanjih v širšem območju. Program je primeren za dosedanje rekreativne igralce in za tiste, ki želijo spoznati pravila in igro vaterpola. Vadba poteka enkrat do trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah in petkih. Ob 19.30 poteka vadba fitnes, ob 20.30 pa vadba v vodi. Konkurence se ne bojijo »S konkurenti si ne bomo delali preglavic. Konkurenca je zdrava, zato jo bomo spoštovali, a hkrati poskušali biti boljši od njih. Naša akademija bo ponujala predvsem drugačen način izvajanja programov. Ni nam toliko pomembno število ljudi, ki bo šlo skozi programe vadbe, ampak, kako jim bomo posredovali pomembne informacije. Naša prednost bo predvsem zvišanje standardov, zmanjšanje delovnih skupin, ponudba programov, ki trenutno niso aktualni in bodo za-objeli večji, različen krog ljudi,« pravi Maračic. 26 /ir/rffft SPORT 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 16. Čihalov memorial Kinološko društvo Ptuj uspešno izpeljalo regijsko tekmovanje šolanih psov Člani Kinološkega društva Ptuj smo 12. oktobra pripravili že 16. Čihalov memorial - regijsko tekmovanje šolanih psov. Udeležilo se ga je veliko število tekmovalcev iz vseh kinoloških društev Slovenije. Vreme tekmovalnega dne je bilo zelo ugodno in primerno za počutje pasjih kosmatincev in njihovih vodnikov, kot nalašč, saj je organizatorjem povzročalo nemalo skrbi in strah, da bi slabo vreme zagodlo in otežilo tekmovanje. Milica Mohr Tekmovanje, ki ga priredimo vsako leto v spomin na Stanka Či-hala, dolgoletnega aktivnega ptujskega kinologa, je bilo sestavljeno iz petih zahtevnostnih stopenj, pri čemer po programu B tekmujejo samo v poslušnosti, drugi programi pa vključujejo še vaje sledi in obrambe. Po programu B discipline IPS-A je tekmovalo 11 tekmovalcev, po disciplini IPS B-BH pa 20 tekmovalcev. Po programu C sta tekmovala dva tekmovalca, po programu IPO-I je tekmoval le en tekmovalec in po programu IPO-III dva tekmovalca. Iz domačega društva je po programu B discipline IPS-A prvič uspešno tekmovala Irena Žgajner Foto: Tadeja Kavčevič s psičkom Alfom, po programu B discipline IPS B-BH Katja Unuk s psičko Ajšo, Milica Mohr s psičkom Arijem, Bojan Debeljak s psičko Bonito in Simon Žunko-vič s psičko Ajšo. Razveseljivo za ptujske kinologe je, da je Bojan Debeljak s psičko Bonito dosegel 99 točk in prvo mesto v disciplini IPS B-BH, kar je vrhunski kinološki rezultat, in tega smo bili zelo veseli. Po programu IPO-III, kar je najtežja kinološka disciplina, je tekmoval prav tako naš član Zlatko Voglar s psičkom Gipsyjem, dosegel je 87 točk in prvo mesto. Ob zaključku prireditve se nam je pridružil župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je toplo Tekmovalec Bojan Debeljak s psičko Bonito, prvo mesto pozdravil vse tekmovalce in se jim zahvalil za uspešno in lepo tekmovanje. Uspešnim tekmovalcem je čestital in jim skupaj z vodjem tekmovanja Marjanom Zupaničem podelil priznanja in pokale. Vsem tekmovalcem je zaželel srečno vrnitev na domove in jih povabil na prihodnje kinološko srečanje na Ptuju. Tekmovalni psiček Ari, lastnice Milice Mohr, star 12 let, se je na tekmi poslovil od tekmovanj in prejel spominsko sliko z motivom v akciji z njegovo vodnico, izročil jo je prav tako župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. V zaključni besedi se je vodja prireditve Marjan Zupanič vsem tekmovalcem zahvalil za udeležbo, jim čestital za uspešnost ter zaželel veliko uspeha pri bodočem kinološkem delu. Prav tako se je zahvalil sodnikoma za korektno sojenje in markerju. Vse skupaj je povabil na ponovno srečanje za 17. Čihalov memorial. Klemen Ferjan zlat na članski tekmi svetovnega pokala v judu V kategoriji do 81 kg je nastopilo 12 tekmovalcev. V drugem kolu je Ferjanu žreb namenil tekmovalca z Nove Zelandije Ivico Pavliniča, letošnjega udeleženca svetovnega prvenstva v Riu de Ja-neiru in nosilca več medalj s svetovnih pokalov. Klemnu je uspel met za 7 točk, nato končni prijem, iz katerega pa se je Novozelandec Fotoarhiv Judo kluba Drava rešil. Vendar je Klemnu iz reševanja nasprotnika uspelo zaključiti akcijo z davljenjem, s čimer si je priboril prvo zmago. Nato se je v polfinalni borbi pomeril z Avstralcem Eoinom Coughlanom, katerega je učinkovito premagal z ipponom že v prvi polovici borbe. Pred njim je bila le še finalna borba, v kateri je bil njegov naspro- tnik Novozelandec Mark Brewer. Tekmovalcu Drave je tudi v finalu uspelo uspešno zaključiti borbo z ipponom, metom za 10 točk. »Dobro sem treniral in se pri- pravljal na to tekmo. Nasprotniki so bili suvereni, moral sem dati vse od sebe, ampak se je splačalo,« je s širokim nasmehom povedal judoist Ferjan. w Član Judo kluba Drava Klemen Ferjan je sredi novembra nastopil na tekmi svetovnega pokala v judu na Samoi, v kraju Apia, kjer je kot edini predstavnik zastopal barve slovenske reprezentance. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Svetovne judo federacije v organizaciji judo Oceanije, nastopili pa so tekmovalci z vseh kontinentov. Bronja Habjanič Klemen Ferjan na najvišji stopnički, ob njem drugouvrščeni Mark Brewer ter tretjeuvrščena Eoin Coughlan in Burt Zachary. csTt&ca/t 27 22. NOVEMBER I LISTOPAD 2013 SPORT I ZANIMIVOSTI Tomi Hojnik osvojil 3. mesto na svetovnem prvenstvu v K-1 Med 29. oktobrom in 3. novembrom je v italijanskem mestu Marina Di Carrara potekalo združeno svetovno člansko in mladinsko prvenstvo petih različnih svetovnih borilnih organizacij WTKA, WKA (najmočnejša svetovna organizacija v tako imenovanih ring disciplinah), IAKSA, I.C.O. in Combat WCSA League v različnih disciplinah - K-1, kung fu sanda, kikboks in savate. Zagreba, klubu, v katerem se kalijo profesionalni borci svetovnega kalibra, med njimi tudi Igor Pokrajac (UFC), Ivan Gluhak, Antonio Mijatovic (FFC) in drugi. »Udeležba na svetovnem prvenstvu je bila izredno velik finančni zalogaj, brez sponzorjev in donatorjev, katerim se za nesebično pomoč na tem mestu v klubu iskreno zahvaljujemo, bi bilo to prvenstvo in tudi medalja nedosegljiva,« še pove Šauperl. Tomi Hojnik je že na svojem prvem svetovnem prvenstvu presegel vsa pričakovanja in uresničil tiha upanja ter osvojil 3. mesto in bronasto medaljo. S tem uspehom je samo še okronal in nadgradil letošnji naslov evropskega prvaka v K-1. Podjetje GaOk - Sašo Gajšt kot primer dobre prakse v EU Bronja Habjanič Največje svetovno prvenstvo v borilnih veščinah do sedaj Gre za zgodovinski dogodek, saj se je prvič zgodilo, da so se borci iz različnih konkurenčnih organizacij spopadli med seboj za naslov svetovnega prvaka. Skupno je bilo v vseh disciplinah na prvenstvu več kot 6000 tekmovalcev z vseh koncev sveta. Na svetovnem prvenstvu v Italiji je Tomi Hojnik zastopal barve Slovenije in hkrati domačega Kung fu kluba Ptuj v disciplini K-1, kjer je letos že zasedel evropski prestol in tako osvojil naslov evropskega prvaka v K-1 organizacije WTKA. Hkrati je bil na tem svetovnem prvenstvu tudi edini slovenski predstavnik. Tomi se je z najboljšimi borci sveta spoprijel v svoji paradni disciplini K-1 v mladinski konkurenci (-19 let). Borbe so potekale po pravilih W.K.A. V njegovi kategoriji do 71 kg je bilo sprva prijavljenih 16 borcev, vendar je imel eden izmed njih na tehtanju preveč kilogramov, zaradi česar ni dobil dovoljenja za nastop. Tako je malo sreče pri žrebu botrovalo temu, da je bil Hojnik v četrtfinalu prost (namenjen mu je bil ravno diskvalificirani nasprotnik Samir Askorov iz Ukrajine). V četrtfinalnem obračunu se je Hojnik srečal z izredno neugodnim nasprotnikom Saidom Agariganovom iz Rusije. »Dvoboj bi lahko opisali kot izredno tehničen, izenačen in napet, saj sta oba borca taktizirala in iskala nasprotnikovo šibko točko, brez nepremišljenih napadov. V drugi rundi je Hojniku uspel napad, ki ga je zaključil z nožnim udarcem iz obrata v jetra nasprotnika, zaradi katerega le-ta ni bil zmožen nadaljevati dvoboja in boj se je Fotoarhiv Kung fu kluba Ptuj končal z zmago Hojnika s T.K.O.,« je povedal Hojnikov trener Karel Šauperl. Sobotni polfinale je prinesel obračun med Tomijem Hojnikom in Jamiejem Clarkom iz Anglije. Clarke je imel prednost v višini, saj je bil višji za skoraj 10 cm. Vendar je Hojnik ponovno prikazal odlično pripravljenost in je z dobrim gibanjem po ringu ter hitrimi in odločnimi napadi, predvsem z ročnimi udarci in low kicki, udrihal po nasprotniku. Ta razen nekaj udarcev s koleni, kar je Hojnik taktično odlično nevtraliziral, ni našel pravega odgovora na Tomijev stil borbe, saj se je vsem Angleževim napadom spretno umikal ali pa so le-ti končali v bloku. Tomi je tako v pametno oddelani borbi skozi vse tri runde zadeval Angleža s čistimi udarci in si nabiral točkovno prednost. Po koncu borbe so bili vsi prepričani o njegovi zmagi, tudi nasprotnik iz Anglije, vendar so sodniki po zares nerazumljivi odločitvi zmago z deljenim rezultatom 2 : 1 podelili Angležu, ki je bil nad odločitvijo sodnikov vidno presenečen in je to tudi športno priznal. Na prvenstvu so bila prisotna tudi največja svetovna imena K-1, med njimi tudi Muertel Groen-hardt, aktualni prvak v K-1 max (-70 kg) organizacije K-1 (tiste originalne japonske profesionalne organizacije, s katero se je vse skupaj začelo). Tomi se je na nastop na svetovnem prvenstvu pripravljal v domačem Kung fu klubu Ptuj pod vodstvom trenerja Karla Šauperla. Zraven priprav v matičnem klubu je v sklopu priprav opravljal sparinge s kakovostnimi borci iz klubov MTG Ptuj (s katerim klub odlično sodeluje), Legija Maribor ter Leon Gym iz Mag. Darko Ferčej, E-zavod Programi evropskega teritorialnega sodelovanja postajajo vse bolj pomembni tudi za slovensko podeželje. Tak primer je program MED, ki je letošnji promocijski dogodek sklenil 23. in 24. oktobra v Lizboni. Dogodka se je udeležilo več kot 300 strokovnjakov iz mediteranskih držav, oba dneva pa sta bila namenjena oblikovanju novih prioritet ter promociji uspešnih že zaključenih in tekočih projektov. Vodja projekta, E-zavod, je v Lizboni predstavil evropski projekt Philoxeniaplus, v katerem je bilo podjetje GaOk - Uokvirjanje Sašo Gajšt iz Sestrž, izbrano kot primer dobre prakse. Predstavitev je potekala na za to posebej pripravljenem predstavnem prostoru v obliki promocijskih zloženk, plakata in videopredstavitve. Projekt je bil predstavljen tudi na samem dogodku, kot dober primer vzpostavljenega sodelovanja med različnimi akterji na lokalni ravni. Evropski projekt, financiran iz programa MED, podpira podjetništvo na podeželju z namenom ohranitve poseljenosti in razvoja podeželja ter preprečevanja odliva prebivalstva v večja urbana sredi- šča. V okviru projekta je bila 18 podjetnikom Spodnjega Podravja nudena pomoč v obliki različnih storitev, ki so jim pomagale na njihovi podjetniški poti. Projekt Philoxenia je bil izbran kot eden od le petih evropskih projektov najboljše prakse sodelovanja v okviru vseevropskega programa Interact. V juniju je bil zato posnet televizijski prispevek, ki je bil predvajan 10. septembra v okviru Evropskih dni sodelovanja v Strasbourgu. Program je odprl evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, ki je poudaril pomen teritorialnega sodelovanja za gospodarski razvoj evropskih regij. Evropski dnevi sodelovanja postajajo vse bolj pomembni za promocijo, saj je bilo v okviru letošnjih izvedenih kar 173 dogodkov v 32 državah. Projekt se bo letos in naslednje leto nadaljeval v okviru kapitali-zacijskega projekta z naslovom Philoxeniaplus, katerega glavni cilj je razširjanje dobrih praks in metodologije za razvoj podeželja ter širitev znanja v druge regije. Projekt bo tako pomembno prispeval k oblikovanju prioritet v novi evropski finančni perspektivi, zlasti v državah, ki se soočajo z gospodarsko krizo in upadom prihodkov javnih financ. 28 /ir/rffft PRIREDITVENI VODNIK 22. NOVEMBER / LISTOPAD 2013 petek, 13. december 15.30: Gremo mi po svoje 2 17.05: Smrt v ledu — pop 19.00: Hannah Arendt - art Pogovor o(b) filmu z dr. Vlasto Jalušič 10.00: Kino vrtiček: Slon I (gostovanje Animatekinega mednarodnega otroškega tekmovalnega programa) + ustvarjalna igralnica Izdelajmo animirano voščilnico 16.00: Gremo mi po svoje 2 18.00: Smrt v ledu — pop 20.00: Hannah Arendt — art 16.00: Gremo mi po svoje 2 18.00: Smrt v ledu — pop 20.00: Hannah Arendt — art 18.00: Ledeno kraljestvo (sinhronizi-rano) 17.00: Ledeno kraljestvo 19.00: Moje življenje z Liberacejem - art 16.00 in 17.15: Veseli december: Čarobni snežak — lutkovna predstava Gledališča Smejček. Po predstavi nas bosta obiskala Dedek Mraz in Teta Zima s spremstvom. Otroci brezplačno. 18.30: jOBS — pop 20.35: Moje življenje z Liberacejem — art 14.30 in 16.30: Veseli december: Ernest in Celestina. Po projekciji nas bosta obiskala Dedek Mraz in Teta Zima s spremstvom. Otroci brezplačno. 18.30: jOBS - pop 20.35: Moje življenje z Liberacejem - art 16.00: Ledeno kraljestvo (sinhronizira-no) — družinski 18.00: jOBS — pop 20.05: Moje življenje z Liberacejem — art 19.00: film presenečenja — art 16.00: Jaz, Baraba 2 (sinhronizirano) 18.00: Skozi čas — pop/art 20.00: film presenečenja — art Več na www.kinoptuj.si. 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si PROGRAM DECEMBER 7. december Sobota 6. december Petek ob 19.30 za izven Pascal Rambert: Zapiranje ljubezni, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana ob 10.00 za abonma Kresnička in izven ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Sten Vilar: Skupaj lažje rastemo, gostuje Studio Anima Medvode 11. december | Sreda | ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Aja Zamolo: SharlatanusMaximus, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra 11. december | Sreda | ob 19.30 za izven Galerija FO.VI 2 v Mestnem gledališču Ptuj: Slikarstvo iz ptujskih ateljejev, Odprti depoji Art Stays 2003-2013 12. december | Četrtek | ob 19.30 za izven Paula Vogel: Najstarejša obrt, produkcija Mestnega gledališča Ptuj 17. december | Torek | ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Romana Ercegovic: Vedno te ima nekdo rad, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Otroškega gledališča Potujoča hišica in Gledališča Lalanit 18. december | Sreda | ob 19.30 za izven Boris Kobal & Branko Završan: Po mojem Slovenci (igra Boris Kobal, monokomedija) 20. december | Petek | ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Iztok Mlakar: Sljehrnik (burkaška moraliteta), gostuje Slovensko narodno gledališče Nova Gorica 21. december | Sobota | ob 10.00 in 11.30 za izven Glasbena pravljica Janez Bitenc: Šest kužkov, gostuje Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj 21. december | Sobota | ob 19.30 za izven Modni performans Sanje Veličkovic: Zavito v ... 23. december | Ponedeljek | ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Roald Dahl: Gregorjevo čudežno zdravilo, produkcija Mestnega gledališča Ptuj 23. december | Ponedeljek | ob 19.30 za izven Peter Turrini: Jožef in Marija, produkcija Mestnega gledališča Ptuj 27. december | Petek | ob 19.30 za izven Feri Lainšček: Gajaš, arestant, produkcija Mestnega gledališča Ptuj 28. december | Sobota | ob 18.00 na Mestni tržnici Ptuj Ivo Andric: Aska in volk ali Ples za življenje, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in DLU 16.00: Smrkci 2 (sinhronizirano) 18.00: Zakon molka — pop 20.00: Bling Ring — art 18.00: Mojstri iluzij — pop 20.00: Halimina pot — art 19.00: 10 let Animateke! (izbor filmov, ki so v vseh teh letih najbolj zaznamovali festival; vstop- 17.00: Avioni (sinhronizirano) 19.00: Halimina pot — art □un December v CIDU 16.00: Avioni (sinhronizirano) 17.00: Gremo mi po svoje 2 19.00: Hannah Arendt — art Sobota, 30. november, 20:00 Koncert: Pavle Kavec & OKO Ob 71. obletnici Hendrixovega rojstva (27. 11. 1942) se bomo kitarski legendi in glasbeni ikoni poklonili z glasbeno delavnico in koncertom. Mladi kitaristi se bodo na delavnici »Igramo Hendrixa« z mentorji posvečali Hen-drixovim kitarskim mojstrovinam, vsem ljubiteljem klasičnega roka pa bo na dušo pisan koncert Pavla Kavca in ptujsko obarvane zasedbe OKO, ki jo zraven Kavca tokrat sestavljata Marko Korošec na bas kitari in Gregor Nestorov na bobnih. Vstopnine ni! Sobota, 14. december, 21:00 Samo Kodela in Leteča ladja - koncert Zasedba Samo Kodela in Leteča ladja bo na že tradicionalnem koncertu izvedla avtorske skladbe, katerih besedila je Samo razpel od lirike, primarne energije do družbene kritike ter jih karseda doživeto spojil z glasbo, ki se napaja iz razponsko in volumensko zelo dinamičnega vokala, ter svojevrstnih instrumentalnih pasaž. Samo Kodela - vokal, akustična solo in ritem kitara, Damjan Šegula - električna kitara, Vid Erčevič - bas, Aleš Zorec - bobni. Vstopnine ni! Nedelja, 22. december, 19:00 Božični koncert mladih kitaristov Projekcija filma in pogovor Na praznični produkciji učencev, ki se igranja kitare učijo pri mentorju Marku Korošcu, bomo slišali klasične božične pesmi in sodobne rokovske komade. Čaka nas prijeten in zabaven večer v prazničnem vzdušju. Vstopnine ni! Več informacij na www.cid.si. Vf/fV//f 29 V í. Ptujska pravljica Božično-novoletni sejem in prireditve December je čas čarobnosti, pravljičnih bitij, ki obiščejo, razveselijo in obdarujejo otroke in odrasle. Je čas lepih želja, novega upanja in načrtov za prihodnost. Je čas, ko se srečamo s sorodniki, prijatelji in znanci, jim stisnemo roko in zaželimo vse lepo v novem letu. Da bi obogatili ta čas in polepšali praznične dni vsem Ptujčanom in Ptujčankam ter obiskovalcem, smo pripravili pestro decembrsko dogajanje na Mestni tržnici in na številnih drugih lokacijah po mestu. MESTNA OBČINA PTUJ Mestna tržnica, od 16. do 30. decembra 2013 (razen vseh nedelj ter 24., 25. in 26. decembra) Skupaj prižgimo praznične luči v mestu Mestna tržnica, ponedeljek, 2. december 2013 ob 18. uri Uvodna prireditev v veseli december na Ptuju s prižigom prazničnih luči 18.00 Nastop otroških pevskih zborov ptujskih osnovnih šol in prihod tete Zime s spremstvom 18.30 Nagovor župana in prižig prazničnih luči v mestu 18.40 Nastop pevke Romane Krajnčan Mestna tržnica, petek, 6. december 2013 ob 15. uri Zadrsajmo z dobrodelnostjo v december Dobrodelna prireditev z atraktivnim kulturno zabavnim programom z znanimi slovenskimi glasbeniki in športniki ter s svečano otvoritvijo drsališča ob 17. uri in animacijami za otroke. Ptujska pravljica Kulturno-zabavna prireditev s ponudbo domače in umetne obrti ter darilnega programa v ličnih sejemskih hišicah in na stojnicah, predstavitev dobrodelnih in invalidskih organizacij, gostinska ponudba, nastopi osnovnih šol, glasbenih šol, Vrtca Ptuj in kulturno-umetniških skupin s širšega ptujskega območja. nastopi glasbenih skupin. Program bo popestril prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega navihanega spremstva. Ponedeljek, 16. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.30 Nastop OŠ Breg 19.00 Nastop pevke Damjane Golavšek Torek, 17. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Nastop OŠ Ljudski vrt 19.00 Glasbena skupina Cvetličniki Sreda, 18. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Nastop OŠ Olge Meglič 19.00 Glasbena skupina Mladi Mitreji Četrtek, 19. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Nastop OŠ Mladika 19.00 Nastop pevk društva Arsana (Barbara Ribarič, Mojca Ljubša, Dominika Horvat) Petek, 20. december 18.00 Nastop OŠ Dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karol Pahor (Jazz Ladies) 18.30 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 19.00 Skupina Michael Jackson tribute band Sobota, 21. December 17.30 Delavnice za otroke 18.00 Čarodej Grega 19.00 Glasbeni sestav Carevi iz Varaždina Ponedeljek, 23. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Teater Cizamo: Skoraj najboljši cirkus 19.00 Glasbena skupina Cikardi and electric workshop Petek, 27. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Gledališče Pravljičarna: O darilu, ki ga nihče ni hotel 19.00 Nastop pevca Blaža Vidoviča Sobota, 28. december 17.30 Pravljičarka Liljana Klemenčič - Grimmove pravljice 18.00 Ivo Andric: Aska in volk ali Ples za življenje, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in DLU 18.45 Nastop skupine Vox Arsana Ponedeljek, 30. december 18.00 Slovo Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 19.00 Glasbena skupina Pepi krulet Veseli december v Mestnem kinu Ptuj in CID-u Ptuj Mestni kino, petek, 20. december ob 16. in 17.15 Gledališče Smejček, otroška gledališka predstava Čarobni snežak Mestni kino, sobota, 21. december ob 14.30 in 16.30 Sinhronizirani risani film Ernest in Celestina Po vsaki predstavi bosta otroke obiskala dedek Mraz in teta Zima s spremstvom. Otroci imajo prost vstop, brezplačna vstopnica zagotavlja sedež v dvorani. Cena vstopnice za odrasle je 4 EUR. Vstopnice bodo na voljo od 12. decembra na blagajni kina. Organizator: Društvo prijateljev mladine Ptuj Soorganizatorji: CID Ptuj, Mestni kino Ptuj in Gimnazija Ptuj Mestni kino Ptuj, sobota, 14. december ob 10. uri Kino vrtiček: Slon I Filmska ustvarjalnica in igralnica. CID Ptuj, sobota, 14. december ob 21. uri Koncert Samo Kodela in Leteča ladja. Vstopnine ni! CID Ptuj, nedelja, 22. december ob 19. uri Božični koncert mladih kitaristov. Vstopnine ni! Program Mestnega gledališča Ptuj Sobota, 7. december, ob 10. uri za abonma Kresnička in izven ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Sten Vilar, Skupaj lažje rastemo, gostuje Studio Anima Medvode Sreda, 11. december ob 9.30 za šole in izven Aja Zamolo, Sharlatanus Maximus, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra Torek, 17. december, ob 9.30 in 11. uri za šole in izven Romana Ercegovic, Vedno te ima nekdo rad, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Otroškega gledališča Potujoča hišica in Gledališča Lalanit Sobota, 21. december, ob 10. in 11.30 za izven Janez Bitenc, Šest kužkov, glasbena pravljica, gostuje Zasebna glasbena šola v samostanu Sv. Petra in Pavla Ptuj Ponedeljek, 23. december, ob 9.30 za šole in izven Roald Dahl, Gregorjevo čudežno zdravilo, produkcija Mestnega gledališča Ptuj Mestna tržnica, torek, 31. december od 20. ure SILVESTROVANJE NA PROSTEM Silvestrovanje na prostem ob zaključku božično novoletnega sejma na Ptuju z zabavno glasbenim programom in novoletno poslanico dr. Štefana Čelana, župana Mestne občine Ptuj. Organizatorji in soorganizatorji prireditev: Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Turistično društvo Ptuj, ZRS Bistra Ptuj - RDO, OOPZ Ptuj, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Vrtec Ptuj, ptujske osnovne šole, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, kulturno umetniška društva ter drugi javni zavodi in organizacije. Program Vrtca Ptuj v četrtnih skupnostih četrtna skupnost datum ura prostor lutkovna skupina naslov predstave GRAJENA sreda, 18. december 16.30 Dom krajanov Grajena Narcisa Uhec išče dedka Mraza GRAJENA sreda, 18. december 17.30 Dom krajanov Grajena Narcisa Uhec išče dedka Mraza PANORAMA torek, 17. december 16.30 Dom krajanov Bratje Reš Zvonček Pesem o zimi PANORAMA torek, 17. december 16.30 Dom krajanov Vičava Tulipan Prigode snežaka Snežka CENTER sreda, 18. december 16.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo CENTER sreda, 18. december 17.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo CENTER četrtek, 19. december 16.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo CENTER četrtek, 19. december 17.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo LJUDSKI VRT ponedeljek,16. december 16.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Mačice Priprave na Novo leto LJUDSKI VRT ponedeljek,16. december 17.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Mačice Priprave na Novo leto LJUDSKI VRT torek, 17. december 16.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Deteljica Rokavička LJUDSKI VRT torek, 17. december 17.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Deteljica Rokavička LJUDSKI VRT sreda, 18. december 16.00 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Deteljica Rokavička BREG TURNIŠČE ponedeljek, 16. december 16.30 Dom krajanov Breg Vijolica Pujsek in Novo leto BREG TURNIŠČE ponedeljek, 16. december 17.30 Dom krajanov Breg Vijolica Pujsek in Novo leto BREG TURNIŠČE ponedeljek, 16. december 16.30 Dom krajanov Turnišče Spominčica Zajčkov prvi sneg ROGOZNICA ponedeljek, 16. december 16.30 Gasilski dom Podvinci Marjetica Babica Zima, kje si? ROGOZNICA torek, 17. december 16.30 Gasilski dom Podvinci Marjetica Babica Zima, kje si? ROGOZNICA torek, 17. december 17.30 Gasilski dom Podvinci Marjetica Babica Zima, kje si? SPUHLJA sreda, 18. december 16.30 Večnamenska dvorana Spuhlja Trobentica Mojca Pokraculja JEZERO četrtek, 19. december 16.30 Dom krajanov Budina-Brstje Trobentica Mojca Pokraculja JEZERO četrtek, 19. december 17.30 Dom krajanov Budina-Brstje Trobentica Mojca Pokraculja December v muzeju Praznični program za družine Ptujski grad, nedelja, 8. december ob 11. uri: lutkovna predstava Peter in volk, Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta od 11.30 do 16. ure: muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletnih okraskov Ptujski grad, nedelja, 15. december, od 10. do 16. ure Muzejska delavnica Iz stare knjige, sejemo božično žito Ptujski grad, nedelja, 22. december, od 10. do 16. ure Muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletne dekoracije Lutkovna predstava in delavnice so brezplačne! Organizator Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Pedagoška služba; T: 02 748 03 50, pedagogi@pmpo.si, www.pmpo.si,www.facebook.com/ pokrajinski.muzej.ptuj.ormoz December v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Od 2 decembra 2013 do 4. januarja 2014 Praznična razstava z literarno uganko (pripravlja Leonida Mesarič) Torek, 3. december ob 19. uri, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Pravljični večer za odrasle z zaključkom bralne značke 2013. Četrtek, 5. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Pravljica z jogo (vodita Liljana Klemenčič in Sonja Trplan). Torek, 10. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Igralna ura s knjigo na temo snežaki in zima (pripravlja in vodi Jasmina Toš) Četrtek, 19. december ob 17. uri, ..................................pravljična soba Mladinskega oddelka Praznična pravljica z jogo (vodita Liljana BazArt Klemenčič in Sonja Trplan). tridnevni predpraznični kulturno-umetniški sejem.................... Petek, 13. december ob 16. uri, sobota 14. in nedelja 15. december ob 10. uri, Fuerstova hiša, Krempljeva 1 Gledališko-koncertna soba (zgodbe in pravljice za otroke, gledališke predstave, koncerti, literarna branja). Ustvarjalna soba (izdelovanje božično-novoletnih okraskov in preurejanje starega pohištva, glasbeno-vizualni ustvarjalni performans). Ustvarjalne delavnice: 13. december od 16. do 20. ure, 14. in 15. december od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Šahovsko (kvartopirsko) soba/igralnica/ učilnica (šahovske delavnice, vsak dan od 16. do 18. ure, v nedeljo ob 10. uri šahovski turnir, turnir v taroku in šnopsu, tečaj francoščine za otroke, različne družabne igre ...). Kino soba (kratki dokumentarni in celovečerni filmi in filmi za otroke in mladino). Sejemska soba (unikatna darila TUU Ptuj tržnica unikatov). Artphoteka (razstava in prodaja domačih "zdravilnih" izdelkov in pridelkov). Fuerstova soba (razstava in prodaja Fuerstovih vin in razstavo starih družinskih fotografij). Second-hand soba (rabljena oblačila in obutev). Fotografska soba (prodajna razstava lokalnih fotografov). Slikarska soba (prodajna razstava slikarjev). Organizator Zavod Itadakimasu v soorganizacji s KUD Čar Griča, Tuu, Tjašo Čuš in družino Fuerst. Več informacij na: http://creativeptuj.si/ Drugi praznični dogodki v decembru Grand Hotel Primus, četrtek, 26. december ob 17. uri Božično otroško rajanje v izvedbi bratov Malek in RUD Eleja Vstopnina za odrasle 4 EUR, otroci prost vstop. Nakup in rezervacija vstopnic T: 02 7494 506, E: hotel.primus@terme-ptuj.si. Dvorana OŠ Ljudski vrt, sobota, 21. december ob 17.30 Božiček pleše, prva javna predstavitev v sezoni 2013/2014, organizator Plesni center Mambo Ptuj Mohorkova graba, Krčevina pri Vurberku, Grajena, sreda, 25. december ob 17. uri Božični koncert, organizator MoPZ KD Grajena Cerkev Sv Petra in Pavla v Minoritskem samostanu, sreda, 25. december ob 19.30 Božični koncert mešnega pevskega zbora sv. Viktorina Ptujskega, organizator Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Dvorana Center Ptuj, četrtek, 26. december ob 16. uri Orfejčkova parada, zabavna in narodno-zabavna glasba, organizator Radio-Tednik Ptuj Dvorana Center Ptuj, petek, 27. december ob 16. uri Za velike in male, ustvarjalne delavnice, nastopi otrok, animacija in dedek Mraz, organizator Radio-Tednik Ptuj Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. DRUŠTVO ZA RIMSKO ZGODOVINO IN KULTURO PTU] Krempljeva ulica 4, 2250 Ptuj RIMSKE OLJENKE Nakup oljenk je možen v prostorih društva v Krempljevi 4. Pri vsakem nakupu vam podarimo koledar društva. Novo! Spominski medaljoni 2014 Kupon -30% Popust za nakup oljenke Velja za 1 oljenko pri nakupu v prostorih društva in se izključuje z drugimi popusti. Poetovio LXIX, Krempljeva 4, 2250 Ptuj. Kupon je veljaven do 1.1. 2014. Vse fotografije in filme o rimskih igrah si oglejte na www.rimskeigre.si. Vabljeni na otroške rimske kreativne delavnice - prijavnice na internetnih straneh. \ybodylife VRATA ZDRAVJA ]15a • i 059 927 700 • 051 60 60 52 info@bodylife.si Najboljša dieta je zdrav način življenja. Samo v decembru brezplačna analiza telesa! Mi vam lahko pomagamo! D www.bodylife.si Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Pestro dogajanje v Termah Ptuj 10. sezona Primusovih vinskih zgodb 6. 12. 2013 ob 20. uri Peneča vina sveta 17. 1. 2014 ob 20. uri Ptuj - mesto trte Vstopnice: 18 € po osebi. in vina Silvestrovanje ob bazenih in savnah Termalnega Parka Vključena večerja, izbrana pijača, pestra animacija, nagradne igre, DY. Vstopnica za silvestrsko zabavo: 60 € po osebi. Otroški rojstni dnevi v Termalnem Parku ali rimsko obarvana praznovanja v Grand Hotelu Primus. TERMALNI PARK Družinske vstopnice že od 18 € dalje. Popoldanske in večerne vodne aktivnosti: aqua aerobika, aqua zumba za otroke in odrasle, gymstick, Ai chi-Tai Chi v vodi, aqua fitness. FIZIOTERAPIJA dr. anže Kristan, dr. med., specialist travmatolog in splošni kirurg bo 1 x mesečno opravljal ambulantne specialistične storitve: pregled in mnenja glede stanja po operacijah ter predloge rehabilitacije, mnenja in razlage glede poškodb ter možnostih nadaljnjega zdravljenja. Naročila in dodatne informacije v sprejemni ambulanti zdravstva Term Ptuj: 02 749 45 50. Božično otroško rajanje v izvedbi Bratov Malek in RUD Eleja 26.12. 2013 ob 17. uri Vstopnice: 4 € za odrasle, otroci prost vstop Podarite svojim najdražjim, sodelavcem ali poslovnim partnerjem sprostitev, razvajanja in jih povabite na nepozabno kulinarično doživetje. Podarite darilni bon Term Ptuj. TU SMO za VAS! KONTAKT: Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, T: 02 74 94 506, E: hotel.primus@terme-ptuj.si, www.terme-ptuj.si Termalni Park -30% Terme Ptuj in s Pot v toplice 9 Kup 2251 Ptuj Kupon velja do 28. 2. 2014. popust na celodnevno vstopnico od ponedeljka do četrtka. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za I vstopnico. Hotelski bazeni: popust za kopanje v bazenih _ Ji lU/, Vespasianus od ponedeljka do OU/O četrtka (4ure). Ne velja za nakup darilnih Terme Ptuj bonov in se z drugimi popusti Pot v toplice 9 izključuje. Kupon velja za 2 2251 Ptuj osebi ob enkratnem koriščenju. Kupon velja do 28. 2. 2014. Wellness: -20% Terme Ptuj Pot v toplice 9 ln se z druglml I 2251 Ptuj Kupon velja za Kupon velja od 5. 1. 2014. do 28. 2. 2014. popust na klasično ročno (celo ali polovično) masažo od nedelje do četrtka v Valens Augusta wellnessu, Grand Hotel Primus. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za I storitev.