OUsk na zg&dovLfrsketM' V Ce&itiov&n Poštnina plačana v gotovini! CENA IZVODA 20 DIN il!lllllil!ll!lll!IIIHtl(tiHtitttUliHlt!HI!lfliHlillHHIIHiliitlttllll!l!HIII HIIIII Izdaja Tlslcovnl svet »Polet« — Ure j* uredniški odbor — Odgovorni urednil* Fančeic Mirtii — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava % Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 —" Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni! Uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-55J in 21-281 — uprava: 21-281 — letna naročnina 800 din, polletna 400 din Leto XV. — Št. 2? Ljubljana, 7. junija 1959 proslavi tudi tov. Bens Z herl - Akademija v novem duhu - Obisk na Čebinovem C-tani Izvršnega odbora »Partizana« Slovenije so hkrati z drugimi gosti obiskali tudi Cebinovo, kjer so počastili spomin na ustanovni kongres Komunistične Partije Slovenije • i KBOVLJE, 7. jun. Včeraj in danes so bile Trbovlje V zname-nju slovesnosti ki jo je zelo pestro pripravil Partizan Slovenije v pocasotev 40-letnice KPJ in SKOJ in 10. obletnice naše teiesno-■ vzgojne organizacije. Včeraj popoldne je bila v Delavskem domu ■ slavnostna seja, kateri so prisostvovali član CK ZKJ tov. Boris Zi- fu gostovanke, trelfe ■ beri, predsednik »Partizana« Slovenije tov. Mitja Ribičič, predsednik ObLO tov. Martin Gosak predsednik CK LMS tov. Kropušek Tone, predstavniki političnih in družbenih organizacij naših po-nosnih Trbovelj ter člani upr"''*------- ------- n* upravnega odbora »Partizana« Slovenije. Sredi tedna se je v Zadru začel mednarodni Ostirkarski turnir za ženske, na katerem Huje pet državnik reprezentanc: 30- Poljska, Kajaki °%arija, Italija, Madžarska im Jugoslavija. *u£oslovanke so v I. kolu premagale repre-6^tanco Madžarske s 46:4t (257:13). Najbolj rainat)ična in obenem tudi odločilna tekma drugo mest^ pa je bila med igralkami Oljske in Jugoslavije. Jugoslovanke so za-7e z izredno hitrimi tempom in že v prvih blutah vodile z desetimi koži razjike. Pol-^ je končal z zmago Jugoslavije s 35:27. od^tvo Jugoslavije je trajalo vse do zadnjih ko so Poljakinje izkoristile nekaj ne-P^8l.{ivih trenutkov jugoslovanskih igralk, iz-j in v zadnji minuti celo zmagale z mesto. Z zmago nad Italijo (75:44) so si zagotovile tretje mesto v tej dostojni mednarodni konkurenci. V borbi za prvo mesto sta se včeraj spoprijeli Bolgarija in Poljska. Čeprav je v prvem polčasu vodila reprezentanca Poljske, so Bolgarke v zadnjih sekundah igre zmagale za dve točki (71:69). Zadnjo igro bodo odigrale noše tekmovalke danes z Bolgarijo, vendar pa izid ne bo več odločal o plasmaju. Rezultati: Bolgarija : Italija 54:39 (23:20), Jugoslavija : Madžarska 46:41 (27:13), Madžarska : Italija 34:51 (30:24), Poljska : Jugoslavija 58:56 (27:35), Bolgarija : Madžarska 60:47 (27:18), Bolgarija : Poljska 71:69 (33:45) in Jugoslavija : Italija 75:44 (34:19). Vefna košema razlike (58:56). Po tej tekmi Naprave za otroška igrišča se naše tekmovalke borile še za tretje Slavnostni govor je imel tov. Mitja Ribičič, ki-je meti drugim poudaril pomembno nalogo, ki jo je opravila KPJ. Vse to, kar danes uživamo, je plod velikih naporov naših delovnih ljudi, ki hočejo živeti in ustvarjati v svobodi. Tudi telesno vzgojo im špoTt moramo povsem približati širokim množicam, zato pa morajo biti oblike in celotni ustroj organizacije vsestranski, pestri, sproščeni, zabavni in lahikio dosegljivi. V počastitev spomina padlim žrtvam fašist ione Orjune so potožila venec k spomeniku tovariši Gosak, Kropušek in Cižmek. Ob kancu slavnostne seje, ki sta jo pozdravila predsednik ObLO tov. Gosak im sekretar občinskega komiteja tov. Ribič, so udeleženci te-SfL zbora poslali -pozdravno resolucijo tov. Mihi Marinku. II. zvezna nogometna liga Zmagoslavje Slobode Zvečer je bila v Delavskem domu slavnostna akademija, ki je vsestransko uspela. Posamezne točke so vsebovale vse polno elementov raznoterosti, tako da lahko rečemo z eno besedo, da je bila Ta akademija v novem duhu. Pohvaliti moramo Mariborčane, ki so sami pripravili kar 10 točk sporeda. Vso pohvalo zaslužijo sestavljailci akademijskih sestav, prav tako pa tudi telovadci od pionirjev do članov. Vmesne točke so izpolnili vrhunski telovadci, ki jih je navdušeno občinstvo viharno pozdravilo. Danes zjutraj so se udeleženci tega slavja odpravili na Cebinovo, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. Pred hišo, kjer je vzidana spominska plošča, je še enkrat spregovoril o zgodovinskih dogodkih pred 22 leti tov. Železnik Janez. Tako je »Partizan« Slovenije v revolucionarnih Trbovljah proslavil dve pomembni obletnici, ki dajeta svojstven pečat naši ljudski telesni vzgoji. »Današnja akademija »Partizana«, ki smo jo videli v Trbovljah, je bila vsaj zame nekaj novega, svežega. Pred nekaj leti še ni bilo tako raznolikega dela v partizanski organizaciji. Sem sicer bolj redek gledalec športnih pri reditev, vendar mislim, da je tudi kvaliteten šport potreben. Mnenja sem. da je pravilna združitev »Partizana« in športne zveze, treba pa ja najti pravi ključ za razdeljevanje sredstev. Morda bi se našla tudi na tem področju kakšna oblika družbenega upravljanja.« | Tov. Mitja Ribičič« »Še več zbližanja!« Prav tam, v mali hišici na Čebb novem, kjer je bil 18. aprila 1957 ustanovni kongres KPS, smo zaprosili predsednika Partizana Slovenije, naj nam pove nekaj vtisov a današnjega slavja. Tov. Ribičič j« dejal: P Današnje kolo v II. zvezni nogometni^ligi je spet prineslo vrsto zanimivih rezultatov. Najvažnejša tekma, z drugimi besedami, pravi derby prvenstva je bila v Tuzli, kjer sta s« srečala tekmeca za prvo mesto, Sloboda in Lokomotiva. Res je, da so mnogi dajali prednost Tuzlancem, vendar ni nihče mislil, da bo zmaga Slobode tako učinkovita, saj so kar štirikrat potresli mrežo Lokomotive, sami pa se niso dali niti enkrat ugnati. Vse kaže, da je velika borba končana in Tuzla bo imela v prihodnjem letu verjetno svojega prvoligaša. Za nas je bila najbolj zanimiva tekma v Zagrebu, kjer je Elektrostroj igral z Odredovim konkurentom za izpad iz lige. Končalo se je po naših računih, kajti Zagrebčani so premagali Borovo s 5:1. Ker pa je izgubi! tudi Odred,'ima Borovo še vedno teoretično možnost, da prehiti Odredovo moštvo. V drugih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Zagreb s Borac 2:2, Proleter : Trešnjev-ka 1:2. ševal kritične položaje pred svojimii vrati. Nekaj zelo močnih strelov splitskih napadalcev je Odredov vratar zelo lepo ujel ali odbil. Žal Tov. Boris Ziherl o telesni vzgoji Po akademiji Boris Ziherl za izjavo: . nam jc dal tov. »Polet« naslednjo »Tu smo se sestali, da bi dali čim večji poudarek današnji slavnosti. Ob tem bi hotel reči, da moramo v naši organizaciji še bolj skrbeti za strokovne kadre. Treba je misliti na element razvedrila im na večje zbližanje vajeniške, kmečke in intelektualne mladine. Vpeljati moramo športne igre. Ker pa smo že pri org skih prijemih, menim da tudi sicer dobro zbližati športne in partizansko organizacijo. Skupna vodstva v okrajih bi najhitreje rešila problem telesne vzgoje. Prišlo bi tudi do večje pestrosti v delu, kakršno smo videli tudi na včerajšnji akademiji.« x rganizadj-da bi bilo DRŽAVNO PRVENSTVO V KAJAKAŠKEM SLALOMU IN SPUSTU Zadovoljni gledalci v Tacnu oraz zatadli Mpcevidnasii Praksa in teorija Bogdana Sveta - Očiten napredek kajakaštva fcioi"bliana’ junija. Čeprav je vreme bolj vabljivo za ton d?nes ■*»;___ -—j .—.j..., Ivanje hot za nogomet, se je zbra- 5Jj® gledalcev — med njimi precej tf].”11 a linčev, ki so navdušeno po-rfrili prihod obeh moštev. 11 a stadionu za Bežigradom kakih vega kota. Žoga se je od -vratarja Fraiiukmča odbila v mrežo. V 41. min. je moral popustiti tu- Ljubljana, 7. jun. Od petka do danes- je bilo na Savi državno prvenstvo v kajakaškem slalomu in di Mozetič. Igralec Splita Ivic se je ib- Q^red: Mozetič, Medved, Pirc, St'“«en, Berginc, Limo, Virant, Ra-Pl^ič, Hočevar, (Velkavrh), Oblak, /plit FrPiuiIovič, (Vukasovič), lovj0?0. Bobanj, Duplančič, Krstu-ijt. c L. Poklepovič, Dadič, Ivic, Gu-(jMladenovič, Kraljevič, tj. ,'ipk Rukavina (Varaždin), štrel-,,L minuti Plastič, v 42. Oblak ni 11 GttlV^ed, v ji. i„ J8. Ivic in v 82. Split. Odred : Split 2:3 (2:1) da „ današnje tekme je kazal, tna ''gralci pod vtisom, d,a tek-bi[ - 1 več tako pomembna, ker je ?etie •Znan hud poraz Borova. Mo-• go v I’®- niin. prvič ujel igral',-,' IVe minute so kazale, da Povlau SpRia igrajo lepše in bolje boljšajo žogo, domači pa so brli . Požrtvovalni. hrte] * stoodstotno priložnost je *Paš6| minuti Plastič, ki se je 04 in at i° °d vratarju Framulovi-v it>~ j^eljaj viisolko preko vrat. Že minuti sp se Splitčani protinapadom, dobro a« - v je nevar- zelo lepo otresel domačih obramil nih igralcev in zadeii Odredovo mrežo. Komaj pa so Odredovi napadalci krenili s sredine igrišča, že je bil rezultat zopet spremenjen. Strelec je bil Oblak, ki je s poslednjimi močmi, prišel do žoge in jo komaj kakšen centimeter od vratnice spravil v mrežo. Že prvi trenutki drugega polčasa so pokazali, da je namen Splitčanov prav resen in da se nikakor nočejo sprijazniti niti s porazom niti z neodločnim rezultatom. Izenačenje smo kaj kmalu doživeli zaradi neprevidnega starta Medveda. Rezultat tega je bil namreč kazenski strel, Badminton spustu. Tekmovanje v spustu je bilo od Žirovnice do Radovljice na 15 km dolgi progi, v slalomu pa so se tekmovalci pomerili na s veto v-noznani progi v Tacnu. Letošnjega državnega prvenstva, ki je pokazala viden napredek, tako v množičnosti »kot v kvaliteti, se je udeležilo dvanajst društev iz vseh republiki, razen BiH. Nastopilo je približno 75 etkmovalcev. Posebno viden napredek so dosegli tekmovalci Ljubljane, Nove Gorice, Titograda in Kosovske Mitroviče. Proga za spust je bila 2. — 3. težavnostne stopnje, vendar za državno prvenstvo odločno prelahka. Prav zato je tudi težko oceniti pravo kvaliteto, saj so se n aprva mesta uvrstili tekmovalci, ki so pokazali največ moči. Posebno dobro so se uveljavili mladinci iz Skop-Ija. Rezultati — spust F—1, moški — mojstrski razred: i. Lipokatič (Sidro, Mrb) 31:50,1, 2. Bone (N. G.) 32:00,5, 3. Svet (LBD) 32:21,8, 4. Mozetič (N. G) 32:31,3, mladinci: 1, ki ga je sodnik Rukavina energično dosodil proti Odredu, Ivic pa je z rahlim udarcem prevari! Mozetiča — 2:2, Vnema Splitčanov se je še povečala in Mozetič je kar naprej re- ■"i™« ^pžeui Mozetič V Preprečil. £!Vo1im Polčasu je bil tildi da-ki ni na sila napada Hočevar, 'Voj. koristno podajal žogo r&dn ‘ igralcem. V 24. min. je iz-Pa fp rPočno streljal z 18 m, llirC TTl i TV»./-» vr v iSŠSfK i ^s žoga mimo vratnice v out. je na soma toru poli, in sicer v) korist bil dosežen na do-Hočevar je stre-žoga se Splita, dobil je streljal iz inrt- | *u kl t° Je v počastitev 4;0-letnce Ljubljane zaigrali dobro, v nadaljevanju pa •J v -1.1 • i ’. i " . KPJ organiziral »Partizan Ilirija« na tradioio- popolnoma popustili in napravili vrsto gro- Pf je bil preiizikuisiuj kamen spet nal^ pBro(fi T Zg, sukl udeieži,a je bil. 1 ’ ............. klanec na Raizdrto. Do to-d je ne- naj pričakovanjem zadovoljiva, saj je nasto- kaj dinkačev že odstopilo na Raz “ r Na Sita rtu se je pojavilo skromno brez iziprememlb pa tudi t majhno dirko članov je bila v Ljubljani danes tudi priložnost ,da bi to tekmo odločili v svojo Itevilo 15 dirkačev, kar res ni raz. »norciio« borbenosti. Zaradi tega Iftnimiva kolesareka prireditev za mladince priložnost, da bi to tekmo odločili v svojo f^eseiljivo in ne kaže najlepših perspektiv glede nadaljnjega kvaliltet-fcega in množičneiga dviga našega Kolesarstva. Temn v prid pa govo- tcaj mriKacev ze odstopno na ttaz- pilo med turisti 25> med mia.dinoi “pa 16 ti jo objektivni razlogi, kajti Ipogo- dr tem pa Že Šebenik. Naprej S dirkačev, članov Roga, mariborskega Branika, Ji za uspešno rast kolesarstva SO prednostjo 2. min. pa Sta prodirala Ilirije, kranjske Mladosti in Odreda. Juristi Ce J,j po tran> ]£„ smo videli včeraj le V močnem maiterialnem zaledju, Zidan in Stnpar, ki »ta imela V po- so morali prevoziti 3 kroge oli 24 km, mla- na jgrižču v SKki, potem bi dali Mladosti mno- brez 'katerega naišd klubi pač ne stojni Že 6.51 min. prednosti pred dinci pa 48 km. Skoda je le, da je bila cesta go več možnosti, da bi osvojila državno prven- Inorejo nstvarjati' »čudežev«. Bajcem, Travnom, Horvatom in Žt- posuta z gramozom in zelo slaba. Pri turistih Najmočnejše je bil zastopan Rog danem. Za tem sta zaostala Traven *“ Pri mladincih so bili najuspešnejši Roli 6 kolesarji, mariborski Branik 8 in Bajc, ki je imel krča in štirje pyci, dobro pa so se uveljavili še nekateri Maribor : Lokomotiva (Zgb.) (15:11, 15:13, 15:5) Branik : Lokomotiva 3:2 (15:8, 11:15, 15:7, 10:15, 15:13) Slab začetek naših vaterpolistov Magdeburg, 7, junija. V prvi tekmi, ki |° je igrala naša reprezentanca na waterpci® turnirju v Magdeburgu, je dosegla proti Nemčiji neodločen rezultat 3:3 (1:1). Za V moštvu Jugoslavije je bil odličen Pe- reprezentanco sta bila uspešna Cukvas 2 ^ * r _ _ S T ._1.3* _ _ S _ _ r _ 1 II T J_1 t V _ - As.1V rv*,l 4 H r, —r , I 1 , C 4 TA T» M a TT A A.4 A «* A TV T. AC ATIv hiih napak, kar je nasprotnik izkoristil in zmagal. Odbojkarji Ljubljane so bili na mreži dokaj dobri, v obrambi pa skrajno negotovi in neborbeni. stvo, Jugoslavija pa bo s tako igro vsekakor ob ta zveneči naslov. t, Odred S 3, 'kranjska Mladost in Rogovci SO skoraj nemoteno priišlli kolesarji Mladosti in Bramka. Rezultati trovič, pri Ljubljani pa je bil Jedjretič ne- Arneri 1. Rezultat je prav gotovo prosene* ^ c!xl ^ r -t r: K£ s° ^od ^ ^ie ciTi- » Jniovailcem. Favorit je bil brez dvo- pjk pred Struparjem, slediila pa sta Jna Rog, težko pa je bilo reči, ka Ko bodo rešili vprašanje zmagoval- razvrstitvi ji Ba med seboj iposamezniki. Dokaj nekateri kolesarji Branika im Od- mik pred Struparjem, sledila pa sla mlajinci: Ca}he'n ,R) i:25.30> s (R) isti . lr._ -------------- Horvat m Židan. Tudi v moštveni 6as> Polengak (Br)j pirc (M1) in gorij, (R) bodo rešili vprašanje zmagovat- razvrstitvi je zmagal Rog, ker so vsi 1:25.43. V Beogradu je odlična ekipa Mladosti premagala Železničarja iz Beograda s 3:2 in si Arneri, Radonič in Nardeli. nasprotniki. Za našo reprezentanco so nast°' palii: Mušketirovič, Trumbič, Kačič, Cukvfl®' Čapoma proga, in precejšnja vro- reda odstopiiM in sploh niso prišli Bina na eni »trami ter izkušenost poštev za moštveno o fuosameznikov pa so naredile svoje. Med dirko je odstopilo Takoj na klancu nad Vrhniko se 'Je od celote ločila skupina, v kale* |i so bili Žirovnik, Stupar, Bajc in Eržen, nekoliko za njinji pa sta Vozila Novak in Horvat. Ta dva sta •e v Grčarjevcu priključila vode-cim, nato pa je usipel kratek poteg Žirovniku in Horvatu. Toda le fio Kačjih rid, odkoder je do obra- 0 , la v Ajdovščini ta skupina voziila rovnik, Stupar, Horvat) 14:34.50. ocenjevanje. 7 kolesarjev, organizacija pa je bila v rokah izkušenih strokovnjakov. Rezultati: Žirovnik 4:49.110 — 20 točk, Stupar, isti čas — 17, Horvat — 15, Židan (vsi Rog) oba 4:56.30 — 15, Bajc 4:517.50 — 11, Traven - - - . (oba Odred) 4:5®.56 — 10. Vrhov- vega kola zveznega ekipnega prven-*ek (Br) — 9, Eržen (Mi) oba ?Ga je kazal na zmago Ljubljane, 5109410 — 8 točk. Moštva: Rog (Zi- kot smo bili v zadnjih letih v 1 Atletsko ekipno državno prvenstvo Tinček Rozman ob rekorde kot smo bili v zadnjih letih v ljubljanskih trobojih že navajeni. V zadnjih disciplinah pa je »potegnila« Olimpija, ki po prvem dnevu celo vodi. Tekmovalni pogoji so bili kar ugodni, zato tudi ni manjkalo dobrih rezultatov. Predvsem naj K tekmovalcev, je član »Srema« Ivan Perge 210.5 iltd. ilosegel v srednji kategoriji članov tri nove 4ržavne rekorde. Tezno je s 109 kg porušil oj rekord (ilQ5), v sunku s 134 in v triatlo- , ^ § s 342.5 kg pa dva državna rekorda, ki foCkSiCtV OkVCkUCb je imel doslej član Ljubljane Tine Rozman * " !.? in 333 kg). — Razen njega je dosegel Ljubljana, 7. junijia. V telovadnici članski drž. rekord peresne kategorije na je vjeraj prav zanimiv oMa (Dinamo-Pančevo) v potega s 87.5 kg tr Odbor za dviganje uteži pri TAZJ je na mol^vo Ljubljane, so se uresničile, za- Čič (O) 31.2, Ingolič (O) 51.2, Pilgram nega prvenstva. Od posameznih atletinj &Toji nedavni seji sklenil omogočiti udeležbo fea skupnem seminarju in testiranju v Ljubljani vsem olimpijskimi kandidaitom, med ijrugim tudi Rozmamu in Juretiču, ki sta v Ifai Kuj nevarna Olimpija je klonila preti (L) 51.3, 1500 m Hafner (L) 3:57.8, je tokrat spet najbolj izkazala Stamejčičeva -vz-čio, ovuv iu v . i: j. v (1 u S .v i i i ' aij njim s 4:8, nato pa z istim rezultatom Štros (L) 4:02.0, Derganc (O) 4:03.6, z novim slovenskim in državnim rekordom na troskok Markulin (K) 13.29, 4 X f" m Karlovac 3:41.6. Pri mladinkah je Maribor d®'5?* (K) 15.6, 100 m Dluk (Br) krogla Krunič (M) 12.65, 15 Krupkovič (IK) 14:17.3, višina M®2' knlin (K) 185, 400 m Porle (Br) 51 400 m ovire Taks (Mr) 61.2, 800 ^ Fošnerič (Br) 2:00.7, 3000 m V®u' hen (Br) 10:17.2, kladivo Škofca (”, 43.28, 5000 m Cervao (iM) 15:39^; DČilo reden trening. Ljubljana II. Olimpija je nato prema- 10000 m Homan’ (L) 32:13.7, Pavčič ovirah. 10.9 je letos teklo le 5 atletinj na Ir-Z 1 _ z . v_ .. nn iima ie vodstvo niunib enot »mo- gaaa z 8:4 tudi Liubljano II- Suhoparni J. (Q) >4.:37.7, 110 m ovire Sluga (L) *Te'u; Najboljži rezultat v letošnji '.,JL J!:„ ^ “ * rezultati pa nam ne dajo prave slike. tK o lOl 17.9 P.,.»vniit- tli .V T d,'M‘vl Ie dosegla Usemkova. Sicer Odlični rezultati mladih Posamezne borbe pa so bile namreč zelo zagrizene in so imeli nekateri znani borci precej težave z žilavimi mlajšimi Ijubljana, 7. Junija. Sinoči je bUo v Ljab- ^ ^oitoSji Penko (O) 14.77, Oihal (O) 13.44, Kar.t odprto prvenstvo za mladince »n začet- rezali ZievniK m isepte pri Uiimpiji ter ^ . v- , i; / , -o TamSplIr fce v dviganju uteži, ki je hkrati služilo Vilfan, Burnik, Jakhel II in Slapničar kopje KestellC (OL 62 78, .JamsJk Strdi kot pregledno tekmovanje za udeležbo Pri Ljubljani II, Najzanimivejši borbi (O) 50,10, 4 X 100 Iti Olimpija 44.0:, ...... ’ ----- •- Ljubi jama 44.7. j= listina Že pričetek (nadaljevanja tekmo- drugem kolu dvo- vit n j it je poikazal, da bo Ljubljana »ni odprto prvenstvo zn mladince in začet- rezali Zevnik in Sepic pri Olimpiji ter ke v dviganju uteži, ki je hkrati služilo Vilian, Burnik, Jakhel II in Slapničar »di kot pregledno tekmovanje za udeležbo Pr^ Ljubljani II. Najzanimivejši borbi najboljših na letošnjem državnem prvenstvu £ta biiii med Mačkom (L) in Ocvirkom •0. in 21. t. m. v Beogradu. Nastopilo je 13 (O) ter med Kučino (O) in Burnikom 4vigaleev, od tega 3 iz Velenja, 1 iz Ježice, (L II). Ljubljana II je nudila močan | iz Polja ter 8 članov Ljubljane. Poudariti odpor predvsem v It,-.’ Trižinn'V-;L?1 l<312i»fBrpnep.li (O) ^ile zcl° dobre tudi Ušajeva, Hudobivnikova, go] 10,261 Branik pa 4412 točk. Naj' ijmim mmnm ?mm$i Rezultati: 100 m: Ušaj (L) 13.0, Cvikl (O) ^uda (obe M), Matmč (B) 140, 13.2, Cakš (O) 13.4, 700 m: Stamejčič (O) Ledinek (M) 35,16, daljina Nedeu 25.3, Hočevar (L) 28.9, Grintal (L) 29.2, kiOVIČ (IM) 4.96, 200 m Lubej ™ 800 m: Reve (O) 2:30.3, Černe (L) 2:31.1, Ka- 27.5, 4 X 100 m Maribor 52.9. oramov da so' nekateri mladinci dosegli zelo boja z Olimpijo, enako pa Olimpija dohitela in prehitela Olimpijo. Proti koncu je bila razlika vedno večja in nazadnje je celo presegla IflOO točk. Za Ljubljano je to rekordno število točk, ki bo verjetno zadostovalo za uvrstitev v finalno tekmovanje. Od posameznikov so se danes odlikovali Markež (samo 13 cm manj od rekorda). Hafner, Gmatt, Homan, Ingolič, Miluinovič,. in še Republiško rokometno prvenstvo l/ Mom&mm MrQ&udiit/6 teoran Bobre rezultate in pokazali viden napredek, proti Ljubljani I. To velja posebno za Dragoša v srednji kate- Vse borbe je objektivno in dobno Bo ritji in za Lam peta v lahki kategoriji, ki sodil tovariš Gogala, tako da ni bilo Jta dosegla osebna rekorda, ugodno pa so pri nastopajočih moštvih in borcih no- Bresenetili še Dovč (Ježica) in Salaj ter Mi- benega nepotrebnega nezadovoljstva, ptič iz Velenja. Rezultati: Dragoš (sred. kat.) Končni vrstni red: Ljubljana I 2 zmagi |72.5, Lampe (lahka — oba Lj) 260, Dovč (16:8), Olimpija 1 (12.T2), Ljubljana n 1*7.5, Salaj 255, Pantoš (Lj) 250, Miletič (vsi 0 (8:16). Nad 1000 nastopajoči!] V TRBOVLJAH _........................ - , 57.6, Polič (L) 58.2, 3000 m zapreke ki v Mariboru ne uživa najboljšega slo- Trboolje, 7. junija. Dance.vpopoldne }« bil pajoeih otrok, nato pa se je začel Hafner (L) 9:12.6, Aljančič (O) vesa. Ko se je sicer izkušeni arbiter Mi- •a »tadionu Rudarja javni telovadni nastop, dobro pripravljen nastop. Obsegal 9-43 6 Pavčič C. (O) 9:51.6, troskok hajlovlč navzel splošne nervoze, in ne- » iooo gledalcev je navdušeno pozdravljalo na- prekinitve, odmore pa je izipolinila Branik : Odred 16.20 (5:9) gredov. Tekma je bila prekinjena Z« , minut. To bi prav gotovo izostalo, Če ^ Maribor, 7. junija. Posredni povzi^oči- sodil hrvatslki sodnik. Ce s6 IIUIUČLU 4vj.iiumurv ju J11 telj napetega vzdušja na odločilni tekmi drugih športnih panogah za odločilna ^ (H) 2138,10 m »hgolic ('U) l iOOM, zveza S/love,nlje> Xa namreč ni dovolila, tem oporekati sposobnosti slovenskim r Molan (L) 1:37.1, 500Q m Homam (iL) da M ^ važno srečanje sodil nevtralni kometnim sodnikom, toda zakaj po 11 v 13:14.6, Štros (L) 13:221.2 ,I>e r ^anc jz sosednje republike, temveč je potrebnem ustvarjati neprijetnosti, (O) 13:39.4, 400 m ovire K eni g (iL) za tekmo določila ljubljanskega sodnika, gotovo bi bilo podobno razpoloženje ^ .....~ • v v Ljubljani, če bi isto srečanje mariborski sodnik/ Del gledalcev je uV •to-pojočo miad.iino, še posebej pa so se ogreli godba Ljudsko milice, ki JO S spremJjaVO. Prav prisrčen je r - n*« o 75 • -.7X^wo; . * 1 r^fvrn^n nirn^nnvanin oiblettnice bile toGri€^še 1,1 lovljenje žoge za^Ap »ndnih telovadcev so navHufcle še mladmke bij na^t pionirjev s švedskimi Ljubliana, 7 Jun. Včemi in da- občin- vejše. Sredi polčasa je Odredu po ti gimnazije v vaji s krogi. vi™™: ‘ ^ nes re bil na civosteznem balinišču ,in pozdravil doKaj »teviiuo golih Gauberia to n«nelo ti gimnazije v vaji s krogi Vsi nastopajoči so izvedli vaje Jfflie Vostika in ko so »i se telovadci postavili ti let ZKJ« godba pa je zaigrala interna' ifionalo. -.tori. U°p™> zf‘in?,J «> kle raznotero- BSK] ^ M yiiu turnir balinar- stvo ter tekmovalce. Nato so We izzveneli zadnji akordi, ^6 oa blL^kakor” olesDioohfk sk,il1 moštev, ki ga .je organiziral najprej borbe na izpadanje, pn če- nik zaporedoma zadel mre4oinpolč*sp * J KamTter altanTva ie ljubljanski oikrajni odbor za bali- mer moramo pmemt! proseneč^ije, je koo6al s S;9 M goste. Po 3. L D _ _ __ _____ •' ir c t i t fvv les z žogam« ter simultane vaje počastitev 40-letoice KPJ. ker je eden od favoritov BTS Rož- Današnji nantop, kije hit k„t zaključni pito tS da .soje organi- na dolina že v prvem. kolu Jzpadeh 4el slavja Partizana Slovenije v Trbovljah »omeni izredni dogodek za delavske Trbovlje S"'".i-psrrjs sSnam SS5rt»sajass«!s^ss jss:» sm;sk: ,h.PcA% .S »"rf1 ,n »i: “ SJSTS li popoldanskemu nastopu so mntno ite- "tnT ’ „ Lra nns. ‘ JT Vanda za. dostojen potek dokaj zanimivih dram. Med vsemi je bilo najuspe®- » goste. Po 3. i™ ,„3 drugega polčasa Je bila pri stamj'6 ^ . . _________ , tekma prekinjena. V nadaljevanju so zmagovalci nadaljevali spet odlikovala oba vratarja, v 8. dosegla Tudi popoldanskemu nastopu so umno ste- Ip-. + “ Vanda za )8 KPJ, z uspelo revijo, ki jo je pripravil van 1, Čretnik 9, Cagurio, Jovin *• . Konstruktor. V petek sta nastopili mla- rw,oren Bet® dinski moštvi Konstruktorja in Krilatega kola. Zmagali so jubilanti s 1495:1389. Nato je med 13 tričlanskimi ekipami Abrahamovcev zmagal Maribor s 1M9 pred'Lokomotivo 1154 in Konstruktorjem 1141. V soboto so bile tekme v borbenih partijah. Med 12 moštvi je zmagal Bra- Šporfnikil uporabi ja jie V E S 0 R 0 L olje za sončenja In T 0 K 9 L 0 iil kremo — d// purposa cream Velelrogeriia Ljubljana Mestni irg 22 Kegljaška revija Konstruktorja Evgen Branik : Partizan-Krii*1 21:17 (9:8) (Nadaljevanje na 8. boljših štajerskih kegljačev, kjer na 200 je letošnji državni prvak Mar lučajev v mednarodnem slogu nastopa Celja z 858 keglji. ^MiiiiiiiiininMHiifmii I 10 LET lADKLADiVARl | | in zmagali! IME CELJA JE ŠLO PO SVETU • MNOŽIČNOST JE BILA OSNOVA ZA DOSEGANJE REKORDOV < VELIKA PRIZADEVNOST FUNKCIONARJEV IN TEKMOVALCEV • ATLETIKA JE ŠPORT ŠT. 10 let je dolga ali pa tudi l^tatka doba. Včasih gre takšno razdobje mimo nas, ne da bi ga sploh opazili. Drugič pa je desetletje neizmerno dolgo obdobje. Če je *poIno uspehov, potem si je takšno obdobje vredno nekoliko natančneje ogledati. V športu niso redke organizacije, ki slavijo to let ali pa tudi še mnogo več. Malo pa jih je, ki lahko v desetem letu svojega delovanja gledajo nazaj tako mirno, kot letos Atletsko društvo Kladivar iz Celja. Edino atletsko društvo v Jugoslaviji slavi 10-letnico svojega obstoja. Pravzaprav dela ta organizacija že dalj časa, toda odločili so se, da bodo svoje delovanje »šteli« šele od ustanovitve samostojnega društva, zato praznujejo 10-letni jubilej šele letos, sicer pa bi ga lahko že pred nekaj leti. Veliko so delali, premagali so velikanske težave in prišli so uspehi, ki služijo v čast ne le slovenski in jugoslovanski atletiki, ampak našemu športu nasploh. Zato si najbrž ne dovoljujemo preveč, če čestitamo atletom in funkcionarjem AD Kladivar k dosedanjim uspehom in jim želimo sličnih uspehov tudi v bodoče ne le v svojem, ampak tudi v imenu naše športne javnosti. slogi je mož Atletika je pognala globoke kopnine že pred vojno. Po osvobodili pa je v novih pogojih doživela {^sluten razmah. Prvi dve leti so ®ili celjski atleti še razcepljeni v '-elju in Olimpu in že tedaj so dali hjve državne reprezentante, kar je la najboljša propaganda za na-aaljnji razvoj. Leta PM7 so dobili eDotno sindikalno drulštvo Kladivar 2 več kot 20100 aktivnimi člani in 'Onožico športnih aktivov po tovar-['ali in ustanovah. Atletika je v dru-sivu dobila prvo mesto. S tem so bili postavljeni temelji samostojnejšo in popolnejšo organizacijsko stavbo, ki jo je v po-Vfrjeništvu za atletiko vodil priznali športni delavec Fedor Gradišnik, ^i je imel v svojih sodelavcih naj-?>arljivejše celjske športne »gara-Cf;f. Število članstva je naraščalo, z "jim pa tudi uspehi. Kljub selitvi s Jladioua v Čretu na Glazijo in po-!e*n na novi stadion je delo poteka-*° nemoteno. Vedno več je bilo si-sienialičnosti, atleti so tehnično zelo Napredovali, vzporedno pa se je raz-vUala tudi organizacija. Konferen-?e članstva so bile prva oblika ko-aktivnega vodstva. Precej zaslug za ®P razvoj je imel tudi rizk uit urni' referat na Okrajnem sindikalnem svetu, kakor tudi aktiva Sredinje®o-lec in Tekstilec. Močan porast članstva in specifičnost atletske vad.be »ta terjala višjo organizacijsko obliko, samostojen atletski klub in 3. I. P/50 tudi samostojno atletsko društvo, prvo svoje vrste v Jugoslaviji. Z dograditvijo stadiona, društvenega doma in z ustvarjanjem potrebnih materialnih pogojev se je društveno življenje še bolj razmahnilo. Vzporedno s tre-niingi je potekalo tudi družabno življenje, predavanja, konference in podobno. V vodstvo so bili pritegnjeni atleti in Kladivar jd z atletskim svetom v letu i'953 uvedel obliko samoupravnega družbenega organa. Ta oblika je v praksi še danes v nekoliko drugačni pbliki. Srečna roka AD Kladi1 varja je bila pač v tem, da je vselej znal prisluhniti željam in potrebam svojega članstva, prilagoditi sistem vodenja našemu splošnemu razvoju, kar je vselej pripomoglo k večjemu razvoju društva v množičnosti in kvaliteti, AD Kladivar je lahko primer športnega društva z vzorno organizacijo tu vodstvom, ki je bilo vselej kos vsem nalogam in težavam. jalcu socialistične stvarnosti se preimenuje ta športni prostor v atletski stadion Borisa Kidriča.« Ta drugi dom celjskih atletov je bit izročen svojemu namenu 10. septembra 1950. Biizu 12.000 prostovoljnih ur je prispevalo članstvo. To potrjuje, da so imeli tekmovalci in ostali člani društva vselej izredno1 društveno zavest in prav ta globoka društveno pripadnost, morda edinstvena prav v AD Kladivar, je ustvarila {oliko »čudežev«. Marsikje bi pri takih preizkušnjah, kot jih je prestajal Kladivar vrgli puško v koruzo. Pred It leti so morali skoraj čez noč zapustiti moderni stadion v Čretu, kjer je že tudi bilo vloženega ogromno dela. Delali so so naprej na Glaziji, da so vsaj za silo pripravili šfiristezno tekališče. Potem pa so delali spet na novem stadionu. Kuj bi morali še napraviti? Naj večji problem je vzdrževanje velikega kompleksa, ki ima razen atletskih naprav še igrišči za odbojko in košarko, skromno tribuno, številne klopi, cvetlične gredice in nasade. Društvo je brez oskrbnika, na stadionu pa je »promet« večji, kot na vseh ostalih celjskih igriščih in v Mestnem parkh. Velika želi«! je, da hi občina prevzela celoten objekt v vzdrževanje. 2'mnenji o Kladivarju ■ Predsednik CTLO Celje, Riko Jerman: »Nadvse tsem »^.»voljen, da j« atletika dobila po zažigi tornega dela Kladi var j a dominantno mesto v našem okraju, eaj tc po ®vojt*sm družbenem pomenu tudi povwwn zasluži. Predvsem sem zadovoljen, ker je delo v Kladivarju postavljeno na množično osnovo, iz katere se razvija tudi visoka kvaliteta. Prepričan sem, da so vsi povojni uspehi Kladivarja, št predvsem pa v zadnjean desetletju, tudi rezultat pravilnega organizacijskega dela v samostojnem društvu i vsemi bogato razvejanimi demokratičnimi oblikami vodenja. To je nadvse koristna šola za vse naše državljane, predvsem pa za mladino.« B Stanko Lorger: »Se nisem bil čla* društva, pa sem že čutil in živel l njim. Ponosen sem bil, ko sem po„ stal član kolektiva, ki je že tedaj pred mnogimi leti mnogo pomenil. Ne bom pozabil, da so me začetnik* brez rezultatov toplo sprejeli. Našel sem pristno tovarištvo, prijetno vzdušje, zdrav kolektiv in strokovne delavce, ki so skrbeli zame. Kladivarju sem dolžan hvaležnost za ves svoj športni napredek. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi zapustil društvo iB Kladi var j iT bom ostal zvest vse dotlej, ko bom obesil sprinterice um klin« Znani tudi izven meja Jugoslovanski Športniki so znani po Vsem svetu. Različne Športne ekipe gostujejo po vseh kontinentih im "'N en a naših najboljših Športnikov Sredo preko ust ljubiteljev športa v Mnogih državah. Večino najboljših shonnikov pa poznajo le kot posa-!riez.nike, odlične tekmovalce v svoji Imena športnih kolektivov Sredo daleč preko meja domovine, Običajno le pri moštvenih športih, to ■,e predvsem pri igrah, kjer klub kot pomeni vendarle nekoliko več, '°r posamezni igralec. V atletiki je rogače. Nosilci kvalitete so posa-®ezniki in njihovi klubi navadno sta,jajo v ozadju. So pa tudi izjeme. . Ena takšnih je nedvomno Atletsko Pbštvo Kladivar. Društvo kot celota B sicer le malo gostovalo po inozem-StvP, vendar ga poznajo. Eni ga po-tnah preko, njegovih odličnih atle-D°v> predvsem Lorgerja, ki nikoli ne j°Zabi povedati, da je član Kladivar-« društva iz majhnega mesta v Slo-j /l0i, ki ima navzornejši atletski ko-v Jugoslaviji. Se bolje pa po-lar^° Kladivar tisti domači in tuji at-k',’ ki so že bili gostje v Celju. Ti ne j..®0 nikoli pozabili odlično organizi-jJ1 Prireditev, na katerih so nastopali, k^Sa stadiona, ki je samo atletski, ^ /e izredno pomembna stvar, pri- jaznih lunkcionairjev in tekmovalcev Kladivarja ter prijaznega mesteca ob Savinji. AD Kladivar je bilo v vseh letih svojega obstoja za slovensko m jugoslovansko atletiko prava zakladnica. Slovenska atletika brez Kladivarja bi bila, lahko bi rekli, brez glave in nog. Iz Celja je vsa leta po osvoboditvi prihajalo največ kvalitete, pa tudi širša osnova, ki je bila prav tam največja, Celjani so nam dali reprezentanta za reprezentantom, rekorderja za rekorderjem. 2e vsa leta imajo najboljšo moško vrsto v Sloveniji, ženske mnogo ne zaostajajo, mladinci pa so bili že večkrat tudi najboljši v državi. Vse to priča o tem, da je delo v tem atletskem ko-, lektivu res takšno, kot bi si ga želeli, posebno pa še zato,.ker delajo enako kot drugod, v velikih težavah z maloštevilnimi delavci in z majhnimi finančnim;' sredstvi. Stadion - drugi dom atleiov Na zahodni steni društvenega doma je vzidana spominška plošča z besedilom: »V trajen spomin ustvar- Najboljši med najmlajšiini. Stanko Lorger je vzor mladim celjskim atletom. — sedanji in bodoči Srečujeta se dva svetov« Kako delajo pri Kladivarjo daoes? Nič drugače, kot pred leti. Kladivar je še vselej našel stik s šolami in sindikalnimi aktivi. Društveni delavpi so bili vselej tam, kjer je bita mladina. Tako je tudi sedaj. Številna lehmova-nja, tudi za mlade in najmlajše, zahtevajo seveda vedno več intenzivnega dela, ki mu včasih niso kos. S Morda ljudje, ki od Celjanov vedno pričakujejo zmage, niti ne vedo, da nimajo nobenega poklicnega trenerja. Vse sloni na plečih amaterjev Gradišnika, Hanca, Peterke m Kolnika. Še bi jih potreboval najine a j še enkrat toliko. Ustvariti jih bodo morali sami, predvsem iz vrst atletov, ki odhajajo v »pokoj«. ■ Kladivar jeva orientacija so še vedno množična tekmovanja mladine, Najprej so tekmovali v dvorani, potem priredili spominski kros Toneta Kosn.^g ekipna prvePstva pionirjev in miamneev. Kmalu bodo pripravili pionirsko atletsko šolo, jeseni pionirska prvenstva', propagandne nastope n c,j*n|Nn Koklič je eden od nadobudnih Kladivarjevih mladincev. V skoku v višino je letos že dosegel • V ozadju za mladim atletom vidimo zgradbo, kjer imajo Kladivarjevi atleti slačilnice in prostore spravljanje orodja m za 135 nastopov v modro - belem Atletika je šport metrov in sekund. Brez številk si je kar ne moremo zamisliti in številke so tisto, kač najzgovorneje priča tudi o delu AD Kladivar. ■ 15 državnih reprezentantov pri moških, 9 pri ženskah — skupno 135 natopov v državnem dresu, ■ 7 naslovov balkanskih prvakov, n nastopov na evropskih p r v e n. stvih z 1 srebrno medaljo, ■ 2 nastopa na olimpijskih igrah z enim 5. mestom, ■ 61 državnih rekordov, ■ 196 slovenskih rekordov (samo odkar vodi AZS rekordno listo), ■ 61 državnih prvenstev, 66 drugih in 55 tretjih mest, ■ 178 slovenskih prvenstev. Uspehov Kladivarjevih atletov In atletinj še zdaleč ni konec. Lahko bi še naštevali njihove zmage na domačih in tujih stadionih in dragocene točke, ki so jih prinesli državni reprezentanti v številnih dvobojih, omeniti bj morali, da bi slovenske reprezentance sicer lahko tudi sestavljali brez Kladivarja, toda te reprezentance bi bile potem za dva razreda slabše. V zvezi s tem smo seveda govorili več ali manj o posameznikih. Nič manj pa niso bile uspešne Kladivar-jeve ekipe. Članska ekipa je že od leta 1954 stalno tretja v državi, članice so bile v letih 1947 In 1949 prve, potem pa stalno druge ali tretje, sta. rejši mladinci so bili prvaki leta 1956, mlajši mladinci 1957 in 1958, mladinke pa 1958. Ce bi obstajalo tekmovanje za absolutnega prvaka, bi menda Kladivar v vseh zadnjih letih ne Imel težav pri osvojitvi tudi takšnega naslova. v Velenju in Trbovljah, manjše skupine atletov pa bodo gostovale na telovadnih nastopih »Partizana« v celjskem okraju. Pri Kladivarju vselej čutijo odgovornost za razvoj aitletik« v vsem okraju. Obenem pa upravičeno menijo, da so precej napravili za velik razmah atletike na podeželju. B Življenje v društvu je spričo natrpanega. koledarja prireditev nekako »napeto«..Sodniki in funkcionarji, še bolj pa tekmovalci, se človeku lahko kar smilijo, saj hitijo s tekmovanja na tekmovanj^. Lepo bi bilo, če bi našli vsaj nbkaj terminov tudi za razvijanje društvenega življenja, za izlete ha podeželje in obiske dejavnih kolektivov, povezane s propagandnimi nastopiti Pri vsem obilnem delu pa društvenim delavcem ne uhaja izpred oči skrb za človeka, saj pri vsakem članu gredajo predvsem na to, da postane koristen član družbe. Po svojih močeh pomagajo mladim ljudem pri premagovanju njihovih trenutnih težav z instrukcijami, da se kot člani upravnega odbora ali pa komisij odborov in svetov uveljavljajo v društvu in pridobijo določeno prakso za dolžnosti v drugih organizacijah in organih družbenega upravljanja. Dela v AD Kladivar je za vsakega mladega človeka koristna življenjska šoki, kjer lahko združi prijetno s koristnim. Kladivar In pionirka ■ In še ena najmlajših, 14-letm učenka Stanka Stožir: »Sele dva meseca sem članica Kladivarja. Po zmagi med pionirkami na spominskem krosu Toneta Kosa sem se- odločil za vpis. Vseh društvenih članov š( ne poznam, vendar se počutim kol doma. Spoznavam tekmovalce, o katerih sem doslej čitala samo v časopisih. Prijazni in domači so in se na stadionu, kamor redno zahajam ne trening, kar dobro počutim.« Leto XV. Žtev. 21 Stran I l V LITIJI NE MIRUJEJO! Športno življenje v Litiji Je bilo že pred vojno precej pestro. Se v*8JI razmah pa je doživelo po Osvoboditvi. Seveda pa tudi tftm niso brez pro. blemov in težav. Tov. Krlvio Jože, predsednik »Partizana« Litija nam je c veseljem odgovoril na nekaj vprašanj, ki zadevajo telesno vzgojo v Litiji. ■ »Kakšno je trenutno stanje s telesno so se dela e preureditvijo zavlekla. Ka-fžgojo In športom v Litiji in litijski ko- kor vidite, se mladina pri nas vsestran-ihuni?« »ko in prostovoljno ukvarja s telesno vzgojo in s športom, kajti pri nas ne Trenutno je prav zadovoljivo, saj so poznamo toge oblike dela. Poleg Litije VBe panoge v okviru »Partizana« od lani sta v litijski komuni že dve partizanski pŠltno napredovale. Posebno aktivni so družtvi: v Šmartnem pri Litiji In v Ga-JjoSaalkairjl In atieti — pri tek so letos provikl. V Šmartnem so pozimi izvedli pričeli z nadmlajšimi. To daje dobre inožnosti za uspešen napredek v Litiji, saj Je bila ta Športna panoga v Litiji najkvalitetnejša, v zadnjem Sasu pa je popustila, ker so starejši prenehali tek-- movati. Igralci namiznega tenisa so na Svojem tekmovanju nastopili polnošte- prednjaški tečaj In so tako dobili nove vaditelje. Res pa je, da je tudi v Smart. nem manj zanimanja za orodno telovadbo in je mladina tam navdušena predvsem za košarko in namizni tenis. Društvo v Gabrovki Je najmlajše In mu je treba kljub podpori ObLO Litija še Vilno In dosegli tudi v republiškem me- naprej pomagati, tako z rekviziti kakor Vllu lepe uspehe. Naj omenim še od- z denarjem in predvsem s strokovnim fcojiko, ki je šele pričela delovati v okvi- kadrom, da bo društvo zares lahko žaru »Partizana«. Klasična telovadba pa ni živelo. Poudaril bi še to, da je še vedno imela toliko uspeha, predvsem zaradi premalo stika z osemletkami v Smart-preuredltve telovadnice; pozimi je sploh ne,m . in Litiji in društvom »Partizan«, vsa telesnovzgojna dejavnost zamrla, ker saj je ju.a(j; kjer je največ mladine, kd naj bi bila zaloga za črpanje novih moči.« E »Kako bo letos s finančnimi sredstvi oziroma dotacijami za posamezne panoge v »Partizanu?« , , . , »Z nabiralno akcijo sredstev za telesno 81 Videm-Krško. Pred dnevi je pr re. vzg0j0 — ki pa je v Litiji nekoliko, v dil »Partizan« v V:dniu-Krškcm svečano zam.ud} — upam, da bo letos finančnih telovadno akademijo v počastitev o-et- sr^stev dovolj za vse. Ne 'bo več kot niče KPJ in proslavo rojstnega dne tnal" doslej, ko je šlo največ denarja za nogo-šala Tita. Pester spored je obsegal 11 točk, v katerih so nastopili vsi oddelki -in želi obilo priznanje' med gledalci. Ob tej priložnosti- je bila tudi kratka slovesnost, namenjena jubilantu Francu Agrs-žu, ki že 40 let vzgaja mladino in 10 let predseduje .»Partizanu« Videm-Krško. Pe dograditvi olimpijskega plavalnega bazena se mladina v Krškem najbolj navdušuje za plavanje in je dosegla že nekaj lepih uspehov. Z druge strani pa je opaziti nazadovanje ostalih panog, kakor odbojke, rokometa, atletike in nogometa. Mnogi so mnenja, da je temu vzrok stadion »Matije Gubca«, ki je precej oddaljen od središča. Tak izgovor za navdušene tn zavedne športnike ni na mestu. Res pa je, da bi bilo treba mladini urediti primeren prostor v ne. posredni bližini šoli za vadbo na pro-fjtern, ker imajo samo eno telovadnico, ki je zelo majhna ter ne ustreza potrebam. Mladina je enkrat že pričela z gradnjo igrišča, vendar so kasneje na tistem mestu zgradili uslužnosfaie delavnice. ■ Kočevje. Priprave za letošnje republiško atletsko prvenstvo, ki bo 20. in 21. junija v Kočevju, so že v polnem teku. Organizacijo je prevzel domači »Partizan«, ki ima za take prireditve že precej izkušenj. Pričakujejo, da , bo nastopilo nad 250 atletov In atletinj iz vse Slovenije, med njimi tudi nekaj olimpijcev in olimpijskih kandidatov. Za priprave skrbijo komisije in kaže, da bo za tekmovanje vse nared. V Kočevju se pripravljajo tako, da bo tiste dni zanje pravo praznovanje. Mladim kočevskim atletom pa bo ta prireditev nadomestilo za vrzeli, ki so nastale med atleti v zad. njem času. »Partizan« Kočevje je ustanovil v Dolgi vasi svoj akttv, v katerem deluje 25 članov in mladincev. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje je aktivu odsto-‘ si mla- met, ostali pa so z zelo skromnimi sredstvi komaj zmogli svoj spored dela. Pri tem naj omenim, da je bilo veliko denarja vloženega za adaptacijo »Partizanovega« doma — le-ta Ima elastično podlago — okrog 4 milijone dinarjev. Pri tem so nam priskočili na pomoč ObLO s predsednikom tov. Pungetčar-jera, ki kaže veliko razumevanje za te-lesnčvzgojne probleme v Litiji, republiška tn okrajna zveza »Partizan« ter Okrajni svet za šolstvo.« S »Pred kratkim je bil ustanovljen občinski odbor za telesno vzgojo. V čem Je glavna naloga tega odbora?« »Ustanovitev občinskega odbora za telesno vzgojo je za nas zelo pomembna. Predvsem zato, ker dosedanji Svet za telesno vzgojo pri litijski komuni ni pokazal pravega razumevanja za športne probleme v Litiji in je bil vseskozi pasiven. Glavna naloga tega odbora pa so:, vključitev vseh telesnovzgojnih ’ln športnih organizacij na področju občine, pravilna dodelitev finančnih sredstev športnim društvom, skrb za množičnost — osnova naj bo na osemletkah — ter vključitev kmečke in delavke mladine v športne vrste. Poleg tega bo odbor poživil športno dejavnost sindikalnih aktivov, kjer se že ukvarjajo s telesno vzgojo. Prva naloga pa bo, da bo odbor izvedel nabiralno akcijo sredstev za te-lesnovzgojne namene, saj bo od te odvisno nadaljnje delo na športnem in telesnovzgojnem področju Litije In okolice.« Množična tekmovanja so bila pri Kladivarjn že od nekdaj doma. Zbi-Tali so se dijaki in dijakinje in čla ni delovnih kolektivov na tekališču in krosih //a Mah,C&.oA$ki& Lputičid E Letos se mladina v Mariboru zelo živahno udejstvuje v telesni vzgoji. Mariborski vajenci so zaključili svoje športne igre> ki so tako po dobri organizaciji kot po , ^ udeležbi in doseženih rezultatih od- pilo veliko parcelo, na kateri so si mla- USD.e]e Naiboliši so bili nrec- dinc, uredil, igrišče za odbojko. Poleg Leno .uspel^. NajboljS^SO b-h^pn £ stroke, ki so zasedli prva mesta v na- dincl uredili igrišče tega pa igrajo tudi namizni tenis. Ker nimajo svojih prostorov, bodo pozimi i i gojili smučanje in sankanje. V aktivu atletiki, nogometu, rokometu, sami obrtniški pomočniki.in vajenci. Matično društvo jim je preskrbelo nekaj rekvizitov in jim posodilo tudi bradljo. Temelj je postavi i en in kaže, da s« bo aktiv razvil v močno društvo, kateremu pa bo vedno nudil vso pomoč tudi »Partizan« Kočevje. Tudi v Stari cerkvi se je mladina razgibala. Zbralo se jih je približno 40 in te dni bodo imeli orvi sestanek za ustanovitev aktiva z-a telesno vzeojo. Sestanka se bodo udeležili tudi zastopniki »Partizana« Kočevie, ki jim bodo dali napotke za nadallnie deli^ Tudi za mla. dino v Stari cerkvi je Kmetiisko-gozdar-sko posestvo Kočevje Dokazalo veliko zanimanje in je že odstopilo potrebno parcelo, kjer si bodo mladinci • uredili igrišče za odb^iko in nogomet Večina mladincev je vajencev iz industrije ter iz vrst delavcev gozdnih in kmetijskih uprav. miznem tenisu ter seveda tudi v skupni oceni. E Nogometno prvenstvo mariborske nogometne podzveze je«s»klju-čeno. V drugem razredu je v koroški skupini zasedlo prvo mesto Pohorje, v mariborski pa Sever. Tekmovalna komisija podzveze je odločila, da bosta ti dve molst vi odigrali dve tekmi in bo zmagovalec jeseni nastopal v prvem razredu. Ce pa se bo ptujska Drava uvrstila v slovensko ligo, bosta nastopala v I. razredu Sever in Pohorje. ■ V sredo zvečer je prijateljski boksarski dvoboj v Ljudskem vrtu obiskalo nad 2000 gledalcev. Maribor in Branik sta se pomerila v prijateljskem dvoboju, v katerem je Maribor zasluženo zmagal z 12:8. ■ Teniški klub Olimpija v Ljubljani je razpisal teniško prvenstvo za člane, članice, mladince in mladinke, pionirke in pionirje, ki bo v času od 26. do 28. junija v Ljubljani. Ker nastopa v mladinskih in pionirskih vrstah vsako leto največ tekmovalcev Branika, so v Mariboru mnenja, da bi bilo iz finančnih razlogov primerneje, če bi v teh skupinah prvenstvo organizirali v Mariboru. To na j bi bilo od 3. do 5. julija, kar hi dalo mladini več možnosti za vadbo, saj se bliža zaključek šolskega leta. O zadevi bodo razpravljali na Teniški zvezi Slovenije. ipo Iz Celja. ■ posode smio povprašali tudi za delo strelcev. Sekretar ■ tov. Jagelj nam je na vprašanje, kako se v tovarni zanimajo E za strelstvo, odgovoril: »Čeprav so v naši tovarni zaposlene večinoma ženske, jih je, v strelski družini zelo malo. večje zanimanje pa je med moškimi, »aj Jih imamo med strelci več kot 200. Leto?, ko smo v počastitev 40-letnice ZKJ organizirali množično sindikalno tekmovanje, je nastopilo več kot 600 strelcev samo iz naše tovarne.« B »Kako pa je z vadbo?« »V kletnih prostorih v kolesarnici smo imeli do sedaj strelišče za zračno puško. Ker pa bodo v teh prostorih zgradili menzo, bomo ostali brez strelišča. V poletnih mesecih lahko vadimo na letnem strelišču, ki smo ga zgradili letos. Namenjeno je vsej delavski četrti Gaberje in ima za zdaj 5 strelskih prostorov, zgradili pa bomo še dva.« E »Ali so v družini le uslužbenci vaše tovarne?« > Ra z umljivo je, da je med članstvom največ uslužbencev naše tovarne, saj nas ta tudi vsestransko podpira. Vendar pa imamo precej članov tudi od drugod. Kljub temu, da je letos brez pravega vzroka zapustilo n a..še vrste 9 mojstrov-strelcev, pa smo na množičnih tekmovanjih v tovarni že dobili nove odlične strelce. Mnogi so na vseh letošnjih tekmovainjih v celjskem okraju zmagovali.« B Kdo pa so vaši najzaslužnejši delavci?« »Pri članih je med tekmovalci najboljši Slavko Mlakar, pri mladincih pa član slovenske mladinske reprezentance Ervin Seršen. Največ zaslug pri gradnji novega strelišča ^ pa ima 4n?0.n Koteč. Sicer pa imamo v okviru naše družine tudi 2 »podružnici« pri Etolu in Odpadu. Toda, kakor smo od naše tovarne deležni vse podpore, je podpora ostalih preveč skromna. Tako na primer od sredstev, ki jih je SZDL zbrala pri podjetjih, za našo strelsko družino ni ostalo nič.« Veslanje v srednje šolel Za uspehe veslačev v Izoli ima nemalo zaslug prav gotovo profesor Cilenšek Jože, ki je pred 4 leti končal Visoko šolo za telesno vzgojo v Beogradu in od takrat opravlja svoj poklic v Izoli. V zadnjem času se je precej posvetil uvajanju ur veslanja v obvezni pouk telesne vzgoje v srednjih šolah. Seveda zamisel ni nova, saj je znano, da so v dalmatinskih mestih imeli že pred 50 leti pouk veslanju tudi v šolah. Po načrtu prol. Cilenška naj bi za zdaj uvedli veslanje v srednje šole h v obmorskih krajih, predvsem v Kopru, Piranu in Izoli. Meni pa, da bi lahko imeli tam, kjer ni tako dobrih pogojev, veslanje na sporedu ob športnih dnevih. Za pouk veslanja je potreben čoln, v katerega gre ves razred. V Piranu s tem ne bi bilo težav, saj je tam Srednja pomorskka šola, ki ima na razpolago mornariške kuterje. Treba bi se bilo le povezati s šolo, pa bi piranska mladina lahko preživela marsikakšno uro pri veslanju. Tudi v Izoli so pogoji za tak pouk ugodni. V ladjedelnici so dobili čoln, ki ga popravljajo in bo jeseni že nared. V Kopru imajo 2 galeji, ki jih nihče ne uporablja. Popravilo teh bi bila skromna investicija, ki pa bi se bogato obrestovala. Prol. Cilenšek je napravil tudi načrt za galejo, ki bi odgovarjala potrebam pouka veslanja v srednjih šolah. Izdelava bi bila zelo enostavna in bi galejo lahko napravil vsak mizar.. ŠPORTNIKI ! ‘ ZA VAŠ OKUS CIGARETA Planica € ,TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA Znano je, kako zdrav šport je veslanje, saj je mladina, ki goji ta šport vedno na svežem zraku, pa tudi gibanje je vsestransko, Zato bi bilo re« prav, da bi se srednješolcem nudile, vse možnosti, da si bodo lahko krepili telo tudi z veslanjem. Novice iz Kranja Pred kratkim je bila v Kranju ustanovljena težko pričakovana renjska košarkarska podzveza, preteklo nedeljo pa’ je že začela s tekmovanjem v moški podzvezni lig1-Podzveza se trudi, da bi vključil8 v tekmovanje čim več vrst, zlasti * deželja. E Namiznoteniški klub Triglav Je organiziral v počastitev Dneva mla' dosti in 40-letnioo KPJ množično namiznoteniško tekmovanje med krnajskimi šolaim in delovnimi kolektivi. Na prvenstvu nastopa moških in 116 ženskih vrst. Na nedavnem plenumu SZDL Kranj so mnogo razpravljali o športu in gradnji športnih objektov, kakor tudi o poenotenju vsega tele*" novzgojnega dela v Kranju. B Na srednješolskem prvenstvu Gorenjske v rokometu, ki je bilo letos po udeležbi najboljše, je' med osemletkami zmagala šola »Iva® Cankar« iz Kranja (moški in ženske). Med srednjimi šolami pa sd bili med moškimi najboljši dijaki Gumarske industrijske šole, med ženskimi vrstami pa Ekonomska srednja šola iz Kranja. Smučarji Šumi, Klinar in Zupančičeva so odpotovali na tradicionalno tekmovanje na Grossglocknef' Tekmovanje bo to nedeljo z udeležbo najboljših evropskih smučar' jev in smučark. E Na zadnji seji upravnega odbora gorenjske rokometne pod z vez so sklenili, da bodo začeli s širok^ akcijo za razširitev rokometa v kraje Gorenjske in da bodo form. rali rokometne centre še na Jeseni cah in v Škofji Loki. V našem atletskem jeziku namreč s lem povemo, da je počakal, da je Bolgar starta! in šele potem streljal. Ne vem, če je šlo pri tem za dogovor, možno pa je vsekakor. Bač-varov je imel mimogrede meter in pol prednosti pred vsemi ostalimi. Na 60 m sem ga dohitel, toda, kot kaže,.sem vložil v \to več sil, kot pa sem jih dejansko imel. To je imelo za posledico, da sem sicer do 90 m še vodil, zadnjih 10 m pa sem prosil vse na svetu samo, da bi bilo konec teka, tako me je mučilo. To je bil občutek, ki je menda sprinterjem popolnoma tuj in vsaj jaz ga nisem imel še nikoli. Isti dan je bila na sporedu še štafeta in na nesrečo, ali pa zame morda tudi na srečo, mi sploh ni bilo treba teči, ker so naši tekači že pri prvi predaji prestopili predajni prostor in odstopili. Srečo sem imel zaradi tega, ker me je po povratku s tekmovanja v hotelu prijel tak krč, kot že zlepa ne. Četrt ure sem ležal ves trd popolnoma pri miru. To je bila posledica prevelikega napora na 100 metrov. Drugi dan so bile na sporedu ovire. Hude konkurence ni bilo. pa .sem vseeno že v predteku dosegel nov balkanski rekord s 14.1. Zadnji dan iger smo se pomerili še p finalu. O tem teku pa podobno kot o startu na 100 metrov: zopet ikuhinjat na startu in strel »o« Kaburova, ki je bil potem prvi do četrte ovire, potem pa sem bil hitro mimo in sem zmagal že petič zaporedoma na balkanskih igrah n dobrem času 14.0. V normalnih pogojih, predvsem na startu', bi tudi v Sofiji lahko potrdil- svojo rekordno znamko iz Celja. Za zaključek sezone smo imeli tudi to leto še medržavno srečanje s Švico. N\i nam bilo žal, da je bilo tekmovanje v manjšem kraju, v Luganu, kajti to je edenj^ajlepših krajev, kar sem jih videl. Mesto ima samo 17.000 prebivalcev in pri tem 250 hotelov. Okoli mesta so hribi, ki onemogočajo pristop mrzlim vetrovom, toplo pa je tudi jezero. Zato ima Lu.gano le malo snega. Povzpeli smo se na Monte Bre, odkoder je bil prekrasen razgled na Lugano na eni in na Italijo do jezera Como na drugi strani. PRVIČ V IGRALNICI Sedaj sem imel prvič priložnost pogledati v notranjost igralnice, kjer so bili pri različnih igrah na srečo v prometu veliki denarji. Videl sem neko starejšo, bogato Američanko, kako je v eni igri dobila 3 milijone. Lahko si mislite, kakšna sta bila obraza njenih soigralcev, ki sta izgubila dva oziroma en milijon. Izraz na njunih obrazih je bil strašen. Gledala sta s steklenimi očmi nekam v prazno. Igralnica je tronadstropna stavba in, čim višje greš za več denarja gre. V pritličju igrajo mavadnh zemljani takole za IGO ali še manj frankov, potem pa se z nadstropji stopnjujejo vloge in v tretjem igrajo le še največji magnati za ogromen denar. Tekmovanje ni bilo nič zanimivo, ker so bili Švi- carji izredno slabi nasprotniki. Zmagi na ovirah pa sem enkrat za spremembo pridružil zadnje mesto na t<)0 m. 8 j mi je bilo, ne vem. Čutil pa sem nekako tako, kot da bi 17 privezan na tla in nikamor naprej nisem mogel. TORTA IZ KAMENJA Se ena vesela zgodba. Organizatorji dvoboja so Rame nili nekaj nagrad za tekmovalce. Odločili so se, da nagrado že pred tekmovanjem najboljšemu atletu o«a •_ plcino in ttirpr nnsilrn hrnnRztp m.Pflalip 17 Stnplchnlmčl . ekipe in sicer nosilcu bronaste medalje iz Stockholma . kerju in nteni, kakor tudi našemu skakalcu v višino Itarj^ noviču za 20. nastop v reprezentanci. Dekleta, ki so v • rodnih nošah delila te nagrade — bili so to zavoji, ^a\erna vsebina ni bila vidna — so Marjanovičev zavoj pomo’0 dale Mihaliču, ki je bil kapetan naše ekipe. Našemu nemu maratoncu so naši potem rekli, da je bila to Po7n n6 in da je darilo namenjeno Marjanoviču. »Miha* pa. In ne! Darila ni hotel dati iz rok, češ da so ga dali ju Mprlipm’ dpm ia? nrlrtrl črtni rz n rt n i aorrt tnrtn IJI JI Medtem- sem jaz odprl svoj zavoj. Odvil sem torto in .jjtudl je bila pospravljena od vseh navzočih. Prišel pa JO J* m ?, - Mihalič, /uspiauijena oa vsen navzocin. i risei " .5 za-——, ki smo ga hoteli ponovno prepričati, na].".eJcli: vojček Marjanoviču. Brez uspeha. Potem so ostali g, -»No, saj je vseeno, saj jo bomo tako alf tako skupaj C-jedli.« Miha pa, da ne. Odšel se je ogrevat za svoj J} ,gr{o-ostali pa smo vzeli njegov zavoj, ga odvezali in P°ie(* l r pse Potem smo dali v zavoj nekaj papirja in kamne t sehel skupaj lepo zavili. Po tekmovanju smo Mihaliča se opozorili, da naj pazi, kako bo torto nosil domov- vgj ure dol^l poti do hotela je res lepo pazil na »torto« ?0h*> smo si bili edini v tem, da je moral biti njegov obraz ko je zavoj razvezal, nekaj edinstvenega. Po plavalnih bazenih Slovenije B Plavalna zveza Italija pripravlja prihodnji teden otvoritev velikega » olimpijskega bazena v Rimu. Na tem plavališču bo velik mednarod-B ni miting, ki se ga bodo udeležili najboljši evropski plavalci. na Zbora sodnikov pri Plavalni zvezi Slovenije. Najbolj žalostno sliko na tej skupščini je nudila izredno nico zgradili na znani čO-metrski skakalnici na Gnletovem, manjšo pa na Mostecu — obe v Ljubi jan i. Če bomo imeli že v septembru skakalnico iz umetne mase — montaža bo trajala približno 14 dni — bo Smučarska zveza Slovenije takoj or- Glovenski rekorder Janez Pelc bo prihodnji tcd^n starta! v olimpijskem bazenu v Rimu I sileiiu sli Ko so vprašali znanega vzhodnonemškega skakalca Helmuta Reck-®agla, od kod ima tolikšne sposobnosti in skakalne spretnosti, jim je ?a kratko odgovoril: »Treniram vse *oto in tudi v najhujši vročini na •kakalnici iz umetne mase!« _______________ - „ Že lani je popisal svoje občutke s ganizirala mednarodno prireditev, ^nvih skakalnih tekem na takšni Naši konstruktorji bodo morali pri *kakalnici naš odlični mladinec sestavljanju te športne naprave Jemc Božo iz Bleda, ki je bil na upoštevati vse dosedanje dosežke in Pfaksi v Zahodni Nemčiji. Božo je sestaviti približno vsaj takšno ska-dni spet odšel v Frankfurt in se kalnico, kot jo imajo že Italijani v kakor piše svojim znancem, pri- Ponte dš Legno. Ni namreč vseeno, |ateljem in staršem, tudi letos več- kakšna je masa in, kot poročajo iz !*»t spoprijel z nekaterimi najbolj- Italije, je italijanska skakalnica iz ••mi evropskimi skakalci — v mese- umetne mase boljša, trpežnejša in jnliju in avgustu na skakalnici prožnejša, ko one v Vzhodni Nctn- ,* umetne mase. Strokovnjaki trdi- r'—!---- K da je z zgraditvijo te skakalnice i^tal preokret v smučarskem ska-jalneni špodrtu. In kako je pri nas? tudi pri nas mislimo na gradnjo p'čiip skakalnice? Tako sprašujejo ekmovalci in vsi ostali. b Pri nas so sedaj ustanovili pri rpučarski zvezi posebno komisijo, ^ mora preskrbeti potrebna finanč-sredstva. Predsednik komisije je PL dr. Zore Slavko in, kot kaže, j mo v septembru morda vendarle ,e imeli to smučarsko napravo^ To-Pri tem ne gre samo za gradnjo Jpdnjevelike skakalnice, na kateri č.bmlo lahko usposabljali samo že jPJi ali manj izurjeni tekmovalci, (ki *e 'učliti na gradnjo 25-me-čse skakalnice, da bi na njej iz-h^Pnlnjevali svoje znanje začetniki. 0 vsej verjetnosti bodo to skakal- čiji. Zanimanje med našimi skakalci je za gradnjo tega objekta izredno veliko, saj bo omogočil tekmovalcem in našemu strokovnemu vodstvu hitrejšo in smotrnejšo vadbo. K sodelovanju so Italijani povabili tudi naše plavalce, Plavalna zveza Jugoslavije pa je že določila skupino desetih plavalcev, ki se bodo udeležili tega tekmovanja. Od slovenskih plavalcev sta določena Janez Kocmur (100 m prosto) in Janez Pelc (100 in 200 m prsno). Poleg obeh Slovencev bodo v Rim odpotovali še Kičovič (400 m prosto), Zlatic (100 in 200m metuljček), To-mičič (100 in 200'm prsno), Barišič (100m hrbtno), Zeierjeva (100 in 400m prosto), Matekalo (100 in 200 metrov prsno), Golubinova (100m metuljček) ter Piličeva (100 metrov hrbtmo). •fc Letos se bodo prvenstvena tekmovanja v Sloveniji začela že zelo zgodaj. Že 24. junija bo prvo kolo slovenske lige, v kateri sodeluje sedem najboljših slovenskih plavalnih klubov. V prvem folu se bodo srečali: Celuloza : Ljubljana v Krškem, Ilirija : Prešeren (Radovljica) v Ljubljani in Neptun : Triglav v Celju. Plavalci Rudar ja'iz Trbovelj pa bodo v prvem kolu prosti. Poleg plavalnega sp- reda bodo vsi klubi nastopil,i'tudi /, vvaierpolo moštvi. •fr Zveza za telesno vzgojo »Partizan« je pretekli teden organizirala tečaj za plavalne inštruktorje. To je že drugi zaporedni tečaj za plavanje, ki ga je v letošnjem letu priredila zveza »Partizan«; Na tečaju. ki je trajal teden dni. so bili tečajniki iz 'Velenjaj Mozirja, Renč, Izole, Kranja, Vrhnike in Laškega. fr Pretekli teden je bila skupšči- slabega sojenia in seveda tudi do nepotrebnih protestov ali sličnih incidentov. Novemu upravnemu odboru predseduje dr. Bronislav Ska-berne. fr Na sestanku komisije za water- ga 15 sodnikov, čeprav šteje organi- ■ .......- - - zacija preko 100 članov. Tudi pri plavalnih sodnikih se opaža menjava generacije, saj je večji del sta-rejSih, predvojnih sodnikov postal 'popolnoma neaktiven, medtem ko je je med mlajšimi sodniki še veliko število aktivnih tekmovalcev, kar močno ovira redno delo organizacije. Zlasti pereče je stanje med sodniki za vvaterpoto, kjer že tako majhno število sodnikov večinoma ne kaže posebne volje za trening. Zaradi tega prihaja na tekmah do lovati tri šole za mlade vvaterpoli-ste. Ena teh treh šol bo v Sloveniji, in sicer v Kranju ali v Trbovljah, ostali dve pa bosta delovali v Bosni in Srbiji. Prva bo pričela z delom šola v Sloveniji, in sicer že v juliju. V njej se bodo zbrali predvsem ^vaterpolisti,. rojeni leta, 1942 ali mlajši. Šolanje bo trajalo 10 dni, v šolo pa ne bodo sprejeti »vaterpolisti klubov 1. zvezne lige.. S tem želi PZJ, da bi se kvalitetno dvignil na-naščaj predvsem v tistih klubih, ki niso elani I. zvezne lige. »usta paziiTiCa mst... Zadnja dirka za državno mladinsko kolesarsko prvenstvo je prizadela Rogu dva itciarca: poraz Cajhna v frnišu, ko je zaradi tega zdrknil s prvega na 2. mesto in nesrečni padec Kerna, ki si je na polovici pota zlomil roko. Oba odlična mladinca sHa se vsak po svoje sprijaznila z usodo — vzrok obeh nesreč pa je bila neznana cesta. K5 Cajh&n je bil v vodstvu prav do vhodnih vrat na dirkališče pod Kalimegdanom v Beogradu. Njegov nenehni tekmec — ki ga kot senca spremlja na vseh dirkah — Pred dirko »Po Hrvatski in Sloveniji« Prihodnji četrtek, 11. junija, se bo začela znana tradicionalna kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«. Letos je proga dirke krajša kot običajno, ker bomo imeli čez dober mesec in pol jubilejno in največjo kolesarsko prireditev letošnjega leta — dirko »Po Jugoslaviji«. Ker pa je dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« tradicionalna, sta hrvatska in slovenska kolesarska zveza sklenili' kljub temu organizirati to tradicionalno dirko s sodelovanjem najboljših Jugoslovanov in riekateriih jnozemcev. Kakor smo zvedeli, bodo na tej dirki sodelovale republiške reprezentance Srbije, Hrvatske, Makedonije, Slovenija pa bo poslala v boi klube Rog, Odred in verjetno Branik. Proga in etape Kod bo potekala letošnja dirka? Prva etapa bo vodila kolesarje iz Zagreba na Reko (180 km), druga iz Reke v Crikvenico (dirka na kronometer 37 km), nato pa iz Grikvenice _____________________________________ v Novo Gorico čez Razdrto (163 kilometrov) Skupno bodo ta dan pre- ključena. Skupno bodo morali kole- -•1 • 1.1 •• j _ nr\.r\ 1_ T' .. „ i c rir1 j i Tvv*dY7,rv-r t + i zl.ivl rv./-v Zivkovič je poznal slabo stran Ro govca. V odločnnem trenutku je »skočil« pred Ca j n no,, mu zaprl pot in kot prvi privozil na cilj. Cajhen je bil Jezen m užaljen. Po nepotrebnem je izgubil .prvenstvo, morda prav zaradi nepazljivosti. Njegov trener trdi, da samo zaradi tega, ker ni poznal ceste. Cajhen je obljubil Živkoviču temeljito od-dolžitev na drugem delu prvenstva, ki bo čez nekaj tednov v Ljubi jang Tu pa ne bo mogel trditi, da ne pozna cest... Si In kako je bilo s Kernom? Fant je vozil solidno. Doljro razume taktiko cestne vožnje in kal je največ vredno, odlikujeta ga izredna borbenost in vztrajnost. Njegov trener Zanoškar je mnenja, da bo slovensko kolesarstvo s Kernom veliko pridobilo. Pa tudi ta fant je imel izredno smolo. Na obratu v Obrenovcu ni poznal cestišča in se je zaradi neprevidnosti ter prehitrega zavoja nenadoma znašel na tleh z zlomljeno roko. Kaj naj bi storil? Naj bi odnehal? Ne! Kern ne bi bil Kern, če ne bi znova pognal pedala in se spustil v dir za ubežniki. Ujel jih je! Kljub temu, da je imel zlomljeno roko, se je pripeljal na dirkališče v Beograd s prvo skupino v času zmagovalca. Hvalevredna požrtvovalnost! y®liko . —grmenga, malo dežja # Kritično stanje pri Hubljane se izboljšuje ® Novi trener Petrovič: košarkarjih .Me maram nobenih flzvezd“, vsi naj bodo enaki!" vozili kolesarji točno 200 km. Tretja etapa je odločena iz Nove Gorice do Bleda čez Vršič v dolžini 155 km. Jsti dan bo še poletapa Bled—Ljubljana (55 km) — v nedeljo 13. junija, ko bo na sporedu zadnja etapa, iz Ljubljane v Zagreb po avto-cesti v dolžini 135 km, pa bo dirka za- Ko smo se letos udeležili skupščine Košarkarskega kluba Ljubljana smo z zadovoljstvom ugotovili, da se bo ta klub organizacijsko utrdil in resnično odstranil vse probleme ter nepravilnosti, ki so ga ovirale prt Uspešnem napredku. Pred kratkim pa so se pojavile govorice, da se »barka košarkarjev Ljubljana spet potaplja«, da bodo mnogi spet za-Pustili - klub in da ni več pričakovati zadovoljivih uspehov v kalerem-kull kolektivu tega kluba. Treba pa je slišati vselej dve plati in zato SjHo se prepričali, koliko vse to drži. m&govor) z različnimi igralci 0(j. ~~yuvorj g ras trem m r igraroi i(n pa tudi z nekaterimi, ki redino spremljajo delo tega So n - ,n čutili smo razliko med ^ec(ii0 J m mlajšimi. Sedaj se je to «Dlr-g’ kadar nastopamo, čutimo r- 'n všo- os!l v JBrJ ter ve'č vese-ri^Pešni Vf' smo sedaj tudi bolj no,, 'PV/mo, čta se bo s priho-^nij0 e3a trenerja marsikaj izpre- redvsein trden odbor! .n razgovorih smo ugotoviti, H-Jotia J Tfkova rana v klubu pre-* 1titaiZaSC^n‘a' h' t8 vplivala tudi 16 igralce in igralke. Sklepi u občnega zbora s« niso dosledno izvajali, mnogi Izvoljeni odborniki pa nb so poprijeli za delo tako, kot so prvotno obljubljali. Zaradi tega visi breme kvečjemu na petih ljudeh, ki se morajo ukvarjali z organizacijskimi, tehničnimi in finančnimi problemi. To pa, jasno, hromi trdnost odbora in bi bilo zares želeti, da bi košarkarski kolektiv dobil v odbor še nove moči, ki bi bile res voljne pomagati klubu k uspehu. Razumljivo pa je, da bodo morali tudi igralci jami priti do spoznanja, da brez složnega dela med seboj in z odborniki nikakor ne bo šlo. Nova, ostra »metla«... Znano je, da je pred kratkim prevzel trenerske posle pri Ljubljani znan: mednarodni sodnik tov. Rile Petrovič iz Beograda. Ta bo moral seveda opustiti sodniško delo, omenil pa je, da se namerava povsem posvetiti trenerskemu delu v tem klubu, kjer vidi velike možnosti zlasti med mladimi igralci. Njegovo geslo je, da bo predvsem odstranil kakršnokoli »zvezdništvo«, saj je košarka kolektivna igra in bo uspeh zagotovljen 1%^ v medsebojnem sodelovanju in tovarištvu ter vsestranski enaki prizadevnosti vseh igralcev. Predvsem pa ima namen nuditi večje možnosti za nastopanje mladim igralcem, ker bodo le na ta način dobili potrebno izkušenost in bodo kasneje lahko prav uspešno zamenjati starejše igralce. O tem smo se prepričali tudi na treningu, ki smo ga obiskati pred nekaj dnevi. Trening je trajal dve uri in reči moramo, da tov. Petrovič igralcem ves čas skoraj ni dal »dihati«, zahteval je vso resnost in disciplino in igralci so se mu v celoti poslušno podrejali. Tudi sicer zahteva, da vsak igralec prihaja na treninge redno In Novi trener košarkarjev Ljubljane tov. Rile Petrovič je precej resno prijel za delo v svojem novem okolju točno, kdor pa tega ne bi hotel, bo deležen primerne kazni. Upanje na bolje... Ce pogledamo torej prve začetke dela novega trenerja, lahko rečemo, da bo takšen način, kot ga ima tov. Petrovič, vsekakor ploden, saj je v klubu manjkala trdna roka, ki bi ustvarjala predvsem red in disciplino. Tov. Petrovič je začel tudi s pionirsko šolo, ki jo obiskuje veliko število pionirjev in tega je pri Ljubljani doslej manjkalo. Sicer pa po zagotovilih ljudi, s katerimi smo govorili in ob tem, kar smo stmii zasledili, lahko trdimo, da stanje pri košarkarskem klubu Ljubljana le ni tako kritično, kot je bilo sprva videti in se bo z resnim delom dalo še marsikaj izboljšati. Pogojh pa so jasni: trdna disciplina, uspešno delo odbora, sodelovanje funkcionarjev in igralcev s trenerjem in zaupanje drug v drugega — potem bo pa šlo. Prve uspehe nove poti, ki so jo menda prav s prihodom trenerja v Šiški začeli, bomo pač videli že prihodnji teden ob ponovnem startu v zvezno košarkarsko ligo. T. B. Olimpija ; Ljubljana 80:74 (41:29) V četrtek zvečer sta se Ljubljana In Olimpija ponovno srečali v prijateljskem dvoboju. Od reprezentantov, ki so se vrnili Iz Carigrada, je pri Olimpiji nastopil le Dermastia, sicer pa poleg mladih tudi vsi standardni igralci. Tekma sprva ni bila kdo ve kako živahna in zanimiva, v drugem polčasu pa se je njen potek bistveno izpremenil. Videli smo več želo uspešnih akcij na obeh straneh, med vsemi igralei pa se je ^najbolj odlikoval Kapelj z meti iz daljave.'Dosegel je za svoje moštvo 26 točk, torej največ na tej tekmi. Prav- zanimive in razburljive so bile zadnje minute, ko je Ljubljana zmanjšala razliko le na 2 koša in smo tik pred zaključkom tekme pričakovali izenačenje. Dinamičnost in napeti potek igre pa sta pokvarila slaba sodnika Hoj sin Walas, ki sta že prej v tekmi dajala čudne odločitve in se marsikdaj med seboj nista razumela — in je bilo precej jasno videti, da sta potek igre v zadnjih minutah s svojim osje-njem bistveno in kvarno izprerpenila. Olimpija: Lokar 19, Dermamastia ij, Kralj i, Kapelj 26, Vrhovec 2, Povž 7, Logar 1, Potočnik 2 — Ljubljana: Vranič 9, Čretnik 14, Zupančič 19, Kumer 19, Eiselt 6, Senčar 4, Perhaj 2, Urbanija 2. sa-rji prevoziti 725 km dolgo pot, vozili pa bodo po na jlepših krajih Hrvatske in Slot’eni je. Gre za najboljše moštvo Sprašujemo se, zakaj sta Kolesarski zvezi Hrvatske in Slovenije vztrajali pri organizaciji te dirke, še posebej zato, ker vemo, da udeležba s strani tujcev ne bo kdo vo kako močna? Kolesarski strokovnjaki so nam na to vprašanje takole odgovorili: hočemo obdržati tradicijo te lepe dirke, ki ima že svoj odmev v tujini. In še nekajI Strokovnjaki, ki bodo sestavljali našo reprezentanco za dirko »Po Jugoslaviji«, ki se bo prečela 25. julija in končala 2. avgusta, hočejo sestaviti najboljše moštvo, ki se bo moralo v hudi konkurenci spoprijeti z odličnimi tujci. Ztao bo ta dirka toliko bolj zanimiva in zato jo tudi težko pričaku jemo. Kakšna bo zasedba ? Hrvati bodo poslali verjetno dve moštvi, prav tako Srbi in, kot slišimo, eno Makedonci. Ce k tem prištejemo še slovenske klube Rog, Odred im Branik, dalje moštvo iz Stuttgarta in morda še moštvo iz Švice, potem je spisek vseh udeležencev zaključen. Organizatorji računajo na udeležbo- 50 kolesarjev, predvsem Jugoslovanov. Skoro za polovico skrajšana pot letošnje dirke bo pokazala, katera republika ima najboljše kolesarje. Konkurenca bo huda, saj so moči močno izenačene, Hrvati bodo n. pr. poslali v boj Valčiča, Levačiča, Bajla in Še-belica, Srbi Petroviča, Vukojevica, Cigerja in Milenkoviča, Rog Žirovnika, Šebenika, Stuparja, Novaka in Židana im končno Odred Flajsa, Bajca, Perneta in Travna. Ta imena dokazujejo, da bo dirka zanimiva od starta do cilja. »Ce je torej smoter organizacije letošnje dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« kaj več, kot samo tradicija in če naj ta dirka pomeni zadnjo preizkušnjo pred dirko »Po Jugoslaviji«, potem to kolesarsko prireditev z veseljem pričakujemo. Želeli bi samo to, da bi kolesarji dosegli kaj več, kot na dosedanjih mednarodnih dirkah v tujini. M. L. Leto XV. Štev. 23 Stran 5 PIONIRJI - bodočnosf atletike Ledina je zaorana, sedaj pa na delo — Zgodaj je trebr registrirali lačeti — Tudi pionirske rekorde bodo Eno otl osnovnih načel športnega udejstovanja je tudi, da mora zgodaj začeti tisti, ki naj bi kasneje postaj mojster. Za različne športne panoge je najprimernejša začetna starost različna. Marsikje že prid-tekmujejo pionirji, drugje pa to še ni priporočljivo. Ena od p kjer je nedvomno treba zgodaj začeti, a vse to v .praksi ni d' no nog. $1 gajaiOj je atletika. Začetniki so prihajali v atletske vrste že prestari H Običajno so prišli s t? ali 18 leti, ravno toliko še, da so so lahko ■ uvrstili med mladince. Med drugim je bil tudi to eden od vzrokov, H da kvaliteta ni napredovala tako, kot bi vsi želeli. Začetki za Bežigradom Poizkusov s pionirsko atletiko smo opazili v zadnjih letih že precej, toda velik del tega je ostal samo pri poizkusu. Prvo večjo akcijo v tej smeri je Jani napravil AK Odred s svojo pionirsko šolo, kjer je bilo včasih na stadionu tudi po 100 in več naj mlajših. Zanimanje med bežigrajskimi pionirji je bilo zelo veliko, toda ovira je bila v tem,, da klub ni imel . dovolj ljudi, da bi tej mladini dajali osnove atletike. Prav zaradi tega so letos pTi Olimpiji izbrali nekoliko drugačno pot. Pridobili so vrsto profesorjev telesne vzgoje, ki so pričeli v svojih šolah z rednim atletskim delom v nekakšnih krožkih. Mladi/n atletom so seveda na razpolago vse naprave In pa strokovno vodstvo, v kolikor je možno. Prav na predlog Olimpije je upravni odbor Atletske zveze Slove- Rekord Mikce Rajkov ir Atletska zveza Jugoslavije je določila kraje, kjer bodo finalna tekmovanja državnega mladinskega ekipnega prvenstva. V Ljubljani bodo tekmovali starejši mladinci, v Celju mlajši mladinci, v Varaždinu pa mladinke. Vsa tri tekmovanja bodo prihodnjo nedeljo, finalistov pa Atletska zveza Jugoslavije še vedno ni objavila. ir Deževno vreme je i^ppolnoma pokvarilo tekmovanje za Ha n že kovice v memorial v Zagrebu. Nekaj disciplin so sploh izpustili, v drugih pa so bili doseždni skromni rezultati: 100 m Lorger 10.9, 200 m Snaj-der 2212, 1000 m Sari c 2:32.9, 3000 m zapreke Jovanovič 9:21.0, kopje Miletič 67.80, ženske: 100 m Sikovec 125, Stamejčič 12.6. ir Prihodnjo nedeljo bo v Varšavi veliko tekmovanje z udeležbo mnogih najboljših evropskih atletov. Na tem tradicionalnem memorialu Kusoczinskega bodo nastopili tudi 4 Jugoslovani: Stanko Lorger, Viktor Snajder, Joško Murat in Dragan Stamejčič. ★ Pred nogometno tekmo med Di namom iz Moskve in Crveino zvezdo je bil v Beogradu tudi atletski miti n g, na katerem se je najbolj izkazala Milica Rajkov z novim državnim rekordom na GOO m s časom 1:33.3, kar je kar za 3.1 sekunde boljše od dosedanjega rekorda Ančke Slamnik. Ostali rezultati: 209 m Grujič 22.0, Savič 22.1, 1390 m Jovanovič 3:59.5, palica Skupek 4.10, Kuzmanovič 4.10, Begovič 4.10. Na nekaterih.drugih manjših tekmovanjih v Beogradu pa so tekmovali takole: liOcm ovire Petrušič 14.9, troskok Radovanovič 14.42, disk Ra-kič 519.41, kladivo Račič'61.80 krogla Jooovič 1-5.29, daljina ženske Peršič 5.21. ni/e sklenil poživiti pionirsko atletiko s tem, da je priporočil orgrmlztaaJ-jo pionirskih tekmovanj 'm pa sklenil voditi tudi pionirske rekorde, kot eno od stimulacij za mlade športnike. \ Prvo pionirsko prvenstvo ... Letos je bilo precej storjenega. Zor beležili smo že precej pionirskih tekmovanj, deloma v šolah, deloma v atletskih organizaicljiah. Na poibudo Olimpije ja ljubljanska atletska pod-zveza razpisala pionirsko prvenstvo in tega tekmovanja preteklo nedeljo se ja udeležilo 60 tekmovalcev in tekmovalk Iz 3 klubov. Precejšnje število tekmovalcev sta dala predvsem Svoboda In Olimpijm Tekmovanje je pokazalo, da je treba stična prvenstva vsekaikor prirejati, veliko pa bo treba storiti še na terenu, to je v šolah in atletskih organizacijah. Vspka atletska organizacija bi morala imeti v svojem programu tudi delo s pionirji, če že ne na široko, pa za začetek vsaj v manjšem obsegu. Ne smemo pozabiti, kaj privlačuje mladino. To je tekma, to je merjenje sil med seboj. Čeprav so najmlajši at- leti popolni začetniki', jih pustimo tekmovati, ne glede na rezultate. Ko smo že pri rezultatih, lahko rečemo že to, da n« smemo zahtevali kaj izrednega od pionirjev in pionirk, saj jih vsekakoir še ne smemo vzgajati v specialiste, ampak jim moramo dati najprej atletske osnove v celoti. Kljub temu pa so že prva tekmovanja pokazala dosti nadarjenosti tekmovalcev, ki se bodo ob primernem delu razvili lahko v odlične atlete. ... in prvi uradni rekordi V skladu s svojim sklepom o pionirskih rekordih, je Atletska zveza Slovenije pričela zbirati rezultate itn poskuša voditi nekakšno začasno listo rekordov, ki pa je nedvomno Se zelo nepopolna. Rezultati prihajajo neredno, Šesto so tudi pomanjkljivo opremljeni, tako da ni zanesljivo, če je tekmovalec pionir ali ne; običajno pozabljajo na takšne podatke, kot je teža oroidlj za mete in podobno. Tudi panoge, v katerih naj bi pionirji tekmovali in kjer naj bi vadili tudi rezultate, še niso določene. AZS nam je odstopila svojo začasno Ušlo s prošnjo, da opozorimo vse, ki prirejajo pionirska tekmovanja, naj dajo svoje pripombe. Posebej moramo omeniti še to, da so pionirji — tek-malci do 15 let (za letos torej rojeni 1944 itn kasneje), pionirke pa do 14 let (1945 in kasneje). Rekordna lista pa je naslednja: 40 m Lozej (O) 6.1, 60 m Kave (P. Zal) 7.6, 100 m Kave (P. Zal) 12.2, 300 m Antloga (P. Zal) Pionir Janez Rus iz Most venstvu pionirjev preskočil v Ljubljani je . na minulem atletskem izredno višino 163 cm 43.3,, 400 m Antloga (P. ZaJ) 59.6, 600 metrov Verbič (Sy) 1:37.8, 1000 m Antloga (P. Zal) 2:57.5, 60 m ovire Car sar (O) 10.0, višina Rus (O) 163, daljina Weisenbaich (KI) 5.38, krogla (4 kg) Zekar (KI) 12.51, kopje Bukovec (Br) 36.86, 4 X 60 m 1. osemletka Bežigrad 32.2, pionirke: 40 m Krevel (O) 6.4, $ metrov Krevel (O) 8.5, 300 m Kostnm (O) 47.9, 500 m Gaber (KI) 1:54.6, višina Speglic (KI) in in Belič (O) daljina Krevel (O) 4.15, krogla (3 kg) Škofič (O), 9.13, 4X60 m osemletka Bežigrad 34.9. i Tekma za pokal evropskih prvakov REAL prvak med prvaki V sredo je bila v Stuttgartu finalna tekma za pokal evropskih prvakov med Realom te Madrida itn Reimstom’. Zmagali so Spanci z 2:0 (1:0). Real že več let nosi naslov najboljšega nogometnega kluba v Ev- Tekmovanje za »Pokal evropskih narodov« Nasprotniki Jugoslavije Bolgarija, Vzh. Nemčija, Sovjetska zveza S tekmo Bolgarija : Jugoslavija se je tudi m nas pričelo tekmovanje za pokal evropskih narodov. Prav je, če ob tej priložnosti povemo nekaj več o tem tekmovanju, saj sodi v vrsti podobnih 'tekmovanj med najmlajša. Tekmovanje za pokal evropskih narodov so ustanovili še/e lant, zanj pa se je prijavilo 17 evropskih državnih reprezentanc. KDO SODELUJE? Čeprav je spisek sodelujočih izredno velik, kljub temu v njem manjka nekaj najbolj znanih državnih nogometnih enajstoric. Predvsem pogrešar mo državne reprezentance Anglije, Italije, Švedske in Zahodne Nemčije, saj Ie-.te sodijo prav v vrh evropskega nogometa. Brez dvoma je tekmovanje za »Pokat evropskih narodov« precej oškodovano s tem, ko nogometaši teh držav stoje ob strani. Čeprav se omenjene države niso prijavile za to tekmovanje, je vrsta udeležencev zelo zanimiva Ali ni za- Priredili pa ga ne bodo v obliki turnirja, kot vedno igrajo uradna svetovna prvenstva, temveč bodo igrali tri leta. ZAČETEK V MOSKVI Sistem tekmovanja je prirejen tako, da so vsem reprezentancam Izžrebali nasprotnike, s katerimi bodo igrali po dve tekmi. Slabši bo izpadel iz tekmovanja, boljši pa bo nadaljeval pot proti vrhu. 27. septembra 1958 je bila otvoritvena tekma v Moskvi, kjer sta se srečali reprezentanci Sovjetske zveze tn Madžarske. Zmagali so Rusi z rezultatom 3:1 in povratna tekma v Budimpešti daje Madžarom kaj malo upanja, da bi ss uvrstili v drugo kolo. Francija in Grčija sim že obračunam H med seboj in Francozi ::o se brez., težav prerinili v drugo kolo. Doma so premagali Grke s 7:1, v Atenah pa so dosegli neodločen rezultat 1:1. Več težav so imeli Romuni, ki so le skozi z eno v sreča- šivankino uho« prišli v drugo kolo. sedba zares elitna, če v tej konkuren- V Bukarešti so Igrali s Turčijo 3:0, v ci sodelujejo Bolgarija, ČSR, Danska, Francija, Grčija, Avstrija, Turčija, Romunija, Poljska, Sovjetska zveza, Madžarska, Portugalska, Vzhodna Nemčija, Irska, Norveška in Jugoslavija? Odgovor je vsekakor pritrdilen, saj je to pravo evropsko prvenstvo. v gosteh pa so izgubiti je bilo vendar dovolj za z 0:2, kar pa vstop v dru- go kolo. Tudi Avstrija je že nogo v drugem kolu, ker je nju z Norveško v Oslu zmagala z 1:0 in ji doma najbrž ne bo težko doseči ugodnega rezultata. Najlaže so se uvrstili v drugo kolo Vzhodni Nemci, kajti Portugalska je tekmo raje predala brez borbe, kot da bi igrala z Vzhodno Nemčijo. Prav te dni — 21. junija — bo na sporedu tudi tekma Poljska : Španija v Varšavi. KAKŠNE SO MOŽNOSTI JUGOSLAVIJE Če računamo, da bomo na povratni tekmi z Bolgari dosegli ugoden rezultat in se tako uvrstiti v drugo kolo, bo pred našo reprezentanco dokaj težka naloga — srečanje z reprezentanco Vzhodne Nemčije. Če bi premagali tudi to oviro, bi se v nadaljevanju najbrž srečdli z reprezentanco Sovjetske zveze ali Španije. Seveda pa je za zdaj prezgodaj, govoriti o tem, kako bomo igrali z Rusi ati Spanci, saj je tekma z Bolgarijo v Beogradu lep dokaz, da se ni igrati z nasprotniki, ki nam na evropski nogometni borzi pomenijo manj, kot Jugoslavija. ropi, vendar se je znašel pred tekmo v izredno težkem položaj11' V okviru španskega državnega Pf venstva je namreč zaigral vse modnosti, da bi postal prvak, s tem _P9 bi mu bilo seveda-tudi onemogoč®' no tekmovanje v konkurenci za P0^ kal evropskih prvakov. Edini izlic11 je bil postati zmagovalec in si * tem pridobiti pravico neposredneg9 vstopa v prihodnje tekmovanj6, Zmaga je tu in prihodnje leto bom6 zasledili v tekmovanju za pok9, evropskih prvakov kar dva špaj1' ska kluba — Real iz Madrida, ki F postal prvak evropskih prvakov, V Barcelono, ki je letos prvak Spa111' /G. Na stadionu v Stuttgartu je bi F okoli 910.000 ljudi, vse vstopnice so bile razprodane že v predprou9' ji. Pred tekmo je vladala prto Španska atmosfera in niti redoljnpj ni Nemci' niso bili kos organizacij te tekme. 'Ves promet je popolnom. zastal, saj se je proti stadionu v9 lila reka 40.0t00 avtomobilov, ki F se zagozdili in niso mogli ne napr®1| ne nazaj. Nemška policija je Ff klicala na pomoč celo helikopterJ ’ da bi naredili red, vendar si ta' di to ni popolnoma posrečilo. i Tudi začetek tekme je bil dokso »španski«. Ni minilo dve minuti, k, so se nogonjetalšli Reala že objem® od veselja, skakali drug na J r®^ ga, skratka, vedli »o se prav P. Špansko, kajti njihov najboljši n9| padalec Mateos je tedaj dosetrj prvi goL Gledalci so bili skoraj r®L očarani, saj so mislili, da je s t®,j golom tekma že odločena. Nem®1 sodnik Dusch pa je poskrbel, da gledalci še naprej uživali, ob naP6^ tih trenutkih. Dosodil je na,"rtj enajstmetrovko v korist Reala, j pa je Mateos ni realiziral. Streli je tako slabo, da je francoski v ra®9 žoge? ujel. Skupščina okrajne zveze »Partizan« Ljubljana Večina /e za združitev 'ovtvuta avtoinetniev u jotoizoaja. toootna aotrnojočUče, in avtobttsa ksuimke „PcofdfcUf IIHi •vooa aoicičar $31M 4-500 in SfvecicLCna. Vcx.i£a-i htadlčniha, ookoo« za poUorjsga, au>t,pJtak.o prvenstvo v boksu, ki se je Izučilo preteldo nedeljo v Luzernu je dve karakteristiČHd obeležji. Prvot-^ mnenje, da bodo predvsem prevlado-tekmovalci vzhodnih držav, se je ^kazalo kot neosnovano, saj so bili •°kserrji Nemčije, Italije in Finske tako J tehniki kot v kondiciji enakovredni, * lažjih kategorijah pa so celo prekašali J^e tekmece iz vzhodnih evropskih '»ržaiv. Naj večje presenečenje so letos ^Pravili Poljaki, ki so osvojili tri zlate jj&dalje in zaradi večjega števila srebr-^ medalj celo prekosili Ruse, ki so r^d prvenstvom veljali za favorite. p°riJk0r^a trajno la&t najboljša pio-^ Patih*a’Porednl!h zmagah ali *Ode/ ^ Preslodkih. Na prvem tekmovanju °r Q^° ^ vrst, med njimi Litostroj, Va^u^<» Diopter, Meteor in še dve Pf0iioptra s 352 krogi ^a^lle2r* ^vaaiu2em< 333 in Meteorjem, med fo* t5ov^ pa Tatjana Rebolj (D) s 124 t TU^ J® kil sin pokojnega znanega Ivanuš) s 121, tretji pa 8 120 krogi. . ^eisikean ^ leto prveoistvu koiperskega 1959, ki Ja bilo pred v " ki ja Diio prea 50 hastopill strelci 12 an®n- v tetanotmhju z malo-J??84de ln v°d ežko pištolo je S1' družina la pivk®. Med lir341 z MK puško J o bil naj- V?3n15 (SD Pivka), v stre-(sr? „aSll;o Pištolo pa ing. Amer USD Gozdar). skoraj od prvih etaip AnquetiL, Van Looy in Gaul neprestano v vodstvu. Italijani, kot vse kaže, letos ne bodo pobrali večjih lovorik, če ne bo prišlo v zadnjih etapah do sprememb. Zelo verjetno pa je, da bodo favoriti v še preostalih etapah zelo pazljivi in ne bodo pustili, da bi jim njihovi najbližji tex-meei »mešali štrene«. Zanimivo pa je, da je po 18. etapi lanski zmagovalec in naj-večji Italijanski up Baldini šele na 16. mestu. V predzadnji etapi kolesarske dirke po Italiji je zmagal Luksemburžan Gaul. Zelo težko in dolgo progo od Aoste do Cormaiera (296 km) je prevozil v 9:32.50. S tem je pustil za seboj nosilca rumene majice Anquetila za 9.48 min. in mu bo verjetno uspelo obdržati prednost tudi v zadnji etapi ter osvojiti prvo mesto na eni največjih kolesarskih dirk na svetu. Generalni vrstni red: 1. Gaul 95:34;40, 2. Anquetil 95:40:52, 3. Romccini 95:40;56, 4. Van Looy 95:4t;57. Dinamo (Moskva) > Dinamo (Zagreb) 4t2 (2:0) Zagreb, 5. junija. Na napolnj©nenem stadionu Dinama v Maksimi ru je bila v petek tekma med Dinamom la Moskve in domačim Dinamom, ki se je končala a presenetljivo visoko zmago Moskovčanov. Ruski nogometaši so pokazali dokaj dobro nogometno znanje, saj obvladanje žoge zanje ni nikakršen problem. Njihove podaje so točne, igra izdelana, skratka, njihov nogomet se odvija po točno določenem načrtu. Temu se Zagrebčani niso znali zoperstaviti in tako so gostje že v prvih 30 minutah igre vodili z 2:0. Res so prve minute pripadale Zagrebčanom, ki pa iz mnogih ugodnih položajev niso znali doseči gola, kar jim je nekajkrat preprečil tudi odlični Jašin. Naj razburljivejši trenutki tekme so bili sredi drugega polčasa, ko je že vse kazalo, da bodo domači izgubili s katastrofalnim rezultatom, saj so Moskovčani že • četrtič zadeli Irovičevo mrežo. Takrat so se napadalci zagrebškega Dinama za nekaj trenutkov prebudili in v dveh minutah dosegli dva gola. Potem je šlo spet vse po starem . . . Rusi so v zadnjih 10 minutah kar oblegali vrata Zagrebčanov in le Iroviču gre zasluga, da so v teh kritičnih trenutkih ostala njegova vrata nedotaknjena. Posebnost zase na tej tekmi je bil vratar Jašin, ki sodi med najboljše vratarje na svetu. Ta je namreč popoln gospodar v svojem kazenskem prostoru, večkrat pa ga celo zapusti in igra tudi v polju. Zanimivo je, Ca celotna igra ruskega moštva sloni prav na Jašinu, kajti v vseh kritičnih trenutkih so njegovi lastni soigralci podajali žoge prav njemu. In moramo priznati, da se je njihov način igre prav dobro obnesel! . ŠPORTNI ALBUM Kupon št. 9 Na nedeljskem pestrem nastopu »Partizana« — Tabor so člani pokazali nekaj uspešnih vaj na orodju. Na sliki vidimo lep odskok Zupanca s krogov Štirje neznani svetovni rekorderji 2e v prejšnji številki smo porogati. cl::i »o študentje texaške univerze postavili v štafeti 4 X H« y nov svetovni rekord 8 časom 38,6. Ta rezultat je za desetinko sekunde boljši od starega rekorda, ki ga je lani postavila reprezentanca kolegija Abilene Christian. Ce računamo, da znaša proga 402,34 m, bi ta čas v štafeti 4 X 100 m znašal 39,3, kar bi bilo za 2 desetinki sekunde bolje od rekorda reprezentančne štafete ZDA, ki ga je postavila pred tremi leti na olimpijskih igrah v Melbournu. Takrat so bila v tej štafeti sama znana imena najhitrejših tekačev sveta (Murchlson, King, Baker, Morrow). Danes ‘pa čitamo v listih novih rekorderjev štiri popolnoma — vsaj za naše razmere — nova imena, od katerih je nekoliko bolj znan le Southern, pa še ta bolj kot tekač na 400 m. Reprezentanti texaške univerze, ki so dosegli, nov svetovni rekord, so Wilson, Alspaugh, Gainey in Southern. Vse to priča o veliki zakladnici odličnih sprinte:'j ev na številnih ameriških univerzah. Lauer — to pot z vetrom Iz Nemčije je prispela vest, da je evropski rekorder Martin Lauer ponovno izenačil svoj reikord na 110 m z ovirami v času 13,5. Toda podrobno poročilo govori, da je bil na tekmovanju močan veter, ki je znašal 2.1 m na sekundo, tako da rekord ne more biti priznan. Tudi drugoplasirani Nizozemec Kamerbeek, ki je zabeležil čas 14.4, se zaradi vetra ne bo mogel ponašati z novim državnim rekordom. Na tem tekmovanju so bili doseženi še naslednji boljši rezultati: 400 metrov Spienden (Saar) 47.1, wagli (Sv) 47.7, 1500 m Barris (Sp) 3:48.8, krogla Wegmann (N) 17,28, Lingnau (N) 17,08, kopje Macquet (F) 71,04. V Potsdamu je Siegfrid Valentin dosegel nov evropski rekord v teku na eno rmljo s časom 3:56,6 (stari rekord je imel Anglež Lbbotson 3:57,2). Valentin se je s tem rezultatom uvrstil med najboljše tekače sveta na srednje proge in se lahko postavi enakovreden tekmec Avstralcu Elliotu. Star je 23 let in je v petih letih, kolikor časa se intenzivno ukvarja z atletiko, napravil izreden kvaliteten skok. Njegov najboljši čas na 1500 m znaša 8:40,7. Z evropskih tekal išč V Budimpešti so preteklo nedeljo zabeležili dva nova državna rekorda. Zsivot-zky Je zalučal kladivo 65,72, Jarju pa kroglo 17,37 m. V Pragi je Jur ek v teku na 5.000 m dosegel čas blizu 14 minut. Progo je pretekel v času 14:01,4. Tomasek je popravil državni rekord v skoku s palico na 4,36. Ostali boljši rezultati atletov so bili: 200 m Mandlik 21,2, 800 m Salinger 1:49.8, troskok Krupala 15,62. Poljski artleti polagajo velike nade v 20-letnega sprinterja Juskowiaka, ki je nedavno zabeležil na 100 m čas 10,4. Drugi najboljši poljski tekač na dolge proge pa je Kowalski, ki je pred nekaj dnevi pretekel 200 m v času 21,0, s čimer je izboljšal svoj državn rekord. Wazny je v Brombergu preskočil s palico 4,45. Aii ste že poiovnali naročnino? Iz Moskve poročajo, da je Ljahov zalučal disk 55,46, Samocvetov pa kladivo 64,04. Med tekmovalkami je bila najboljša Kuznecova, ki je z rezultatom 52.86 v metu diska premagala Ponomajevo, ki je za njo zaostala z rezultatom 52,52. VISOKA ZMAGA SSS) V Smetvvicku sta se srečali plavalni reprezentanci Velike Britanije in Vzhodne Nemčije. Dvoboj se . je končal z visoko zmago Angležev 93:69. -Nemci so v celotnem dvoboju osvojili samo dve prvi mesti, in sdcer Wagner n® 100 m hrbtno (58,2) in Maluk na 200 m prsno (2:26.4). Na tekmovanju se je najbolj odlikoval trikratni evropski prvak lan Black, ki je na 200 y metuljček postavil rezultat 2:09.0. Čeprav se na tej progi ne vodijo oficielni svetovni rekordi, je to doslej najboljši rezultat na svetu.' V IVittenbergu je bil velik mednarodni miting na katerem so poleg plavalcev vzhodne Nemčije sodelovali tudi Poljaki. Na tem tekmovanju so bili doseženi nekateri dobri rezultati, najbolj pa sta se odlikovala plavalca hrbtnega sloga Wag-ner s časom 1:05,5 na 100 m in Pfeifer jeva s časom. 2:46,7 na 200 rr. hrbtno. Boljše rezultate so dosegli še: 100 m prosto Assman 58.5, 400 m prosto Kutschke 4:47.5, 1500 m prosto Kutschke 19:09,7, 200 m hrbtno Wagner 2:23,2, 10» m prsno Tittes 1:14,2, 200 m prsno Tittes 2:44,0, 100 m metuljček Spengler 1:05.6, ženske 1000 m prosto Stef-fin 1:08,5, 100 m hrbtno Lehmann 1:16,8, 100 m prsno Walter 1:21,1, 200 m prsno Wa]ter 2:57,2, Lehm.-n 2:58,4. ___________,1. TA D nn Klil/1 l<> ZA IZLETE _ _ TABCRTEN3A»flRG! ARGO DUHE« lll\V V V VI •4.ULA rw'./’ • 'Rff \ ^ -pf' - PRAVILNE REŠITVE POLETOVEGA NAGRADNEGA NATEČAJA Med 2430 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom številka H imajo po 10 pravilnih rešitev: Bogataj Slavko, Ljubljana, Prešernova 34, Hudoklin Andrej, Ljubljana, Zadružna 8, Muršič Ivan, Celje, Kovinska 18, Cizelj Ivan, Celje, Zidanškova Ma, Ferjančič Dušan, Ka-kanj, Rudnik. Vsak prejme po 4000 din. I. Jugosl. A : Bolg. A (I. polčas) 1 3. Jugosl. A : Bolg. A (H. polčas) 1 3. Jugosl. A : Bolg. A (konč. r.ez) 1 4. Bolg. B : Jugosl. B (I. polčas) 1 8. Bolg. B : Jugosl. B (II. polčas) x 0. Bolg. B : Jugosl. B (konč. rea.) 1 7. Izola : Krim n 8. Slovan : Sobote 1 9. Maribor : Kladlvar g 10. Jesenice : Grafičar 1 11. Ljubljana : Triglav 1 12. Rudar : Branik 1 Opor 3,-40. prva zvezna nogometna 11.—15. druga zvezna nogometna (14,—IS. rezervni pari). Poletov nagradni natečaj Odrezek št. 13 1. Ljubljana : Zeljezničar Priimek ln ime; I. Partizan i Olimpija 3. Beograd : Crvena zvezda 4. Zadar : Froleter 8. Sarajevo : Hajduk Kra}: 6. Budučnost : Crvena zvezda 7. Rij ek a : Zeljezničar 8. Partizan : Dinamo 8. Vojvodina : Radntčki Ulica, hišna št: 10. Velež : Vardar 11. Ber*c : Odred 12, Trešnjevka : Zagreb * 13. SplU ! Slo!)oda 14. Lokomotiva : ElektrostroJ 18. Borovo l Šibenik . R G IIO LA PLENUM OKRAJNE ŠPORTNE ZVEZE Okrajna športna zveza Ljubljana bo imela v torek, 9. t. m. ob 16. uri v prostorih SZDL Ljubljana, Resljeva c. 9/11, soba 31 razširjeni plenum, na katerem bodo prebrana poročila, sklepali bodo pa tudi o združitvi Okrajne športne zveze z Zvezo »Partizan«. Vabi j eni I Razpis natečaja Športno društvo Triglav (Kranj) razpisuje natečaj za izdelavo osnutka društvenega znaka. Pogoji so naslednji: prva osn ovna barva je svetlomorda, druga je bela, ostale barve pa so lahko po prosti Izbiri. Osnutek znaka je treba naredili tako, da bo primeren za izdelavo v kovini, za društveno zastavo in kot emblem za darila. Udeleženci natečaja lahko izdelajo kompozicijo znaka po svoji zamisli. Najboljši osnutek bo nagrajen z 8000 din, odkupljena pa bosta tudi dva osnutka po 1000 din. Osnutke pošljite pod šifro — v posebni kuverti pošljite naslov — na SD Triglav, Kranj, p. predal 12 do 1. Julija t. Is Slovenska conska nogometna liga Slednjič Branik slovenski prvak Iz Lge izpadla Slovan in Jesenice, Grafičar pa se je komaj rešil L zvezna nogometna liga Piiftilcii še nimamo Danes so zaključila svoja tekmovanja moštva slovenske conske lige. V zadnjem kolu so bila v ospredju pozornosti srečanja, ki so j iti igrala moštva spodnjega dela lestvice. Presenetljivi rezultati bi namreč lahko pripomogli, da bi mimo Jesenic iz slovenske lige lahko izpadli še Slovan, Grafičar ali Izola. Tekme so se končale z rezultali, ki so bili najmanj ugodni za Slovan, ki, kljub temu, da je v Celju osvojil vočko, jeseni ne bo več nastopal v slovenksi ligi. Grafičar je namreč doma odpravil moštvo Maribora z najmanjšim rezultatom. Letošnji slovenski nogometni prvak je torej mariborski Branik. Čeprav sodi to moštvo med najboljše v Sloveniji že 4ekaj let, je letos prvič, da so Mariborčani osvojili naslov republiškega prvaka. Doslej so namreč vedno nastopali v raznih drugih ligah in se zato niso mogli potegovati za naj višji naslov v Sloveniji. Branik si je s prvim mestom zopet prt*~-boril pravico do kvalifikacij za vstop v II. zvezno ligo, na katerih pa mu želimo največ uspeha. Kladi var i Slovan lil (0:0) Celje, 7. junija. V prvenstveni tekmi slovenske conske lige jo borbenemu Slovanu v Celju uspelo osvojiti) točko. Tekma je bila tipično prvenstvena. Kladivar je bil v premoči in je imel več priložnosti za dosego gola. Toda odlični vratar Slovana Žabjak je preprečil celjskim napadalcem, da bi dosegli 'Več kot on gol. Slovan je imel v 59. minuti odlično priložnost za dosego gola. More se je sam znašel pred vratarjem, toda streljal mu je naravnost v roke. Vodilni gol je dosegel Marinček v 81. minuti iz enajstmetrovke. Izenačil pa je Bezjak iz prostega strela preko zida. Slovan je imel še kake dve ali tri priložnosti, ki pa_Jili ni znal izkoristiti. Moštvo ljubljanskega Slovana je pokazalo v današnji! tekmi veliko borbenost ip požrtvovalnost, medtem ko Kladivar ni zadovoljil. Triglav « Jesenice 2:1 (1:0) Kranj, 7. junija. Gorenjski derby se je da-pes koučal s presenetljivo nizko zmago Kranjčanov. Moštvo Jesenic je domačinom nudilo posebno v drugem polčasu precej odpora. Triglao: Dagarin, Djordjevič, Dolenc, Čebulj, Brezar II., Srakar, Miheličič, Gajšek, Brezar L, Kraševec, Stulair. Jesenice: Volarič, Pestotnik, Pretnar, Mulej, Luznar, Crnologar, Lavtežar, Čenč, Kobler, Hribar, Belanovič. V prvih minutah s& prevladovali domači igralci. Že v tretji min. so imeli domači lepo priložnost, ko je Brezar I. podal Krašovcu, le-ta pa je streljal tako nespretno, da je vratar lahko žogo odbil v kot. Napadalci Triglava so nato streljali že tri kote, ki pa so ostali neizkoriščeni. Šele v 29. min. so Kranjčani dosegli prvi gol. Brezar I. je lepo streljal v kot, visoko žogo pa je Kraševec usmeril v mrežo. Do konca prvega polčasa so gledalci videli mlačno igro. — V drugem polčasu so inuii Jeseničani prvo priložnost že v 49. mimuti. Ostala pa je neizkoriščena. Štirf minute za tem so gostje po Hribarju izenačili; Po tem golu so postali Jeseničani še bolj nevarni in bi lahko dosegli celo vodstvo. V 70. min. je bil uspešen Brezar I. Deset minut za tem je sodnik Aljančič zaradi _prekrška dosodil enajstmetrovko proti Jeseničanom. Le-to je Brezar I. streljal dvakrat n eu čin k o vit o, vendar sodnik obeh strelov ni priznal. Jeseničani so zato protestirali in so vratar ter nekateri igralci zapustili igrišče. Sodnik je nato pri stanju 2:1 tekmo zaključil. igra ni mogla navdušiti. Čeprav so Imeli domači precejšnjo terensko premoč tn vrsto priložnosti za dosego golov, niso pokazali prave volje in borbenosti. Mladi fantje iz Ljubljane, od katerih so večina dijaki, ki Imajo pred koncem šolskega leta razen! nogometa še važnejše skrbi, so se trudili in v drugem polčasu ustvarilijjrecej nevarnih pozicij pred golom1 Branika. Goli so padali v naslednjem vrstnem redui v 10. minuti je dosegel prvi gol Kluk, ki Je po prihodu iz JLA. prvič oblekel Branikov dres. Isti igralec je v 28. minuti povišal na 2j0. V 49. minuti je Hojnik dosegel tretji gol, v 81, minuti je zaradi napake Branika Herman znižal na 9:1. V 80. minuti pa je na enak pačln Herman dosegel drugi gol za Ljubljano. V 88. minuti je prodrl Hojnik, toda V 16-metrskem prostoru je bil nepravilno Brušen in sodnilk je dosodil 11-metrovko. Udarec je Izvedel isti Igralec in postavil končni rezultat 4:2. Pred tekmo je upravni odbor Branika obdaril zaslužnega igralca Plaznika in Zelezlngerja za Štiristoti nastop v telu-bovem dresu. Tekmo je dobro sodil ‘sodnik Orel iz Celja. Krim i Rudar 2:4 (1:4) Ljubljana, 7. junija. Krimovci so dobro začeli in so do 13. minute zadovoljili. V 13. minuti je Jerše dosegel prvi gol za Rudarja. Po tem golu je Krim znatno popustil in v 21. minuti je Pristov že povišal rezultat na 2:0. Obramba Krima je vse bolj popuščala in dopuščala nasprotnikovim napadalcem, da so so si pripravljali nevarne situacije pred vrati. Ze v 33. minuti je Rudar vodil s 3:0. Kmalu nato je Imel Krim lepo priložnost, da bi znižal rezultat, vendar brez uspeha. V 38. minuti je domačim uspelo znižati na 3:1. Vendar je Rudarju z dobro igro uspelo do konca polčasa doseči še en gol. Za visok rezultat tega polčasa je v vsem kriva slaba obramba Krima, ki za napadalce Rudarja ni predstavljala posebno težke ovire. Medtem ko je bil Rudar v prvem polčasu mnogo boljši in je pokazal dobro igro, je Imel v drugem polčasu Krim več od^ nje. Rudar, očitno zadovolijein z rezultatom, Je začel z ležerno igro. V 20. minuti drugega polčasa so Krimovci znižali rezultat na 4:2. Krim je še dalje napadal, a brez zaželenega uspeha. Tekmo je dobro sodil Glavič pred kakimi 300 gledalci. Grafičar : Maribor i:0 (0;0) Ljubljana, 7. junija. Današnja tekma je bila za Grafičar odločilnega pomena, saj mu je šlo za to, ati bo ostal v slovenski conski ligi. GrafiiČar pa je uspel, saj so se fantje zavedali odgovornosti in zaigrali v polni formi, kot smo jih že večkrat videli igrati. Kljub temu je sicer nevaren in prodoren napad zamudil veliko ugodnih priložnosti, saj je zlahka prihajal pred vrata Mariiborčanov, kil se niso dane« proveČ izkazali. Da je bila ironija Še večja, je Zabukovec zastreljal 11-metrovko. V drugem delu igre je Grafičar začel še s hujšimi napadi im v 59. minuti je Podobnik z učinkovitim strelom dosegel gol, s tem pa 'rešil svoje moštvo izpada iz lige. Zmaga GrafiČarja je vsekakor zaslužena, •veliko pa so doprinesli k njej v obrambi vratar Blatn-ilk, Snoj im Loboda v napadu pa Podobnik, Podboršek in Potočnik. ,Se 10 mesecev. Sobota : Izola 2:0 (2:0) | šfeje nogomefoš Guban Sobota, 7. junija.'Pred 1500 gledalci je So bota bolj po zaslugi izredne smole napadalcev Izole odnesla ceio kožo. Gola sta dosegla Milenkovič v S. ter Erjavec v 22. min. Sobota: Morčie, Martinuzi, Kološa, Dozet, Skalar, Norčič, Sečko, Maučec, Milenkovič, Drvarič, Erjavec. Izola: Lesjak, Gabrijelčič, Sorgo, Marke-zan, Erceg^Lukin, Černe, Januš, Jerkovič, Bera, Žabkar. V začetku je kazalo, da 'bo to tipično prvenstvena tekma, toda kasneje je postala igra ležerna in je razočarala gledalce. Končni rezultat bi moral prinesti Izoli vsaj eno točko. V zadnji minuti'ie Izola streljala enajstmetrovko, vendar brez uspeha. Sodnik Janežič iz Ljubljane je sodil zelo dobro. Branik : Ljubljana 4:2 (2:0) Maribor, 7. junija. Ob prekrasnem vremenu se je ha sitadionu v Ljudskem vrtu na zadnji tekmi slovenske conske lige zbralo čez 2000 gledalcev, da bi pozdravni novega prvaka Slovenije. Branikovci se tokrat niso preveč trudili in ker tudi Ljubljana ni pokazala najboljše forme, IRGflVSKO t-GDiEIJE Jvaiža" Lhililiana, Trubarjeva 1 nudi v svoji poslovalnici ..Trubarjeva '9“, veliko Izbiro krojaških In šiviljskih potrebščin Pridite In oglejte sl veliko zalogo I LESTVICA »LOVBNSKfl-NOGOMETNE LIGE Branik Rudar kladivar Maribor Ljubljama Triglav Sobota Krim laola Grafičar Slovan Jesenice Kdo iigrjsed polili? Danes je bilo končano tudi prvenstvo petih nogometimilh podavtez. Medtem ko sta bila Nova Gorica in Drava znana kot prvaka že vnaprej, se jima je med tednom pridružili še Tržič. V ponovljeni tekmi s Planiko je zmagal s 6:2 in tako postal prvak gorenjske podzveze. Za današnjo tekmo med Ilirijo in Litijo, ki se je končala s 3:0 za Ilirijo, je vladalo precejšnje zanimanje. Tekmo so sj ogledali tudi navijači ilz Litije. Z zmago so si Ljubljančan!' pridobili pravico nastopa na kvalifikacijah. Ker je moštvo Partizana iz Velenja zmagalo v današnji tekmi proti Šoštanju, so si tudi velenjski nogometaši pridobili pravico nastopiti v kvalifikacijah. Prve kvalifikacijske tekme bodo na sporeda že danes teden. Pet prvakov podzvez se bo potegovalo za vstop v republiško ligo. Le dva najboljša pa bosta deležna te časti. Po štirinajstih dneh prekinitve tekmovanj v I. zvezni ligi, se je z današnjo nedeljo začel STniš, ki bo odločil o letošnjem državnem prvaku. Težko, da Je bilo kako tekmovanje I. zvezne lige doslej tako zanimivo, kot je letošnje. Tudi po anašnjih tekmah se položaj v vrhnjem delu lestvice ni spremenil, ako vodilna Crvena zvezda kot artizan in Vojvodina, so v današnjem kolu pobrali vsi po dve točki. Odločitev bo torej šele prihodnjo nedeljo, če ne šele v zadnjem kolu. Derbv tekma današnjega kola med zagrebškim Dinamom in novosadsko Vojvodino se je končala s prepričevalno zmago Vojvodine. Zmaga Crvene zvezde na domačem eaaluifcejBP ruotfn, vfl Miše od 3 ni Tt Pa Zmaga terenu proti Sarajevu je bila pričakovana. Crvena zvezda je imela priložnost, da se umakne svojemu zasledovalcu, vendar ji je Partizan še vedno za petami, saj je osvojil v Sarajevu proti Želje/.uičarju obe točki, čeprav se je Željezuičar na vso moč trudil, da bi popravil svoj, sedaj že skoraj brezupen položaj na lestvici. Tekma v Splitu med Hajdukom in Rijeko je odločala, kdo je pravzaprav »majstor s mo* ra«. To pot je Hajduk prepričevalno dokazal, da mu ne gre jemati tega naslova. Velež se je z zmago nad Budučnostjo uvrstil med trojico solidnih z 20 točkami. Tekma v Skopju po vsej priliki ni bila posebno razburljiva, saj je Vardarju šlo le za to, na kakšen način se poslavlja od družbe najboljših. Tokrat je dokazal, čeprav že obsojen na izpad, da bo v II. figi lahko prav z uspehom nastopni. Tekme v I. zvezni ligi se nadaljujejo prihodnjo nedeljo. Dinamo : Vojvodina 2:4 (1:2) Zagreb, 7. jun, — Vojvodina je GLUKOZA, C-VITAMIN, COFFEIN povečuae vašo telesno ODPORNOST IN ŠČIT! PRED UTRU3ENOSTDO, 3 O S 1 59 V VSftKt (.EKARMU danes sllaviilg' čisto im zmiaigo ma-d slabim DiinaimiOfn, vrste Vojvodine sio bile boiljšo domačega Dinaitna. Zlasti j© pjl bsr in učinkovit napad Nem nov. Dinamo je kot običajno borbeno, toda že v prvih init igre je imela Vojvodina dv« priložnosti, ki pa sita ospali riŠčoni. Kmalu za tem je -na začela s .serijo golov. (M® II Vojvodino .so dosegli i Rajkov V Iv min., Takač v 48. min. Jn Krsti1# ] 6t. in 76. minuti. Za Dinamo P® Gašpert v 30. min. in Entgamdjijft t 88. miimuti. Željezuičar : Partizan 0:1 (0:0) Hajduk : Rijeka 6:2 (2:0) Crv. zvezda : Sarajevo 3d (1:0) Velež i Budučnost 2:1 (0*4) Vardar : Radnički i«l (0:0) Lestvica I. zvezne ligOj 6. zvezda Partizan Vojvodina Radnički Dinamo jduk JŽ _ J jelka Budučnost Sarajevo Žel jezu ličar Vardar ao » ai) 0» 20 20 20 20 20 20 ' 00 20 f 7 t*ti3G) * 28:35 27i38 23:3(5 HO 21';3il 111 02:30 13 21:37 t, h Republiška odbojkarska liga Jesenice : Olimpija 3:0 p. £. Jesenice : Novo mesto 1:3 : P u' ' ' . 4 - '-V Ban telovadbe na Jesenicah Bežno &re-6anje na Cankarjevi cesti. Precej zagorel in nekoliko bolj »koščen«, kot sicer, se je pojavil v Ljubljani znani, med kibici pa skoraj pozabljeni nogometaš Odreda Danilo Guban. BS-»Kako je? Sl že slekel vojaško suknjo, ali si samo na dopustu?« »Na dopustu, na dopustu... še 10 mesecev moram odslužiti. Bil sem v Karlovcu, sedaj pa služim rok v Obrenovcu.« H »Se še ukvarjaš- z nogometom?« »Seveda. V Karlovcu sem igral v garnizijskem moštvu skupaj z igralcem Beograda Župcem, s' članom Splita Benčičem in s Kurtovičem, članom sarajevskega Zeljezniearja. Običajno sem bil vedno na mestu leve zveze ali pa srednjega napadalca. Sedaj je nogometa sicer nekoliko manj, pa še vedno dovolj, tako da mi ni dolgčas. Pa tudi sicer se v vojaški suknji kar dobro počutim. Mor. da bom v kratkem začel igrati za Radnički iz Obrenovca, ki kandidira za vstop v drugo zvezno ligo. Toda o tem še nisem trdno odločen In o pristopu še razmišljam. Sicer pa .. . saj veste, če je kdo navajen žoge, se kar težko loči od nje. Se nekaj moram povedati. Zelo prijetno sem bil presenečen ob novem letu, ko sem dobil v roke »Polet« in sem videl, da ste objavili nekatere fotografije, karikature In pozdrave športnikov, ki služijo, kadrovski rok v JLA. Ne veste, kako je to vzpodbudno za človeka, ki je dokaj daleč od domačega kraja. Seveda »Polet« vestno prebiram, če ga le dobim in me tako vsaj vsak teden enkrat v duhu nekoliko bolj poveže s svojimi tovariši, ki se »v civilu« podijo za okroglim usnjem po zelenih štlrikot-nlkih. Do 15. junija bom na dopustu in bom izkoristil ta čaš, da bom obiskal marsikatero športno prireditev ter svoje tovariše.« Se krepak stisk In — srečno! Z željo, naj bi preživel tistih 10 mesecev v -JLA čimbolj uspešno, sva se razšla ... Jesenice, 7. junija. Na športnem igrišču pod Mežakljo je bil danes veliki telovadni nastop v počastitev 90-letmiice železarne na Jesenicah. Na prireditvi so n o slopi li vsi telovadci s področja jeseniške občine. Posebno kvaliteten je bil nastop vrhunskih telovadcev. Spored so dopolnili tudi obvezniki predvoja,-škega odredia jeseniške občine. Med posameznimi točkami pa so nastopile štafete s tekom na 1000 metrov. Zaključna točka tega največjega telovadnega n::si::.pa pa je bili nastop vseh telovadcev z zaključno sliko. Poleg. 300t0 gledalcev so se prireditve udeležili tudi predstavniki železarne Jesenice ter predstavniki jc-iniških družbenih in političnih organizacij. »Partizan« Jesenice, ki je bil glavni organizator današnjega nastopa, je ob finančni pomoči železarne Jesenice odlično organiziral današnji nastop in s tem v veliki meri pospešil množičnost teles-novzgojne vadbe v jeseniški občini. Nastopilo je namreč več kod 1000 telovadcev REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JADRANJU Izola, 7. jun. — Na republiškem prvenstvu v jadranju za jadrnice /tipa Sloka ki je bilo včeraj in danes v Izoli v organizaciji domačega jadralnega kluba »Burja« ,sta zmagala Cerkvenik in Gailc (Koper) na »Delfinu«. Na drugem mestu sta Pokorn in Gruber (Burja-Izola) na jadrnici »Mojca«. Prvenstva se je udeležilo pet klubov. Cez 100 strelov v Novi Gorici Nova Gorica, 7. junija. Danes je bilo na strelišču v Novi Goriici okraju« strelsko prvenstvo z vojaško puško ter pištolo. Nastopilo je nad 110 tekmovalcev in 24 ekip, tako da so moraJ-i del programa prenesti na prihodnjo nedeljo. V streljanju z vojaško puško je bila najboljša ekipa SD Panovec — Nova Gorica, med posamezniki pa Ciemente (Pa-novec). V streljanju s pištolo (25 m) je bila prva SD Tolmin, med posamezniki pa Bašič. ATLETI PARTIZANA PRED CRV. ZVEZDO Včeraj in danes je bilo v Beogradu ekipno prvenstvo države v atletiki. V I. kolu jo moštvo Partizana zbralo 35.455 točk, Crv. zvezda pa 34.046. Rezultati 110 m ovire: Rukavina (P) 15.0, 100 m: Dragaševič (C. zvezda) 10.8, 1500 mi. Blagojev (C. zvezda) 3:56.6, 400 m: Grujič (P) 48.8, krogla: Skiljevič (P) 15.52, višina: Marjanovič (P) 190, 10.000 m: Milahič (P) 30:50.0, daljina: Savič (Crvena zvezda 6.97, 4 X 100 m: (C. zvezda) 43.5, kopje: Miletič (P) 69.65, 800 m: Radišič (C. zvezda) 1:52.3, 200 m: Savič (C. zvezda) 21.9, 400 m z ovira-mi: Matič (P) 55.5, kladivo: Račič (P) 61.32, troskok: Jocič 14:95, 3000 m steaple chees: (C. z.) 9.10.0, palica: Kuzmanovič in Arapovič (oba C. z.) 4.10, 5000 m: Subotič 14:38.2, disk: Radič (P) 47.89, 4 X 100 m: Partizan 3:20.8. ATLETI IZ NOVEGA MESTA NAJBOLJŠI Litija, 7. junija. Danes je bilo tedemo-vanje atletske B-lige, kjer »odeluijejo ab-leti iz Novega mesta, Triglava Im Litije. Med moškimi so atleti iz Novega mesta zbrali 10.120 točk, Triglav 9915, Litija pa 7468. Rezultati — 100 m: Zaletel (N.m.) 11.1, Juvan (Tr) 11.4, 400 m Germovšek (N.m.) 54.9, 1500 m Grašič (Tr) 4:20.0, 3000 m Florjančič (Tr) 9:i21.02, višina Potrč (N.m.) 175, Baudek (N-m.) 175, daljina Zurc (N.m.) 12.73 , 4X100 m Novo mesto 47.2, Triglav 47.4. Pri ženskah je Novo mesto zbralo 7922 točk, Triglav 6239 in Litija 3686 točk. Rezultati — 100 m: Hude (N.m.) 13.3, GorŠin (N.m.) 2:30.0, višina Gantar (N.m.) 140, daljina Hude (N.m.) 463, krogla Kotnik (N.m.) 10.97, 4X100 m Novo mesto 54.0. Košarka — mladinci Prpletarac i Litija 72:27 (Nadaljevanje z 2. strani) Mali rokomet Maribor : Partizan-Krim 16:14 (6:8) Maribor, 7. junija. V prvem polčasu so imeli Ljubljančani več uspeha, v drugem delu pa je prevladoval Maribor iu končno osvojil obe točki. Tekmo je dobro sodil Kopač i* Maribora. Svoboda : Slovan 14:14 (8:6) Ljubljana, 7. junija. Precej razburljiva in enakovredna igra je prinesla obema nasprotnikoma delitev točk, za Slovan pa bi bilo bolje, če bi zmagal, ker je še vedno v nevarni coni. Zelo je presenetil mladiuec Slovana Soklič z odlično igro v vratih. Sodil je zelo dobro Kren. Republiško košarkarsko prvenstvo Branik : Rudar (Trb) 60:48 (32:24) Maribor, 7. junija. Tekma pod rcflektoM v Ljudskem vrtu pred 600 gledalo! je P . nesla domačim zasluženo zmago. O*«** f* nut pred koncem se je Trboveljčan010 91 posrečilo znižati rezultat na 44:43, vendar kmalu le klonili pred močnimi napadi « čih. Dobro sta sodila inž. Počkar iz M Ijane iu Ciirer iz Maribora. Maribor : Triglav (Kranj) 85:43 (34:22) Maribor, 7. junija. Domači so bili Pr ^ vsem mnogo hitrejši in točnejšt- v meh*1 ^ koš. Tekmo sta dobro sodila inž. Počkar Ljubljane in Lešnik iz Maribora. Svoboda : Medvode 76:56 (36:2^ Moste : Domžale 79:56 (32:23) . AŠK II. : Šk. Loka 115:44 (48=w Trnovo : Vič 46:43 . Zg. šiška : Zel. jama 58:40 (21 “ II. ženska košarkarska liga Ljubljana : Rudar 34:19 (10:9J Jesenice : Odred 71:43 Košarkarsko prvenstvo gorenji podzveze člani: Jesenice : Kranj HI. 431 Odred 1Q 10 1 1 248:186 24 Braiaik 13 10 0 3 268:190 20 Svoboda 12 7 1 4 190:164 15 Partizan 13 6 0 7 203:203 12 Rudar 11 6 O 5 tl64:!l49 12 Kovinar 11 4 1 6 173:225 9 Stovam 13 2 1 10 184:227 5 Maribor 15 2 0 H 173:280 4 Novoustanovljeni balinarski klub »Sovič« iz Postojne je priredil pred dnevi balinarski turnir, na katerem so nastopili tekmovalci tz Ljubljane, Sežane,; Ilirske Bistrice in Postojne. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ljubljana : Postojna 13*12, Postojna : Ilirska Bistrica 13:6, Postojna : Sežana 13:6, Sežana : Ilirska Bistrica 13:1. Obenem s tekmovanjem je bil v Postojni tudi skupni plenum balinarskih zvez Slovenije in Hrvatske. . ČUtcU