Št 33.
V Ljubljani, sobota 16. oktobra 1920.	—' i** Leto I.
NOVA PRAVDA
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravn!Stvo: Ljubljana, GradiSče St. 7, levo. Telefon St. 77.
Izhaja vsako soboto.
Posamezna Številka velja 1 K.
Naročnina: Mesečno 4 K, Četrtletno 13 K, polletno 24 K In celoletno 48 K. — Inseratl po dogrororn.
V nedeljo, 17. t. m. se vrši zborovanje zaupnikov krajevnih organizacij MSS
v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob 10. uri dopoldne.
Vsaka naSa organizacija mora gotovo odposlati na to zborovanje svojega zaupnika.
Resolucija
sprejeta na seji načelstva Narodno - socijaiistične stranke, ki se je brzojavno poslala osrednji vladi v Beogradu in izročila pokrajinski vladi v Ljubljani.
Plebiscit v slovenskem Korotanu se je vršil v znamenju nemškega nasilja nad našim ljudstvom. Zato ne priznamo končnega izida, ker ta izid ni izraz svobodne volje koroškega ljudstva. Dognano je, da se je pri glasovanju pod zaščito antantnih, posebno italijanskih častnikov postopalo skrajno pristrano v korist Avstrije.
Danes je slovensko prebivalstvo v Korotanu izpostavljeno podivjanim nemškim tolpam, ki pobijajo naše brate in zažigajo njih domove. Bratska ljubav in dolžnost napram domovini nam veleva, da ne smemo pod nobenimi pogoji prepustiti naše ljudstvo žalostni usodi, ki ga čaka vsled maščevalnosti nemških hord. Zato zahtevamo brezpogojno, da centralna oziroma pokrajinska vlada takoj pošlje oboroženo silo v cono A na Koroško, da bo tam zaščitila življenje in posest naših bratov.
Dovolj se je že zamudilo in grešilo pri obrambi Koroške in gorje onemu, ki bi v današnjih usodnih urah ne hotel slišati obupnih klicev na pomoč, ki prihajajo preko Karavank.	Načelstvo	Narodno-socijalistične	stranke.
Uradno obvestilo o izidu plebiscita.
Pri seji plebiscitne komisije, ki se je vršila 13. oktobra zvečer ob 22.30
IP k! je bila zelo kratka, je predsednik komisije Pečk proglasil rezultat plebiscita v koroški coni A, ki je nastopni:
Rožek za Avstrijo 1980, za Jugoslavijo 2318, skupaj 4298 glasov; Borovlje za Avstrijo 6427, za Jugoslavijo 4981, skupaj 11.408 glasov; Velikovec za Avstrijo 8306, za Jugoslavijo 2444, skupaj 10750 glasov; Pliberk za Avstrijo 5312, za Jugoslavijo 5535, skupaj 10847 glasov; skupaj za Avstrijo 22025, za Jugoslavijo 15278, skupaj 37303 glasov.
Avstrija ima torej 6747 glasov večine ali pa 59 odstotkov; na Jugo-
slavijo odpade 41 odstotkov oddanih glasov.
Na vprašanje, če je to oficijelni razglas, je predsednik to potrdil. Nato je podal naš zastopnik minister
Jovanovič Izjavo, da bo svojo vlado o tem obvestil in počakal njenega odgovora. Konštatira pa že sedaj, da je 15.278 Slovencev glasovalo za Jugoslavijo in da Kraljevina SHS na te Slovence nikdar ne bo pozabila in jih tudi ne bo zapustila. Na to izjavo se je gospoda od plebiscitne komisije čudno spogledala. Predsednik Pečk je bil očitno razburjen in je izjavil, da bo prihodna seja 14. okt. ob 11. dopoldne.
»Državni interesi."
Ne bomo danes iskali krivcev ne krivde. Preveč vprašanj in problemov se zgrinja nad nami. Rim se je naenkrat odločil za pogajanja z Jugo slavijo.
Naglasiti moramo, da vemo, da hoče Italija izrabiti moralični utis rezultata na Koroškem. Da, vemo celo več. Da hočejo mogoče celo drugi, nam bližji krogi, rešiti z eno potezo vprašanje Slovenije.
Točneje in natančnejše bomo o tem programu še govorili. Naša dolžnost pa je, da takoj sedaj opozorimo javnost, ne javnost, ljudstvo naše, da sev pripravi na težak boj, ki bo po važnosti svoji brez primere presegal b°j za karavanški glacis.
Znana nam je zahteva Italije, da "j.ei izroči jeseniška železnica in
Sim izpade Plebiscit na Koroškem pioti naši državi. Ni še izrekel Rim glasno te zahteve, to da človeku, ki je zasledoval delovanje mož, odgovornih za našo zunanjo politiko tekom dveh let, mora postati tesno pri srcu, ko čita meglena navodila, ki jih je dala beograjska vlada g. Trumbiču glede jadranskih pogajanj. Govori se o Wilsonovi liniji. Govori se c Reki, da ne bo vlada pristala na nobeno odločitev, ki bi škodovala našim državnim interesom.
Naši „državni interesi" I Celi pro-
grami, ki se razlikujejo v bistvu drug od drugega, delovanje gospode, ki je ščitila te naše »državne interese", se zrcali v tem jezuitskem stavku. V »državnem interesu", ki nam ga do danes še nihče definiral ni, bomo molčali. Povedati pa moramo, da temu »državnemu interesu" in zaradi nejasnega pasusa o Reki ne mislimo žrtvovati svojih Jesenic!
Segli smo sicer malo globoko, toda delovanje naše vodilne gospode v »državnem interesu" nas sili, da gremo z besedo ostro na dan. Politike, ki ravna z nami kakor s kompenzacijskim objektom, politike, ki gradi jugoslovansko glavno luko v Solunu in ki ji naše Primorje spada v koncept tako malo, kakor je spadala v koncept Koroška, ne priznamo, je priznali ne bomo.
Vse, kar pri nas misli, naj bo opozorjeno, da nam preti nevarnost, da nas visoka gospoda namerava še bolj dodobra sesekati. V „ državnem interesu" seveda! Naj bo naše naivnosti konec in skočimo na noge vsi skupno vendarle 'enkrat v eni misli; ničesar več!
Saj je tega že preveč! Toda če smo zdravo telo, bomo to preboleli. Okrepili se bomo v delu za bodočnost in v bodočnosti rešili svoje vprašanje.
Zastopnikov, ki bi poskusili mešetariti z našo zemljo še naprej, mi ne priznamo. Državni interes je za nas samo isti, ki je tudi naš interes!
Komur ne gre v račun.naša volja do življenja, ne sme apelirati niti na našo privrženost in ubogljivost.
Doživeli smo dovolj. Državi smo bili najzvestejši podaniki in danes,
predno odhaja g. Trumbič k pogajanjem z Italijo, moramo izjaviti, da imamo tudi mi svoje zahteve do države. In ta zahteva je, da jo še enkrat ponovimo: z nami in za našo zemljo ne dovolimo; da kompenzirate — v „držav-nem interesu".
Ponatiskujemo ta članek v celoti po »Jugoslaviji", ker se popolnoma ujema z našim mnenjem.
Ljubljana manifestira za Koroško.
Zločin, ki se je dogodil na Koroškem in ki naj bi potrdil stoletno suženjstvo naših koroških rojakov, je globoko razburil celo Ljubljano. Že v sredo dopoldne so se na pritisk zavedne mladine zaprle šole in dijaštvo se je podalo na ulico, kjer je z narodnimi pesnimi manifestiralo za naše pravice.
Na popoldanski shod je prišlo ogromno občinstva. Duša naroda je v svoji podzavesti začutila krivico, začutila strašno tragedijo kosanja živega narodnega telesa in spontano, skoro brea vsake agitacije se je nabralo pred mestnim domom preko 20.000 ljudi. Govorniki gg. Vahtar, višji nadzornik Gangl, dr. Oblak, Fakin, Deržič in Juvan so povdarjali, da krivice in goljufij na Koroškem ne prunamo, ker plebiscit ni bil izraz prave ljudske volje. Pod zaščito svojih italijanskih prijateljev so Nemci izvajali najnesram-nejše goljufije, kradli glasovnice in podtikali nove, italijanski častniki so po končanem glasovanju odpirali volilne skrinjice itd. itd. Zato plebiscita ne moremo priznati in bomo našo zemljo, našo Koroško branili pred tujci, če treba z orožjem v roki. Predvsem pa je naša naloga, da zaščitimo življenje in imetje naših zavednih rojakov na Koroškem, ki jih nikakor ne smemo prepustiti maščevalnosti podivjanih nemških tolp. Beogradska vlada naj izda takoj povelje, da vkoraka naša vojska v plebiscitno ozemlje, ki ga naj ne zapusti, dokler se koroško vprašanje pravično ne reši. Drugače pa naj se da orožje našim dobrovoljcem, ki bodo znali braniti domovino.
Izvajanjagovornikov je vsa ogromna množica spremljala z burnim pritrjevanjem in z ogorčenimi protesti proti nemško - italijanskim lopovščinam in slišali so se tudi vzkliki proti počasnosti in neodločnosti beogradske vlade, ki se ne zaveda svojih dolžnosti.
Nato je vsa ogromna množica, pojoč narodne pesmi odšla pred dravsko divizijsko komando, kjer so govorili gg. Hafner, duhovnik s Koroškega, Vahtar in Jelenc. Množica je nato odšla pred vladno palačo na Bleivveisovi cesti, kjer je odšla deputacija k de-žalnemu predsedniku dr. Brejcu, resolucijo protestnega shoda in zahtevala od njega pojasnil, kaj da se je ukrenilo v varstvo naših interesov na Koroškem. Ker se dr. Brejc ni takoj odzval klicu množice, je ta postala nestrpna in pričela žvižgati. Medtem so govorili pred palačo gg. Vojska, Kozinc, zastopnik hrvatskih akademikov in še več drugih govornikov, ki
so zahtevali, da centralna in pokrajinska vlada storite takoj svojo dolžnost.
Naposled je stopil na balkon deželni predsednik dr. Brejc, ki je izvajal med drugim: Plebiscit je očiten falsi-fikat, ki ga ne bomo nikdar priznali. Vložili bomo oster protest. (Viharni ugovori: »Nič protestov". »Protestirajmo z bajoneti". Armado pošljite gori!") Dr. Brejc: Ne pozabite, da jaz nisem komandant vojske. Centralno vlado sem takoj opozoril na opasnost. Ravno ta hip zboruje ministerski svet, da sklene ali naj vkoraka naša vojska na Koroško. (Hrupni medklici: »Moral* „Nič sklepati in zavlačevati, naše ljudi koljejo, imetje požigajo"). Predsednikova pomirjevanja naj potrpimo in ohranimo mirno kri itd. so zadušili ogorčeni protesti.
Za predsednikovim govorom je nastopilo še par govornikov, ki so pozivali navzoče naj se javijo v prostovoljne oddelke za varnostno službo na Koroškem. Po pozivu naj se zborovalci ob sedmih zvečer vnovič zbero pred deželno vlado da zvejo pa ukrepe beograjske vlade, so se množice mirno razšle.
V znak protesta so bile popoldan zaprte vse trgovine, gostilne in drugi lokali.
♦
Med burnim in viharnem odobravanju je bila na shodu sprejeta naslednja
resolucija:
Ljudsko voljo uvažujemo in upoštevamo, a mora biti resnična in iz-ražana s poštenimi sredstvi. Ljudska volja pa, ki jo naj bi izražal koroški plebiscit, ni resnična in ni pridobljena s poštenimi sredstvi, ker so jo rodila nasilja in sleparstva. Koroški plebiscit je potvora resnice in ljudske volje! — Pod nobenim pogojem ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi ostalo v veljavi, kar se je zgodilo z nasiljem in sleparstvom na škodo našega naroda in naše zemlje. Uporabiti hočemo in moramo vsa sredstva, da dosežemo svojo pravico! — Zato zahtevamo, da naša centralna in deželna vlada ukreteta z vso energijo in neizprosnostjo nemudoma vse, da se prepreči katastrofa in da ostaneta naš narod in naša zemlja trajno in nerazdružno zvezana z Jugoslavijo. — Predvsem pa zahtevamo od naše vlade, naj v varstvo naših domačij, našega življenja in imetja na plebiscitnem ozemlju stori vse kar je v njeni moči in v naši volji. To je vlada dolžna storiti v lastnem ugledu
in Vriivljenskem interesu vernega koroškega ljudstva, •*- To varstvo pa je mogoče in uspešno le, če naša vojska takoj zasede vse plebiscitno ozemlje. Zato poživljamo vlado, naj brez odloga odredi, da stopi naša vojska na plebiscitno ozemlje!
*
V četrtek se je ob 7. zvečer zopet zbrala tisočglava množica pred Mestnim domom, da manifestira za našo Koroško. Ker se nepoznani sklicatelji niso javili, je občinstvo, ki je nestrpno pričakovalo govornikov, nagovoril koroški rojak Brandtner, ki je v globočutenih besedah popisal vse bridko razočaranje in težko bol, ki ga je preživelo in ga še preživlja naše zavedno koroško ljudstvo. Povdaril je, da je do znanih rezultatov moglo priti le vsled nemško-italijanskih go-
.ljufij. Za njim so govorili še gg. Der-žič, Fakin in dr. Oblak, ki sp vstl povdarjali, da je prvi korak k rešitvi* Koroške storjen z zasedbo naše dedne; zemlje in so zahtevali, da se naša armada ne sme umakniti, dokler se pra-? vično ne reši koroško vprašanje. Zahtevali so, da se mora na vsak način ohraniti našo narodno čast nedotaknjeno in da bi brez Koroške ne mogla eksistirali ne Slovenija, ne Jugoslavija, ker gre tu ne samo za vprašanje ozemlja, temveč predvsem za naša čast. Vsem govornikom je ljudstvo navdušeno pritrjevalo in zatrjevalo, da bo poskrbelo, da se Koroška nikdar ne odtrga od Jugoslavije. Na koncu se je g. Brandtner v imenu koroških Slovencev navzočemu občinstvu za njegove simpatije zahvalil, nakar so se zborovalci mirno razšli.
Kaj nas deli?
Z razcepitvijo socijalne demokratske stranke na demokratsko soci-jalistično in komunistično stranko smo dobili pri nas tretjo socijalistično stranko. Naš delavec ima torej dovelj izbire in ravno zato mu je težko, odločiti se za eno ali drugo in navečih shodih mi je že bilo stavljeno vprašanje, kaj da nas socijaliste pravzaprav deli, kaj da nam zabranjuje, da se ne strnemo v eno samo socijalistično stranko, ko vendar hočemo vsi doseči končne cilje socijalizma — zadovoljnost in blagostanje vseh, ki so do-sedaj izkoriščani.
Naš delavec s svojim prostim razumom težko odgovaja na to vprašanje in še težje pravilno presodi, kaj mu nudi ta ali ona stranka in katera ga resnično lahko privede v boljšo bodočnost. Zato hočem na kratko odgovoriti na zgoraj stavljeno vprašanje.
Ako gledam© na naše tri socialistične stranke z obče političnega stališča neoziraje se na podrobna, taktična, progmatična in osebna vprašanja, vidimo, da imamo v našem socialističnem gibanju dve skupini, ki se jasno ločita drug o druge. Na eni strani stojimo narodni socijalisti in socijalni demokrati, ki smo za demokratično vladno obliko in za taktiko razvoja, na drugi strani pa stoje komunisti, ki osnovno zametujejo demokratično politiko in hočejo nagel prevrat, ki naj vede k diktaturi proletarijata in ki so za popolno uničenje narodnosti.
Kdor enkrat loči ti dve skupini, se bo vprašal, zakaj da se ne strnejo vsaj narodni socijalisti in socijalni demokrati v eno stranko, ko si vendar stoje politično tako blizu. Mogoče se bomo v bodočnosti kdaj združili, a ta združitev ne bo lahka — ker morajo preje socijalni demokratje opustiti — marksizem, ki je glavni vzrok raz-cepljenja ne samo v naših, temveč v socijalističnih masah vsega sveta.
Če pregledamo izjave soc. dem. stranke, vidimo, da izrecno izjavlja, da v osnovah in ciljih med njo in komunistično stranko ni nikakih razlik. Ta obstoji samo v taktiki, v načinu, kako te končne cilje doseči. To po-menja, da stavlja soc. dem. stranka razredne nad narodne koristi in da je pripravljena vedno v korist proletarskega razreda žrtvovati narod. To je pokazala tudi s svojim delovanjem na Koroškem in to njeno protinarodno delovanje je tudi eden izmed mnogih
menti" sklicati shod in „temni elementi" govoriti narodu o njegovih pravicah — ker ti „temnj elementi* so ; čisti v svojem srcu in eno z narodom. Ir Stari, izkušeni (v verižništvu) elementi, pa si niso upali v svoji »svetlosti" stopiti pred narod. — Strinjamo se popolnoma z »Jutrom*,,ko pravi da: »Kadar se bo iskalo krivce za koroško nesrečo, jih ne bo Iskati le na Ko-
roškem, kjer niso položaja pravilno presojali in zahtevali temu; primarnih korakov, treba jih bo ikkatj tudi v Ljtibljani." In gospodje —'krivci od jutra in večera naj bodo prepričani, da bodo »narodno socijalistični demagogi”,'kadar pride čas, krivce iskali in tudi našli in jih pred našim narodom razkrinkali.
Rojakom iz nedsvobojene domovine.
vzrokov in ne eden postranskega pomena, da smo pri plebiscitu tako sramotno propadli. Poleg tega oznanja marksistični brezdušni materijalizem in prepričuje delavstvo, da se s političnim prevratom da upostaviti nov družabni red in da bo s podržavljenjem vseh produkcijskih sredstev dosežen ideal socijalizma (političen kolektivizem). Na eni strani, v praksi dela politične kompromise in se svojega programa ne drži, na drugi strani pa s svojo agitacijo vzgoja boljševike. In odkrito moramo reči, da dokler naša soc. dem. I stranka ne preneha prisegati na marksizem z njegovo breznarodnostjo, da toliko časa ni misliti na ujedinjenje strank, ki stoje na osnovi socijalistične demokracije. Kot nauk in kot program je marksizem zastarel in ne more služiti za podlago novega socialističnega gibanja, ki bi odgovarjalo zahtevam našega naroda in ujedinilo naše proletarske mase.
Vsled tega ni misliti na ujedinjenje toliko časa, dokler komunisti ne opuste misli diktature proletarijata in nasilnega preobrata in dokler bodo s so-cijalnimi demokrati gledali na naloge delavskega razreda skozi marksistična očala in agitirali med delavstvom z marksističnimi frazami. Ker če bi tudi do takega ujedinjenja prišlo, bi se isto v najkrajšem čaSu razbilo vsled zastarelih marksističnih osnov. Mi narodni socijalisti se ne bomo nikdar sprijateljili z razrednim fanatizmom Marx-Engelsovega komunističnega manifesta, dasi priznavamo potrebo razrednega boja. Še manj pa bomo kedaj priznali državni socijalizem ali komunizem, z katerimi smo imeli za vojne in po vojni toliko žalostnih skušenj in katerega katastrofalni bankrot v Rusiji bo strašen zgled za vso bodočnost.
Če bo pri nas kdaj prišlo k uje-dinjenju socijalističnih življev, se bo to zgodilo na podlagi novih, modernih, napredku vede, časa in našim razmeram odgovarjajočih principov. Del našega delavstva se mora preje otresti zastarelih marksističnih dogem in slepe vere v prazne komunistične obljube in bajke ravno tako, kot se je otreslo klerikalnih dogem in bajk. Iztrgati se mora iz verig starih in preživelih naukov, ki vsako pošteno in razumno delo za boljšo bodočnost delavskega ljudstva in celokupnega naroda proglašajo za izdajalstvo socijalizma in tako zanašajo med proletarijat vedno nove spore.
Z ozirom na volitve v konsti-tuanto, vam, rojaki, ki ste našli zavetje v svobodni domovini in ki vam bo v njej izrševati volilno pravico, priporočamo sledeče na podlagi smernic Jadranskega zbora in soglasnega mnenja delegatov iz zasedenega ozemlja.
Volilni zakon za konstituanto vam daje volilno pravico enako kakor državljanom, dasi po večini niste še pridobili državljanstva. Enake pravice nalagajo enake dolžnosti. V udanosti in ljubezni do narodne države ne zaostajate za nikomur. Udležujte se torej volilnega boja, izvršujte svojo volilno pravico s to zavestjo, da gre zlasti pri teh volitvah v prvi vrsti za blagor naše celotne, skupne in edinstvene domovine.
Obenem se pa zavedajte dolžnosti prori nesrečni domačiji, enako kakor dolžnosti proti vsej državi. Med temi dolžnostmi ni nasprotja, ker državi sami bodo prikrajšane razvojne možnosti in ogrožen mirni in blago-nosni obstoj, dokler bo okrnjeno njeno prirodno ozemlje. Kot zvesti sinovi neosvobojene domovine delajte torej za njeno osvobojenje tudi .pri volitvah in zahtevajte zato, da naj se stranke, ki jim pripadete ali ki se potegujejo
za vaš glas, ozirajo na ta vaš vrhovni politični cilj.
Ko bi se našla stranka, ki ne bi priznavala pravice našega narOda do popolnega zedinjenja in bi zanikavala dolžnost našega naroda, da podpira v tem stremljenju vsak svoj neosvobojeni del, odklonite takšno stranko kot protinarodno in protidržavno. Sicer pa, če se drugače iz samostojnega političnega uverjenja ne morete odločiti za nobeno stranko, dajte prednost tisti, ki od nje, z ozirom na njen program in na primerno sestavo njene kandidatne liste, vsak za se po svojem spoznanju in prepričanju, pričakujete največ koristi za stvar neosvobojene domovine.
Naj pokažejo že volitve, kakor potem toliko bolj delovanje ustavodajnega zbora, da smo vsi pripravljeni in sposobni za slogo in edinost, preko vseh strankarskih razlik, v skupnih narodnih stvareh, predvsem v boju za popolno osvobojenje in zedinjenje našega naroda.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1920.
Narodni svet za neosvobojeno domovino v Lubljani.
Dr. Gustav Gregorin s. r., predsednik.
Dr. Slavko Fornazarič s. r., tajnik.
Velike demonstracije v Mariboru,
Vsled vesti o nepričakovanem neuspehu na Koroškem ter o pričetku nemških nasilij proti našemu prebivalstvu je bil 13. okt. sklican na Glavni trg velik protesten shod, ki ga je otvoril urednik Pirc. Govornik je navajal krivice, ki se nam godijo na Koroškem ter omenjal sleparije-, ki so Nemcem pripomogle dc zmage. Burni medklici so pričali o razburjenosti množice, ki so polnile Glavni trg. Tekom vsega shoda se je pokazalo bojevito razpoloženje, zlasti ko je govornik omenil, da govorijo mariborski nemčurji že o plebiscitu v Mariboru. Vsi drugi govorniki so v ognjevitih besedah zahtevali, da Koroške na noben način ne smemo zapustiti. Urednik Pirc je nato pozval množico, naj ostane današnja manifestacija dostojna ter naj bo izraz naše odločnosti, da zahtevamo po vsej pravici slovensko Koroško. Vendar je množica zahtevala obhod po mestu. Množica je nato od-
korakala po Gosposki in Slovenski ulici na Aleksandrov trg, odkoder je zopet odkorala skozi Vetrinjsko ulico na Glavni trg ter odšla nato v Koroško ulico tsr se končno razšla. Na svojem obhodu po mestu so demon-strantje razbiti nemške napise ter izložbena okna nemških trgovin, kjer so korakali. Tako so razbili šipe v kavarni „Meran“ ter v znani nemšku-tarski kavarni »Teresienhof*, kjer so vdrli v kavarniške prostore, odkoder so pometali mnogo stolov na trg. Ob devetih zvečer se je množica razšla in mir se je zopet povrnil. Po ulicah hodijo vojaške patrulje. — Med možico so se utihotapili tudi različni prevratni elementi, ki so izrabili trenotni položaj in oplenili nekaj trgovin. Ali se je to zgodilo iz sebičnosti ali iz namene oblatiti našo narodno čast, bo pokazala sodna preiskava, ker so tozadevni krivci že prijeti.
Politične vesti.
»Svetlim" elementom v odgovor.
Ogorčenje naroda, ki ga je koroška nesreča vzbudila iz letargije, gospodom ideesarskim mladinom okoli Jutra" ni povšeči. Najraje bi sploh videli, da ci se cela sijajna manifestacija našega naroda proti krivici, ki se nam je zgodila, ne bi bila vršila, ker »pustite šolsko mladino, da se uči. Pustite ljudi delati : vsaka ura brez dela stane Jugoj Jo milijone." Pa da ne bo kdo mislil, da je to pravi vzrok negacije za Jutrovce", za one Jutrovce*. ki so priverižili na račun in škcJo Jugoslavije stotine in stotine milijonov. Mečesa drugega se boje. Kjer se g «ori o krivici, tam je blizu
vprašanje po krivcih in to je za krivce, ce imajo še tako t-rdo kožo, vendar vedno nekoliko neprijetno. Udarec razjarjenega naroda, prevaranega v najsvetejšem, kar ima, v svoji domovinski ljubezni, prebije včasih tudi najtršo kožo, tudi če je okopana v jutranji rosi. In ker je to neprijetno čustvo v očigled tisoč in tisočglavi množici rte-katerim prav neprijetno gomazelo po hrbtu, se ni pokazal na govorniškem odru, ki je bil vsakemu dostopen, noben »svetel" element, ne od jutra ne od večera. Ker narod v svojih vzbujenih instinktih dobro loči temno od svetlega. In tako so morali »temni ele-
Cono A zasedla naša vojska.
Da zaščitijo naše prebivalstvo in njega imetje, ki je skrajno ogroženo po organiziranih in neorganiziranih nemških tolpah, so zasedle naše čete v noči od srede na Četrtek važnejše točke v pasu A na Koroškem.
Dunajski korespondenčni urad poroča k temu: V cono A sta vkorakala dva jugoslovanska bataljona. Plebiscitna komisija je izdala potrebne odredbe in bo do predaje ozemlja Avstriji namesto kontrole sama prevzela upravo tega ozemlja.— Bomo videli!
Komunist proti Leninu.
Znani holandski komunist Gorter, eden prvih čestilcev Lenina, je nastopil proti Leninu v odprtem pismu, v katerem odklanja mehaničen prenos ruske taktike in ruskega načina razrednega boja. Gorter dokazuje, da je zapaduo-evropski proletarijat v svojem boju proti kapitalizmu na slabšem stališču kot ruski proletarijat, ker je neoborožen jn se ne more zanašati na tujo pomoč. Ce hoče imeti revolucija v Evropi uspeh, se mora izvesti z relativno in absolutno večjim številom proleterijata, kot v Rusiji, ker je njegov sovražnik silnejši in
boljše organiziran, kot ruski kapitalizem. Zapadnoevropski proletarijat se bojuj s kapitalizmom kot velikan z velikanom. Boj bo odločila fizična, a predvsem — duševna sila. čimbolj bodo duševno rastle mase, tembolj bo padel pomen voditeljev. Samostojnost evropskega proletarijata, rastoča sila mas in primeroma majhen pomen voditeljev — to so splošni pogoji, na katerih stoji zapadnoevropska taktika. Ali tega niste razumeli ne Vi (Lenin) ne Radek (vodja nemških komunistov).
Zborovanje nemških delavskih svetov.
Dne 7. t. m. je bilo končano državno zborovanje nemških delavnih svetov. Naloga zborovanju je bila, da stvori zasebno, od strank neodvisno organizacijo vseh delavskih svetov v nemški republiki, a socijalistične stranke so to zborovanje vkljub temu v obširni meri izrabile v agitacijske in progandne svrhe svojih smeri. Zastopniki komunizma so nagla-šali, da dosedanji način razrednega boja spada med staro šaro in da je sedaj naloga delavnih svetov, da razbijejo ostanke dosedanjega gospodarstva, ki se itak že ruši in da pomagajo pri ures-
Stran 3.
'■W B& T
ničenju komunističnih gospodarskih nalog. 'Te naloge se morajo izvesti s pomočjo •proletarske diktature, ki naj zlomi vsak odpor ostalih strank in to če treba tudi v krvavi državljanski vojni, ki je edina arnožna spremeniti kapitalistično v socialistično gospodarstvo.
Proti temu pa bo socijaliati — in •tudi voditelji neodvisnih socijallstov (levice), Hilferding in Dissmann — branili osnovo socialističnega razvoja. Ti so izjavljali, da delavci ne smejo, kadar dosežejo moč in dobe vlado v svoje roke, samo komandirati, temveč da morajo tudi potem Se delati, bolj delati, kot kdaj popreje. Naglašali so, da spadajo ročni delavci in duševni delavci skupaj, da so drug od drugega odvisni, da je socijalizacija mogoča le po spoi razumu vseh sodelujočih krogov, da se mora tudi v socijalističnem gospodarstvu ohraniti ravnovesje produkcije. Razbitje veleposestev in veleindustrije bi pomenjalo samo en korak nazaj, da pa se mora ustvariti podlaga za skupno delo. Dolžni smo izogniti se preobrata in puČev, ljudstvo se mora navajati k redu in generalna stavka se mora smatrati kot skrajne sredstvo, ki ga ne smemo lahkomiselno izrabljati, ker sicer škodujemo najbolj sami sebi.
V	področju svojega dnevnega reda je zborovanje sklenilo resolucijo, ki proglaša dosedanji zakon o delavski kontroli nad produkcijo za nezadostljiv in ravno tako za nezadostljiv tudi zakon o prehodu posameznih podjetij v državno imetje. Zakon se mora dopolniti z predpisi, ki povečujejo delokrog delavskih sretov in to predvsem na ta način, da se zagotovi delavskim svetom pravica, da soodločujejo pri sprejemanju naročil fa omejitvi produkcije. Druga resolucija zahteva izdajo zakona o zastopništvu delavskih svetov v upravnih svetih podjetij, ne da bi bili pri tem delavski sveti za vodstvo podjetij so-
odgovorni, kpt to zakon predpisuje za ostale člane, upravnih svetov.
*
PO §VETU.
Nore ogromne zahteve antante. Med-zavezniŠka repUracijaka komisija na Dunaju jej poslala naši vladi noto, v kateri zahteva povrnitev enega dela vojnega plena, ki so gft zaplenile naše oblasti oh begu avstrijske vojske. Svota, ki jo zahteva komisija znaša 400 milijonov1 dinarjev. Vlada se še ni odločila, kakšen odgovor bo dala.
+ Italijansko zavlačevanje pogajanj«
Naši delegati še nC bodo odpotovali, ker Italija dela nove težkooe. Italijanska vlada zahteva, da dobe naši delegati polno moč razpravljati in sklepati o vseh vprašanjih tako, da bi lahko zavrSili pogajanja brez zveze in novjfi instrokcij iz Beograda. Italijani pač računajo na zvitost svojih diplomatov in upajo, da bi v tem slučaju naše delegate prevarali.
-j- Zborovanje italijanskih sosljallstor. Sklepna seja zborovanja socialistične koncentracije je sprejela predlog Baldesija, ki se obrača proti razkolu v socUalistični stranki in se' zavzema za samostojnost napram tretji internacionala V resoluciji se poudarja, da bi se revolucija po ruskem vzorcu popolnoma izjalovila in izjavlja, da se stranka ne sme odreči svoji moči.
Napad na socijalisti&no delegacijo. Internacijonalna socijalistična delegacija, ki jo vodi Thompson Macdonald, je bila pri Batumu napadena od sovjetistov, ki so jo izžvižgal: in jo obmetavali z blatom in kamni. Vzrok napada je, ker je delegacija baje objavila neugodna poročila o sovjetski Rusiji. Člani delegacije so: Shaw, Novvdeu, IIuysmans, Vauderwelt in voditelj, francoskih večinskih socijalistov Renaudelt. Zadnja dva sta bila pri napadu ranjuna.
-j- Upori v rdeči armadi. Iz Sevastopola se javlja, da slučaji desertaeije in upora proti dobljenim poveljem postajajo v rdečih armadah, čim dalje številnejši. Razjarjeni rdeči vojaki pobijajo svoje komisarje in častnike in se razhajajo po vaseh.
+ Leninova ljubica. Lenin je že dalj časa pod silnim vplivom svojo ljubice, neke mlade žene ali dekleta, 23 letne Olge Gorohove. Ta žena, ki združuje v svojemu karakterju ba-bjevernosf in okrutnost, proglaša fanatično sovraštvo proti Angliji in angleškem gospodarstvu v Aziji in Lenin ji silno podlega, ker je preverjen o njenem proroškem daru. Lenin črpa svojo vero v bodoče splošno gospodarstvo boljševizma predvsem pri tej ženi. Njegovi najprotniki imenujejo Olgo Gorohovo „rdeča Rasputinovka.“
Dopisi.
Tedenske vesti.
—	Celjtinl za Koroško. »Jugoslovanska Matica" je sklicala 14. t. m. __ob U. na Dečkov trg pred Narodni dnm protestni shod proti nasilju na Koroškem. Celo uro pred zborovanjem se je zbralo na zborovališču več tisoč ljudi. Shod je otvoril ob določeni uri predsednik celjske podružnice „ Jugoslovanske Matice* g. Sancin. Po kratkem nagovoru je podal besedo g. uredniku Špindlerju, ki je orisal nemške slaparije, nemške sleparije, nasilstva in položaj na Koroškem. Govorila sta nadalje še g. I/an Rebek ter za Sokole dr. Gv. Serneč. — Sokolstvo je vedno hitelo na pomoč bratom Korošcem in bo storilo to, če bo treba tudi sedaj. V imenu Sokolov, ki so bili za časa plebiscita na Koroškem je govoril br. Do-bovišek. Osvetlil je mahinacije, ki so preprečile našo zmago. Nato je g. Sancin prečital ljubljansko resolucijo, ki je l"’,“ enoglasno sprejeta, ter naznanil,
bila
da je armada že zasedla Koroško. Ob toj vesti je zavladalo med zborovalci silno navdušenje in odobravanje. S pozivom na miren razhod je bila skupščina zaključena. Manifestanti so se nato podali na obhod po mestu. Vzklikali so proti celjskemu nemčurstvu. Ko so ohhodniki šli mimo hiše ministra dr. Kukovca jih je ta nagovoril in pozival na mir. Manifestacija se je vršila mirno in dostojno. Obrati kavarne in gostilne so bile zaprte od 5. ure naprej.
—	Koroške manifestacije v Zagrebu. Kakor hitro se je v Zagrebu
zvedelo za nepovolen rezultat plebiscita na Koroškem in za sleparije Nemcev in Italijanov pri glasovanju, je nastalo v mostu veliko ogorčenje iu vznemirjenje, ki je prišlo do izraza posebno proti večeru. Vršile so se velike demonstracije proti Nemcem iu Italijanom. Skupine demonstrantov, posebno omladina, kateri so se pozneje pridružili še ostali meščani, so korakale po mestnih ulicah in prepevale rodoljubne pesmi ter vzklikale proti Italijanom in Nemcem. Na poziv^demon-strantov so zaprli vse kavarne in gostine.
— Na naslov vojaških krogov. Pišejo nam: Tudi iz Sarajeva in drugih garnizij v Bosni prihajajo neverjetne vesti o postopanji z našimi fanti-vojaki. Naše matere in očetje jokajo, ko berejo ta žalostna pisma. Rotimo vojaške o-blasti, naj ne ustvarjajo v lastni državi pogubonosnih sovražnikov in naj kaznuje vse, ki na lastno pest zakrivijo kakšno nerednost nad našimi vojaki.
— Shod vojnih invalidov se bo vršil v nedeljo 17. t. m. popoldne v Sv. Petru v Savinjski dolini pri ^Šlibarju". Poroča tov. Fr. Koštomaj iz Celja. Invalidi! V nedeljo vsi na shod, ker je naša organizacija za nas največjega pomena. Pojdimo v boj za naše pravice!
— Debrovoij ni prispevki. Tovariš Smodej Anton, železničar, je daroval 20 K za tiskovni sklad; tov. Rudenšek Dragotin 20 K za volilni sklad, 10 K tiskovni sklad in 10 K za Jugoslovansko Matico. Najsrčnejša zahvala!
h nedelJo, 17. okt. 1920 to«no OD iu. uri dopoldne se vrši Izreden zbor zaupnikov NSS, v veliki dvo-rani Mestnega domu v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Poročilo Predsedstva 2. Poročilo odsekov. 3. Poročilo delegatov. 4. Določitev kandidatov. 5. Sprememba organizacijskega reda. 6! Slučajnosti. Tovariši! To zborovanje je odločilne važnosti za naš nastop ob volitvah in za nadaljni razvoj stranke. Poživljamo krajevne organizacije, da pošljejo na vsakih 50 članov po enega zaupnika. Tudi ostalih
Volilno gibanje.
zaupnikov dolžnost je, udeležiti se zborovanja polnoštevilno.
Iz Turjaka. V nedeljo, dne 10. oktobra se je vršil tu javen shod Na-rodno-socijalistične stranke, na katerem je poročal tov. Dragotin Vojska \t Ljubljane. Shod je bil zelo dobro obiskan in se ga je udeležilo tudi več kmetov iz okolice. Vidi>se, da se tudi mali kmet počenja zavedati, da je njegova bodočnost le v sorijalističnih vrstah, kajti on ne moie živ jti s tem, kar sam pridela in je ravn tako prizadet pri dragmji živil, kakur delavec.
Kočevje. Hočemored! Navzlic temfi/fia imamo vladnega nadzorftika, so pri'tras še vedno razmere/ kot so bile< vgnili Avstriji. Pa namestd, da bi se jih skušalo odpraviti; gre še na slabše. Kakor po vseh večjih krajih, primanjkuje tudi pri nas stanovanj, zato je vodstvo premogokopa postavilo nekak odbor, 4 komuniste, 2 uradnika in 2 poduradnika, ki naj rešujejo to vprašanje. Našli so 6 do 8 sob, ki jilt imajo poleg 3 do 4 sob razni uradniki popolnoma odveč. V te sobe so hoteli nastaniti delavce, toda uradniki so se uprli, komunisti pa zlezli pod klop in in tako gre mizerija naprej. Neka stranka ima, dasi že leto dni ne biva tukaj, še vedno stanovanje na razpolago. Obratovodja Hinek, ki je med vojno preganjal srbske in črnogorske delavce, ima za dve osebe kar 6, „šihtmeister“ Turnšek pa za dve osebe kar 7 sob s pritiklinami. Ubogega delavca, ki ima kopo otrok, pa vtaknejo v majhno luknjo, ali pa ga še iz te vržejo na cesto. Sploh pa vodilni krogi zapostavljajo na vse mogoče načine Slovence, ter protežirajo Švabe in Nemčurje. Med tem, ko naš človek ne dobi ne službe, ne stanovanja, vtihotapljajo take Nemce, ki so jih po drugod iztirali, in za te imajo takoj stanovanja na razpolago. Seveda, če inženir ne zna slovenski, mora biti tak tudi podjetnik, delovodja, kovaški mojster itd. Vsi ti pa zopet proteiirajo nemčurske delavce in tako hočejo počasi ustvariti staro Avstrijo. Tozadevni sestanki se vrše pri Drofeniku, ki je že ob prevratu vpil dr. ka Jugoslavija, pa tudi v drugih ozirih so se začeli Jerebovi časi. Kdor ima večjo torbo, več velja, zato se kurupcija vedno bolj širi. Premogarji, pazite na vsako koruptno delovanje, razkrinkajte ga po časnikih in naznanite na pristojno mesto, kajti le s tem je mogoče polagoma zniža i cene premogu in s tem v zvezi vsem potrebam za preživljanje. Merodajne kroge pa upozarjamo, naj napravijo v demokratični Sloveniji že enkrat red, ker sicer obelodanimo stvari, ki marsikomu, ki sedi pri polnih jaslih, ne bodo všeč.
Celje. Shod voj. invalidov se je vršil dne 3. okt. v Celju. Shod je otvoril g. Koštomaj, ki je v daljšem govoru razložil navzočim pomen organizacije ter jih poživljal k skupnemu delu. Nadalje je predlagal resolucijo centrali, ki je bila sprejeta. K debati so se oglasili še tudi razni drugi invalidi, nakar se je vršila volitev odbora (15 mož). Za preds. je izvoljen g. Finžger in za podpreds. g. Ko-! štomaj Fr. Pisarna se nahaja v Ozki ; ulici in se bo uradovalo 3 krat na teden. Invalidi! Sedaj moramo zopet začeti z delom, organizirajmo se v stanovsko, nepolitično organizacijo, ker le v skupnem delu in edinosti je moč. Gojimo pridno drevesce, ki smo ga vsadili na shodu, ker le tako bo rodilo sad — dosego našes pravice!
Minister dr. Kukovec je dospel dne 12. t. m. zjutraj v Celje. Na kolodvoru ga je čakala deputacija JDS-arjev, obstoječa iz sledečih stebrov celjskih demokratov: trgovca Ravnikarja in Anton Kolenca. O mama mia
—	srečna Jugoslavija, v kateri pravijo takšnim] kapacitetam demokratje!
Plebiscita na Koroškem se je poleg mnogoštevilnih Sokolov in Orlov udeležilo tudi več pristašev socijalno-demokratične stranke. Sodelovali so skupno s celjskim Sokolom pri razorožitvi „voIkswehrovskih“ tolp v Grabštajnu. Bilježimo ta pojav z veseljem!
Celjski mestni magistratres vzorno uraduje. V volilnih imenikih najdeš vse polno renegatske golazni, na primer: Zintauer, Miheiak, Kaplja, „oberkomunistu in ultranemčur Kolar in slične korifeje, med tem, ko nebroj Slovencev ne najdeš nikjer. Ni čuda, na mestnem uradu v osebah raznih nastavljencev znane prikazni izza avstrijske dobe — ki se še niso mogli navaditi jugoslovanskega ozračja. Razni gospodje, ki pravijo, da so pripadniki „Ku.tv.rvolka“ imajo pa pri^občinskih
gospodih to prednost, da je zanje -občevalni jezik le nemški.,Tuj človek, katerega bi pot slučajno zanesla tja, -si morar misliti da smo še vAmbroschite-evi dobi. Radovedni smo, koliko časa bo še naš „velezas!užni in narodno-zavedni"- sosvet udarjen s slepoto. Le tako naprej, kmalu bo Celje drugo mariborsko pozorišče raznih pobojev, uprizorjenih po raznih delamržnih nem-škutarskih elementih.
Ptuj. Usoda viničarjev. V okolici Ptuja je vse polno goric. Gospodarji ne bivajo ondi, pač pa imajo v službi viničarje, ki jim oskrbujejo gorice. Delo, pošteno delo zasluži tudi pošteno plačilo. Motimo se pa, če mislimo, da gospodarji pošteno, no recimo, primerno plačujejo viničarjem njihovo delo. Viničarije so majhne koče v goricah, v katerih imajo viničarji stanovanje. Za delo pa dobe reci in beri dnevno 10 K brez hrane. To je vnebovpijoče! Ali se smemo čuditi, da so v teh hladnih dneh napol nagi in raztrgani, da vise kar cunje z njih, ker si obleke nimajo s čem krpati. So bosi, kljub temu, da ob tem času zjutraj pokriva že bela skorja travo in zemljo. Obrazi so jim sestradani, telesa izsušena, iz oči pa jim seva obup. Kedo se briga za te reveže, katere njih nemški gospodje, kakor S<;hwabl, Huterji, Lerhi, Molitorji itd., izkoriščajo do krvi?! Vlada, poslanci, ‘‘odprite oči in pobrigajte se za narod, ki v bedi obupava nad državo, nad pravico in nad samim seboj! Napravite že enkrat red!
Nova industrija. — „Nova Pravda1* z dne 9. oktobra je priobčila reklamni sestavek pod gorenjim imenom za novo tovarno pri Ptuju. Nejasno nam je, zakaj.se je to zgodilo. Fundirano je to podjetje z bančnim kapitalom 60% in drugega kapitala je 40%- Teh 40% je večinoma židovski kapital, onih 60% bančnega kapitala pa ne moremo smatrati za slovanski kapital. Z vsemi temi podjetji se vlačijo Židje v našo državo. Niti eden ni Slovan. Le oglejmo se po Bregu! V prvi Jugoslovanski je vse polno Židov in pri novem podjetju so tudi židje. Skoro bo Ptuj, ne slovansko, marveč judovsko mesto. Naši delavci se ugonabljajo, v Ptuj se pa vlačijo tuji nemški elementi pod imenom strokovnjaki. Ob prevratu se je Ptuj nekoliko otrebil nemškega plevela. Danes pa vidimo, da se podjetja Fermevc-Etinger, Gosak-Teicher na vse kriplje trudijo kolonizirati Ptuj z Nemci in judi, ki naj odjedo našim ljudem njih pošteni, kruh. Mi ne bomo podpirali podjetij-, ki nas gospodarsko in narodno ugonabljajo. Premalo je, da si g. doktorji in judi polnijo žepe, naše ljudstvo naj še napol nago in raztrgano strada kruha in od strani gleda srečnejše protežeje Židov, ki mu ga odjedajo. — (Uredništvo ne more presojati lokalnih razmer in zato o podjetju ni bilo informirano. Op. ured.)
Pošljite naslove
somišljenikov!
Pošljite naročnino!
Izdaja konzorcij „Nove Pravde*. Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Podpirajte ,Jugoslovansko Matico"!
Razširjajte ,,Novo Pravdo"!
rlporcčajož dobro postrežbo, vedno »Teže piv<*, domača pristna Tina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenab, prosim za obilen obisk =====
FRANJO STIKLER
Restavracija juž. kol. Maribor.
ostiliia Hal Invi 1(1 Andrej k »Rdečemu ježu*k Vetrinjska ulica, Maribor,
priporočil dobro postrežbo, redno svete piro, domača pristna Tina in dobro kuhinjo po selo znižanih cenah in prosi za obilen obisk.
Y nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjkati
Moj zverinjak
knjižica našim malini za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvezni knjigami, Marijin trg 8 Zvezni tiskarni, Stari trg 19, l.
mammmm i
I
Trgovina z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami
Armin Ellinger
Maribor, Kralja Petra trg 9.
 .-•'•IH
velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, Šivalnih strojev in posa-
Ljubllani, Stirl trg ltiv.28 deTavladtaHov7kaMcS£4a
F. BATJEL
Priporočam vsake vrste klobase, svinjsko gnjat, pravo svinjsko mast, in svežo slanino.
Rudolf Welle
tvorniška prekajevalnica in klobasicama
Krčevina pri Mariboru.
Priporoči se trgovinaz mešani® blagom
Adolf Radi
Aleksandrova cesta 40
Pisarna
Razlagova ulica 24
MARIBOR.
V	zalogi tudi kislo zelje v vsaki množini.
Mariborska eskomptna banka, Maribor
Tegethofova ulica Stev. 11.
Podružnica: Murska Sobota in Velikovec.
Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Jadranska Banka podružnica Maribor,
Sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd* Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb; Trst, Wien.
  == Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. 1 :
Priporoča se cenjenemu občinstvu
stara slovenska trgovina z mešanim blagom.
Prodajam po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za obilen obisk
A. DERDAJS, trg Svobode, Maribor.
.'	v, v;.Zf1
Slavnemu občinstvu priporočam zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za obilen obisk Leopold Gusel trgovina z mešanim blagom Koroška cesta štev. 16, Maribor.	1 JOSIP 5* manufak f Ljubljana	STOPAR :turna trgovina , Dunajska c. 5	a- £ a m & rt 0 « B A	J IMPORT in EKSPORT ^ Priporočam cenjenemu občinstvu za- 1 logo kave, čaja, kakava, čokolade, pristne domače ječmenove kave. Prosim za obilen obisk. Centner Anton, Import in Eksport i Maribor, Vrtna nlica 8. J
Slavnemu občinstvu se priporoča • • !! kavarna„CENTRAL“ | poleg Zmajevega (JubcleJnega) mosta Lastnik STEVO M1HOL1Č. $ H M	Ge želite dobro in poceni blago za obleke, obleke po meri, sukno, platno, perilo, nogavice i. t. d. obiščite trgovino 1. M. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica St. 5.			Priporočamo tvrdko Josip Peteline ^ Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7 0®1 TovarniSka zaloga Hvalnih strojev za obrtno in rodbinsko rabo ter njih posameznih delov. Potrebščine za kolesarje, šivilje, krojače, čevljarje na veliko in na malo.
Somišljeniki! H_.._ n..., J_« Razširjajte!
Čitajte! „||0VQ mm Priporočajte!
iin umi riirufci«——irww*f~
Priporočam slavnemu občinstvu
svojo novo otvorjeno gostilno
„PRI ZELENEM VRTU“ -
kjer bom točila pristna domača vina in I skrbela za dobro hrano in postrežbo. «
Prosim za ob'!en obisk
PukšiC, Urbanova ol. 28, Maribor.
ajasa:.
I225iODI3§35lK^^
Naznanjam cenjenemu občinstvu,
da imam v zalogi vedno svežo svinjsko mast in debelo slanino, kakor tudi žive dobro rejene svinje.
Leskovar Franjo
gostilničar in mesar v Pragerskem. ^
Pri Zvezdi
Priporoča pristna domača ljutomerska in dalmatinska vina
j. A. Deraas. nostiliar, Maribor.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-
f	i	m	i	•	i	vic,	Opatija,	Sarajevo,	Split,	Šibenik,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- m druge Za	Wjen
vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne z¥eze z vsemi večjimi kraji tu- in ¥ inozeinstTn