Posamezna številka Din 1*—. ŠTEV. 69. V LJUBLJANI, sreda 22. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Neodvisen polltifen list Izhaja vsak dan opoldne, Izvzemži nedelj •n in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po požti: Din 20-—, inozemstvo Din 80*—. UREDNIŠTVO IH UPRAVNISTVOt SIMON GEBGORCICHVA ULICA 6IBV, 18, c ‘TELHFOH STBV. (68, i ^ q — RokopM M n* vračajo. — Oglasi po tarifo, Pismenim vprašanjem naj s« priloži za odgovor. Račun pri poStnem ček. uradu štev. 18.688. M Zakaj ni več idealizma! Z ozirom na dr. Lahovo knjigo spominov konstatira >Slovenski narod« v svojem včerajšnjem uvodniku, da ni nič med nami one plamteče želje po svobodi in onega strašnega sovraštva do hlapčevstva ko nekdaj. V čem leži vzrok te žalostne resnice, v to se >Slovenski Narod< ne spušča, zato bomo mi njegov uvodnik izpopolnili, ker sama konstatacija ne zadostuje. Bodi najprej ugotovljeno to, da je naš narod danes prav tako idealističen — če malo ali veliko, v to se sedaj ne spuščamo — kakor nekdaj. Razlika je samo v tem, da so nekdaj narodni prvoboritelji narod vzgajali k idealizmu, danes pa mu idealizem ubijajo. In ravno glede svobodomiselnosti najbolj! V prvih Hnf>h našega narodnega prebujenja skoraj ni bilo pesmi, v kateri ne bi bila vsaj enkrat beseda svoboda, kot najvišji ideal se je vedno predstavljala narodu. Pa poglejte našo današnjo oficielno politiko! V svoji knjigi spominov pravi dr. Lah, da je naredilo nanj najtežji vtis pri vstopu v sodne zapore dejstvo, da zapira človek človeka. Ko so prihajala za časa zadnjega volilnega boja dan na dan poročila o zapiranju opozicionalcev, kdo je tedaj navdušeno ploskal onim, ki so zapirali? Ali ni bil to »Slovenski NarodWarszawianki« piše v uvodniku poslanec Stronski o češko-poljskih odnošajih ter pravi koncem članka: »Minister Beneš pri- haja v Varšavo, da podpiše češkoslovaško-poljsko pogodbo in pripravi tako politično sožitje obeh držav. Njegov prihod v Varšavo je dokaz, da vlada v obeh narodih razum®-bokii 23 nu^aos* skupnega življenja bok ob , *K®ry«r Polaki« piše, da ne vsebuje pri-nod dr. Beneša v Varšavo niti sence napad« na kogarkoli. Varšavski sestanek je nova etapa v razvoju poljske države. List pozdravlja iskreno dr. Beneša. V časopisu >Kurycr Warszawski« povdar-ja znam poljski publicist Koskowski osebne zasluge dr. Beneša za sklenitev pogodb. Obisk dr. Beneša pomeni novo etapo v konsolidaciji evropskega miru in obljublja no- vi m in obnovljenim državam poseben gospo-darski in kulturni razvoj. Zlasti pa je treba povdariti okolnost, da so Čehoslovaki in Poljaki tako hitro pozabili na vse stare spore in prišli v najvažnejših vprašanjih do sporazuma. Bolgarski dogodki. Dunajsko pismo. 16. aprila 1925. Čez praznike smo imeli krasno spomladno vreme. Povsod nenavadno živahno življenje, promet po železnicah kolosalen. V mestu samem je vozilo 2945 tramvajskih voz; v nedeljo so vozili 1.8, v pondeljek pa 1.9 milijonov oseb, dohodek čez 3 in pol milijarde kron (3.5 mil. dinarjev!) — Trgovci so naredili več kupčije, nego lani. Na Semmeringu so imeli vsi hoteli toliko gostov, da so le s težavo zadostili vsem zahtevam. Češko šolstvo na Dunaju se je zboljšalo v polno zadovoljnost češke manjšine. To je zasluga izborno organizovane češke socialne demokracije, ki je politično — internacionalna, pri tem pa vseskozi narodna. Pri zadnjih volitvah v zvezni Nationalrat in deželni zbor dunajski so češki socialni demokrati sklenili pakt z nemškimi; niso dohili mandatov za Nationalrat, ker Čehi tu nimajo posebnih interesov, pač pa imajo dva poslanca v deželnem zboru in 16 članov v okrajnih zastopih, kjer ravno se obravnavajo tudi češki interesi. Od takrat dalje so češke šole urejene po željah Čehov, t. j. da je celodnevni pouk in da je nemščina obvezen predmet. Danes imajo 44 čeških šol z 218 razredi; poleg teh še 15 takozvanih »jezikovnih šol« (Sprachschulen), kjer se poučuje samo češki jezik. — Učencev v vseh šolah je 6372. Taka je praktična in obenem narodna politika čeških socialnih demokratov! Hči slavnega Leva grofa Tolstega, grofica Tatjana, je došla na Dunaj v goste k staremu znancu — svetovnoznanemu igralcu umetniku Moissiju. Moissijeve najlepše vloge so v slavnih dramah Tolstega. Zato se je Moissi o priliki svojega prvega gostovanja v Rusiji seznanil z rodbino in v jeseni je povabil Tatjano na Dunaj. Tukaj ji izkazujejo vsi krogi veliko pozornost in spoštovanje. Prisostvovala je predstavi očetove igre v Volkstheatru (glavno vlogo Moissi) in občinstvo jo je spoštljivo pozdravljalo. V soboto bo v Raimund-theatru predavala o svojem očetu; predaval bo tudi Moissi. — Tatjana živi od lastnega dela, po naukih očetovih; poučuje v slikarstvu. Prebiva v eni sami sobi s tremi drugimi osebami skupaj. Otroci bi mogli izborno živeti samo od tantijem za očetove igre; ali Tolstoj jih je daroval vsemu človeštvu in so proste. Častno pokojnino države je Tatjana odklonila. Sestra njena je nadzornica v muzeju očetovem in ima plačo od države. — Na Dunaju stanuje Tatjana v Moissijevi vili. Moissi prejema ogromno gažo za vsak nastop v Tolstega dramah, zato je poleg reklame morda tudi čut hvaležnosti, da je povabil Tatjano k sebi na Dunaj. Med Italijo in Avstrijo so sklenjene za obe državi ugodne tarifne in čolne pogodbe. Posebno za avstrijski les so določene v obeh državah zelo nizke vozarine, ki omogočajo, da pojde ves les iz Avstrije v Italijo. Ne morem presoditi, v koliko utegnejo te nove tarifne pogodbe škodovati lesni trgovini v Jugoslaviji. Te dni je na Dunaju posvetovanje posebne intcrministrske komisije za odpravo vizuma potnih listov. Med Avstrijo in Nemčijo je odprava vizuma že gotova stvar. Ali za olajšanje potujočemu občinstvu so več ali manj vse nasledstvene države. Današnja »Neue Fr. Presse« pravi, da je med vsemi državami najmanj naklonjena takim olajšavam — Jugoslavija. Seveda: dohodki od potnih listov so tako veliki, da Jugoslavija plačuje na Dunaju vse izdatke za poslaništvo in konzulat. Vse uradništvo je pa naravnost beraško plačano v primeri s katerokoli drugo državo. — Poslanstvo in konzulat nimata niti svojega avtomobila. Gospodje, ki morajo če-sto reprezentirati državo, lazijo peš, ali pa s kakim taksometrom. (Zato pa je v Beogradu avtomobilov preveč. Op. ured.) — Ko je zvezni predsednik Heinisch o priliki ponovne izvolitve imel svečani sprejem vseh tujih diplomatov, so prihajali avti drug za drugim, izstopali so diplomatje v ponosnih svečanih oblačilih — a med vsemi temi se je sramežljivo prištulil starinski avtotaksi 5C00 (5000 kratna predvojna taksa), iz katerega se je potuhnil »upravnik poslovat poslanstva SHS. Take zafrkljive pripombe smo čitali v poročilih listov. Povsod ga lomimo po notah. »Hrvatske Novinec, glasilo gradiščanskih Hrvatov,' so lani objavile v podlistku Jurčičevo povest »Sosedov sin«, letos pa prinašajo Stritarjevo »Rosano«. Prevodi iz slovenščine, ki je njihovemu narečju mnogo bližja nego hrvaščina, so lepi; jezik je namreč prost slehernih germanizmov in madjarizmov, ki jih je drugače vse polno. O letošnjem pustu je bilo med Gradiščani veliko društvenih veselic, kakor so običajne med Slovenci, zlasti na Goriškem: petje, tam-buranje, deklamacije, gledališka predstava in potem ples. Tako delovanje, povsem nekaj novega za narod, je velikega pomena za ohranitev hrvaške manjšine v Gradišču! A. G. Češko-poljski sporazum. Politika dr. Beneša more zaznamovati nov uspeh. Češko-poljski spor je likvidiran in češko-poljski sporazum uresničen. Manifestacija tega za ves slovanski svet tako razveseljivega dogodka je pot dr. Beneša v Varšavo. Daai so bila poljsko-češka nasprotja velika, zlasti vsled tešinskega vprašanja, je moralo končno vendarle priti do sporazuma, ker je bila od vsega početka usmerjena politika dr. Beneša v to smer. Kot zunanji minister Češkoslovaške je dr. Beneš opetovano povdaril, da je dolžnost tako Češke ko Poljske, da delujejo mirno in nevzdržno v zmi-slu zbližanja obeh držav. Obenem pa je treba javnemu mnenju Evrope dokazati, da ima to skupno delovanje samo miroljubne cilje. Zlasti pa je treha o češkem ko o poljskem narodu povedati, da se mora voditi pot k zbližanju na osnovi resničnega demokratizma, ker narod ni sam sebi namen, temveč sredstvo h kulturnemu sodelovanju in k uresničenju resnične humanitete. Na taki podlagi je moralo priti do sporazuma in da je ta popolen, dokazujejo pogodbe, ki so bilo sklenjene med Češkoslovaško in Poljsko. V prvi vrsti je treba omeniti arbitražno pogodbo. Pogodba kaže dve etapi postopanja. Vsako sporno vprašanje se predloži najprej posebnemu razsodišču, ki je postavljeno od obeh držav. To razsodišče je stalno. V slučaju, da razsodišče spora ne bi moglo rešiti, potem pride spor pred haaško razsodišče, ki končnoveljavno o njem razsoja. O tej pogodbi je dejal dr. Beneš: »Dogovorili smo se z ministrom dr. Mrzyuskfrn, ker smo hoteli, da pride do res prijateljskih odnošajev med nami in Poljaki. Zgodovina polj- skega in češkoslovaškega naroda nas sili, da se boli varujemo, ko naši predniki, da ne bo med nami nobenih sporov. Hočemo živeti v res sosedno prijateljskih odnošajih s Poljsko. Za svoj lasten obstoj potrebujemo obstoj Poljske, kakor potrebuje ona nas. V notranje razmere Poljske se ne spuščamo in ji želimo čim najlepšo bodočnost. Naša arbitražna pogodba ima biti izraz tega našega mišljenja.« Druga nad vse važna pogodba je ona, s katero je urejeno manjšinsko vprašanje. Je to eno najbolj kočljivih vprašanj in če je bilo vseeno ugodno rešeno, potem je to dokaz, da se je tako na poljski, ko na češkoslovaški strani razsojalo to vprašanje širokogrudno. Z rešitvijo manjšinskega vprašanja pa je odstranjena vsaka nevarnost za češko-poljska nesoglasja. Pomembna je pogodba glede tranzita. Po tej pogodbi je zasiguran Čehom popolnoma prost tranzit čez Poljsko na Rusko in Poljakom čez Češkoslovaško na jug in na za-pad. Pogodba se nanaša tudi na slučaj vojnih konfliktov in je v tem oziru prvi poskus podati formulacijo nevtralnosti, kakor si jo predstavljajo države po vojni. Velikega gospodarskega pomena so razne carinske in tarifne pogodbe ter določila glede obmejnega prometa. Tu so bile vpošte-vane vse lelje prebivalstva in s tem je bila odstranjena zadnja možnost za morebitna ne-sporazumljenja. Z odkritim veseljem pozdravljamo češko-poljski sporazum in upamo, da mu bodo sle-I dili skoraj slični sporazumi drugih slovanskih narodov, ker samo na ta način je mo-I goče rešiti slovansko vprašanje. Zemljedelci napredujejo. i Potrjujejo se vesti, da postajajo zemljedelci na Bolgarskem vedno močnejši. Zlasti raste število pristašev zemljedelske stranke v armadi. Prebivalstvo Sofije je mnenja, da pride do kmetske vstaje in da bo vnovič za- j vladala kmetska vlada. Danes bi imela taka j flada veliko večjo večino za seboj, ko vlada I Stambolijskega, ker so celo nekdanji na- ■ sprotniki Stambolijskega spoznali, da je bila 1 njegova- vlada v primeri z vlado Cankova : prava sreča za Bolgarsko. Kdo je izvršil atentat? j Splošno se sodi, da ni bil atentat samo delo Minkova, temveč da je bil on samo . orodje velike tajne organizacije, ki je orga- ! ; nizirala vse atentate na vladne vodilne pri- ■ staše. Ker ni bil dosedaj prijet niti eden teh atentatorjev, govore po mestu, da je ta organizacija močnejša od vlade. * I Značilno je, zakaj je bil konfisciran vladni j list »Slovo«. Konfiskacija se je izvršila vsled j tega, ker je list označil kot povzročitelje j atentata nekega aktivnega podpolkovnika in. dva druga aktivna oficirja. Tega pa seveda prebivalstvo ne sme izvedeti, ker bi potem i spoznalo, da se armada upira krvavemu • režimu Cankova. ! Tajne seje vlade. Seje ministrskega sveta se vrše neprestano na drugem mestu in sicer v privatnih stano-; vanjih iz strahu pred atentati. Včeraj do-j poldne se je vršila seja ministrskega sveta I v stanovanju ranjenega generala Ruseva. Za [ j časa njenega trajanja so bile vse okoliške i j ulice blokirane in nihče, niti ljudje z legiti-, niacijo niso smeli na cesto. Po sofijskih uli-j cah hodijo orožniki, navidezno brezbrižno. Na dvoriščih in na zavarovanih mestih pa i stoje cele čete orožnikov. Orožniki vrše služ-! bo v sredini mesta, milica pa na periferiji. Milica ima civilno obleko, vojaško čepico in vojaško orožje. Ker se Cankovu ne zdi vojska dovolj zanesljiva, se opira predvsem na milico. Po policijski uri, ob osmih zvečer, ne sme nihče na ulico in policija aretira vsakogar, ki ga zaloti na ulici. Edino ljudje s posebno legitimacijo, izdano od generala La-zareva smejo tudi po policijski uri na cesto. Ta legitimacija pa se izdaja samo diplomatom in vladnim uradnikom. Vsakih 10 korakov ustavljajo te ljudi orožniki in vsakdo mora imeti legitimacijo v roki, da ne postane sumljiv, ko bi segel po legitimacijo v žep. Kadar gredo po cesti skupine aretirancev, se mora vse občinstvo obrniti k zidu, da ne spozna aretirancev. Bolgarska zahteva 10.000 rekrutov. Vojni minister Vlkov je izjavil, da so pričakovali atentate, toda ne tako silne. Vojska Politične vesti- = Brez morale. »Nova Doba« je vneta zagovornica sedanje vlade, to je vlade, ki je z dvanajstinami dala davkoplačevalcem poleg vseh starih davkov še znatno število novih. Zaradi teh novih davkov je nastalo med ljudstvom upravičeno razburjenje in v Žalcu se je vršil velik protestni shod, ki se ga je udeležilo do 2000 ljudi. Na tem shodu so se sprejele resolucije proti novim in nekaterim preostrim starim davkom. — Nastop davkoplačevalcev mladini in zlasti »Nova Doba« odobravajo. In tako smo prišli do sledeče politične moralne čednosti: Mladinska poslanca sta glasovala za dvanajstine, mladinska stranka pa, ki je navdušena za oba poslanca, prireja protestne shode proti dvanajstinam. »Nova Doba« je bila za sprejem dvanajstin, sedaj pa zagovarja nastop davkoplačevalcev proti dvanajstinam. — Gospoda, če že uganjate demagogijo, potem jo uganjajte vsaj z maniro in ne na tako nedostojen način! = Spopadi med fašisti in socialisti v Italiji. V nedeljo je prišlo po raznih krajih Italije do krvavih spopadov med fašisti na eni strani ter komunisti, socialisti, bojevniki in republikanci na drugi strani. V mestu Aqua Traverza blizu Rima sta bila tekom spopada dva fašista težko ranjena. V Rovigu je bila napadena petorica fašistov, ki so bili v družbi z oficirji milice, z neke hiše z revol-verskimi streli. Dva fašista in en oficir so bili ranjeni. Do spopadov je prišlo tudi v Genovi in Assisu. Policija je izvršila na stanovanjih komunistov številne preiskave. Kakor se poroča, se je pri teh preiskavah našlo mnogo kompromitujočega materiala. Izgleda, da so snovali komunisti obsežno politično zaroto. Pri nekaterih komunistih je našla pplicija tudi večje količine municije in zelo mnogo pušk ter samokresov. Preko 50 komunistov je bilo aretiranih. je od atentata mnogo izgubila, ker so padli kot žrtve tudi najboljši oficirji in to v velikem številu. Agitacija zemljedelcev in komunistov v vojski pa nima uspeha in je podleglo njej le nekoliko nižjih oficirjev. V vsakem slučaju pa je vojska odločena, da očuva mir. Vlada je dobila dovoljenje za 3000 novih dobrovoljcev. To število pa ne zadostuje in je vlada sklenila, da bo zahtevala 10.000 novih rekrutov. To zahtevo Bolgarske, da bi morale podpirati tudi druge države. (Nima ravno skromnih želj gospod general Vlkov.) Poskusen atentat ua brzovlak iz Sofije. Brzovlak ki je odšel v pondeljek iz Sofije in v katerem so bili sami tujci, toliko da ni postal žrtev atentata. Pri tretji postaji od Sofije proti meji so bili postavljeni na progi veliki kosi železa. Strojevodji pa je uspelo, da je^ v zadnjem hipu vlak ustavil. Ko je bilo železo odstranjeno, je vlak nadaljeval svojo vožnjo. 14 generalov ubitih. Pri katastrofi je bilo ubitih 14 generalov ■in sicer: Davidov, Torlakov, Hatakarev, Me-zerov, Kiokčev, Lolov, Stojkov, Rafajlov, Pavlov, Nazimov, Najdanov in Ivan Popov. Dalje. je^ bilo ubitih 8 polkovnikov, večje število štabnih oficirjev, 4 narodni poslanci, 8 višjih državnih uradnikov, 2 odvetnika in 4 ministrski tajniki. Težko ranjen je bil polkovnik Nojkov, ki je bil predsednik bolgarske delegacije za časa bolgarsko-jugoslovenskih pogajanj. Enako je bil težko ranjen dr. Fa-denheht, ki je bil justični minister za časa jugoslovenske-bolgarske konference v Sofiji. — Po zadnjih vesteh je podlegel ranam tudi general Fičev, ki je leta 1912. aktivno sodeloval pri ustanovitvi Balkanske zveze. Izjava bolgarskega narodnega poslanca.^ Dopisnik »Obzora« je imel razgovor z nekim opozicionalnim poslancem, ki se je vrnil z dežele. Po izjavi tega poslanca, ki pripada zmerni opoziciji in kateremu se more verjeti, so vesti, da je v državi vzpostavljen red in mir, neresnične. Nasprotno je res in postajajo razmere vedno bolj kaotične. Na pre-ki sod, ki ga je proglasila vlada, so odgovorili kmetje s tem, da so v masah pobegnili v gwre in gozdove, ki so že ozeleneli. Storili so to, da rešijo svoje življenje, ker se izvaja preki sod na ta način, da niso samo vladni organi, temveč tudi pristaši vladnih strank ubijali vse, s katerimi so imeli kdaj kak konflikt. Bilo je vse polno slučajev, ko so se na ta način likvidirali osebni ali sorodni-ški konflikti. Na Bolgarskem se ustvarja zeleni kader in čim bolj bo divjala krvniška vlada, tem bolj številne bodo njegove vrste, tem preje bo konec barbarske vlade profesorja Cankova. = Mariov in Hindenburgov proglas. Ena je posebno karakteristična razlika med Marxovim in Hindenburgovini proglasom. Hindenburg se obrača samo do rodoljubno čutečih Nemcev, Marx na vse Nemce. Hindenburg ponuja roko samo nacionalnim Nemcem, Marx vsem Nemcem. V tem je bistvena razlika v mišljenju obeh kandidatov. Hindenburg in vsi desničarji so mnenja, da je nacionalen samo Usti, ki trobi v njihov političen rog, Marx in levičarji pa tega žaljivega razlikovanja med nacionalnimi in nenacio-nalnimi Nemci ne poznajo. Nasprotno pravi Marx, da so vsi Nemci, brez razlike na stranko, doprinesli v vojni toliko žrtev, da so vsi dokazali, da hočejo svoji domovini le najboljše. Zato ni nič bolj nemoralno, kakor komu odrekati naeionalnega prepričanja, ker je politično drugega mišljenja. — Kdo se ne bi ob tej priliki spomnil naših mladinov, »edinih« nacionalistov Jugoslavije? — Ali bodo morda ti v slučaju vojne sami branili Jugoslavijo? Ali ni pikantno, da imajo naši mladini iste nazore ko Hindenburg in nemški šovinisti? = Kako so si hoteli pomagati desničarji? Ker je izgubil Hindenburg mnogo na svoji popularnosti vsled odkritij levičarskih listov, so hoteli desničarji osvežiti Hindenburgovo popularnost. Odkrili so atentat, ki da se je pripravljal na Hindenburga in ki da je bil preprečen po sreči v zadnjem trenutku. Izkazalo pa se je, da je bil ta atentat fingiran in tako je Hindenburgova popularnost Se bolj obledela. = Ponesrečen puč na Portugalskem. Major Camaro je v soboto zvečer zbral par sto vojakov in izvršil ž njimi državni prevrat. Postavil je poseben direktorij kot vladarja Portugalske. Njegova slava pa je trajala le malo časa. Vladi zveste čete so namreč obkolile del mesta, v katerem so se nahajali revolucionarji in jih po kratkem boju premagale. V boju je bilo okoli 20 oseb ubitih. t'£. štev. 69. več ko 100 pa ranjenih. Vsi voditelji revo-iucionarcev so bili aretirani. Oddelki vojske, *uA*iunarcev SO Diu areuram. uuuciiu »u ono, so se pridružili revolucionarjem so razpuščeni, oficirji pa pridejo pred vojno so- dišče. Prosveta. Ljubljanska opera. V soboto zvečer je gostovala v naslovni vlogi opere »Boheme« snana zagrebška koncertna in operna pevka .ga. Maja Stronijcva, ki ima mnogo zaslug za propagando modernega jugoslovanskega -solospeva. V »Boheme« je bila igralsko dovršena, pa si je tudi s svojim mehkim glasom in čustvenim petjem osvojila vso pum1" ko. Izvrstna sta bila tudi gg. Betetto in ro-izredno lepo je pel g- Banovec, ki je ‘bil deležen celo aplavza na odprti scena. — V nedeljo zvečer so morali odpovedati »Ca-vallerio« in »V vodnjaku«, ker ni pravočasno došel notni materijal in so peli »Boheme«. Sama smola in nesreča. Nadejamo se pa, da ■bo kmalu boljše. G. Betetto se z veliko vnemo trudi, da bi opero spravil v pravi tir. 1 Sprememba dramskega repertoarja. Abonente reda B in C vljudno opozarjamo, da i|e red njihovih tatendenskih predstav za-ijnenjan in sicer se igra v sredo, dne 22. t. m. SLizistrata za red C, dočim imajo abonenti ■reda B Vdovo Rošlinko v četrtek, dne 23. : t. m. Ta sprememba repertoarja je bila nujno ipotrebna vsled petkove premijere »Roka rolko umiva, obe obraz«. Gostovanje operne pevke gospodične Žalu-' dove in tenorista Zdenka Knittla. V nedeljo, -dne 26. t. m. gostujeta y ljubljanski open gospodična Žaludova in gospod Zdenko Kmttl, -sedaj člana Narodnega divadla v Bratislavi. Gospod Zdenko Knittl je bil vec let elan Na-*'3'odn©ga gledališča v Zagrebu, kjer je prav-tiar gostoval v operi Parsival. Gospodična -žaludova pa je dramatična sopranistinja. Oba -imenovana umetnika sta pravkar absolvirala -več gostovanj v Zagrebu, Osijeku ter gostujeta na povratku tudi v Ljubljani in sicer v -operi Aida. Vstopnice za nedeljsko predstavo Aida se bodo dobivale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. NARODNI DNEVNIK, 22. aprila 1925. Dnevne vesti. Stran S- Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 21. aprila 1925. "Vrednote: 7% invest. posojilo iz 1. 1921, •M. 62; loterijska 2X% drž. renta za vojno -Škodo, den. 159; Celjska pos. d. d., Celje, den. 210, bL 212; Ljubljanska kredit, banka, ■ den, 217, bi- 217, zaklj. 217; Merkantilna banska, Kočevje, den. 110, bi. 126; Prva hrv. šte- ■ dionica, Zagreb, den. 285, bi. 830; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 190, bi. :200; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, bi. 134; Trbovelj, prem. dr., Ljubljana, den. 385, L 395; Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 108; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den 265, 'blago 280. Blago: Hrastovi frizi, od 8—°. . do 60 cm dolž., fco meja, den. 1400, Lipovi ■Modi, od 25 cm napr., fco nakl. post., bi. 180; ?bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco Ljubljana, 10 vag., den. 20, bi. 20; Javorjevi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž., fco aakl. post., bi. 650; Pšenica Rosafe, par. Ljub-iljana, den. 430; pšenica avstralska, fco Postojna tranz., bi. 442.50; otrobi pšen., debeli, jjmr. Ljubljana, bi. 225; otrobi pšen, drobni, .-juta vreče, par. Ljubljana, bi. 195; Koruza -zobala, par, Ljubljana, bi. 215; koruza medji-'aaurska, par. Ljubljana, bi. 236; krompir jedilni, rumeni, fco Spilje tranz., den. 130. BORZE. Zagreb, 21. aprila: London 295.75—298.75, 3*ariz 323.5—328.5, Milan 253.10—256.10, Cudrih 1197—1207, Praga 183.07—186.07. Curih, 21. aprila. Predborza: Beograd 8.30 •'lo 8.75, Pariz 26.95—27.05, London 24.755— ■_-24-765, Milan 21.15—21.20, Newyork 24.755, * do 24.765, Praga 15.325—15.375, Dunaj 0.00727 3ačen, bil j© zel0 lačen in zato je bil tih, kot miš. .iPač je na poti k napajališču pogosto vzdihnil in mo-fgočno zatulil, a ko se je približal kraju, kjer je prežal na jelena Baro, mrjasca Horta ali na kako dru-ftgo, izredno okusno žival, ki so se hodile sem na-ipajat, je postal zelo molčeč. Strašen je bil ta molk, dti je blestel iz rumenega soja njegovih oči in so ga ^podčrtavali tresoči udarci njegovega prožnega repa. Prvi, ki se je približal, je bila Pacco, čebra. Lev ^Numa je komaj zatrl jezno mrmranje, kajti med vsekani dolinci ga ni previdnejšega, kot je čebra Pacco. -Za črnoprogastim žrebcem je hodila Čreda kakih Trideset do štirideset tolstih in hudobnih, konjem podobnih živali. Cim bolj se je bližal reki, tem več-Vkrat se je ustavljal vodnik, strigel z ušesi in dvignil ■.saozdrvi ter prevohaval lahni vetrič, če ni morda v sajem sledu po nevarnih mesojedih. . Numa se je neudobno premetaval, prhal in se okretal. Divje peketanje urnih kopit in čreda je izginila. A lev Numa se ni ganil. Poznal je natanko cebrin način. Dobro je vedel, da se bo vrnila, če se še tolikokrat obrne, kajti dolgo zbira pogum, da vodi svoj harem in svoje mladiče k vodi. Seveda je bilo mogoče, da odpodi čebre popolnoma. Ker se je bilo to Numi že zgodilo, se je trdo potajil, da bi ne morali zaradi njega žejni galopirati čez ravnino. Zoj^at in zopet se je vračal Pacco s svojo družino, nanovo so pobegnili in vselej so prihajali bližje k reki, dokler ni pomočil tolsti žrebec svojega žametastega gobca v vodo. Ostali so se previdno bližali svojemu voditelju. Numa si je izbral gladko, zrejeno žrebe in ga že požiral s svojimi bleščečimi očmi, kajti nobeno meso ne tekne Numi tako, kot Paccovo, morda, ker je med vsemi rastlinarji najtežje ujeti Pacca. Počasi se je lev zravnal, a pri vstajanju je počila vejica pod njegovo težko šapo. Kot izstrelek je planil na žrebe, a pok vejice je zadostoval, da je plahi plen preplašil, tako, da so Numovemu naskoku obenem vsi zbežali v ravnino. Žrebec je bil zadnji. V krasni vijugi je skočil lev kot iz prače pognan po zraku, da bi ga zagrabil, a nerodna veja je Numi odžrla malico, čeprav so njegovi kremplji raztrgali gladko cebrino kožo in začrtali štiri škrlatne proge v lepo kožo. Prav slabe volje je zapustil Numa breg in prežal divji, lačen in nevaren po džungli. Sedaj pač njegov apetit ni bil več izbirčen. Celo Dango, hijena, bi bila sedaj za njegov požrešni želodec slaščica. In v takem nevarnem razpoloženju je prišel lev v do-l tiko s Keršakovo čredo orjaških opic. j Tako pozno dopoldan ni navada, da bi oprezo-l vali pred levom Numo. Davno že leži poleg ostankov! nočnega plena in trdno spi. A Numa preteklo noči sploh ni ničesar uplenil, še vedno je lovil in pasell strašno lakoto. j Človeške opice so si že utešile prvi jutranjiI glad in so brezdelno postopale po jasi. Numa jih jel bil zavohal mnogo prej, predno jih je videl. V normalnih razmerah bi se bil odpravil lovit druge živali kajti celo Numa je spoštoval mogočne mišice! in ostre zobe velikih Keršakovih samcev, a danesl jo je ubral naravnost proti njim in renčal z nagr-P bančenim gobcem. . Ne da bi trenotek pomislil, je skočil Numa naprej, da pregleda čredo opic. Ducat kosmatih, lju-i dem podobnih stvorov je čepelo na tleh. Poleg je naj drevesu tičal rjav mladič. Videl je Numin urni na-l skok, opazil je, da so opice pričele bežati in videl! je, kako so veliki, odrasli samci mandrali male balu:J ena sama opica, mlada samica, je vzdržala napad.l Vzbujena materinska ljubezen jo je privedla do ve-l like žrtve, da se more rešiti njen mladič. j Tarzan je skočil iz svojega sedeža in kričal opi-| cam pod njim in na varnih drevesih. Ce bi bili I samci vztrajali na mestih, potem bi Numa svojega! napada ne bil tvegal, razen, če bi^ bil strašansko! razkačen ali pa na smrt lačen. In še takrat bi nel odnesel zdrave kože. (Dalje prih.) Ljubljana. — Odličen franeoski gost t Ljubljani. V Četrtek dne 23. t. m. prispe na svojem potovanju po naši državi v Ljubljano profesor fi-Biologije in ravnatelj fiziološkega instituta na univerzi v Strassburgu, gospod E. Terroine. ljubljanska fakulteta je naprosila znamenitega francoskega znanstvenika, naj bi o priliki svojega bivanja pri nas priredil v njenem okrilju predavanje. Gospod profesor se je tej prošnji ljubeznjivo odzval ter bo predaval na ljubljanski univerzi v sredo dne 22. L m. Predavanje, ki ga bodo spremljale ski-optične slike, se vrši v predavalnici št. 90; za-fetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za razširjenje kulturnih stikov med francoskim in našim narodom. — Ljudska higijenska šola v Ljubljani. Ker je z ozirom na razpoložljiv prostor pri-glašencev preveč, so sprejeti v prvi tečaj ljudske bigijenske šole le oni, ki so se priglasili do nedelje 19. t. m. Za vse ostale se otvori v kratkem nov tečaj. Otvoritev prvega tečaja je danes 22. t. m. ob 6. uri v risalnici državne realke v Ljubljani. Vstopnice za veliki pevski koncert »Zveze slov. pevskih zborov dne 3. maja popoldne v Unionu (sodeluje 15 zborov s 475 pevci in pevkami) se dobe od danes naprej v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Občinstvo se opozarja, da si jih takoj preskrbi. To in ono. DOŽIVLJAJI LOVCA MORSKIH SOMOV. Kapitan Charles Thompson iz Miami v Floridi je usmrtil tekom svojega življenja več kot 10.000 morskih somov. Kljub temu pa priznava odkrito, da se boji teh živali še dandanes. Ta strah je razumljiv. Na levi strani ima kapitan globoke brazgotine od ran, ki jih je dobil nekoč v boju z morskim somom. >Leta 1908«, tako pripoveduje Thompson, »sem pripravljal s svojimi ljudmi harpu-niranje somov. Posrečilo se mi je bilo, da sem zvabil pred čoln izredno velik eksem-plar. Z vso silo sem vrgel harpuno vanj. Ker pa je nekdo razlil popreje več olja po tleh, sem spodrsnil in, ker sem stal prav na kraju čolna, sem se prevrnil v vodo. Seveda soma nisem pogodil. Z naporom vseh svojih moči sem plaval nazaj k čolnu, toda tudi som ni čakal, in hitro mi je bil za petami. Nenadoma je švignil mimo mene, in čutil sem, kako je hlastnil s svojimi kakor britev ostrimi zobmi po meni. Vsi moji ljudje na čolnu so mislili, da sem izgubljen. Toda imel sem srečo, in moji ljudje so me potegnili v čoln, čeprav v zadnjem trenutku. Zakaj, komaj sem bil nad morsko gladino, že je hlastnil som vdrugič po meni. Še mi je tičal smrtni strah v udih in v rami sem čutil hude bolečine, kljub temu pa sem zgrabil harpuno ter sem jo treščil somu v telo. Nato sem se zgrudil in onesvestil. Poteklo je več mesecev, predno so se zacelile rane popolnoma.« S šestnajstimi leti je imel Thompson svoj prvi doživljaj s somi. Peljal se je s svojima dvema bratoma v veliki jadrnici na ribolov. Bili so oddaljeni nekaj milj od svetilnika, čigar čuvaj je bil njihov oče. Nalovili so kakih petdeset rib. Hipoma je zgrabil velik som za čoln ter ga prevrnil in vsi trije z mrtvimi ribami vred so plavali v odprtem morju. Že v par minutah se je zdelo, da morje kar mrgoli samih somov. Planili so najpreje po mrtvih ribah. Le vsled tega se je posrečilo Thompsonovima bratoma, da sta se rešila na prevrnjeno jadrnico. Sedem dolgih ur sta jahala med samimi trikotnimi, črnimi plavutami morskih somov po morju, dokler jih ni opazil končno njihov skrbni oče ter prišel ponje. Thompson je mnenja, da so somi samci najbolj nevarni sovražniki človeka in živali, kar jih živi v vodi, sovražniki, s katerimi se ni mogoče meriti. »Nemogoče je,« pravi kapitan, umoriti takega soma z nožem, kakor to trdijo nekateri ljudje. Brez nadaljnega pa priznavam, da je mogoče usmrtiti z nožem njegovo samico. Samice se kretajo počasi, nimajo niti daleko tako ostrega in močnega zobovja, kakor samci ter se drže večinoma prav na morskem dnu. V mnogih delih sveta se predvaja strmečim potnikom boj s somi, toda pri tem gre skoraj vedno le za takorekoč nenevarni boj s samicami. Noben od teh »junakov z nožk bi se ne upal napasti z nožem samca. Samec bi ga raztrgal nemudoma. Iz treh vzrokov, pravi Thompson, je morski som silno nevaren. Predvsem je silno spretna in uma žival. Dalje ima strašno orožje: svoje zobovje: tri vrste ostrih zob, ki premorejo spričo naravnost bajne moči neverjetne stvari. Na primer, nemogoče nam je razbiti celo s sekiro lupino velike morske želve. Za soma pa so te morske želve slaščica. Kapitan je večkrat opazil, da pregrizne som lupino morske želve z lahkoto. Prav tako pregrizne več centimetrov debele hrastove deske in to celo v smrtnem boju. Najbolj zanimiv je pa tretji vzrok, ki ga navaja stari izkušeni lovec. Baje čutijo somi na milje daleč kri v vodi. Na kak način je to mogoče, Thompson ne more pojasniti z gotovostjo. Toda poskusi, ki jih je podvzel, so potrdili njegovo domnevo. Tako se je na primer podal z dvema čolnoma v posebno močno tekočo vodo Zalivskega toka. Čolna sta bila oddaljena nekaj milj drug od drugega. Thompsonovi ljudje so vrgli z enega od teh dveh čolnov mesa v morje. Prišli so somi in posrečilo se je nekoliko teh živali zaznamovati s harpunami. Nato so vrgli ljudje iz drugega čolna nekaj krvavečih kokoši v morje. V najkraj-šem času so se pojavili tudi tu somi in neoporečno se je dalo dokazati, da so bili med njimi tudi taki, ki so bili zaznamovani preje pri prvem čolnu s harpuno. Leta 1912 je vjel Thompson svojega največjega soma. Tehtal je nad 40.000 funtov, dolg je bil 45 čevljev ter je vlekel, dasi težko, ranjen, čoln s Thompsonom vred celih 39 ur -za seboj, dokler ni izkrvavel. Velikan je romal pozneje v neki muzej. AMERIKANSKI DVOBOJ. Bila sta prijatelja izza rane mladosti. Skupaj sta študirala in skupaj sta otvorila odvetniško pisarno, v kateri sta obdelovala vse-., zadeve skupno. In tako je prišlo, da sta zastopala skupno tudi krasotico gospo B., bogato soprogo bankirja v njeni tožbi na razpo-; roko, ki sta jo končno dobila — zopet skupno. S tem dnevom pa se je prenehala med*", njima vsaka skupnost. Vsak izmed njiju je-, sklenil, da poroči svojo klijentinjo. Ko je povabila po izvojevani zmagi zakon- ■ skih okovov oproščena gospa B. svoja dva 1 advokata na čaj, se je posrečilo vsakemu odo njiju, da se je iznebil v trenutkih, ko je bil' z damo sam, svojega nujnega predloga; toda,, žiil dama v nobenem slučaju ni imela prilike... da bi se izjavila o predlogu. Zakaj, komaj je-iznesel eden od tekmecev svojo ženitveno ponudbo, že je stopil drugi v sobo. Gospa B. si: je pomagala s tem, da je izdala skupno* skrivnost obeh tekmecev ter izjavila, da sta j! oba enako ljuba in draga. Da se stvar odloči, , je predlagala, da se vrže po ena bela in črna . kroglica v neko posodo. Kdor potegne belo. , postane njen soprog, tisti pa, ki potegne črno, njen hišni prijatelj. Drugi dan je srečal eden od tekmecev ne--kega prijatelja. Mož je delal tako kisel obraz.,, da ga je vprašal prijatelj po vzrokih. In odgovoril je mož z težkim vzdihom: »Izgubil sem: Moram jo poročiti.« Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (•ek London: (65) Burni doživljaji. Roman z lužnega morfe. Eno miljo dalje, tam, kjer je sled begun-eev vodila naravnost v pragozd, so našli Kwaquejevo truplo. Odrezane glave ni bilo aikjer in zato je mogel Sheldon samo domnevati, da je to paznikovo telo. Očividno se je bil boril, kajti od trupla dalje je vodila krvava sled. Cim so dospeli v gosti pragozd, sta morala stopiti s konj. Pustili so Papeharu kot čuvaja pri konjih, Joana, Sheldon in ostali Ta-hičani pa so peš nadaljevali pot. Cesta je vodila navzdol po močvirni soteski, ki jo je včasih preplavljala reka Balesuna in kjer se je krvava sled morilcev križala s sledjo nekega krokodila. Očividno so bili zalotili žival, ko je spala na solncu in ustavili so se na begu ter jo razsekali na kosce. Tu je bil s6del oni mož, ki je bil ranjen ter počakal, dokler niso dovršili svojega dela m odšli dalje. — Eno uro pozneje se je Sheldon, ki je bil sledil stopinjam divjega vepra, nenadoma vstavil. Krvave sledi so prenehale. Poslal je Tahičane v grmičevje na obeh straneh in Utani je nenadoma zakričal v znak, da je ne- mnogostrelna puška. Bržčas je streljal Papa- kaj našel. Joana je počakala, dokler se ni vrnil Sheldon. — Marko je tam — je dejal — Kwaque ga je dobro dregnil in Mauko je zlezel v grmovje in tam umrl. Dva sta torej odpravljena. Deset jih še ostane. Ali niste mnenja, da imamo že dovolj te reči! Prikimala je. — To ni lepo — je dejala. — Vrnem se in vas počakam pri konjih. — — Toda sami ne smete hoditi. — Vzemite dva moža s seboj. — Potem pa grem raje naprej — je rekla. — Nima smisla, slabiti čete zasledovalcev, utrujena itak nisem. Sled je zavila na desno, in zdelo se je, da so begunci spremenili svojo smer ter krenili k Balesuni. Toda sled se je neprestano obračala na desno, tako, da je napravila zanjka in točka, na kateri jo je križala, je bilo po vsej priliki ono mesto na kraju plantaže, kjer so bili pustili konje. Ko so stopali baš čez neko tiho mesto v pragozdu, kjer ni razen baržunastih metuljev, ki so imeli po trideset centimetrov široke perutnice, zgani hera. — Hiteli so dalje in ko so prispeli na dotično mesto, so bili presenečeni. Oba konja sta stala privezana in Popahera je sedel križem nog na tleh ter mimo pušil pipo. Sheldon je stopil bliže ter se spotaknil ob telo, ki je ležalo v travi; komaj se je vzravnal, že je opazil drugo truplo. To je bil Kosse, Gogoomyjev rojak, tisti, ki je obljubil, da po solnčnem zahodu vjame mrjasca, ki ga bodo nataknili za udico za Satana. — Nisem imel sreče, gospodična — jih je pozdravil Popahera ter otožno zmajal z glavo. — Samo dva moža sem zadel. — Pomeril sem natančno na Gogoomyja, pa sem ga zgrešil. — — Toda ubili ste jih — ga je kregala Joana. — Žive bi morali ujeti. — Tahičan se je zasmejal. — Kako? je vprašal. — Jaz tu pušiti. Jaz misliti na kruh iz sadja in na vesele čase na Bora-Bora. Tedaj pa deset dečkov planiti iz pragozda na me. Vsak mož imeti dolg nož. Gogoomy imeti v eni roki dolg nož in v drugi glavo Kwaqueja. Nisem mogel čakati, da bi jih ujel žive. Streljal sem kot vrag. Kako lo nobeno živo bitje, so zaslišali nenadoma naj bi jih ujel — deset mož, deset dolgih no-streljanje. že v in Kwaquejevo glavo? Osem je naštela Joana. — To je bila * Raztrošene stopinje raznih mož, ki so se po neuspelem napadu na Tahičana vrnili, so B&r kmalu zopet združile. Sledili so jim do Be--rande, ki so se ji begunci izognili; očividnc -so se nameravali skriti nekje v ogromnem, inangrovem močvirju za plantažo. — Nima pomena, da bi jih preganjali dalje — je dejal Sheldon. — Seelee spravi vse. vas na noge in jih prežene. Nam pa ne preostane druzega kot stražiti obrežje in preprečiti, da se ne vrnejo na plantaže in ne.~ pobesne.* Ah, saj sem si mislil. V senci pragozda na drugi strani reke je--plul majhen kanoe, ki je prihajal po vodi? navzdol.. Plaval je tako potihoma, da se je zdel kot neresničen privid. Trije nagi črnci' so brezšumno pogrezali svoja vesla v vodo.-Dolga in tenka kopja s koščenimi ostmi s obležala ob stenah v čolnu in tulci z puščicami: so viseli možem ob boku. Oči teh lovcev ljudž1 niso prezrla ničesar. Sheldona in Joano so’ bili že popreje opazili, toda tega niso izdali- * V južnih morjih in tudi na vzhodno indijskih otokih se pojavlja med črnci pogosto > posebne vrste blaznost. Taki črnci begajo po ulicah s kijem, nožem ali sabljo v roki ter pobijajo vse ljudi, ki jih srečajo. (Dalje sledi.) ALI OGLASI oelasom ** M b+sed Dia raka madaljM be**da k Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Službo išče akademifino naobražen 25 leten gospod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo«. Zastopstvo kake dobre firme, za Ljubljano in okolico išče trgovsko verziran reduciran banžni uradnik. Cenj. ponudbe ■ navedb« pogojev na upravo lista pod »Agilen«. Matematiko jpouitije profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«. Dopisovati želi gospodična slovenski proti nemškemu z enako tudi iz dežele radi vaje. Cenj. ponudbe pod »Zamena«. Rožica išče vrtnarja. Upoštevajo se le odgovori s polnimi imeni. — Ponudbe pod »Vrtnica« na upravo Usta do 1. maja t. 1. Proda se Znanja s trgovsko ali sicer premožno damo želi mlad, vesel gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Maje. Trgovski lokal s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem kraju se išče. Ponudbe na upravo pod »Promet«. stara, dobro ohranjena umivalnik. — Poizve ulica l/II. ■itfsiil Vrtnice nizke ln visokodebelne, v različnih barvah (z imeni), raznovrstno grmičevje, leguster za plotove, smrekice, 1 m visoke ter razne sadike (pere-ne) trajnice in letnih cvetlic priporoča Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Stanovanje Stalaže za specerijsko trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, se proda. — Ogleda se v skladišču »Balkan«, Ljubljana, Dunajska cesta. Stanovanje v mestu ali okolici 1—2 sobi, kuhinja in pritikline se išče za 1 junij. Ponudbe na uprava pod »Stan 2«. Bohoričeva uL St- 24 Telefon Jlev. 560 priporoča za vsa ▼ to stroko spadajoča dela. s kuhinjo, 1 veliko sobo, 2 babine-toma, z vsemi pritiklinami sovpo-rabo kopalnice in pralnice in kosom zemljišča v dovi vili ob Dunajski cesti odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. GAMAUFOUO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve.. Cena zavojčku Din 3—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA § O t A" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmansky# Korsika, Adria, Bajc, Urbanič, Instrukcije Is vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošolec. — Naslov pove Iz prijaznosti uprava lista. MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana STARI THO ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. Abadie cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. : I Vdovec srednjih let se želi seznaniti z ;; vdovo ali pa mladenko radi ponovne že- ; nitve. Ponudbe s sliko pod »Resno« ;; na upravo »Narodnega Dnevnika«. ;; Mer posMI zasluM se Mil 'i; raznašalcem, vpokojencem, pismonošam, slugam, trafikantom itd. — Oglasiti se je pri tvrdki »Posredo-valeč« Sv. Petra 23/1. i €€ ..GROM CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BUREAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: Telefon Inlerurban „OROM“. Stev. 454. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod kulantnlml pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.