Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V 8 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. \ ^
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg st. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejomajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska onkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izliaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
189.
7 Ljubljani, v ponedeljek 22. junija 1891.
Letnilc XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 20. junija.
Budgetna razprava.
(Peti dan.)
SploŠnja razprava o državnem proračunu je bila danes dovršena; v ponedeljek prideta na vrsto glavna govornika Herold in Plener pa poročevalec Bilinski, potem se pričenja posebna razprava, če bo sploh še kaj časa za-njo ostajalo, ker se je od vseh treh nadejati dolgih govorov.
Prvi govornik je bil danes štajerski deželni glavar grof Wurmbrand, ki je po vrsti obiral Čehe, Slovence, češke velike posestnike in nemške konservativce. Samo Poljakom se je prilizoval in dokazoval, da je veliko skupnih koristi, ki vežejo poljske in levičarske poslance. Za nas so posebno pomenljivi napadi na Slovence, ki se malo podajo glavarju dežele, katera ima čez tretjino slovenskih prebivalcev. Wurmbrand se je spominjal sklepov slovenskih in hrvatskih poslancev v Ljubljani dnč 2. oktobra 1890, češ, da hočejo Slovenci in Hrvatje dele posameznih dežel sknpaj zložiti in na ta način pripravljati zvezo teh dežel in Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo, katerim bi se še pridružile Bosna in Hercegovina. Avstrija teh sanjarij ne sme prezirati; ker segajo dalje, kakor da bi vravnavale zgolj notranjo zvezo dežel. Kjer je pa država v nevarnosti, mora vmes poseči avstrijski državnik in z vso silo pokazati mejo, za katero državi preti nevarnost. Tako si je drznil govoriti naslednik Blagotinškov, tistega Blagotinška pl. Kaiserfelda, ki je v deželnem zboru Štajerskem enkrat rekel: »Nemci morejo z malomarnostjo gledati razpad Avstrije; oni se smejo razpada veseliti in, če jim kaže, tudi uskočiti." Iz Wurmbraudovega govora je razvidno, kaj Čaka slo-vauske narode, če združena levica zopet v roke dobi državno krmilo.
Jako zmerno je govoril češki poslanec Krama f, ki je spadal prej k tako imenovani realistični stranki. Zagovarjal je češko državno pravo in poudarjal, da je mednarodni mir v Avstriji le
mogoč na federativni podlagi, in da so Mladočehi zmerom pripravljeni k temu miru. Oni se borč za veliko avstrijsko državo, ki se opira na gšslo: viribus unitis, ue pa: viribus unius — z združenimi močmi, ne pa z močmi enega samega.
Tretji govornik je bil češki veliki posestnik grof Paltfj, ki se je spominjal staročeških poslancev, rekši, da so sicer pri volitvi propadli, toda še ne izmrli med ljudstvom. Mladočeški poslanci so sicer zastopniki češkega naroda, ali ne vseh njegovih teženj. Palffy se je obračal tudi proti Poljakom in jih opominjal, da nimajo uzroka ločiti se od svojih prejšnjih zaveznikov; dogodki zadnjih dni sicer niso ostali brez vpliva, ali njega ni njegovih tovarišev niso pripravili, da bi se odpovedali zvezi s Poljaki, s katerimi imajo enaka avtonomistična načela in s katerimi bi najraje zmerom v lepi slogi in edinosti živeli.
Staročeški poslanec Weber je omenjal zahtev češkega naroda v narodnem, verskem in gospodarskem oziru. Slovani so se naveličali čakati in ne marajo, da bi jih še dalje z lepimi obljubami pasli. Češki narod zahteva svoje državno pravo in uresničenje narodne jednakopravnosti. Sramota je, da mora narod za svoje pravice beračiti. Versko šolo liberalci sicer odbijajo, pa katoliški narod jo zahteva iu jo bo dosegel, naj se državni proračun dovoli, ali ne dovoli. Weber je jeden najbolj šaljivih govornikov v zbornici, zato je vzbujal način, kako je vse te reči razpravljal, v zbornici jako veliko ve-selost.
Radovedno je vse pričakovalo govora poljskega poslanca Madejskega, ker so od njega pričakovali pojasnila o razmerah med poljskim in levičarskim klubom. Madejski je potrdil, da med Poljaki in levičarji ni nobene tajne zveze in da glavno načelo poljskih poslancev je avtonomija. Glede verske šole je poudarjal, da v Galiciji imajo versko šolo, katero so si na podlagi sedanjega šolskega zakona i osnovali. Oni priznavajo korist verske šole, ali so- ! dijo, da je to zadeva deželne avtonomije, ne pa ; splošnega državnega zakona. Grofu Palffy-ju se je . zahvalil za prijazno sodbo o Poljakih, obširno pa
je zavračal kneza Sehvvarzenberga in svoj govor sklepal z besedami, da hočejo pozabiti neprijetnosti, ki jih jim je knez Schwarzenberg napravil s svojim govorom, trdno in zvesto pa si hočejo zapomniti dobrote, ki so jih prejeli od njegovih somišljenikov.
Interpelacije.
Razven že omenjenih interpelacij Spinčičevih izročenih je bilo včeraj ua loncu seje še več prav zanimivih vprašanj. Poslanec Do t z je vprašal justičnega ministra, kako se strinjajo različne razsodbe justičnih gosposk, ki so bile nekemu sodnij-skemu pristavu na Štajerskem prepovedale prevzeti načelništvo »šulferajna", med tem, ko listi sedaj poročajo, da je predsednik najvišjega sodišča, vitez Schmerling, pristopil društvu proti antisemitom?
Bareuther vprašal je trgovinskega ministra, kako je mogla pošta v Zvvettlu odkloniti dopisnice, na katerih je tiskan rek: »Mi Nemci se bojimo Boga, sicer pa nič druzega ne na svetu" ?
Lienbacher hoče zvedeti, kaj namerava vlada storiti gledš agrarnih zadev? Dotz pa želi, da bi ministerski predsednik poučil politične oblasti, zlasti okrajuo glavarstvo za okolico graško, da naj ne prepoveduje shodov nemškega ljudskega društva.
Iz današnje seje mi je omenjati še predloga poslanca Haucka, ki vladi naroča, da naj državnemu zboru predloži strog zakon zoper prihajanje in naseljevanje ruskih Židov v Avstrijo, in naj si v vzgled vzame zakon severne Amerike zoper naseljevanje Kinezov.
Govor drž. poslanca g'. &uklje(a
v državnem zboru dne 16. junija 1891.
(Konec.)
Gospoda moja, govoreč o slovenskih terjatvah omejiti se hočem na to, da to, kar sem v tem oziru omenil v imenu svojih tovarišev, priporočam vladi v blagovoljno pretresanje.
Le še nekaj malega moram tu danes dodati. Tiče se obrtnega pouka. Jaz stvar omenjam, ker jo je že lani sprožil pri debati moj prijatelj Nabergoj.
LISTEK
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Ta pozornost vikarijeva ganila je mladega Irca.
»Vi ste še boljši, nego sem jaz hudoben!" d6 ganljivo in poljubi vikariju — po deželni šegi — roko.
Govorila sta Še o marsičem in vikarij se je stoprav poslovil, ko je čuvaj vstopil, da bi jetnika peljal na travnik. — Ko se je jetnik vrnil, se je že temnilo. Sšde na klop in premišljuje resne duhovnikove besede. Polagoma se mu je umirila duša in sladki spanec zaprl mu je trudne oči.
K6s, ki je prepeval v temnem bršlinju pod oknom, vzbudil je dvajsetletnega mladeniča iz čudovito lepih sanj. Gledal je okoli sebe. Nikjer ni mičnega kraja, kjer je še ravnokar bival — v sanjah; štiri stene ga tu obdajajo. Že je čutil vstajajočo jezo, — a pogled na mizi ležečih knjig jo je uničil. Spomina se besed duhovnikovih. Poklekne na tla in srčno moli — jutranjo molitev. Potem vstane,
zm&je, kakor lev, svojo kodrasto glavo in koraka po celici gori in doli. Vspne se na okno, globoko srče v-se jutranji zrak, ter gleda morje, ob katerega nasprotnej strani mu sveti dežela — svobode. Ob 8. uri prinese mu čuvaj zajutrek: 200 gramov kaše, 128 cl. mleka. »Opoldne," dč čuvaj, »doboš pol funta*) mesa. 2 funta podzemljic, 56 gramov fižola in 56 centilitrov juhe; zvečer pa: četrt funta kruha in 28 centilitrov juhe; ali boš imel dovolj?"
»Hvalo!" dč Peter. »V Glengariffu nisem imel tako dobro!"
»Verjamem ti rad. Ali pa tudi včš, kakšno srečo si imel, da si prišel sem? Meso in kruh tu dobivate, — to je hrana za lorde."
»Res je, a ljubša bi mi bila prostost s samimi podzemljicami."
»Prostost!" ponavlja čuvaj, majije z glavo; »na Irskem pozo&m samo jedno: umreti od glada! Uboga dežela!"
»Ti si torej jeden iz nas ?" vpraša Peter.
Čuvaj tiho stopi k vratom, da bi se osvedočil, da li nihče ne posluša; pogleda potem čudnim pogledom mladeniča in pravi:
*) 1 funt = 463 gramov.
»In ti? Ti si jeden naših?"
Zdaj je bilo jetniku čudno to vprašanje, — a pozoren odgovori:
„Ne včm, kaj hočeš reči. Jaz sem Peter Had-field, katoliški Irec in najemnik v MaIibory."
»In jaz, jaz sem Barnaba Creglan, katoliški Irec, čuvaj v grofijski jetnišnici in dober rodoljub."
,Ej,' misli si Peter, ,ta bi me rad izpovedal; morebiti je kak ovaduh.' Glasno pa reče: »Čudi me, da dober rodoljub prevzame tako službo."
„Misliš?" porogljivo zavrne Barnaba. »A jaz mislim, da je dobro, ako so povsod dobri rodoljubi, posebno pri policiji."
.Jaz bi bil rajši druge službe iskal," dd previdno jetnik.
»V kratkem ne boš več tako govoril."
»Ali res? Kedaj pa?"
Čuvaj se mu približa ter mu zašepeta: »Ne boš več tako govoril, ko bode mladi orel vzrastel."
Mladenič se stresne, kakor bi bil stopil na kačo. ,Čudno,' mrmra sam pri sebi, ,ta izrek me povsod preganja.'
Creglan ga še vedno opazuje, kakor bi priča-
Njega ekscelenca gospod naučni minister si je pridobil neovrgljivo zaslugo za naš rod, ker je začel vvajati strokovne šole s slovenskim učnim jezikom. Uspeh, zlasti v Ljubljani, je izreden, in kaže, kako ugodna tla za take zavode so pri našem narodii, ki je jako nadarjen, kar se tiče ročne spretnosti. Usojam si pri tej priložnosti prositi naučnega ministra, da bi pretresoval vprašanje, če bi ne kazalo za tržaško okolico osnovati obrtne šole za obdelovanje kamenja, s slovenskim učnim jezikom seveda.
Kras ima obilno izvrstnega kamna. Prebivalstvo peči se intenzivno s takimi obrti. Treba je le še obdelovanje kamna požlahniti. S tem bi naučna uprava odprla bogat vir dohodkov prebivalstvu, ki je brez lastne krivde v veliki bedi, katerega bode baš sedaj hudo zadelo to, da se vsled odprave svobodnega pristanišča v Trstu vvede nova užitninska črta. (Tako je! na desnici.)
Prosim torej gospoda ministra, da se blagovoljno ozira na to vprašanje.
In sedaj, gospdda moja, dovolite mi, da se malo ozrem na notranji položaj.
Njegov glavni znak je — bodimo prav odkriti — potencirana neodkritosrčoost. (Prav dobro! a strani somišljenikov njegovih.) Mi Slovenci smo preveč priprosti ljudje, da bi se spuščali v diplo-matična zavijanja in prikrivanja. Mi ljubimo jasne razmere, in kolikor je od nas zavisno, bodemo še pripomogli, da se pojasnijo. Naše zahteve so vam znane. Poživljam vas, naj kdo v tej zbornici vstane in dokaže, da je to, kar mi zahtevamo za zagotov-ljenje narodnega obstanka, v praksi neizvedljivo in pretirano ali morda cel6 državi nevarno. Niti zje-dinjena levica se nam ne more ustavljati, Baj je v svojem volilnem oklicu z dne 9. februvarija 1891 rabila besede (čita): »Nemci drugim narodnostim neso sovražni in nečejo ovirati narodnega razvoja neuemških narodov . .
Gospdda moja! Če to ni le prazna fraza, potem pokažite svojo naklonjenost zahtevam, o katerih nikdo izmej vas trditi ne more, da imajo bistveno državi nevarni značaj ali da se dotikajo cele jed-notnosti državne uprave.
Tudi visoka vlada se ne more upirati našim zahtevam, vsaj se je izrekla v znani izjavi objavljeni dnd 25. januvarija v „Wiener Zeitung"-i (čita): »Varovala bode ustavo države in ustavno zagotovljene pravice kraljestev in dežel, ozirala sena individualnost narodov."
Kar mi zahtevamo, je pač najmanjši del tega, kar zahtevajo oziri na individualnost narodov. Mi svojih zahtev nesmo niti za pičico povekšali poslednjih dvanajst let, ko smo bili v tej zbornici v vladni stranki, da postali smo še zmernejši in previdnejši v zahtevah svojih.
Mi imamo preveč spoštovanja do vlade, da bi si mogli misliti, da, bode naše zahteve sedaj z drugo mero merila, nego jih je tedaj, ko je večina bila odvisna od peščice slovenskih glasov. Gospode iz Galicije, katerih vodja je danes v njih imenu dal jako trezno ali za nas v vsem neugodno izjavo, bi prosil, da naj se blagovolijo ozirati na jedno stvar.
Govorilo se je o avtonomiji dežel in kraljestev, in to avtonomijo posebno naglašali. Nam Slovencem se z deželno avtonomijo ne more pomagati, mi po-
koval od njega tajnih sporočil. A jetnik je bil previden, — zatorej je začel govoriti zopet o hrani.
»Gotovo," dejal je s prisiljeno veselostjo, »ako še katerikrat nastane glad, svetoval bi vsem nesrečnim, da se dado zapreti do nove žetve, — in vdm, da bi je potem le s trudom izgnali."
»Jaz mislim, da bi jih ne vsprejeli," d4 Barnaba.
»Zakaj ne?"
»Ker je premnogo prisilnih delalnic, ki so varčnejše, nego jetnišnice, in oni, ki vstopijo tam, ne vstrajajo tako dolgo v njih."
»Ako je to res, kar sem čul o njih, čudi me zel6, da gred6 ven."
»Saj ne gred6, moj dragi, iznesč jih ven, ko počasne smrti — od glada — umro. Boljše je še, takoj umreti; jaz včm o njih govoriti, jaz, ki ... , tiho, nekdo gre!"
Nikakoršnega šuma se ni čutilo, a s praga, kamor se je postavil čuvaj, opazilo je njegovo sum-njivo oko — senco na tlaku.
Vzel je torbo, trdo zaprl vrata in vstopil v drugo celico.	(Dalje sltSdi.)
kladamo vrednost na jednakopravnost in smo torej pogrešali odstavek, ki bi se tudi na to oziral. Poljaki so narod, ki ima veliko zgodovino in je naravno, da se radi spominjajo preteklosti, da je torej spomin pri njih dobro razvit. Gospodje, potrudite se in tudi na to ne pozabite, da, odkar je ustavna doba v Avstriji, ni bilo niti interesa poljskega naroda, niti interesa gališke dežele, da bi se zanj tudi zastopniki slovenskega naroda ue bili pogumno potegnili. (Odobravanje na desnici.)
Mi mislimo, da že iz spoštovanja do naših galiških gospodov tovarišev smemo računati na to, da se bodo tudi oni potegovali za nas.
Bližam se koncu. Mi smo zastopniki nemnogo-brojnega, zanemarjenega naroda. Na nas se ni nikdar oziralo. Prezirale so se naše vrline, prezirale naše zasluge za državo. (Res je! na desnici.) Ni majhna stvar, če se pomisli, da smo stoletja s svojimi brati v zvezi morali biti jez, ki je varoval evropsko, krščansko civilizacijo pred Turki. (Dobro! na desnici.) Zaostali smo, ali zatajiti se ne dd, da se hitro razvijamo. Na Kranjskem so se naše postojanke tako razširile in utrdile, da se ne bojimo eventualnega gospodstva nemškega, ki se hitro približuje, kakor se kaže. Na Štajerskem vrši se ta razvoj ravno tako hitro in solidno. V kmetskih občinah dosegli smo lepe uspehe, in če zasledujete volitve, zlasti v celjski mestni skupini, pa bodete videli, kako se razvija slovenski element. (Poslanec Spinčid: Proti volji vlade!) Ko bi bil zastopnik Celja prisoten, bi vam iz svojih volitev podal lahko statistične podatke o naraščanju naše manjšine. Tudi na Koroškem se dani, na od solnca razbeljenih kraških tleh v Istri, na Goriškem in v tržaški okolici se je slovanski element že probudil, tu se kaže naraščajoče gibanje, katerega ne more zadržati niti nasprotni terorizem, niti nasprotnost vladnih organov. (Prav res! Dobro! Dobro! na desnici.)
Gospdda moja! Naravno je, da morajo ti uspehi naše pravične stvari, ki se več tajiti ne dado, vplivati na samozavest slovenskih poslancev.
Pri poslednjih volitvah videli smo pojave, katerih ne smemo prezirati. Omenil jih je že jeden predgovornikov, ali jaz jih hočem osvetliti malo z drugačnega stališča.
Videli smo, kako so poslednje volitve pomele veliko, v narodu vkoreninjeno stranko, stranko, ki ima neoporekljive, velike zasluge za razvoj češkega naroda, ki domu ni prinašala le drobtin, temveč jako dragocene pridobitve. (Res je! na desnici.) Podlegla je stranka, katero je vodila očarujoča oseba, samo zato, ker je narod začel dvomiti, ima li še zmožnost, odločno se upirati vladi in neustrašeno izraziti, kar se vrši v duši narodovi.
Gospoda moja! S svojega stališča smatram obsodbo, ki je zadela staročeško stranko, za n e z a -služeno in nepravično. (Prav dobrol na desnici.) Toda, gospoda moja, kar je Staročehe zadelo, ne da bi bili zaslužili, to bi nas zadelo popolnoma po pravici, ko bi ne imeli poguma potegovati se za skromne in zmerne zahteve, od katerih le za las odstopiti prepoveduje čast našega naroda. (Dobro! na desnici.)
Pri kraju sem. Te male, skromne besede priporočam vladi, da se blagovoljno nanje ozira. Ce bodemo mogli še nadalje podpirati vlado ali ne, od-visi od tega, kako se bode ozirala na naše zahteve. Za sedaj izjavim v imenu svojih tovarišev, po katerih častnem nalogu sem govoril, da bodemo glasovali za prehod v podrobno debato. (Živahno odobravanje in rokoploskanje. — Govorniku od mnogih stranij častitajo.)
O raznih narodno-gospodarskih predlogih v državnem zboru.
Predlog, da se proglasi postava za uravnavo zasilnih potov.
Z veitko radostjo moramo pozdravljati sleherno uaredbo, katera meri na to, da se zmanjšajo med narodom nesrečni prepiri in toliko stroškov prouzro-čujoče tožbe, ki so že marsikateremu gospodarju bile osodepolne in uničevalne.
In prav ta predlog meri na to, da zapreči nova postava hude prepire in dolgotrajne tožbe, ter ob enem omogoči marsikateremu gospodarju, da more svoje blago spraviti v denar, kar je dosedaj bilo marsikateremu nemogoče, ker zadržaval ga je sosed mu sovražen, ki mu je branil izvožnjo n. pr. lesa iz gozdne parcele Čez njegovo zemljo, ki leži pred njegovo.
Saj so znani slučaji, žal tudi v naši domovini, koliko prepirov in dolgotrajnih tožb je bilo med gospodarji prav zaradi tega iu znano je, da je zaradi trdovratnosti in hudobije kakega soseda na stotine sežnjev drv moralo segnjiti, ker hudomušni sosed ni se hotel vdati prošnji soseda, tudi če mu je ponujal veliko odškodnino za morebitno malo poškodovanje njegove zemlje. Poznani so mi lastniki gozdov, ki ne morejo izkoristiti iz svojih gozdov popoluoma doraslega blaga, ker jim zabraujuje sosed izvožnjo lesa in postavne določbe ni, ki bi mu bila v varstvo in pomoč.
Sedaj naj bode drugače in nadejati se smemo, da se bode našla pravična večina v državni zbornici, ki bo radostno pripomogla, da se 6klene nasvetovana postava, ki bo imela blizu take-le določbe:
Lastnik zemljišča sme od svojega soseda zahtevati, da mu dovoli ali pusti čez njegovo zemljišče izvažati svoje pridelke proti primerni odškodnini, ako mu brez take zasilne poti ni mogoče obdelovati in izkoriščevati svoiega zemljišča, ali če bi bili stroški za napravo druge poti toliki, da niso v nikaki primeri z vrednostio dohodkov iz one parcele.
Odškodovanje plačuje se na leto, ako ni dotični, ki prosi za tako zasilno pot, zahteval od sodnijske oblasti, da se določi odškodninska glavnica. Lastnik onega zemljišča pa, ki mora pripustiti tako zasilno pot, sme tudi zahtevati, da mora prositelj za zasilno pot odkupiti v to potrebni svet.
Zasilna pot ima biti omejena na pravilno gospodarsko potrebo dotičnega zemljišča in ima sodnik po zaslišanju zvedeucev odločiti pot tako, da ne trpi lastnik dotičnega zemljišča, čez katero se ima izpeljati zasilna pot, nepotrebnih nadležnostij, nasprotno pa, da tudi onega, ki prosi za zasilno pot, ne zadenejo preveliki stroški. Sodnik določi odškodnino po naredbah postave z dne 18 svečana I. 1878. št. 90 drž. zakonika in sicer po §§ 4, 6, 9, 24, 25, in 80. Navajam te določbe in paragrafe, ker morda ustrežem marsikateremu posestniku, ki bo sedaj rešen spon in vezi, katere mu je oklepal hudomušni sosed in ga kratil v njegovem imetju. Zasilna pot mora se vpisati v zemljiščno knjigo, kakor tudi letna odškodnina, ako se ni dognala glavniška odškodnina. Vse stroške sodnijske, kakor tudi za vknjižbo, ima, kakor razumno, poravnati oni, ki prosi za zasilno pot.
Naj bi državni zbor sploh še poskrbel za to, da se zmanjšajo prilike za dolgotrajne tožbe, naj bi pa tudi pravi duh prošinil naše ljudstvo, da bi izginila iz nas ona-strast tožarenja, ki je v toliko škodo narodnemu blagostanju v naši domovini, ki pa'poleg denarnih zgub tudi slabo vpliva na družbinsko življenje, ker taka tožarenja prouzročujejo strasti in sovraštva, ki so vsikdar pogubljiva za srečni, mirni razvoj in blagostanje naroda. Upajmo, da se posreči vpeljati tako zvane mirovne sodnije v posameznih občinah, o kateri stvari pa hočem v posebnem članku primerno veliki važnosti njeni razpravljati. —e.
Politični pregled. <
V Ljubljani, 22. junija. Motirau)« dežel«.
Položaj. Sedaj je gotovo, da Poljaki ne bodo več hodili z desnico. To je potrdil tudi drugi govornik poljskega kluba. Poljski poslanci se sicer dosedaj št neso izrekli za zvezo z levičarji, ali bili bi preveliki optimisti, ko bi ne vedeli, da se je pot za tako zvezo že pogladila. Tudi javno mnenie v Galiciji je vedno bolj vneto za zvezo z levičarji. Skoro vsi poljski listi so kar navdušeni za levico in iz njih se lahko d& posneti, da so se Poljaki že dosti bol) zbližali i levico nego priznajo njih poslanci. Postopanje Poljakov s« hudo obsoja mej konservativci, ali je popolnoma umliivo z ozkega poljskega stališča. Poljaki gledaio vedno le na interese svoje dežele in svojega naroda. Pri zadniih volitvah so mladočeške zmage razrušile prejšnjo večino iu Pollaki so jeli premišljevati, da bi se sedai v zbornici dala dobiti večino proti njim. Mladočehi se neso prece) hoteli izreči za politiko pre|šuie desnice in se »vlada tudi ni marala pogaiati ž njimi, zato pa ni bilo mogoče zvariti zanesljive večine iz desničarjev. Poljaki to videč, so jeli obračati se na levo stran. »Gazeta Na-rodowa" to naše mnenje popol no potriuje, pišoč, da se poljskim vodjam ne sme zameriti, če bo se za časa |eli ozirati sh po zanesljivi večini. Iz tega se vidi, da so le uspehi Mladočehov zakrivili sedanji neugodni položaj. Mi smo takoj po volitvah obžalovali to zmago in izrekli bojazen, da iz tega ne bode nič dobrega. Danes se pa že vidi, da smo politični položaj dosti bolje sodili, nego oni, ki so se veselili mladočeške zmage in se nadejali, da s to zmago nastopi za avstrijske Slovane boljša doba.
Generalna budgetna debata se danes konča. Dosedaj je govorilo 28 govornikov, danes pa govorita generalna govornika dr. Herold in dr. pl. Plener. Že osobi teh dveh govornikov jasno kažeta, kako je čuden sedanji položaj. Jedro opozicije so torej sedaj Mladočehi, jedro večine pa zjedinjena levica. — Za specijalno debato se je oglasilo že lepo število govornikov. Posebno bode živahna razprava o dispozicijskem zakladu in pa o potrebščinah za šolstvo. Da bodo levičarji glasovali za dispozicijski zaklad, je po znanih Taaffejevih izjavah pač pričakovati. Nekaj poslancev z desuice bode pa morda pri tej priliki že vladi pokazalo svoje nezaupanje.
Razpust zveze dunajskih zadrug. Vlada je razpustila zvezo dunajskih zadrug, ker je to društvo baje prestopilo svoj delokrog. To društvo je največ pripomoglo, da se je na Duuaju nekoliko omajalo stališče liberalcem. Or^anizovalo je rokodelski stan. To je že dolgo v oči bodlo židovske prijatelje in sedaj, ko so prišli pri vladi v milost, niso poprej mirovali, da se je to društvo razpustilo. Razpust tega društva je tudi znamenje premenje-nega položaja v naši notranji politiki. Kolikega pomena je bilo to društvo, uajložje posnemamo iz tega, kako se glavno glasilo židovskih liberalcev veseli razpusta tega društva in le obžaluje, da se društvo ni poprej razpustilo, da bi Dunaj ne bila zadela sramota, da je poslal v državni zbor kneza Liechten-steina.
Reforma uprave na Ogerskem. Debata o reformi uprave na Ogerskem se nadaljuje. Proti podržavljenju uprave je posebno odločno govoril Eotvos. Govornik je dokazoval, da je baš vladni vpliv spridil komitatno upravo. S sedanjim zakonom se bode vladui vpliv povekšal in bode torej uprava še slabša. Govornik je pripovedoval razne, ne baš lepe stvari o vladnem postopanju, in zlasti, kako se je podkupavala komitatna uprava v železniških zadevah. Mej velike župane, podžupane in višje uradnike delile so se glavne delnice. Govornik je obljubil, da bode vladi v tem oziru še naznanil več konkretnih slučajev. Ta govor je nam pokazal ogerske razmere v kaj slabi luči in sedaj vsakdo spozna, da je na Ogerskem toliko gnilega, da ne bode moč vsega odpraviti z nekakimi upravnimi reformami.
Vaaiijc dmtm
Trodr&avna zveza. Italijanska vlada se boji agitacije radikalcev proti trodržavni zvezi in hoče jim prepovedati nameravane shode. 8 tem pa seveda ne bode zatrla nevolje proti tej zvezi mej narodom. Radikalni agitatorji bodo pa že našli sredstev, da bodo agitovali proti zvezi z Nemčijo in Avstrijo.
Balkanske razmere. V soboto smo priobčili telegram iz Aten, v katerem se je poročalo, da Bolgari hočejo začeti vojno s Srbi. Da ta vest ni bila osnovana, še praviti ni treba. Bolgarska vlada ima pač dovolj opraviti z drugimi stvarmi. Vsekako pa ta telegram ni brez vsega političnega pomena. Take novice se ne širijo prvikrat. Dobivali smo jih že iz Belega grada in iz Bukarešta in lahko se spozna, da prihajajo vse iz istega vira, a posebnim namenom. P >siednji čas se tudi mnogo govori o balkanski zvezi, ali čudno je, da se pri tem prav nič ne ozira na Bolgarijo. Vidi se, da je vse to neka akcija proti Bolgariji. Skuša se uekatere balkanske države na-šuntati proti Bolgariji.
Škandal v rumunski zbornici. V rumunski zbornici se je pripetil velik škandal. Neki poslanec je utemeljeval svojo interpelacijo. Predno je minister odgovoril na interpelacijo, se je poslanec Gradisteanu oglasil za besedo, da se pridruži interpelaciji. Manjšina je temu ugovarjala, ker nasprotuje zborničnemu redu. Predsednik opozicijskemu govorniku noče dati besede, kar je prouzročilo v zbornici velik škandal. Seja se je morala za tri četrt ure pretrgati. Ko se je seja zopet začela, je poslanec Gradisteanu še vedno bil na govorniškem odru, iu škandal se je začel zuova. Vladui pristaš Popovici je s pestjo udaril po obrazu poslanca Le-cen-a. Predsednik je sedaj ostavil svoj sedež, da bi umiril prepirajoče in pretepaioče se noslance. Vladni pristaši so op<>zici.joualce suvali, poslanec Sachelari je zgrabil stol. Razburjenost je bila vedno večja. Dame so prestrašene pobegnile iz galerij, predseduik in ministri odšli so iz dvorane. Cez jedno uro se je zbornica pomirila in s 47 proti 6 glasom se izjavila, da obsoja junaško postopanje poslanca Popo-vicija, ki je prvi udaril s pestjo. Zanimivo je, kar o tem poslancu piše jako razširjen rumunski list. Slika ga tako-le: .Šestintrideset let je star, srednje postave, okoren, majhen, širokih pleč, tiluik ima, kakor bik, uoge kakor slon, širok obraz, male brke, polno brado in jako podlo fizijonomijo. Dobri mož je že marsikaj skus'1. Bil je uraduik na železniški postaji v Racaciuniju, pa so ga spodili zaradi nerednega gospodarstva z denarjem. To ga pa ui oviralo, da ie dobil žeuo, ki je mnogo surša, pa tudi mnogo bogatejša, kakor on. Zaradi niegovega de-naria so ga volili v zbornico »li prav za prav spravil ga ie v zbornico podpref-kt v tretjem kolegiju v Suceavi, in je sedai |ednn glavnih stebrov sedam« vlade." Ves dogodek osvetljuje čudne razmere v Rumuniji.
Rusijo in Francija. Vest, da je Francija bila dala v Peterhurgu povprašati, se li moie zanašati na pomoč Rusije, če pride do vojne, se od
več strani potrjuje. Ko je bila cesarica Friderik v Parizu in se je bilo bati vojne zaradi izgredov, je j vlada naročila svojemu zastopuiku, da naj naravnost | carja povpraša, kako bi bilo z rusko pomočjo. Veleposlanik pa carja ni vprašal, temveč se je obrnil do ministra Giersa, ki mu je pa zanikavno odgovoril. Francoska vlada s postooanjem svojega veleposlauika j ui bila zadovoljna in zatorej je poslednji dal svojo : ostavko. To se je godilo koncem februvarija.
Izvirni dopisi.
Iz Šentjurija pri Šmariji, duč 16. junija.
j	„Glasno naj pojo zvonovi,
Strel naj strese hrib in plan, Tisočeri naj glasovi Javljajo veselja dan."
Radostno so nam odmevale v srcih te besede v nedeljo, 14. t. m., ko smo pričakovali prevzvišeuega g. knezoškofa iz bližnje Šmarije. Mnogo let je že preteklo, kar ui tukajšnje ljudstvo videlo v svoji sredi višjega pustiria. Zatorej je umevno, da se je ( že nekaj dnij prej mnogo r6k gibalo v cerkvi in zunaj, da se pripravi dostojen sprejem milostl|ivemu j knezoškofu. Pripeljali so farmani mnogo visokih j mlajev, ki so nosili velike zastave in mnogovrstne vence. Slavolokov bilo je v raznih krajih s primer-\ nimi napisi šest; posebno krasen je bil pred farno cerkvijo in pred župnijskim poslopjem.
Slovesno zvonjenje in mogočen strel nam je naznanjal ob 3. uri popoldne, da se Prevzvišeni bližajo. Pri prvem slavoloku jih je pričakovala šolska mladina z gosp. učiteljem in zastavo. Po kratkem prestanku se podajo v sprevodu v ozaljšano cerkev, in po predpisanih molitvah in Iitanijah se podajo na lečo, kjer so v presrčnem govoru v lepi domači besedi govorili o veliki ljubezni do Srca Jezusovega. Zamaknjeno ljudstvo je zrlo v prijazni obraz svojega višjega pastirja in pazljivo poslušalo milo njih besedo. Po govoru podelili so zakrament '. sv. birme 113 otrokom. Po vsi slovesnosti podeli zadnji blagoslov, podajo se v spremstvu čč. gg. duhovnikov v župnijsko poslopje. Pri tej priliki se jim je domači g. župnik zahvalil za milost, da so nas blagovolili obiskati. Prevzvišeni so se zadovoljno izrazili o vsem, kar so videli in slišali, in pristavili so iskreno željo, da bi ljudstvo tudi v prihodnje ostalo dobro in pobožno.
Ko so nam zvonovi naznanjali odhod milost-ljivega knezoškofa, smo imeli le jedno željo, da nam Bog ohrani mnogo, mnogo let preblagega pastirja zdravega in čvrstega!	F. Fr.
Dnevne novice.
(Dr. Bleiweisova slavnost.) Odbor .Pisatelj skega društva" je sklenil, da na hiši, v kateri je v Ljubljani gosp. dr. Janez Bleivveis živel in umrl, vzida spomeniško ploščo. Slavnost odkritja se bode vršila v nedeljo, dnš 12. julija t. 1. Da bode slavnost dostojna spominu moža, ki je vzbudil Slovence k novemu narodnemu življenju, sestavil se je posebni slavnostni odbor, v katerem so poleg .Pisateljskega društva" zastopana društva: narodna čitalnica, .Sokol" in .Slavec".
(Iz Rima) se nam poroča 20. junija: Tristoletnica sv. Alojzija se bode obhajala v cerkvi svetega Ignacija, kakor tudi v nekaterih drugih jako slovesno in dostojno. Zjutraj imel je v ta namen v cerkvi sv. Apolinarija pet četrt ure trajajoč govor do šolske mladine eminencija kardinalvikarij, v katerem je slikal slavljenca kot vzornika učeči se mladini. Popoldne bil sem navzoč pri .večernicah" v cerkvi sv. Ignacija, katere slovesno vodi isti visoki dostojanstvenik ob posebno obilni asistenciji gregorijanske univerze. Cerkev je izredno slovesno okrašena. Na tisoče sveč gori nizko in visoko po obokih. Posebno okrašen je oltar sv. Alojzija. Rimljani se prav pridno udeležujejo slavnosti. Duhovne vaje, ki so se zadnje dneve obhajale, so prav dobro obiskovane. Album ljubljanske škofije, ki je ravno došel, oddal sem v zakristijo, da bode jutri ob slovesni maši položen na oltar svetnikov. Tujcev mnogo došlo. Časnik .la Squilla di Roma" ima posebno izdajo o tristoletnici. Daljši dopis sledi.	A. K.
(Šenpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bode zborovala v nedeljo dn4 5. julija zvečer na vrtu Schreinerjeve pivnice v šenpeterskem predmestju. Pri tej priliki se bode ustanovila tudi šenpeterska ženska podružnica. Po zborovanju bode veselica v korist družbi.
(Slavnosti tristoletnice sv. Alojzija v Marijani-šču) v Ljubljani se je izvršila včeraj zvečer izredno
krasno in zanimivo. Velika dvorana je bila napolnjena in skoro bi rekli natlačena do poslednjega prostora. — Ko se je v mogočnih glasovih s klavirjem in harmonijem doigrala prva točka, zvedeli smo s kratkih nagovorov malega in večjega dečka, da je bila zjutraj cerkvena slavnost v kapeli s slovesnim prvim sv. obhajilom, a nocoj da se praznuje ta slovesnost tudi s tem namenom, da pokažejo gojenci j svojo ljubezen do zavetnika mladine in pa novi pogum, j ki ga imajo po prestani nevarnosti očesne bolezni v hiši. Glavna točka je bil igrokaz v treh dejanjih i .Alojzij", poslovenil I. K. — Snov igri je bila kakor nalašč izbrana za ta večer. Gledali smo namreč v igri, kako se je boril mladi Alojzij z nasprotnimi silami stanovitno in odločuo, da je ostal zvest svojim trdnim sklepom: življenje svoje posvetiti izključno 1 svojemu Bogu. Dejanje je prav mično in mnogovrstno ' zapleteno, ter se prav natorno razvozljava. — Čuditi ! pa se je bilo spretnosti in marljivosti mladih igralcev, j gojencev Marijauišča. Kako samozavestno iu varno | so nastopali na odru, kako dobro so umevali svoje uloge. Alojzij in njegov brat Rudolf, kedo bi dečkoma prisodil, da bosta tako globoko proučila neenake značaje teh dveh bratov? In pa ta dobrodušni, drzni berač: Lazaro il povero, kakor da bi imel že dolgoletno prakso v tem oziru za seboj. Skoro bi mu človek zameril njegovo robatost vzlasti v izrazih, a sprijazni se z njim, ker stoji vrlo na strani Alojzi-jevi; res sicer zato nima morebiti toliko zaslug njegovo srce, kolikor njegova .mavha", katero mu je Alojzij prav pridno polnil, a že to je tudi lepo od berača, da je hvaležen. Jednako vrlo so tudi drugi izvršili svoje uloge. Omenjati treba posebno pohvalno, da je bila aprava igralcev krasna, kakor smo jo sploh vajeni videti v zavodu ob takih prilikah. Naposled so prišle na vrsto še tri žive slike, ki so vzbujale posebno pozornost: Prvo sv. obhajilo, očetov blagoslov in pa Alojzijeva slava v nebesih. Gledalci so posebno hvalili te lepe prizore. Mnogi dobrotniki in prijatelji Marijanišča so počastili ta večer zavod s svojo navzočnostjo; med drugimi je bil navzoč pri slavnosti blag. gosp. deželni predsednik baron W i n k l e r s preblag. gospo soprogo, mil. gosp. stolni prošt dr. L. K1 o f u t a r , ces. svetnik Murnik, župan ljubljanski P. G ras seli i in mnogo druge odlične gospfide svetnega in duhovniškega stanu. — Želeti je, da bi se slavnost ta še kdaj ponovila, ker bi gotovo še mnogi drugi radi videli prelepo predstavo, primerno vzlasti naši mladini v spodbudo in razvedrilo. — Gotovo si je zavod 8 tem prelepim večerom utrdil naklonjenost svojih mnogoštevilnih prijateljev, česar sirotišču, namenjenemu vzgoji zapuščene mladine, kar najiskrenejše želimo.
(.Katoliško društvo detoljubov") bode praznovalo svoj društveni praznik v sredo, na dan sv. Ja neza Krstnika, ter bode v ta namen v tukajšnji ur-šulinski cerkvi zjutraj ob 5. uri pridiga in sv. maša j v društvene namene — za skrbnejšo kršansko vzgojo. Želeti je, da bi se mnogobrojno udeležili te pobož-nosti iu da bi se še po drugod v ta namen prire-jevale javne molitve in pobožnosti, ker v tem oziru nam je božje pomoči silno treba, kajti svetna mo-j drost, — kakor kažejo znamenja, — še ne misli v šolskih postavah in uredbah tako hitro kreniti ' na boljša pota.
(Iz ljubljanske okolice) se nam piše: Meseca . svečana zapustil je naš kraj mož, podal se je sreče iskat v daljno Ameriko, pustivši doma ženo z več otroci. Pred kratkim je svoji ženi med drugim tudi naslednje pisal: Ko bi bil jaz tedaj vedel, da sem tako močan, kakor zdaj tukaj vem, sam bi bil bral brez volov itd. — Pa naj še kdo trdi, da ni Amerika obljubljena dežela, po kateri se mleko in med cedi ?
(V Javorn pod Ljubljano) je bila 11. junija konknrenčna obravnava zastran popravljanja farovža. Vodil je obravnavo blagorodni vladni svetnik in okr. glavar J. Mahkot. Prisotna sta bila tudi župni ad-' ministrator in gospod župan Korbar iz Hrušice. Sklenilo se je z veliko večino glasov, vzdigniti do-zdaj pritlično župnijsko poslopje za eno nadstropje i in tako pripraviti duhovniku dostojno stanovanje.
(Dražbi sv. Cirila in Metoda) so došle sledeče vrstice: .Koroškim Slovencem darujem 10 Mareši-čevih molitveuikov za dečke in 10 za deklice gled6 na 3001etnico sv. Alojzija. Bukvovez Bonač." — Iz dobrotne g. Bonačeve roke opetovalno raznih knjižnih i darov prejemajoč, izreka g. daritelju svojo toplo zahvalo: Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda.
(Pri sv. Urbana v Slov. goricah) je umrl 16. junija 1891 po dolgotrajni bolezni č. g. Grabar Mihael, upokojeni župnik sv. Urbana. Pokojnik je bil rojen 26. septembra 1815. 1. v Spodnjem Vilo-vlaku župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. V duhovnika posvečen 27. julija 1843. 1. je služboval kot kapelan v Ivnici, pri sv. Florijanu na Laznici v se-kovski škofiji; od 3. maja 1845 do 8. novembra 1849 pa pri sv. Andreju v Slov. goricah. Od 8, novembra 1849 do 23. februvarija 1863 je kapelano-val pri sv. Urbanu, kjer je po smrti A. Muleca po kratki provizuri bil nameščen župnik, katero službo je vestno in skrbno opravljal do 1. junija 1878, ob katerem času je zaradi bolehanja v pokoj stopil. Bil je dobra duša 1 R. I. P.
(Občinska volitev v okolici celjski) vršila se je dne 17. t. m. za prvi razred. Ko so bile namreč ovržene volitve v 2. razredu zaradi nepostavnosti od strani Nemcev, hoteli so tudi nemški izvoljenci v 1. razredu napraviti štrajk in so razven enega vsi odstopili. — Zato je bila dne 17. t. m. zopet na-domestilna volitev in izvoljeni so bili kakor vselej nemški kandidati dr. Neckermann in njegovi z 12, oziroma 11 glasovi proti 6, dočim so dobili leta 1888 21 glasov proti 1. In zaradi te slavne (!) zmage je veliko veselje med našimi Nemci, katero so tudi razbobnali po svetu v židovsko-liberalne liste. — Kot poseben greh smatrajo ti listi, da je tudi pri tej volitvi prečastni opat celjski g. Ogradi volil s Slovenci. Sevčda poprej je bilo vse dobro in hvalevredno, dokler je opat celjski Wretschko volil na nemško stran, sedaj je vse greh. Da, časi se spreminjajo, vzlasti v zadnjem času prav korenito za celjske Nemce in nemškutarje.
(Mladina slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) je v petek praznovala tristoletnico sv. Alojzija. V cerkvi sv. Jakoba so imeli sv. mašo, pri kateri je nekaj šolarjev prejelo prvo sv.obhajilo; lepo jih je pred sv. obhajilom nagovoril č. g. Mlakar; petje v cerkvi oskrbeli so šolarji pod vodstvom učitelja g. Kiferla. Po sv. maši so se učenci zbrali v šoli, kjer jim je katehet g. Sila razložil pomen Aloj-zijeve slavnosti; otroci so zapeli nekaj pesmic in na to so bili vsi obdarovani z raznimi lepimi darili.— Dnč 4. julija pa bode družba sv. Cirila in Metoda slovesno praznovala praznik sv. Cirila in Metoda s svečano sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba.
Telegrami.
Pečuh, 21. junij. Cesar je došel točno ob 7. uri v svečano okrašeno mesto. Pozdravila sta ga nadvojvodi Friderik in Josip in ogerski ministri. Pri vhodu v mesto priredile so se cesarju burne ovacije. Na uda-nostne nagovore velikega župana in mestnega župana se je cesar zahvalil za navdušen vsprejem. Ob 9. uri se je začelo vspreje-manje deputacij. Deputacije vsprejemajoč je cesar proti rimskokatoliški duhovščini na-glašal njeno požrtvovalnost, pijeteto in pa zanimanje za umetnost. Vsprejemši komitatske municipije je cesar priporočal reformo uprave. Židovski deputaciji je rekel vladar, da moč krone in zakoni zagotavljajo državljanske pravice vsem veroizpovedanjem.
Pečuh, 22. junija. Po vsprejemu je cesar ogledal stolno cerkev in se je pohvalno izrekel o tem, kar je videl. Zvečer je bila vzlic slabemu vremenu sijajna razsvitljava.
Dunaj, 22. junija. Pri današnjem nadaljevanju budgetne debate v zbornici poslancev izjavil je generalni govornik manjšine, Mladočeh Herold, da Cehi žele zjedi-njenja vseh slovanskih narodov naše države. Panslavizem je nemogoč in so ga izmislili le Nemci, da bi laglje pobijali Slovane. Češki patrijotizem se je 1866. leta sijajno pokazal. Tedaj se je češki narody izjavil; „Cesarska stvar je naša stvar!" (Živahno odobravanje in rokoploskanje.) V teh besedah je izražena vnanja politika Čehov. Glavni uzrok vsemu zlu je, da Nemci hote gospodariti in da se nemščini daje prednost. Mladočehi spoznajo samo spravo, ki se razteza na ves narod češki in na vse češke dežele, hkratu pa izraža pravičnost in jednakopravnost. Avstrije ni iskati v ostrogu strank, temveč v ostrogu narodov. (Odobravanje in rokoploskanje mej Mladočehi.)
Budimpešta, 22. junija. Kakor poročajo časniki, so v Battonyi (v esadadskem ko-mitatu) bili neredi mej poljskimi delavci, ker so zaprli štiri socijaliste. Žandarji rabili so orožje, štirje izgredniki so bili mrtvi, sedem ranjenih.
Karlovi vari, 22. junija. Princ Ferdinand Koburški je semkaj došel.
Basel, 21. junija. Jurski železnici se je zaukazalo, da takoj preišče najtočneje vse mostove in brez izjem pri vseh poskusi z obremenjenjem, če so dovolj močni. Nadalje se je naročilo tej železnici, da na progi Basel-Delsberg ne sme dopuščati večjih osob-nih vlakov, nego jih more voziti jeden stroj.
Berolin, 21. junija. Včeraj se je deželni zbor zaključil s prestolnim govorom, v katerem se naglaša, da je poslednjo zasedanje bilo jako plodovito. Cesar upa z narodom, do bodo v miru uživali plodove parlamentarnega dela. Cesar si vedno prizadeva, da ohrani mir. Baš sedaj še ni za mir nobene nevarnosti.
Manipur, 22. junija. Sodišče je obsodilo regenta manipurskega na smrt, ker se je vojeval proti cesarici indijski.
Piccoli-jeva tinktura za želodec iš
XJS~ je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "SJS 3SdS~ organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SJS iDar steklenici 10 kr.	(300—1191
Dunajska borza.
(Telegi-atično poročilo.) I	22. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (a 16% davka) 92	gld.	45 ki.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „18% „ 92	„	40 „
1 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„	95
i Papirna renta, davka prosta......102	„	45 "
i Akcije avstr.-ogerske banke.....1016	„	—
, Kreditne akcije .......... 298	l	25 "
London............117	„	25 „
| Francoski napoleond........9	„	29 „
: Cesarski cekini...........5	56 *
■ Nemške marke 57	^	55 "
Tržne cene v Ljubljani
Tujci.
18. junija.
Pri Maliču: Matasic, potovalec, iz Zagreba. — Zamaral pomorski častnik s soprogo, iz Pulja. — Barič, trgovec, iz Velsa. — Capellani, zasebnik, z rodbino, iz Trsta. — Arko vinotržec, iz Zagreba. — Svvoboda, potovalec, iz Nemčije. — Rumbold, inž., iz Gradca. — Dr Frimel, s soprogo; Geiringer; Berner, Gliick, Schwarz, Bukenmayr, Weber in Schulzes, trgovci, z Dunaja.
Pri Slonu : Deutseh in Torsch ; Stierler, Schranzhofer, Bosanis, Strakosch, trgovci, z Dunaja. — Sandri iz Kamnika. — Taussig, trgovec, iz Linca. — Finschger, trgovec, iz Celovca. — Wesener, e. in kr. stotnik, iz Trbiža. — Szerdahelij iz Budapešte. — Schmieger, trgovec, iz Prage. — Dekleva, trgovec, iz Slavine. — Gaberšček iz Kobarida.
Umrli so:
17.	junija. Helena Železnikar, gostija, 41 let, Križevniške ulice št. 9, Osteomalacie.
18.	junija. Rozalija Kobler, usmiljena sestra, 30 let, Kravja dolina 11, jetika.
19.	junija. Helena Avber, gostija, 83 let, Soteska 6, marasmus.
20.	junija. Pavla Knez, tovarnarjeva žena, 22 let, Marije Terezije cesta 1, porodna mrzlica.
V b olnišnici:
17.	junija. Franc Formaher, mešetar, 41 let, Cirrhosis. — Marija Oblak, gostija, 63 let, jetika. — Urša Dolinar, gostija, 60 let, kron. Bronchitis.
18.	junija. Marija Bertoncel, gostija, 22 let, jetika. — Franc Osredkar, delavec, 37 let, plučna tuberkuloza.
19.	junija. Marija Vovk, kajžarica, 37 let, pyemia.
Vremensko sporočilo.
Ca«
opazovanja
20
21
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee.
Stanje
zrokomera t mm
"7T77 73 59 73-61
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
7366 736 1 735-9
toplomera po Celzija
102 18-4 14-6
12 0 15-6 14 0
Veter
si. vzh.
brezv. si. vzh.
Vreme
►
J3-* g
s « a
jasno oblačno
oblačno
0-00
7'40 [dež
isrednja temperatura obeh dni 14'4°, in 13'9°, oziroma za 4.2° in 4 7° pod normalom.
	—-!-	gl-	kr.
	Pšenica, hktl. .	7	64
i	Rež, .....	5	53
	Ječmen, „ . .	4	23
	Oves, „ ...	3	_
	Ajda. „ . . .	5	36
	Proso, „	5	54
i	Koruza,	5	80
	Krompir, „ ...	2	50
	Leča, „ ...	10	_
	Grah, „ ...	10	_
1	Fižol......	9	_
;	Maslo. kgr.		84
	Mast,	_	66
i	Špeh svež, „	—	54
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ .
Pišanee.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 Q mtr. „ mehka, „
l!:	kr.
_	64
—	63
—	2
—	10
—	60
—	50
—	04 40
—	40
—	17
1	42
2	32
6	30
4	20
1IC zvezke
po jako znižani oenl, za vse evropejske železnioe, ln od 300 kilometrov naprej za vsako daljavo, priporoča ter s prošpekti in vsakorinimi pojasnili o potovanja rado-,voljno in brezplačno služi
(Fahrscheinhefte)Jos-Pavlin v ^ubijam
>	/ pisarna za potovanje. (6)
Zvezki rabljivejšlh prog so vselej v zalogi.
Ta tovarna ceni
prav nizki
cerkvene orgije la harmonije
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni.
Cenilci orgel) in harmonijev pošiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elnosti te tvrdke.	(24—12)
Zahvala.
Najbolestneje prizadet vsled prebridke izgube svoje nepozabljene in ljubljene soproge, oziroma matere, gospd
nos
zahvalim najiskrenejše v svojem in imenu nedorasle moje hčerke vse ljubeznive sorodnike, cenjene prijatelje in znance za tolikanj lajšujoče tolažilo, za krasne, mnogobroino darovane vence in za izvanredno obilno udeležbo pri pogrebu meni tako zgodnjo odvzete pokojnice. Prav prisrčno zahvalim še gg. pevce šišenske čitalnice za ganljivo nagrobnico.
V LJUBLJANI, dnč 22. junija 1891.
(1)
Ivan Knez,
hišni posestnik in trgovec.