ČETRTEK, 7.JUNIJ 2012 / ŠTEVILKA 962, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR Adrija jj NALOŽBENO SREBRO www.adrija-ag.com e: adrijaag@gmall.com m: 040 539 385 srnobi iko Pr\\/oi nolzoi Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040410743 Mril** POOBLAŠČENI PRODAJALEC Rasvnjiit+io po etoH-uiče RESTAVRACIJA Bariera-lzola 05/ 64141 05 030239 790 (Mef) Skupaj z odgovornim vodjo izolskega pokopališča listava seznam umrlih v tem letu in moja teorija, da zdaj pač umira generacija, ki se je po vojni preselila v slovensko Istro, vse manj drži. Greva od imena do imena in prebirava letnice rojstva in vse bolj sem zaskrbljen, kajti vsak drugi je že moja generacija. Torej umirajo ljudje, ki so se rodili v tistem lepem, ne povsem povojnem času, ko se je, po mnenju večine, dobro živelo. Kaj je torej razlog za takšno umrljivost. Saj je šlo tistim, desetletje ali dve starejšim, veliko slabše v življenju. “Veliko je bolezni” mi pove, od raka do kapi, vse pa je največkrat posledica stresa.” Za trenutek sem pomislil, da to pač ne pritiče naši generaciji, da so to bolezni nove generacije managerjev, potem pa se mi je posvetilo. Mi smo tista rizična generacija. Mi, ki smo iz lepega življenja prileteli v ta prostor in čas, kjer nič več ni tako, kot je bilo, kjer človek postaja številka v uradnih računalniških evidencah, večni dolžnik bank, suženj novokomponiranih kapitalistov in pozabljenec družbe brezosebnih odnosov. In potem stres. Stres ima smolo v življenju. Čeprav je sam po sebi povsem nenevaren in koristen glagol, se ga je prijela ta slaba mana in danes govorimo o stresu predvsem kot o zdravstveni težavi. Pa je v resnici veliko več. Saj veste, kako so včasih rekli naši starši: Človeka je treba vsake toliko stresti, da pride k sebi in stori nekaj pametnega. Stres je izhod iz krize, je doping za izhod iz letargičnega stanja, je način za premagovanje strahu. Zato sem se odločil, da bom o stresu govoril le še v dobrem pomenu besede. Naprimer: Skrajni čas je, da nekatere naše barabe in nevedneže stresemo iz hlač. Še dobro da je rokomet So fantje zlati naši, ostali prvoligaši, in namesto da zbiral bi vtise, sem rajši zbral njihove podpise. Golmane in napadalce, beke in krilne igralce, za konec pa še Hrvatina, da mi ne bi šel s spomina. Še dobro, da je rokomet, če bi navijal za nogomet, 3 bi moral dvakrat večjo majico imet. Ali je lepota relativna? Nekateri strokovnjaki za lepoto so imeli pripombe, da se nekdanji lokal pod Belvederjem ne ujema z okolico in da kazi naravo. Verjetno so s postavitvijo železnega kontejnerja bolj zadovoljni, če je lepota res povsem relativna. Okusi Istre privabljajo Prireditev Okusi Istre je v torek zvečer tako-le napolnila restavracijo Ribič. WWW.NAKUPI.NET 0 BANKA KOPER Boste postali naš naročnik? 040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Stran za ogrevanje X Opera Metropoinana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) OSMOJENI SLON Prebral sem, bolje povedano, požrl sem zbirko kolumn Marcela Štefančiča, Slovenci. Piše o ljubezni do bližnjega svojega. Potrdilo vsega kar je napisal je zapis Petera Greenwaya, ki je leta 2000 na ljubljanskem gradu organiziral razstavo Zemljevid v paradiž iz Ljubljane. Te razstave se nihče od znanih v Ljubljani ne spomni. Pa še zgodaj zjutraj me je zbudila pogovorna oddaja na 202 o homofobiji, kar mi zanesljivo nismo. Majhen cirkus, ki sta ga vodili dve romski družini, se je vsakega avgusta vračal na Ljubljanski grad. Njegovi poglavitni atrakciji sta bila albino afriški slon, ki je stal na zadnjih nogah in žvižgal skozi rilec, ter petnajstletna umetnica na trapezu z imenom Tana, katere spretnosti v zraku so pri občinstvu vzbujale vrtoglavico. Slon je bil last Frederice Goeherly, Tana pa je bila posvojenka Wilhemine Katakis. Frederica in Wilhemina sta bili sestrični, združeni s krvjo starih staršev, rojenih v Bagdadu. Dokler so bili prihodki redni, so bili rodbinski spori pod nadzorom, sestrični pa sta lahko z veliko mero prefinjenosti vodili družinski posel. Svoje dragocenosti sta všili v najboljša in najslabša oblačila, za seboj nista puščali ne razmetanih odpadkov, ne požgane prsti, ne nesrečnih kramarjev in ne podkupljenih policajev, poleg tega sta vsakič ostali na enem mestu le toliko časa, dokler sta bili za vsakogar novost. Takoj ko so si s slavo obsedene krajevne hčere zaželele pobegniti s silakom in ko so si uporniški sinovi zaželeli jezditi bele cirkuške konje, sta Frederica in Wilhemina vedeli, da je prišel čas za odhod. Vsakič sta odšli, tiho, ponoči. Do zore sta bili že trideset kilometrov vzdolž ceste, zunaj dosega vseh, z izjemo najbolj obupno zaljubljenih in najodločneje maščevalnih. Septembra 1941 je nemški nacionalsocializem razglasil Rome za nezaželene. Meščani Ljubljane na Frederico in Wilhemino niso nikoli gledali kot na Romkinji. Ženski sta nosili izbrana oblačila, jedli in pili sta v dobrih restavracijah ter poravnali račune. Toda tokrat se je Tana, petnajstletna umetnica na trapezu, zaljubila v nacističnega častnika, žvižgajoč beli slon pa se je najedel cvetočega slaka in pobesnel. Direktive SS so prvo prepovedovale, ker je bil on Nemec in ona Romkinja, ter nasprotovale drugemu, ker so bili sloni v Nemčiji vse premalo pomemebni, da bi jim izdajali registrske oznake. Vse kaže, da je administracija v gestapovskem uradu oba dogodka, noro ljubezen in neobvladljive živali, vodila po isto postavko. Romska skupnost je poznala metode, kako opraviti z nezaželeno ljubeznijo in bolnimi sloni, poznal jih je tudo gestapo. Grobih akcij se je lotil še pred Romi. Od ljubezni medlečega nacističnega častnika so pod nadzorom oboroženega stražarja šposlali v Trst, s puškami oboroženi vojaki pa so zasledovali slona. Častnik jim je ušel, slon je izginil v gozdu, v obeh primerih so Romi skrivaj dosegli, da se je tako zgodilo. Meščani Ljubljane so prišli na ulice, da bi opazovali morebitno dvojno zajetje. Toda ne ljubimca ne slona niso ujeli in gestapo se je za dvojno ponižanje maščeval s požigom cirkusa ter z aretacijo Frederice in Wilhemine. Ženski sta vztrajali, da bosta šli na policijsko postajo v najboljših oblačilih. Slekli so ju in kmalu odkrili zlato, ki je bilo všito v podlogo ovratnika iz hermelina, v svilen izvezen životec, v klobuk iz lisičjega krzna, v visoke čevlje in v obrobe volnenih nogavic. Avgusta je bilo vse preveč vroče za zimska oblačila. Domačini so zaplenili, kar je ostalo od cirkuških vozov. Dražili so živali, psom so dali vohati slonji gnoj in sledili njegovemu nekdanjemu lastniku v gozd, od koder so ga spravili nazaj na tlakovane ulice, ga poškropili s petrolejem ter ga s slamo, namočeno v petroleju, ki so mu je metali na pot, zanetili. Beli slon je naposled našel pot do reke, ki teče skozi mesto, in ker si ni mogel ohladiti osmojenega rilca, je sedeč v vodi, umrl za srčnim napadom. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Brez smetnjakov v krajinskem parku Na torkovi novinarski konferenci je direktor Krajinskega parka Strunjan, Marko Starman predstavil pomen pravilnega pristopa obiskovalcev pri ohranitvi reda in čistoče na tako pomembnem območju, kot je Krajinski park Strunjan. Tako v prihodnje na območju naravne plaže med Belvederjem in Strunjanom ne bo več kamnitih košev za smeti. Obiskovalci bodo smeti odnesli s seboj in jih odložili v zabojnike na novih ekoloških otokih, ki bodo postavljeni na vhodnih poteh parka. Gre za nadaljevanje akcije Krajinskega parka Strunjan in izolskega ter piranskega komunalnega podjetja, s katero obiskovalcem z obveščevalnimi tablami ob prihodu v park predstavijo nevarnosti odpadkov in pozovejo k temu, da se iz parka odnese vse kar se vanj prinese. Osnovno vodilo akcije je zavedanje, da so obiskovalci v krajinskih parkih, kjer je narava na prvem mestu, le gostje. In kot gostje morajo spoštovati pravila, kljub temu, da običajno tam preživljajo počitnice in so na plaži. »Otroci in tujci so pri upoštevanju pravil v parku veliko bolj dovzetni kot domači obiskovalci,« je še poudaril Starman. Po besedah Gorana Trebča, predstavnika Javnega podjetja Komunala Izola d.o.o., je komunala danes zaključila z odstranjevanjem kamnitih košev za odpadke, ki so bili na obali. Odpadke iz kamnitih košev so morali do sedaj odvažati dvakrat tedensko s plovilom, saj drugega dostopa do njih ni bilo. Bodo pa na vhodnih poteh do parka postavili dva nova ekološka otoka. V nadaljevanju so otroci Osnovne šole Vojka Šmuc predstavili projekt Turizmu pomaga lastna glava, ki je bil nagrajen na državni ravni. Poteka v obliki interaktivnega kviza, s katerim obiskovalci spoznavajo arheološke, zgodovinske in naravne znamenitosti Izole, od starega mestnega jedra do cerkve Marijinega prikaza v Strunjanu. Idejo, ki obiskovalcem na zanimiv in inovativen način približa znamenitosti kraja, je poleg Turistično informacijskega centra, Občine Izola, hotelov Delfin in Belvede-re, podprl tudi Krajinski park Strunjan. Popravek V zadnji številki Mandrača se nam je prikradla napaka, ki bi jo lahko pripisali tiskarskemu škratu, vendar gre v resnici za napako avtorja kratkega podnapisa k fotografiji, ki je nastop na prireditvi ob Dnevu mladosti pripisal Pevskemu zboru Izola, v resnici pa je tam nastopil pevski zbor Jagodje - Dobrava. Pevcem obeh zborov se za napako iskreno opravičujemo. Občinski svet Izola bo prva spletna Občina Izolski svetniki se nagibajo k sprejemu dopolnjenega Statuta, ki določa, da bodo odslej Uradne objave Občine izhajale le v elektronski obliki, na njihovi spletni strani. Svetniki pravijo, da gremo v korak s časom, očitno za razliko od ostalih slovenskih Občin, od katerih se še nobena ni odločila za takšen korak v virtualni svet, Po daljšem času se je seja Občinskega sveta podaljšala v noč. Tokratna, 12 redna seja, je postregla z nekaj zanimivimi točkami, največ razprave pa je bilo, pričakovano, ob prvem branju sprejemanja dopolnila občinskega Statusa. Ob začetku seje je župan Igor Kolenc deseto točko dnevnega reda, “Trženje prostih kapacitet odlagališča nenevarnih odpadkov v občini Izola spremenil v informativno, saj ‘Tzolani imajo pravico dobiti informacije", je povedal. Po branju dnevnega reda so nato svetniki v drugi obravnavi soglasno sprejeli Odlok o denarni socialni pomoči v občini Izola. V drugem branju so svetniki potrdili tudi Odlok o nadzoru in obveznostih skrbnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin v občini Izola. Odlok je pred dobrim mesecem dvignil veliko prahu zaradi svoje restriktivnosti. Odlok predlagan na tokratni seji, pa omogoča lastnikom psov, da ljubljenčka sprehajajo takorekoč povsod, razen tam kjer je to prepovedano s signalizacijskimi tablami. Odlok za fotovoltaiko je pomankljiv Občinski svetniki so obravnavali in v prvi obravnavi sprejeli predlog Odloka o javno - zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Gradnja fotovoltaičnih elektrarn na javnih objektih v lasti Občine Izola in postavitev nadzornega centra". Predlog odloka je bil občinskemu svetu posredovan v 45-dnevno obravnavo. Ni pa šlo brez zapletov, saj je večina svetnikov investicijsko dokumentacijo podjetja JHP projektne rešitve d.o.o. iz Domžal označilo za slabo pripravljeneno, slabo pa je bil na vprašanja svetnikov pripravljen tudi predstavnik podjetja, Blaž Poljšak. Svetnik SDS Radivoj Nardin je opozoril na to, da je razgradnja fotovoltaičnih celic, po predvidenih 25 letih, zelo draga, ter da bi bilo treba opredeliti, kdo bo te stroške pokril. "Poleg tega pa moramo upoštevati, da je 25 let veliko in ne smemo si vzeti možnosti, da bi Občina po tem obdobju izbranemu koncesionarju naložila, da odstrani fotovoltaične panele, ki bodo verjetno tehnološko že zelo zastareli”, je še povedal Nardin. Samostojni svetnik Darko Grad je povedal, da je vesel, da se dela na tem projektu, investicijsko dokumentacijo pa je ocenil kot slabo pripravljeno. »Pričakujem, da boste v drugo branje ponudili bolje napisan odlok, ne samo nekoliko popravljenega današnjega. Statut iz časov, ko niti interneta in niti Mandrača še ni bilo In nikakor ne bom podprl odloka, če bom imel občutek, da ga ne boste nič spremenili”, je Grad naložil predstavniku podjetja. Svetnik Izola je naša Alojz Zorko se je vprašal, če strokovne službe niso bile sposobne pripraviti projekta v takšni obliki, kot so ga tudi obravnavali. "Lani smo opozarjali, da je program preslabo pripravljen in ne vem, če je zdaj ta načrt boljši. Strinjam se s kolegom Gradom ki pravi, da načrtu veliko manjka. Ni zelo razumljivo niti to, kdo bo komu kaj plačal”, je povedal Zorko. Nezadovoljen z odgovori predstavnika JHP porjektne rešitve je bil tudi Valdi Morato, ki si, kot ostali svetniki želi, da se pripravi dober odlok. Predstavnik podjetja Blaž Poljšak sicer ni deloval pripravljen niti na državne smernice odkupa električne energije, ki naj bi se, pravi Darko Grad, spremenile že 30. junija. Sklep so svetniki v prvem branju sprejeli soglasno, očitno pa bo odlok moral biti čez 45 dni veliko bolj podrobno pripravljen. Statut in Uradne objave Razprava je postala še bolj goreča ob naslednji točki, ko se je sprejemal dopolnjeni Statut Občine Izola. Zapletlo se je samo pri enem, 110. členu novega Statuta, tistemu, ki predvideva, da bi odslej Uradne objave izhajale izključno na spletu in ne več v lokalnem časniku, kot je to bilo doslej. Naj spomnimo, da je statut Občine Izola v nasprotju z zakonodajo, ki predvideva, da Občinski svet določi, v katerem lokalnem glasilu se bodo objavljale Uradne objave, medtem ko Občina Izola vsako leto razpiše razpis in tako določi najugodnejšega ponudnika. Novi statut bi neskladnost z zakonom odpravil tako, da bi se Uradne objave odslej objavljale izključno v elektronski obliki. Svetniki si o tej temi niso edini, saj mnogi trdijo, da je tiskana izdaja Uradnih objav lažje dosegljiva večini občanov. Svetnik IJN Alojz Zorko je povedal, da so v svetniški skupini IJN že povedali, da objavljanje v elektronski obliki ni dosegljivo vsem. „Ne moremo trditi, da imamo samo generacijo do 35 let, saj imamo tudi tisto do 90 in več. In tudi za to generacijo smo dolžni poskrbeti, da bo informirana. Zaradi tega podpiram, da bi se objavljalo Uradne objave tako v uradnih obvestilih, kot tudi elektronsko. V kolikor pa dorečemo, da jih v javnih obvestilih ne bomo, pa jasno povemo, da nekaj domačih, občinskih izvajalcev, ki plačujejo davke, s tem avtomatično blokiramo. Torej vnaprej onemogočimo neko podjetniško iniciativo. “ Izola bo prva Občina, ki bo odloke objavljala samo na spletu Župan Igor Kolenc je na to opozoril, da so tiskane Uradne objave vedno na razpolago v sprejemni pisarni Občine. Svetnik Izolanov Slavko Samotočan pa je menil, da so objave v časniku zelo pomembne v času volitev in takrat se vsi odločajo za tiskano izdajo, kar pomeni, da ko je res pomembno, da info pride do ljudi, je pošiljanje na dom vedno izbrana metoda. Po mnenju svetnika Desus-a Vlada Mariča, Občani ne potrebujejo celotnih Uradnih objav, jih pa potrebujejo gospodarski subjekti, ki bi morali kupovati časopis, kar je lahko problem, če niso iz našega območja. Svetnik Darko Grad je povedal, da podpira izdajajnje Uradnjih objav v elektronski obliki, ker ljudje jih sicer tako ali tako ne berejo: »Tisto, kar pa jih zanima, si poiščejo ali na Občini, ali na spletu. Nesmiselno si je s tem delati stroške." Grad je omenil, da je treba narediti korak naprej proti elektronski dobi. Predlog statuta je bil sprejet v desetdnevno drugo obravnavo. Podprlo ga je šestnajst svetnikov od dvajsetih navzočih. Sicer bi izolska Občina bila prva, ki bi Uradne objave izdajala izključno preko spleta. Koliko Občino stanejo Uradne objave? Na 12. redni seji je svetnik liste Izolani ostale člane občinskega sveta seznanil z zneski, ki jih je za tiskanje in distribucijo Uradnih objav v letih od 2006 do 2012 Občina Izola plačala založniku Mandrača. Povedal je, da je znesek pač odvisen od tega, koliko odlokov Občina sprejme in objavi v Uradnih objavah, zato so zneski različni. Po evidenci Mandrača so ti zneski naslednji: Leta 2007 - 34.133, leta 2008 - 43.278, leta 2009 - 40.898, leta 2010 - 34.526, leta 2011 - 27.565 in v letu 2012 (doslej) - 8.790 Burov. Ti zneski so seveda bistveno manjši od tistih o katerih nekateri svetniki govorijo na sejah odborov občinskega sveta. Zupan Igor Kolenc je na te navedbe odgovoril s kratkim stavkom, da bo naslednjič on povedal prave številke, ki naj bi bile bistveno drugačne od teh, o katerih je govoril občinski svetnik. Glede na to, da bi tisti, ki so spremljali sejo lahko dobili občutek, da je svetnik in preko njega Mandrač skušal zavajati občinski svet smo dolžni pojasnilo, da so vsi transferji Občine do Mandrača lepo vidni na spletni aplikaciji Supervizor, kjer sicer ni ločeno, kaj je občina plačala za Uradne objave, kaj pa za objave, kot naprimer za liste kandidatov ob lokalnih volitvah ali pa za čestitke ob občinskem prazniku, ki pa jih že nekaj let ne objavljajo več. Skupno (z Uradnimi objavami in drugimi naročenimi objavami, čestitkami in volilnimi gradivi) je Občina Izola plačala naslednje zneske: Leta 2007 - 40.737, leta 2008 - 45.545, leta 2009 - 44.150, leta 2010 - 37.416, leta 2011 - 29.025 in v letu 2012 (doslej) - 9.088 Burov. Vsi ti zneski so seveda brez DDV-ja, saj je to način knjiženja, ki ga uporablja tudi lokalna skupnost pri svojem proračunu. ur \LWIM1\C' 4 Četrtek, T.junij 2012, št. 962 ------------------------------ Občinski svet, drugi del- “Bužekijanovih kmetij” ne bo več Na dvanajsti redni seji Občinskega sveta so svetniki odločali tudi o sprejetju novega Odloka o prostorskih ureditvenih pogo- Z odpravo 30. člena bo težje postavljati takšne “turistične kmetije” 12. redna seja Občinskega sveta se je nadaljevala s sprejemanjem po skrajšanem postopku Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem pristanišču Izola. Občina Izola je namreč javnemu podjetju Komunala Izola d.o.o. oddala v najem stvarno premoženje na pomolu v mandraču, na severnem carinskem pomolu in urejeno javno površino, v kateri so vkopani trije podzemni rezervoarji. Komunala bo z nepremičninami, infrastrukturo in napravami ustvarjala prihodke iz najemnine iz naslova oddaje premoženja v najem za opravljanje tržne dejavnosti. To najemnino bo morala porabiti namensko za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine. Svetniki so sprejeli tudi Predlog Sprememb in dopolnitev Splošnih pogojev za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v občinskem pristanišču Izola, na podlagi katerega bo možno znižati ceno letnega priveza tradicionalnih lesenih plovil v mandraču. A tudi tukaj ni šlo vse gladko. Svetnik SDS Radivoj Nardin je ponovno opozoril, da je Komunala na področju privezov že v lanskem letu dosegla za 30.000 em izgube, in tovrstni odlok bi te izgube samo še poglobil. “Pristanišče naj se samo finansira in naj Kamnala naredi izračun, ki se bo izšel. Če dodamo še ta popust, bomo imeli naslednje leto morda 50.000 eur izgube, kar pomeni, da bo vsak Izolan v povprečju primaknil nekaj evrov za to, da bomo imeli lep mandrač. A ker gre za odlok, ki bi dvignil turistično raven mesta, mislim,da je smiselno, da se pri-manjklaj finansira iz turističnih prihodkov. ” Svetnik IJN Gianni Gergeta je podobnega mnenja. “Lastniki plastičnih plovil s tem odlokom niso v istem položaju, kot lastniki lesenih. Po tem ključu bi lahko pričakovali, da bodo old timerji dobili popust za parkiranje na Lonki. ” Svetnik SD Valdi Morato se strinja z Nardinom in pravi, da tisti, ki se je za to odločil, bi moral to razliko tudi pokriti: “Ni prav, da nekateri plačajo več za to, da bodo drugi imeli popust. In če je treba turistično takso porabiti namensko, je pač prav, da se razlika pokrije s proračuna. ” Nič več “Bužekijanov” V nadaljevanju je občinski svet soglasno sprejel predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola, s katerim je razveljavil 1. točko 30. člena omenjenega odloka. Na podlagi navedenega člena je imela lokalna skupnost možnost podajanja soglasij za gradnjo novih samostojnih kmetij ali kmetijskih poslopij na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja. Ministrstvo za okolje in prostor je septembra lani od Občine Izola zahtevalo razveljavitev omenjenega člena zaradi neusklajenosti z Zakonom o prostorskem načrtovanju. Kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Samostojni svetnik Darko Grad je na razpravi povedal, da “ni sporna odprava 30. člena, bolj sporne so druge določbe, ki pravijo, kaj se z izdanimi soglasij dogaja, saj se nam lahko zgodi, da Ustavno sodišče ali odpravi, ali pa razveljavi odlok. Torej lahko določena izdana soglasja postanejo nična. Če odloka nikoli ni bilo, ne more biti niti njegovih posledic. 1/se-binsko pa mislim, da odlok ni bil slab, bil je dober za marsikoga, ki razvija dejavnost na podeželju. ” Župan Igor Kolenc je na razpravi povedal, da Izola s črtanjem člena dela korak nazaj, a je v to prisiljena. “Odlok, ki je bil pred časom sprejet je bil dober in pripravljen s kvalitetnim namenom, namenjen reševanju problematike in razvoju tega teritorja. Na žalost pa so ga posamezniki izigrali in na račun teh posameznikov bo večina oškodovanih. ” Komunala je podala nove predloge cenikov Soglasno so svetniki potrdili tudi predlog cen komunalnih storitev javnega podjetja Komunala Izola d.o.o., in sicer cenik urnih postavk za storitev delovne sile in za storitve z vozili in stroji, cenik za pogrebne storitve in najemnino grobnih prostorov ter cenik storitev vzdrževalnih del na objektih. Informacija o trženju odlagališča Direktor Javnega podjetja Komunala Izola, Denis Bele je nadalje podal informacijo o možnosti trženja prostih kapacitet odlagališča nenevarnih odpadkov v občini Izola. Svetniki so se seznanili z možnimi načini delovanja izolskega odlagališča nenevarnih odpadkov in posledicami posameznih rešitev za občino in občane. Glede na veljavno zakonodajo obstaja več možnosti za delovanje odlagališča v prihodnje, ki so odvisne predvsem od okoljevarstvenega dovoljenja. V kolikor Izola ne pridobi novega okoljevarstvenega dovoljenja, bo odlagališče treba zapreti, v primeru pozitivnega dovoljenja pa se lahko na odlagališču odlagajo samo odpadki iz izolske občine ali pa se omogoči, da prazne kapacitete na odlagališču, ki so bile v letu 2004 Na predlog stanovalcev in v soglasju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo bo v prihodnjih dneh na območju Livad uveden spremenjen prometni režim, ki bo prijaznejši do stanovalcev v tem delu občine, sporočajo iz Občine. Sprememba prometnega režima zajema uvedbo enosmernega prometa na delu Ulice Bogomira Magajne, od križišča z Veluščkovo ulico do Ulice Ivana Regenta. Spremenjena bo tudi smer vožnje na delu Veluščkove ulice, od križišča z Ulico Ivana Regenta in Ulico Bogomira Magajne, v smeri Ulice Bogomira Magajne. Za umiritev prometa in povečanje prometne varnosti se bo na delih ulic soseske, ki so brez urejenih površin za pešce, z ozkimi cestišči in individualno že potrjene s strani ministrstva, zapolnijo odpadki iz drugih občin. Največji vpliv na nadaljnji potek aktivnosti na izolskem odlagališču nenevarnih odpadkov bo imela odločitev pristojnega ministrstva. Upoštevajoč pripombe in predloge svetnikov bodo na izolski Komunali do prihodnje seje občinskega sveta pripravili več informacij o možnostih trženja prostih kapacitet odlagališča. Svetnica SD Breda Pečan pravi, da je trženje odlagališča dobra možnost, a tudi, da bi bilo treba v času, ko odlagališče čaka na okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje mešanih odpadkov, opraviti podrobno analizo stanja na področju ločenega zbiranja odpadkov in dejanskih prostih kapacitet na komunalni deponiji. Svetnik IJN Aljoz Zorko pa je povedal, da so v svetniški skupini zahtevali umik točke zato, ker so do informacije o trženju odlagališča prišli iz medijev, oziroma šele potem, ko so javno vložili ta zahtevek. Povedal pa je tudi, da moramo upoštevati, da prostor nima cene. “Čez nekaj let ga bomo potrebovali in od vedno so nam ga drugod po Sloveniji zavidali. Dobro je treba premisliti, kako ga bo najbolje izrabiti” Kljub temu, da je bila točka zgolj informativna, pa je očitno, da imajo svetniki zelo deljeno mnenje na to temo. Občinski svet je ob koncu podelil še priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola in ustrezne listine, Sonji Pavčič za življenjsko delo na področju humanitarnega dela z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Za štiriletno obdobje so svetniki imenovali Občinsko volilno komisijo in Posebno občinsko volilno komisijo ter soglasno imenovali poslovno-programskega direktorja javnega zavoda Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, Andreja Bertoka. ur gradnjo, uvedlo območje umirjenega prometa, na preostalem območju soseske pa bo uvedeno območje omejene hitrosti 30 kilometrov na uro. Ob tem se bo, poleg potrebnih prometnih znakov, dodatno označila tudi talna signalizacija. Poleg omenjenega, se na delu Ulice Ivana Regenta, od križišča z Veluščkovo ulico do križišča z Ulico Bogomira Magajne, omeji promet in sicer tako, da se dovoli promet samo za stanovalce. Uvedba spremenjenega prometnega režima v Livadah je predvidena konec tega tedna. Glede na to, da postavitev talne signalizacije ni izvedljiva na mokrih tleh, je zaključek projekta odvisen od vremena, so še povedali iz Občine. ur Po Litadah se bomo vozili drugače Ribiči že točijo pri Petrolu Rdeči križ Slovenije je v težavah. Morda ne takšnih, da bi bilo treba zvoniti plat zvona a dovolj velikih, da vse težje zagotavlja pomoč oziroma servisira območna združenja. Tudi Izolsko. Na malem pomolu so spet točilna mesta za gorivo in ribiči so se potolažili. Pravzaprav je vse isto, le da je najemnik nov, saj se je na razpis prijavil in bil tudi sprejet Petrol, ki je v rekordnem času uredil prostor, postavil nove “pumpe”, uredil vse potrebne priključke in začel z dejavnostjo. Direktorja izolske Komunale, ki po novem upravlja tudi s tem delom izolske obale, smo povprašali, kako to, da je do zamenjave najemnika sploh prišlo in povedal je, da so bili tudi oni presenečeni, da se O M V ni prijavil na razpis, saj je tam imel že postavljeno vso infrastrukturo. Prav tako se za nadaljevanje dela ni zanimal dosedanji najemnik, najverjetneje zaradi višine najema, ki je bila do nedavnega res smešno nizka. Pri Petrolu so se odločili, da bodo v tej fazi uredili začasno točenje goriv na stari lokaciji, potem pa bodo dejavnost preselili na takoimenovani carinski pomol, ki je primernejši predvsem za točenje goriva večjih jaht, ki so doslej imele težave na stari lokaciji. Zanimalo nas je še, kako napredujejo priprave na drugo fazo rekonstrukcije ribiške infrastrukture in slišali smo, da bodo na Komunali najprej poskrbeli za ledo-mat, ki naj bi ga preuredili tako, da bodo ribiči led lahko nalagali neposredno v vozičke, seveda pa tudi ribiče čakajo nekatere naloge. Ena teh bo organiziranje četverovezov (ne več bočni privezi na pomol). To bodo uredili tyako, da bodo privezna mesta točno označili in oštevilčili in če bo kdo pripravljen plačati tri priveze zato, da je lahko bočno privezan ob pomol, bo imel to možnost. Seveda pod pogojem, da bo imel poravnane svoje obveznosti, saj je trenutno stanje takšno, da ribiči, po neuradni informavciji, že skoraj dve leti ne plačujejo privezov. Ribiških zgod in nezgod očitno še ne bo kmalu konec. d.m. Nadaljuje se neskončna saga potopnega stožca na Velikem trgu. Po začetni postavitvi stožca in semaforja, ki bi morala s skupnimi močmi urediti sistem, ki je že deloval, smo bili priče že vsem možnim variantam: od stalno potopljenega stožca, ki ni oviral nikogar, pa do semaforja, ki je delal, kot se mu je zahotelo. Tokrat so se tehniki lotili stožca. Koliko, oziroma za koliko časa pa lahko popravijo kos elektronike, ki ga vsakih nekaj dni zalije izolska plima, pa vedo samo strokovne službe. Morda. Smetnjaki s pločnika v zelenico Ruba z naše njive za naše kupce V soboto smo v Izoli dobili še eno tržnico, Pravzaprav gre za začasno tržnico, nekakšen trajnostni dogodek, ki ne traja trajno, zato pa tam predstavljajo in tudi prodajajo izdelke, ki so pridelani na trajnostni način, Da o koromačev! mineštri niti ne govorimo. V soboto 2. junija je v Drevoredu 1. maja v Izoli zaživela tržnica z domačimi kmetijskimi pridelki. Uradna otvoritev tržnice je bila ob 10.00 uri. Ob županu Igorju Kolencu so spregovorili tudi direktor KZ Agraria, Bojan Frančeškin in predsednica KZ Agraria, Jožica Bolčič. Kulturno noto otvoritvi pa so dodali člani folklorne skupine Val iz Pirana. Koliko je za tovrstno ponudbo zanimanja pa je bilo lepo videti v soboto, ko se je okoli tržnic trlo priložnostnih obiskovalcev, ki niso zdržali, da ne bi domov odnesli nekaj domače blitve, ali pa sveženj domače mlade čebule. Pa tudi mlad krompir, domače žganje, višnje v likerju, domače oljčno olje, na izolskem podeželju pridelani koromač (in zraven za pokušino še odlična koro-mačeva mineštra, v katero je, kot pravi Rozana Prešern, tradicionalno stopila svinja). Ravno Rozana Prešern, ki je v soboto predstavljala izdelke članov društva Šparžin iz Kort, je povedala, da se pobude zelo veselijo. “Zdi se mi enkratno, da lahko izo-lani, pa tudi naši gostje, pokusijo domače pridelke našega podeželja. Navdušenje pa je takšno, da sem še preden se je začela uradna otvoritev že prodala vsa jajca. Zagotavljam lahko, da bo društvo Šparžin prisotno vsako soboto.” Tržnica bi privabila veliko obiskovalcev tudi brez uradnega dela, saj veliko je bilo opaziti mimoidočih radovednežev, ki še vedeli niso, kaj se dogaja. A beseda “domač” ima v naši družbi vedno večji pomen in samo veselimo se lahko naslednje sobote. Mogoče pa vendarle ne bo treba po “špežo” v katerega od nakupovalnih centrov v sosednji Koper. Nič hudega, am Tržnica, s pomenljivim imenom “Ruba z moje njive” je pobuda v okviru projekta Kilometer 0, ki si nadeja, da bi tako v domačih kuhinjah, kot tudi v gostilnah, lahko pripravili domače jedi pripravljene iz domačih izdelkov. Nekaj, kar je bilo še pred nekaj desetletji povsem normalnega pač počasi izginja in vedno manj je tistih, ki so kdaj okusili v Izoli pridelan paradižnik, ali pa radič. | ■elta JljEa^elska televizijaUL LiilL, . - . —Tl ' <6 ’’ | Vaše okne v spe*, i * H I 1 'l|i Prešernova c. 4a, 6310 Izola P**'1' TEL: 05/66-34-370 www.elta.si Zdravje Okusi Istre vabijo domačine y »se nekoč, igramo se danes Organizatorji kulinarične prireditve z naslovom Okusi Istre so verjetno upali, da bodo v obalna gostišča privabili več gostov od drugod, vendar se je spet pokazalo, da smo sami sebi najboljši turisti. Ponekod dobro, drugod slabo. Tam kjer so se gostitelji posebej potrudili so prišli tudi gostje in tako je bila v torek zvečer terasa restavracije Ribič napolnjena do zadnjega kotička, saj so gostje, poleg večerje v istrskem stilu (brodet iz sipe s polento, fuži z repki) za povrh dobili še malo folklore in ljudskih pesmi, ki jih je zapela Marjetka Popovski. Gostje so bili zadovoljni, gostinec tudi, to pa je tudi cilj te akcije. Sončkov festival je za nami Otroci so se zabavali v amfiteatru Bonifike na igralih, veselo poganjali avtke in sodelovali v nagradnih igricah. Odvijali so se tudi nastopi plesnih skupin: OŠ Livade z Livadskimi pupami in Livadskimi frajer-kami. Plesna skupina Metulj iz Pirana, KUD Balerima iz Izole in AKUD Kolo. Pred soncem so se lahko skrili v Hali B kjer jih je dočakal Emilija Pavlič s kuharskimi delavnicami, ki so RES doživele res izjemen obisk in zanimanje. Med delavnicami je za izpostaviti novosti - so polstenje volne.izdelovanje otroških torbic in predpasnikov iz blaga brez šivanja, in urice angleščine. V nedeljo dopoldne se je odvijal 2. SONČKOV POKAL V MINI KOŠARKI na zunanjih igriščih, kjer je nastopilo okoli 60 mladih košarkarjev letnika 2003 in mlajši s strani 6-ih regijskih osnovnih šol. Najboljše tri ekipe so bile nagrajene s pokali in medaljami a tudi preostale ekipe niso ostale praznih rok so prejele spominske pokale in medalje. Podeljeval jih je častni gost turnirja - kapetan Union Olimpije Goran JAGODNIK. Vsak udeleženec pa je tudi prejel vrečko s simpatičnimi darilci ! Najboljši igralci ekip pa so prejeli dres s strani košarkaškega kampa Boštjana Na-chbarja - BOKI KAMP ! Zmagovalna ekipe je dobila še posebno nagrado in sicer vstopnice za ogled četrtfinala EURObasketa U-20, ki bo v Ljubljani, dvorana Stožice, 20.7.2012. Rezultati pa so naslednji: 1. OŠ Koper, 2. OŠ LIVADE Izola, 3, OŠ DUŠAN BORDON Koper, 4. OŠ VOJKA ŠMUC Izola, 5. OŠ MIROSLAV VILHAR Postojna, 6. OŠ ANTONA GLOBOČNIKA Postojna 'MOŠTKp/V' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: **| pelargonij, verben, daliet enoletnic.... Piran Portorož Sečovlje ^Pi3 recag V soboto, 26. 5. 2012 je na okroglem igrišču ob enoti Livade potekala že tradicionalna, 16. Ciciolimpiada Vrtca Mavrica Izola. Ob evropskem letu medgeneracijske solidarnosti smo izbrali slogan: “Igrali so se nekoč, igramo se danes” in s tem posvetili pozornost eni od družbeno pomembnih tem. Po prihodu skupin otrok, ki so se predstavile s svojimi maskotami, smo izvedli kot običaj veleva “olimpijski protokol” - prihod prapora, maskote Cicižoge in olimpijskega ognja. Zapeli smo Cicihimno in svečano zapisegli, da se bomo igrali in uživali v druženju s prijatelji. Nagovorila sta nas ravnateljica vrtca ga. Suzana Božič in župan Občine Izola g. Igor Kolenc, nato so se začele igre spretnosti in zabave. Vsi otroci vrtca so s pomočjo rekvizitov, ki smo jih izdelali v vrtcu, tekmovali v starih igrah: tutka, barvice, hitanje šoldov v jajce, kamenčki in ristanec. Pri izboru iger smo si pomagali z literaturo in z nepogrešljivimi nasveti staršev in starih staršev. Prireditev je povezoval animator Sten Vilar. Popestrili so jo otroci plesno - dramskega krožka enote Livade, ki so pod budnim očesom mentoric Ane in Aje izvedli točko Židana marela. V telovadnici vrtca smo pripravili razstavo starih igrač in otroških izdelkov. Marsikateri obiskovalec se je ob pogledu na stare igre in igrače nostalgično spominjal svojih otroških let. Bilo je poučno in zabavno. Naše vsakoletne zaključne prireditve ne bi mogli izpeljati brez pomoči naših staršev, starih staršev in drugih prijateljev vrtca. Zato se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi naše 16. Ciciolimpiade. Marija Juričič, vodja Ciciodbora Brezplačni tečaji računalništva za začetnike V prihajajočem šolskem letu bodo na Ljudski univerzi Koper vključili v tečaje računalništva več kot 130 oseb. Občani Kopra, Izole in Pirana se bodo lahko vključili v 9 skupin. V tečajih Računalniške in digitalne pismenosti (RDO) se bodo naučili vseh skrivnosti uporabe interneta ter e-pošte, na tečaju Računalniške pismenosti za odrasle (RPO) se bodo dodobra naučili še urejanja besedil. Možen je vpis v popoldanske ali dopoldanske skupine. Pouk poteka v Kopru, Izoli in Luciji. Prijave zbirajo od 1. do 30. junija 2012. Zainteresirani se lahko prijavijo osebno na Cankarjevi 33 v Kopru tako, da izpolnijo prijavnico, ki jo dobijo pri njih. Prijave preko tretje osebe niso možne. Informacije: 05/ 612 8000. Tečaje sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS ter Evropska unija v okviru operacije Dvig ravni pismenosti. Podobni tečaji potekajo v vseh slovenskih regijah. Javna razprava Vlada se je spravila nad l ■■■ l iiivv V torek je Jožef Horvat v imenu Koordinacije naravovarstvenih organizacij Slovenske Istre sklical novinarsko konferenco, na katero si bili povabljeni še Irena Vrhovnik s Kmetijske svetovalne službe Koper, Jolanda Bastjančič s Civilne iniciative Gibanje za Sečovlje, Nada Paulin (AAG Alpe Adria Green), Vladimir Drobnjak (Civilna iniciativa Gibanje za Izolo) in predsednica kmetijske zadruge KZ Agraria Koper, Jožica Bolčič. Na tiskovni konferenci se je govorilo o Predlogu sprememb zakona o gradnji objektov in o stališčih predstavnikov navedenih organizacij do predlaganih spornih sprememb. Na temo smo na uredništvo dobili tudi pismo Anamarije Slabe, z Inštituta za trajnostni razvoj, ki pravi tako-le: Skupina 40 poslancev vladajoče koalicije (brez poslancev SLS) vlaga predlog Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ukinil plačilo nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Okoljske nevladne organizacije ob tem opozarjamo na naslednja dejstva: - da so rodovitna tla neobnovljiv naravni vir, ki je osnova za pridelavo hrane in za prehransko varnost države; - da so ob naraščanju svetovnega prebivalstva in rastočih cenah kmetijskih pridelkov kmetijska zemljišča postala ena najbolj zaželenih strateških dobrin v svetovnem merilu; - da je Slovenija na samem repu Evrope po obsegu kmetijskih zemljišč na prebivalca, zlasti najkakovostnejših (Slovenija ima na prebivalca le 880 m2 njiv in vrtov, povprečje EU pa je 2.236 m2/ preb.); - da so podatki o dinamiki nepovratnega izgubljanja naj kakovostnih kmetijskih zemljišč v preteklih 20 letih v državi naravnost srhljivi: v 1. 2010 smo pozidali že 7 ha kmetijskih zemljišč na dan - tako smo vsak dan izgubili eno povprečno veliko slovensko kmetijo; - da se je SDS v svojem programu 1.2011 izrecno zavezala k izboljšanju zaskrbljujoče nizke prehranske samooskrbe v državi, enako pa so storile skoraj vse koalicijske in opozicijske stranke. Dejstvo je, da sedanje nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, uvedeno L 2011, tako rekoč edini ukrep za varovanje najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo - torej nepovratnim uničenjem. Pri načinu obračunavanja nadomestila so morda na mestu izboljšave, vendar pa je najkakovostnejša kmetijska zemljišča, brez katerih oskrbe s hrano ni, potrebno zavarovati še temeljiteje, obenem pa je nujno razmisliti o ukrepih za povečanje njihovega obsega. Dejstvo je tudi, da je nebrzdana in neracionalna gradnja (tudi na kakovostnih kmetijskih zemljiščih) v Sloveniji privedla do tega, da imamo danes ogromno praznih poslovnih prostorov in stanovanj, kar popolnoma izniči argumente predlagateljev, da je potrebno gradnje olajšati oziroma “poceniti”. Predlagatelji Zakona o spremembah ZKZ se verjetno ne zavedajo, da se igrajo s prehransko varnostjo sedanjih in prihodnjih generacij prebivalcev Slovenije, do česar nimajo nobene pravice. V času, ko je trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri postalo vprašanje preživetja narodov, je predlog omenjenega zakona izjemno neodgovorna poteza. Tudi dejstvo, da podpisniki predlagajo sprejem zakona po skrajšanem postopku, kaže, da se teže svojega predloga ne zavedajo. Pod predlog podpisani poslanci SDS pa kažejo, da jim je za predvolilne obljube in program ter s tem za svoje volivce kaj malo mar. Poslance pozivamo, da predlog nemudoma umaknejo oziroma, da ga zavrnejo! Anamarija Slabe, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj Pomlad je tukaj in začela se je sezona nenavdnih sadežev in zelenjave. Na Dantejevi, pri Čiži, je te dni zrasla takšna stereo buča. Reagiranja Ignoranca in demokracija Pred zadnjo sejo občinskega sveta je bilo oddano dne 24.5.2012 v vložišče protestno pismo z cca. 150 podpisniki uporabnikov komunalnih privezov proti sprejetju predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem pristanišču Izola. Vse stranke so kopijo tega pisma dobile v poštni nabiralnik, župan direktno v roke. Ker na seji občinskega sveta ni bilo niti z besedo omenjeno to protestno pismo, smo dobili občutek, da nas nihče od občinskih svetnikov kot prebivalcev občine Izola ne upošteva. S tem pismom smo hoteli opozoriti tudi na nepravilnosti ali slabo izvajana dela pristaniške dejavnosti. Tukaj objavljamo samo nekaj znanih dejstev in primerov slabega gospodarjenja s to dejavnostjo, ki se jih nikakor noče urediti - popraviti. Sedaj pa nekaj primerov - dejstev, ki se jih lahko preveri kadarkoli: • na ribiškem pomolu je privezana barka brez licence 8-IZ (odvzel državni organ). Na njo privezana barka IZ-3473, • Društvu Ampelaja IZ-10, ki se ukvarja s prevozom potnikov - turistov, je bila brez kakšne pravne podlage znižana najemnina iz obstoječih 2000 eur na sedanjih 800 eur. Nimamo podatka, kako je z ostalimi bližnjimi barkami, ampak glede na okoliščine predvidevamo, da je bila znižana najemnina tudi ostalim 3 lesenim barkam. Pri tem, da ne plačujejo turistične takse za vsakega turista, čeprav od njega to pokasirajo. Te takse tudi ne odvajajo ostale barke v Izoli, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, • v mandraču na malem pomolu 15m barka za prevoz potnikov (lastnik v penziji IZ-1221 in na njo privezana 64-IZ) zaseda prav toliko obale brez plačila, • na malem pomolu 13m ribiška barka ki ima dejavnost registrirano v Kopru 40-IZ in v madraču 41-IZ prav tako brez pravne podlage za subvencijo najemnine, • poleg nje barka - gliser 84-IZ za nabiranje školjk (dejavnost ne opravlja že več kot 10 let, pripeljana iz Marine Izola samo zaradi subvecije), • pred njo barka 32-IZ (+ IZ-2559) registrirana na popoldansko obrt v mirovanju brez opravljanja dejavnosti, • barka 81-IZ potaplajškega društva se uporablja v komercialne namene (do pred kratkim je imel tam 2 barki), • pri barkah za nabiranje - obdelavo (36-IZ) pidočev so na njih privezane barke v privat lastnini, ki ne plačujejo nič (celo gnezdo IZ-2848, IZ-76, IZ-9??), • v mandraču pri bencinski pumpi so tri barke, ki jim je že zdavnaj potekla registracija (46-IZ,41-IZ, IZ-379), • barki PI-403 in IZ-1, • v komunalnem delu pristanišča so že 7 let 3 večje gospodarske barke, ki nimajo sklenjene pogodbe o najemu (razvidno iz dopisa direktorju komunale iz strani ribiške pisarne). V teh primerih niso zajete ribiške barke, ki opravljajo ribiško obrt. Novi pomol pri gostinski šoli je bil obljubljen že lansko leto, prav tako voda in elektrika na vsakem plavajočem pomolu. Po besedah direktorja Komunale, je teh bark največ 20, kar v finančnem smislu nanese 12.000 do 15.000 eur letno manj prihodkov v pristaniški dejavnosti. In če temu prištejete še najemnine, takse za uporabnost vodnega akvatorija, odvoz smeti, elektriko, vodo za ribiške - turistične barke, se ta denarni izostanek poveča na števiko cca 50.000 eur. Niti ena barka, katere lastnik ne plačuje najema že več let, ni bila odstranjena. Taks od dnevnih privezov je pobranih bore malo, ker se dela samo dopoldan. Na nepravilnosti, poškodbe, napake je potrebno opozarjati več mesecev, pa se zadeva - napaka ne premakne nikamor. Praznih je sigurno še najmanj 50 privezov in se ne oddajo, čeprav je več kot 400 čakajočih v vrsti na komunalni privez. Ogromno nepravilnosti se dogaja že več let, pa iz strani Komunale ni posluha, da bi se to pravilno uredilo. Komisija za dodelitev komunalnih privezov res pregleda upravičenost vloge za privez, ampak sam privez dodelijo uslužbenci pristaniške dejavnosti po svoji lastni presoji. To poteka bolj po sistemu ??????. Nekateri imajo po 2-3 barke, čeprav so upravičeni samo do enega komunalnega priveza. To omogoča člen v pravilniku z deljenim lastništvom. Na ta način je prišlo do komunalnega priveza veliko ljudi iz drugih delov Slovenije. To je samo en del nepravilnosti, zato predlagamo v izogib nejevolje ustanovitev 2-3 članske komisije, ki bi nadzorovala - opozarjala na nepravilnosti - pomanjkljivosti izvajanja dela pristaniške dejavnosti in bi s tem postala bolj učinkovita, pregledna, prijazna, cenejša do samih uporabnikov. Izenačitev vseh članov raznih društev. Na koncu pa postavljamo javno vprašanje političnim strankam v občinskem svetu, čigave interese zagovarjajo, da se bomo znali pri naslednjih volitvah pravilno opredeliti. Bi prosili tudi javni odgovor, zakaj nas ignorirajo. Podpisniki protestnega pisma 5^ Ribari in rokometaši praznovali obstanek Nogomet S.SNL-zahod Rezultati 25. kroga: Svoboda Lj.: AH Mas Tech 0:3 (0:1) Jesenice : Krka 1:5 (1:3) Zarica Kranj: Adria Miren 6:2 (1:0) Tolmin : Jadran Dekani 2:3 (0:3) Ilirska Bistrica: Zagorje 2:0 (1:0) Izola : Brda 4:1 (3:0) Calcit Kamnik: Ivančna Gorica 3:1 (2:0) Izola : Brda 4:1 (3:0) Izola, 02.06.2012 ob 17.00, gledalcev 50 Izola: Rupnik Anže, Pijalič Ernest, Stojadinovič Milojica, Zafred Mitja, Tokalič Ilija (Gerič Elmin 63’), Mehič Almir, Božič Marko (Memič Aldin 66’), Stam-pfer Miroslav (Davidovič David 71’), Lizalovič Adis, Zemljak Matej, Mikac Gregor (Žunič Dean, Memič Aldin, Gerič Elmin, Davidovič David, Štulac Matija, Mač-kovšek Uroš) Strelci: 1:0 - Stampfer Miroslav (22’), 2:0 - Božič Marko (25’), 3:0 - Lizalovič Adis (35’), 4:0 -Zemljak Matej (68’), 4:1 - Markič Luka (70’) Izolski kadeti meljejo nasprotnike Ekipa izolskih kadetov je šla v tekmovalno sezono s ciljem osvojitve naslova prvaka MNZ Koper. V prevenstvu sta si bili Izolska in Koprska ekipa enakovredni, in tako je o zmagovalcu lige odločal potencialno dramatičen derbi ob zadnji prvenstveni tekmi. Igralo se je v Izoli, kjer pa prostora za dramo ni bilo, saj je Izolska ekipa gladko premagala vrstnike iz Kopra s kar 6:0. Omeniti moramo tudi, da so v 21-ih krogih Izolani le enkrat remizirali, vse ostale tekme pa zmagali. O kakovosti izolskega napada pa zgovorno govori dejstvo, da so kar tirje Izolski igralci ob koncu prvenstva zasedli prva tri mesta na lestvici najboljših strelcev. Pokal v trajno last je ekipi predal gospod Janko Kodarin, predstva-nik MNZ Koper. S tem si je “domača škuadra” priigrala pravico nastopa v kvalifikacijah za popolnitev 1. SNL U-14 zahod. Trener Fabio Lovrečič je izpostavil dejstvo, da čeprav je ekipa zmagala med kadeti v MNZ Koper, se tekmovanje še ni zaključilo, saj jih čakata še dve kvalifikacijski tekmi za vstop v L ligo, ki so bodo odigrale 20.6.2012 in 24.6.2012. Pohvaliti je treba vse igralce za trud in trdo delo skozi celotno tekmovalno sezono. Trenerja in tehnično vodstvo ekipe se zahvaljujejo vsem igralcem in staršem, ki so s svojo prisotnostjo, pomočjo in strpnostjo pripomogli k uspehu ekipe! Forza Izola! JL Vratarji: Bičič Nick,Ilič Aleksander,Končarevič Luka Branilci: Čavalič Amir, Fikon Klemen, Franjčič Klemen, Grbec Gregor (kapetan), Koščak Jan, Padar Matej, Grula Petar, Kragelj Gašper Zvezni igralci: Donev Hristjan, Drinovec Jernej, Jeftenič Dejan, Mijailo-vič Božidar, Samsa-Šraml Estej, Aličič Adi, Bučar-Vukšič Alan Napadalci: Bohinec Marco, Santin Gabrijel, Kopič Matija Trener: Fabio Lovrečič, pomočnik Jan Lovrečič, predstavnik ekipe: Bohinec Aleš, tehnični vodja: Dževad Kaltak, fizioterapevtka: Bučar Barbara. Posebna zahvala gre tudi trenerju vratarjev Franku Frankarliju. V prvenstvu so pomagali igralci ekipe U-12, to so: Vatovec Nik, Gavrič Aleksandar, Sokolič Primož, Babič Oskar, Maver Jernej, Kožman Matevž Rokomet Rokometaši praznujejo Naši fantje iz RD Izola so minulo soboto s skupnim srečanjem z Ribari potegnili črto pod letošnjo tekmovalno sezono. Deseto mesto in obstanek v ligi - ali je to več ali manj od pričakovanj v klubu smo povprašali trenerja Vlada Hrvatina. - Glavni cilj je bil obstanek v ligi. Vsi so napovedali, da bomo ekspresno izpadli a po določenih kolih se je izkazalo, da lahko v ligi povemo svoje. Bili smo neverjetno visoko, v enem trenutku celo na četrtem mestu. Vendar kasneje zaradi vseh poškodb, pa tudi zaradi odhoda nekaterih igralcev, ki jih nismo primerno nadomestili, nismo bili več kos nasprotnikom, kar je za posledico imelo slabše rezultate. Moram povedati, da smo tudi trepetali za ta obstanek. Proti koncu sezone smo imeli še dodatne težave, ker smo morali uigrati že tretjo be-kovsko linijo, po poškodbi Jureta Jelovčana pa tudi nov koncept igre v obrambi. S tem smo presenetili Šmartno - jih premagali na gostovanju, pa tudi pri nas doma, kar je bil tudi glavni cilj na poti do obstanka v ligi. - Šmartno je bila tudi edina ekipa, ki ste jo zmagali v gosteh. Kako si to razlagate? - Doma smo igrali pred zvestimi navijači, katerim so ton dajali Ribari. Navijanje je bilo bučno in naši fantje so včasih igrali tudi 120 odstotno. Zaradi tega so bili uspehi le na domačem terenu. Kar zadeva gostovanj, mislim da trenutno nismo bili sposobni zmagati proti ostalim tekmecem, čeprav smo bili v tekmah z nam podobnimi nasprotniki dokaj blizu. Izkazalo se je, da smo bili premalo izkušeni. Mislim, da če bi ostala ekipa, ki je začela sezono, bi se prihodnje leto s kakšno okrepitvijo - mislim zlasti s kakšnim nadarjenim igralcem predvsem na zunanjih linijah, lahko uvrstili med prvih šest. - Izola je odigrala dva različna “polčasa” v prvenstvu: sijajen prvi del in vse prej kot dober drugi. Kaj je vplivalo na to? - Največ so vplivale poškodbe, kar smo sicer nekoliko nadomestili v pripravljalnem obdobju in igrali zelo dobro. Obdobje hudega mraza je med drugim uničilo tudi našo ekipo; pogoji v dvorani v Kraški pač niso pogoji za treniranje na tem nivoju - prva liga pač ni rekreacija, ampak posel. Kar so fantje dali v tej sezoni, so zame heroji. Enostavno nimamo nobene podpore s strani Občine, da bi v tej dvorani pripravili primerne pogoje za vadbo in tekmovanje. - Z izjemo Špegla sta poškodbi Čosiča in Jelovčana prišli v zelo neugodnem trenutku. - Poškodba Špegla, s katero je že prišel v Izolo, je bila takšne narave, da ni imelo smisla nadaljevati s tekmovanjem. Pri Čosiču je prišlo do poškodbe zaradi slabo izvedenega posega pred osmimi leti -zdaj je to po zaslugi dr. Marčana in Ambrožiča za njim, pri Jelovča-nu pa še niso točno diagnosticirali vzroka poškodbe. Tu smo imeli pač smolo, saj bi v nam v boju za obstanek fantje prišli prav. - Srečo pa ste imeli s sodelovanjem s koprskim klubom. Ste zadovoljni s takih pristopom? - Pri tem se lahko samo zahvalim koprskemu klubu. Letos so nam veliko pomagali. Jana Gorelo, ki je prišel februarja, smo umestili v naš sistem igre in v odločilnih tekmah je dal svoje. Tako on, kot tudi Fidel in Smolnik, so igralci, ki rabijo minutažo, to pa lahko dobijo v manjših klubih. Ocenjujem, da je to pravilna politika Cimosa. Zdaj upam, da imajo zaupanje v naše delo, saj smo dokazali, da delamo dobro in morda bi nam lahko še koga posodili. Izpostavil bi Smolnika, ki je eksplodiral v tej sezoni. Mogoče mu manjka še kilometrina, ampak mislim, da lahko igra na visokem nivoju. - Vprašanje o prihodnji sezoni je seveda preuranjeno, pa vendar. Kako jo vi vidite? - Za naš klub je to zagotovo prezgodaj. Za druge, ki imajo finančna sredstva, je načrtovanje seveda lažje. V prihodnji sezoni bi moralo ostati celo jedro ekipe, ki si je v tej sezoni izborila obstanek. Pripeljati bi morali še dva mlada zunanja igralca, ki bosta nadomestila potrebno minutažo za Špegla in Co-siča - seveda taka, da se jima lahko zaupa. Morali bomo videti tudi pri vratarjih, saj se menda Martin Gregorič spogleduje z zaključkom kariere, Za boljšo konkurenco pa bi ga morali nadomestiti. Kakšna bo rokometna prihodnost? Iz Primorskih novic z dne 4. 6. 2012 iz prispevka z naslovom »Odločila je klapa« avtorja Elvisa Štaderja, povzemamo zaključek članka: Izolski klub je posloval s skromnimi sredstvi, zato se te prav dni odloča o prihodnosti kluba. Trener Vlado Hrvatin še ni potrdil, da bo podaljšal pogodbo, tudi rokometaši so si vzeli čas za premislek. Za mlade igralce je nastop v prvi ligi velika izkušnja, saj se postavijo v vitrino za prehod v bogatejše klube, starejši pa se bodo težko odločili za še eno sezono tolikšnega odrekanja brez nadomestila. BV Namizni tenis Tri medalje na Mastersu V soboto je v Hrastniku potekal Slo Masters za sezono 2011/12. Na turnirju je nastopilo 16 najboljših igralcev in igralk v vsaki kategoriji. Arrigoni je imel na turnirju kar 8 nastopajočih. Poleg števila pa se lahko tokrat pohvalimo z nekaj zelo dobrimi rezultati. Prvo mesto je pri mlajšh kadetinjah osvojila Katrina Sterchi. V finalu je tesno 3:2 premagala Nušo Bolte iz Križ. S to zmago je potrdila, da je bila v tej tekmovalni sezoni zasluženo najboljša mlajša kadetinja v državi. V tej kategoriji sta nastopile tudi Lea Paulin in Kim Fink. Obe sta izgubili in izpadli že v grvem krogu. Lea je 1:3 zgubila s Spelo Trelec iz Vesne. Kim pa proti Nuši Tomis iz Mute ravno tako 1:3. Matija Novel je v prvem krogu pri mlajših kadetih zgubil 0:3 proti Nejcu Erjavcu iz Mengša in se tako ni uvrstil med osem najboljših. Erik Paulin je bil pri kadetih tretji in je po daljšem času res dobro odigral turnir. V polfinalu je v petem setu vodil 10:9 nato pa izgubil 10:12. Premagal ga je Deni Kožul iz Logatca, ki je kasneje postal tudi zmagovalec turnirja. Katrina Sterchi je nastopila tudi pri kadetinjah in za uvrstitev med štiri najboljše 0:3 zgubila s kasnejšo finalistko Tamaro Paučnik iz Hrastnika. Pri mladinkah je Maja Milenkovski za uvrstitev med štiri premagala 3:2 drugo nosilko turnirja Katjo Gutnik iz Logatca. V polfinalu pa je 0:3 izgubila proti Zali Veronik iz Fužinarja In-terdiskonta in tako osvojila tretje mesto. Med osem najboljših se je uvrstila Urška Čokelj. Za med štiri najboljše je 0:3 zgubila proti Niki Veronik iz Fužinarja Inerdiskonta. Še dve uvrstitvi med osem smo dosegli pri mladincih. Admir Mura tovič je za uvrstitev med štiri najbolše 2:3 izgubil proti Darkotu Jorgiču iz Hrastnika. Erik Paulin pa je izgubil 0:3 proti prvemu nosilcu turnirja Ludviku Peršolji iz Iskre Autoelektrike za uvrstitev med štiri. Jadranje V Izoli slavila Casali in Scorpio Včeraj se je pred Izolo v organizaciji jadralnega kluba MIPC odvijala zadnja regata spomladanskega dela za Pokal Slovenije 2012 - Izola Cup 2012 za regatno - potovalne jadrnice. V lahkem vetru se je na regatno polje podalo 25 jadrnic, ki so jadrale na privetrno-zavetrni progi. Start prvega plova se je začel po programu ob 12. uri, dve jadrnici pa sta bili preveč neučakani in sta štartni signal prehiteli za nekaj sekund. Organizator je sicer načrtoval tri plove, a je šibek veter omogočil izpeljavo zgolj dveh. Po pričakovanjih je bila največja jadrnica na regati Casali (Samo Žvan, Peter Podunavac, SK Triglav) tudi najhitrejša in je gladko zmagala v obeh plovih. Sledile so ji lahke regatne jadrnice, ki so jim razmere do 6 vozlov vetra še najbolj ustrezale. Dve drugi mesti so si v razredu open prevozili na Scorpio Blue (Matjaž France, JK Burja Izola), tretja je bila UL FPP Solaria (Aleksander Seifert, AJK FPP). V razredu ORG je ponovno slavila jadrnica Scorpio (Iztok Krumpak, JK Izola) pred jadrnico Shark (Janez Goreč, JK Pozejdon) in Srečo (Gorazd Krajnik, JK Loka Timing). Zlato sidro bo v Izoli in NE v Ankaranu Regata Zlato sidro bo ta konec tedna, 9. in 10. junija, organizirana v Izoli in ne v Ankaranu, kot je navedeno v razpisu. Lokacija regate na obali je plato pred SGTŠ (Gostinska šola v Izoli) -regatna pisarna bo v JK Olimpic - Volaričeva 9, Izola. Regata je razpisana za razrede optimist, europa, FJ in fireball. Za optimiste - kadeti in FJ šteje regata tudi za državno prvenstvo. Regata Zlato sidro bo sestavljena iz šestih regat in bo veljavna, če bosta izpeljani vsaj dve. Peter Janežič uspešno treniral na Lanzarotu Peter Janežič nadaljuje svoje priprave na svetovno prvenstvo. Nedavno je treniral skupaj z reprezentanco Singapurja in Nizozemske na kanarskem otoku Lanzarote. Prisotni so bili še reprezentanti iz Francije, Nemčije, Hong Konga in Norveške, ki so pod vodstvom trenerjev Gonzala Pollitzerja, Fernanda Alegra in Pima Stumpela trenirali v odličnih pogojih - lepem vremenu in vetru med 18 in 25 vozli. V tednu priprav so izvedli tri celodnevne treninge in tri dni regate, vključno z ekipnim tekmovanjem. V devetih plovih regate je zmagal naš Peter Janežič, drugo mesto je dosegel Bart Lambriex, tretje Gvvendal Lamay in četrto Yukie Yokoyama. Po vrnitvi domov sledi za Petra premor, zaključek osnovne šole, potem pa še regata Optimist D’Argento na Gardi pred svetovnim prvenstvom, ki bo julija v Dominikanski Republiki. TURNIR V ULIČNI KOŠARKI ZA PRVAKA SLOVENIJE 2012 16. junij Izola (parkirišče na »Lonki« ob morju) Na obali se bo v soboto, 16. junija 2012 zgodil prvi kvalifikacijski turnir v ulični košarki, ki se bo od 9. ure naprej odvijal na izolskem parkirišču Lonka. V ta namen naprošamo vse imetnike vozil, ki parkirajo na omenjenem parkirišču, da do večera dne 15.06.2012 svoja vozila odmaknejo iz površine namenjene za postavitev treh igrišč. Sprostiti bo potrebno zadnje tri vrste severnega dela parkirišča (proti lokalu). Tekmovalci se bodo pomerili v šestih starostnih kategorijah, pod koši pa se bodo »udarili« tako fantje kot dekleta. Poleg Izole bosta kvalifikacijska turnirja gostili tudi Ljubljana in Maribor, prve štiri ekipe z vsakega turnirja pa se bodo uvrstile na finalno tekmovanje za prvaka Slovenije, ki se bo 1. julija odvijalo na Gospodarskem razstavišču v naši prestolnici. Sistem in čas igranja bo določen tik pred izvedbo vsakega turnirja, odvisen je namreč predvsem od števila prijavljenih ekip. »Prijave na kvalifikacijski turnir v Izoli so mogoče najkasneje do 13. junija do 12. ure, ljubitelji košarke to storijo z izpolnjeno prijavnico, ki je dosegljiva na spletnem naslovu http://www.szkoper.com Izpolnjeno prijavnico ljubitelji košarke nato skupaj z dokazilom o plačilu prijavnine (ta znaša 15,00 EUR na ekipo) naslovijo na Športno zvezo Koper (Cesta Zore Perello Godina 3, 6000 Koper) ali na elektronski naslov sport.koper@siol.net. Vsaka prijavljena ekipa prejme na kvalifikacijskem turnirju tudi žogo v trajno last, vsak izmed igralcev pa še spominsko majico. Prireditev bo izvedel Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Najboljše ekipe bodo seveda za svoj uspeh tudi nagrajene, tako bodo najboljša tri moštva v vsaki starostni kategoriji na vsakem kvalifikacijskem turnirju prejela medalje in praktične nagrade, medtem, ko bodo seveda nagrade na finalnem turnirju še toliko bolj privlačne. Ko govorimo o ulični košarki, imamo seveda opraviti z igro dveh trojk na en koš. Vse ekipe so razvrščene po starostnih kategorijah. Najpomembnejše pravilo ulične košarke je fair play, saj si igralci tekmo sodijo sami. Ob igrišču je vseeno nadzornik, ki pa tedaj, ko se ekipi ne moreta sporazumeti, sprejme dokončno odločitev. Ekipe sicer štejejo štiri igralce, zato je en tekmovalec vedno na voljo za menjavo. Športna zveza Koper in Center za kulturo, šport in prireditve Izola SMEROKAZI Četrtek - 7. junij 2012 Ljubljanska ulica - ob 21.00 Četrtkovi kantavtorski večeri Dean Semolič predstavlja 10 in 1 še neobjavljeno pesem Zaželjen je prostovoljni prispevek v višini 5 Eur Petek - 8. junij in Sobota 9. junij 2012 Staro mestno jedro DNEVI OLJK, VINA IN RIB etnološka prireditev Briskula/trCSGt petek, 8. junija / prijave Sandi 041 736511 G3lGrij3 Alga / Kristanov trgi Vabimo vas na otvoritev razstave slik in keramike v četrtek, 07. 06. 2012, ob 19.30 OŽIVLJANJE JAVNIH PROSTOROV KDLU LIK Razstavljajo: Milenka ARSENOV, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEZJOT, Marica FRANČEŠKIN, Oskar JOGAN, Edo LESJAK, Mira PUHAR, Vahida PUHOV, Marica ŠTEFANČIČ galerija IN SULAsMREKARjEVA2oizoiAtei. 05/6415303 j JU Vabimo vas na ogled razstave “GELSKA ABECEDA’’ DONALD URQUHART A KD Svilena pot in Društvo prijateljev mladine Izola prirejata 16.6.2012 od 9. do 16. ure na Lonki v Izoli Bazar domače umetnosti in obrti ter Sejem rabljene otroške opreme. Vse, ki bi želeli sodelovati na prireditvi, tako z predstavitvijo in prodajo svojih izdelkov kot z prodajo ali menjavo rabljene otroške opreme, oblačil ali igrač vabimo, da se nam javijo do srede, 13.6.na tel. 040 385529 ali e-mail barbaramo@gmail.com. Rdeči križ zbira sredstva za socialno ogrožene Rdeči križ bo tudi letos organiziral akcijo »Peljimo jih na morje«, ki bo trajala do 30.9.2012. V tem obobdobju apeliramo na vas, da darujete sredstva, kolikor je v vaši moči, z namenom, da omogočimo brezplačno letovanje otrok in starejših iz socilano ogroženih družin. Plačilo lahko izvedete na bankah in poštah preko UPN položnice, ki ste jo prijeli na dom, preko telefona 090 93 30 88 in peko SMS kjer lahko darujete 1 ali 5Eur. Pridružite se akciji in darujte tudi vi! Za vsak prispevek se vam zahvaljujemo, Rdeči križ Izola »Podjetje C studio s.p obvešča vse udeležence v prometu, da bo zaradi rekonstrukcije kanalizacije v lokalni cesti Belvedere - Strunjan, ki poteka skozi kamp Belvedere, spremenjen prometni režim pred recepcijo kampa. Promet bo potekal izmenično enosmerno in bo urejen z odstopom prednosti. Razstava bo na ogled do 15. junija 2012. Mestna knjižnica Izola vabimo vas na otvoritev slikarske razstave izolskega umetnika in glasbenika ENZA HROVATINA. ki bo danes (četrtek, 7. junija 2012) ob 17. uri v prostorih knjižnice TIC Izola RAZSTAVA MODELOV PLOVIL Razstavišče MonfOft Portorož - razstava slik Aleksij Kobal Nocturno Kino Odeon 7.6.12 19.00 Železna Lady / 21.00 Talisman 8.6.12 19.00 Talisman / 21.00 Železna Lady 9.6.12 19.00 Talisman / 21.00 Železna Lady 10.6.12 19.00 Talisman / 21.00 Železna Lady 11.6.12 19.00 Železna Lady / 21.00 Talisman 12.6.12 19.00 19.00 Talisman / 21.00 Umetnik 13.6.12 19.00 19.00 Diktator / 21.00 Umetnik 14.6.12 19.00 Umetnik / 21.00 Diktator Galerija Radovac Koper Ljubo Radovac avtostereogrami_______________ Galerija Meduza Koper Andrej Brumen Čop Slepe mm” Kavarna ZVON - razstava slik HELENA ČOK Ujeti trenutki Mestna knjižnica Izola • Razstavljajo v mesecu juniju: Razstava slik na platnu Enza Hrovatina, ročna dela Ljubice Švab, izdelki Ljubice Švab, Lojzeta Tomažiča in Dušana Štrancarja ter likovnih del otrok iz vrtca L'Aquilone z naslovom Za vsako podobo stoji zgodba SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva),... Učenje v središču je brezplačno, info. telit.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi....Vse borzne informacije so brezplačne, info.tel.št.: telit.: 05 6631 282 ali www.borzaznanja.si I: n i N HČMIM Dela se bodo pričela v ponedeljek, 11. junija 2012 in bodo trajala do petka, 15. junija 2012.« Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti. gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumal1@gmail.com Kultura in prosveta Za šport in kulturo bo skrbel Andrej Bertok Po (burnem) odstopu Borisa Požarja z mesta direktorja Centra za kulturo šport in prireditve, je Občinski svet na 12. redni seji imenoval novega direktorja. To je postal Andrej Bertok, ki seje svetnikom tudi predstavil. Predstavil pa je tudi svoj program. Na 12. redni seji Občinskega sveta so svetniki soglasno imenovali programskega direktorja javnega zavoda Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, Andreja Bertoka. Bertok se je svetnikom predstavil takole: "Zaključil sem srednjo ekonomsko šolo Pietro Coppo v Izoli, nadaljeval študij družboslovja na dodiplomski in podiplomski ravni v Trstu in od leta 2007 sem zaposlen na krovni organizaciji 52-ih skupnosti itali-janov iz Slovenije in Hrvaške, kjer se ukvarjam z organizacijo različnih prireditev, ter kot europrojek-tant, tako da se od samega začetka ukvarjam s črpanjem evropskih sredstev na različnih področjih." Dodal je tudi, da je pred dobrimi desetimi leti opravil tečaj za turističnega vodiča in od takrat spremlja razvoj turizma v naši regiji. Pri imenovanju Bertoka za programskega direktorja so menda veliko vplivale ravno njegove izkušnje iz področja črpanja (sicer vedno bolj osušenih) evropskih sredstev, a novopečeni direktor veliko stavi na program razvoja Centra, posebej pa je izpostavil možnost iskanja še neizkoriščenih tržnih niš. ‘V svojem programu zavoda sem izpostavil predvsem dva elementa: timsko delo in črpanje evropskih sredstev. Gre za dva cilja, prvi je kratkoročen, drugi pa dolgoročen. Prepričan pa sem, da se mora politika CKŠP bolj usmeriti v nišne dejavnosti ali bolje rečeno alternativne aktivnosti in dogodke, ki jih na bližjem in širšem območju Izole ne poznamo, kot so postavitev adrenalinskega parka, parka za gorska kolesa, glede na lego Izole pa vidim dobro možnost tudi za organizacijo tekmovanja v triatlonu. Gre za izzive in predvsem želim braniti kakovost športnega in kulturnega življenja naših občanov. ” Odšel je Marijano Tik pred zaključkom redakcije smo v uredništvo prejeli žalostno vest, da je za vedno odšel izolski umetnik, slikar, Stojan Pečar. Čeprav je bil po poklicu pleskar se je že pred časom v celoti posvetil slikarstvu. Bil je mojster slikanja na steklo, iz naive pa je počasi prehajal v realizem in njegova olja, na katerih je najraje upodabljal prav Izolo, so bila zelo iskani izdelki. Danes krasijo marsikateri javni prostor v mestu. Žal pa tam ne bo več Marijanota. Izolski Ce-lentano je utihnil za vedno. Lepo je biti pevka v zboru Revija upokojenskih pevskih Zborov Južne Primorske je bila letos v Postojni. Slavnostni govornik je bil župan občine Postojna, gospod Jernej Verbič. Pozdrav pevkam in pevcem pa sta namenila tudi predsednik DU Postojna Franc Koščak in predsednik Pokrajinske zveze društva upokojencev Južne Primorske Marjan Pavlič. Svoje programe so na reviji predstavili znani in manj znani zbori. Tudi ŽPZ "Sinji Galeb" DU Izola je prisostvoval tej reviji. Prevladovala je pisana paleta ljudskih pesmi iz slovenske zakladnice zborovske literature. Opažam, da se je zborovska pesem naselila prav povsod. V šole, društva, centre za delovne aktivnosti, domove upokojencev, itd, kar je zelo razveseljivo in pozitivno. In zakaj ravno pevski zbor? Ker nas seznanja z lepoto slovenske zborovske pesmi in pesmi drugih narodov, ker intenzivno razvija glasovne sposobnosti, ker na nastopih in koncertih seznanja poslušalce z lepoto zborovske glasbe, ker nas vzgaja za multikulturno družbo, hkrati pa razvija in ohranja lastno kulturo ter naravno dediščino in ker vpliva na boljše psihično počutje in počutje poslušalca. Zato Ženski pevski zbor "Sinji galeb” vabi upokojenke (lahko tudi še delovno obvezne), da se nam pridružite prve dni septembra v prostorih DU Izola, Plenčičeva 3, ob ponedeljkih in sredah od 18 do 1930. Informacije dobite lahko tudi po telefonu: 05 641-97-37 vsak ponedeljek od 09 do 11 ure in sredo od 15 do 17 ure. Preds. ŽPZ Sinji Galeb Zlata Radikon Stepsi ne mirujejo Kud gledališče STEPS, ki letos praznuje 30 let delovanja, bo 7. junija nastopilo v Velenju, na Republiškem srečanju gledaliških skupin. Mladi stepsi: Jure Ivkovič, Chiara Tul, Valentina Pašič, Tjaša Skok, Ana Furlan Sfarčič, Katarina Milutunovič, Nina Peca in Miha Cergol so v režiji Zvonke Radojevič pripravili gledališko predstavo za otroke Mali strah Bav Bav. Kljub močni konkurenci so Mladi stepsi zmagali na Regijskem srečanju otroških gledaliških skupin v Postojni in bodo v Velenju zastopali Primorsko. V septembru pa Stepsi načrtujejo premiero odrasle gledališke skupine, zabavali bodo s komedijo Vaja zbora. Igralko Vanjo Korenč pa pripravljajo na sprejemne izpite na AGRFT. Fotografija je z Regijskega srečanja otroških folklornih skupin v Postojni. 1. ČETRTKOV kantavtorski veKer v Ljubljanski ulici v Izoli četrtek, 7. junija od 21.00 do 22.00 Dein Semolič predstavlja 10 in 1 še neobjavljeno pesem Zaželjen je prostovoljni prispevek v višini 5 Eur Bilo je Najbolj izolski Kino otok doslej Tokratna izvedba festivala Kino Otok je bila najbolj Izolska doslej. Tako ugotavljajo tudi domačini, ki priznavajo, da je festival bilo čutiti v mestu in da je bila Izola mlada kot že dolgo ne, ob tem pa takorekoč ni bilo nobenih posebnih težav. Ob prihodu festivala v Izolo je bilo čutiti nekakšen odpor do “tujcev”, ki so si za teden dni prilastili staro mesto in vse naše kotičke. Toda, bolj kot so festival prevzemali domači organizatorji, bližje je postajal ljudem in tokrat celo najbližji sosedje posameznih prizorišč niso imeli posebnih pripomb. V nedeljo seje na Manziolijevem trgu s projekcijo filma Raava-nan indijskega režiserja Manija Ratnama končal 8. mednarodni filmski festival Kino Otok. Ta je najbolj vnetim ljubiteljem filma tudi tokrat lahko ponudil nekaj prijetnih dni sprostitve, druženja, gledanja filmov in spoznavanja najrazličnejših ljudi in filmskih ustvarjalcev. Obiskovalci in gosti pravijo, da gre za festival, ki obiskovalcu ponuja občutek domačnosti - je majhen, nezahteven, med projekcijami pa se je mogoče razvajati tudi na plaži. Čez dan po uličicah mediteranskega mesta pohajkujejo udeleženci delavnice Otok Daily, ki s kamero skrbno obeležujejo dogajanje, za zabavo in varstvo naj mlajših pa poskrbi Sezamova delavnica. Tu in tam je mogoče srečati katerega od obiskujočih režiserjev ali igralcev, ki so povečini zelo sproščeno uživali v festivalu in so bili z gledalci o svojih filmih pripravljeni spregovoriti tudi ob kavi ali kozarcu vina. “Festival je zelo prijeten,” nam je svoje občutke razkril Reza Serkanian, avtor filma Začasne poroke. “V primerjavi z velikimi festivali ni velike napetosti, nobenih pritiskov, omejitev, hkrati pa imajo organizatorji zelo dober okus za filme. Festival režiserju tudi dovoljuje, da se pogovarja z občinstvom in izve, kaj to misli o njegovem filmu. Čeprav sem prisoten na veliko festivalih, je ta nekaj posebnega.” V večernih urah so se lahko tako obiskovalci kot filmski gosti in ekipa Kina Otok na Svetilniku ob morju skupaj zabavali ob hrani, pijači in nepogrešljivi glasbi. Andrea Segre, mladi režiser filma Ime mi je Li je dejal: “Všeč mi je ambient, všeč mi je, kako sproščeni so vsi.” * w zo Petek, 8. in sobota 9. junij Venerdi 8 e sabato 9 giugmo Izola-staro mestnojedro Isola - centro storico della citta od 19.00 do 24.00 • d alfe 19.00 allc 24.00 Vsak dogodek ima svojo vzporednico. Nekateri jih imajo celo več kot je samega dogodka. Kino Otok je poskrbel za nekaj takih, lepih vzporednic. Poglejmo nekatere: Med gosti letošnjega festivala je bila tudi najbolj znana hrvaška vrtnarica, Kornelija Benyovsky Šoštarič, ki vodi najbolj gledano oddajo hrvaške nacionalne TV in je na festivalu, ob predstavitvi svojega dela predstavila tudi slovenski prevod njene uspešnice, knjige z naslovom Zeleni kvadrat. Kornelija je festivalu in Izolanom podarila sadiko granatnega jabolka, in jo posadila na svetilniku, ogledala pa si je tudi Začimbno ulico (Ljubljansko) in napovedala svoj prihod na letošnjo Bazilikijado. Pri Kraljici (Sončku) so se srečali trije “glumci”. Milena Dravič, Rade Šebedžija in Sebastjan. V bližini sta bila še Snežana Nikšič in režiser Slobodan Šijan, ki pa ga v prisotnosti igralk in igralcev skoraj nihče ni prepoznal. Sebo so prepoznali vsi. Na četrtkovem festivalskem večeru so obiskovalci Manziolijevega trga lahko spoznali tudi naj novejši inštrument akademskega slikarja Parida DiStefana. Na nenavadno godalo je zaigral ljudsko Moj očka ima konjička dva. Medtem ko se je dogajal Kino Otok se je nekomu dogajala fantovščina. Bila je zelo izolska, še bolj Ribarska, kar je tudi očitno s fotografije. vivvrmvf 13 Četrtek, 7.junij 2012, št 962 ----------------------------------------Izolski fenomeni------------- Tista Emilia iz Mediteran festivala Nastopiti bi morala na festivalu leta 2008, vendar festivala, zaradi spora z občinsko oblastjo, ni bilo. Danes je Emilia Martensson eden najobetavnejših glasov mladega britanskega jazza, za povrh pa je tudi Izolanka. Emilia je namreč ena dveh hčera Loredane Martensson in vnukinja Alberta in Emilije Paliska, ki sta se leta 1963 preselila na Švedsko, kjer Albert živi še danes. V Izoli je še vedno njegova sestra Judita Placer, druga sestra, Severina, živi v sosednjem Trstu. Klasična življenska zgodba ljudi ob meji, če ne bi bilo dogodka, ki je zgodbi dal novo, širšo, predvsem pa zanimivo, dimenzijo. Bilo je poleti leta 2007, ko sem ob mandraču (ne časopisu) srečal žensko z dvema hčerama, ki mi je povedala, da živijo na Švedskem, vendar je ona rojena v Izoli, starejša od njenih hčera pa lepo poje in bi jo morda lahko povabil na Mediteran festival. Takšnih ponudb je bilo takrat veliko, vendar sem si zapisal ime njene skupine in jo, po poslušanju demo posnetkov, tudi uvrstil v program za naslednje leto s pripisom (Švedska - Izola). Prav ta detajl je bil odločilen, ko sem se, pred kakšnimi štirinajstimi dnevi, lotil iskanja mlade švedske pevke, ki je osvojila angleško jazz sceno. Po elektronski pošti sem namreč dobil informacijo, da je mlada britanska jazz pevka, sicer po rodu Švedinja, Emilia Martensson, izdala eno najboljših jazz plošč lanskega leta v Veliki Britaniji in da ji jazz kritiki pojejo same hvalnice kot eni najobetavnejših jazz pevk nove generacije. Najprej sem pomislil, da to pač ne more biti tisto rdečelaso, malo pegasto, dekle iz izolskega man-drača, ko pa sem v arhivu le našel predlog programa za leto 2008 je tam pisalo: Liv Emilia trio (Švedska - Izola). Sledil je skok na spletno stran te, zdaj že razpadle skupine, in tam sem dobil potrdilo, da je švedsko dekle iz mandrača res pevka o kateri tako pohvalno govorijo britanski glasbeni kritiki. Po elektronski pošti sem jo, za vsak slučaj, povprašal, če je to res ona, izolske obale list, in še isti večer prejel odgovor v katerem je na kratko opisala, da so njeni iz družine Paliska iz Sočerge, da v Izoli živi nonotova starejša sestra in da z mamo ter sestro redno prihajajo na počitnice v Izolo k družini strica Janka Radovca. LATE NIGHT JAZZ-EMILIA MARTENSSON & BARRY GREEN niursdnv 5 Juty 2012 • 9:45 PM egar Rocm 5 ju|jja Emilia nastopila v eni od dvoran Royal Albert Hall-a. V pogovoru, ki sva ga pred dnevi opravila s pomočjo Skype-a, je med drugim povedala: - Ko si bila mlajša je tvoj nono kdaj govoril o Izoli ali o razlogih, zakaj so odšli na Švedsko? - Seveda, ko sem bila še otrok smo večkrat prišli za dlje časa v Izolo, tako da tako Izolo, kot tudi Slovenijo, od vedno dobro poznam. Pogosto smo se pogovarjali o Izoli, sicer pa se je nono rodil, pa tudi odraščal, v Sočergi. Na žalost so njegovo rojstno hišo porušili, ko so gradili avtocesto, a še danes, ob družinskih srečanjih, se odpravimo na tisti kraj, kjer imamo piknik, z roštiljem in vsem, kar pride zraven. - Kdaj pa so tvoji stari starši odšli iz Izole? - Nonoti so se iz Izole odselili v petdesetih letih, ko je bila moja mama stara sedem let. Odšli pa so predvsem iz političnih razlogov. Sicer pa je nona Italijanka, nono pa Slovenec in še vedno nimata švedskih potnih listov (smeh). Odšli pa so predvsem zato, ker si je nono zaželel, da bi moja mama in njen brat, torej moj stric, odraščala v drugačnem okolju in prepričan je bil, da bo na Švedskem lažje, kar morda iz enega vidika je tudi bilo, a iz mnogo drugih žal ne. Med drugim je moral na švedskem odslužiti vojaški rok. Prvo srečanje z Martenssonovi-mi dekleti v Izoli, leta 2007. - Kako pogosto se vračate v Izolo? - Kar pogosto, čeprav me ni bilo tri ali štiri leta. Težava je v tem, ker poleti, kot glasbenica, imam največ dela, a že razmišljam, da bi vseeno prišla letos septembra. Tokrat sicer na počitnice, a za naslednje poletje že razmišljam, da bi prišla tudi ..službeno". Imenitno bi bilo odigrati koncert v Izoli. - Pred kratkim si izdala album - Gre za sodelovanje med mano in vrhunskim londonskim pianistom Barryjem Greenom. Za projekt pa sva se odločila, ko sva ugotovila, da oba zelo spoštujeva Jamesa Taylorja. Nekaj mesecev sva si izmenjavala glasbene izkušnje, nato sva izbrala enajst skladb in se odpravila v studio, kjer jih nalašč nisva na veliko aranžirala. Iz strogo glasbenega vidika gre za zelo minimalističen album, vse pa izhaja iz ideje da manj je v bistvu več. - Je veliko razlike med švedskim in britanskim pristopom do jazza? - To me veliko sprašujejo, a žal težko odgovorim, saj ne igram veliko s švedskimi glasbeniki. Konec koncev živim v Londonu že dvanajst ali trinajst let. Je pa velika razlika med britanskim in švedskim jazzom, čeprav pristop morda se ne razlikuje tako hudo. Osebno interpretiram pesmi na nekoliko drugačen način, kot je to v navadi v Veliki Britaniji, saj je name nedvomno veliko vplivala švedska foik glasba, ob kateri sem odraščala. Ta pa je kar minimilistična, tako da se spet vrnemo k tistemu znanemu, manj je več. - Zelo smo ponosni na vas. Ste izolsko dekle, ki živi daleč in je doseglo veliko. - Hvala. Sama sem zelo ponosna na izolske korenine in zelo rada se vračam. In zanimivo, vsakič, ko se vrnem, se mi zdi, kot da je vse ostalo enako, kot da vse diši na isti način, kot se ga spominjamv. Izola ima v mojem srcu res posebno mesto. Mef Janka Radovca (v sredini) sem srečal na terasi restavracije Ribič, ravno takrat, ko so tam imeli kulinarično prireditev Okusi Istre. Seveda je s ponosom pripovedoval o svoji nečakinji, ki dela tako uspešno glasbeno kariero, ob tem pa dodal, da je glasba pri njih očitno že v genih. Tudi Emilijina mlajša sestra Marina se uveljavlja v glasbenem svetu kot vokalistka in kitaristka, njuna sestrična, Elisa Babos, pa je ena najboljših mladih pevk v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini. "Emilia, Marina in mama Loreda-na so prihajale na počitnice skoraj vsako poletje, lani pa jih ni bilo, verjetno zato, ker so Emilio ravno takrat začeli vabiti na naj večje jazz festivale" pove Janko, partnerka Laura Chersicola pa doda, da so, kljub veliki oddaljenosti, zelo povezani in tudi z Emilijo redno komunicirata z elektronsko pošto. "Skupaj smo bili tudi na pikniku v Sočergi, od koder izhajajo Palisko-vi in tam so vse tri prepevale, da je bilo kaj slišati." Sicer pa bodo Martenssonove ženske tudi letos prišle na nekajdnevni dopust v Izolo in morda pride z njimi tudi tisti, ki je za vse “kriv"-nono Albert. Za naslednje leto pa sem že dobil nalogo, da Emiliji in skupini organiziram nastop na enem od slovenskih jazz festivalov. In, kdo ve, morda jo bomo slišali tudi v Izoli. Mef V galeriji Marka Zelenka so v četrtek predstavili knjigo poezij Grege Hribarja, ki jih je ilustrirala Joni Zakonjšek. Predstavitev je bila zelo strokovna in zanimiva, knjiga pa je vsekakor vredna pozornosti zaradi svoje drugačnosti, posebno vrednost pa ji dodajajo tudi izvrstne ilustracije. Umetnost gor umetnost dol, brez dobre hrane ne gre. Dva mojstra sta za en (Vladov) rojstni dan pripravila pojedino, kot je ni bilo. Imamo uudi Niti enega pogreba ni zamudil Če ste bili od leta 1957 do danes na vsaj enem pogrebu v izolski občini, potem ste tam gotovo videli Mirka Bosca, zastavonošo, kije to delo vestno opravljal več kot pol stoletja. Zdaj ga je izdalo zdravje in ker je odgovoren človek, seje poslovil. Odgovornim na izolski Komunali in pogrebni službi je povedal, da ga izdajajo noge in da pri 78-tih ne more več opravljati dela tako, kot ga je treba. Zato se je opravičil in odšel v pokoj. Že drugič. Mirko Bosec namreč ni bil zaposlen na Komunali. Kje pa. V Slovensko Istro je prišel leta 1957 iz hrvaške Zagore, natančneje iz Stubičkih toplic, ter se zaposlil na izolskem Gradbeniku kot klepar. Potem se je podjetje 1. maj združilo z Gradbenikom in je nastal Stavbenik in tudi tam je delal kot klepar ter se tam tudi upokojil. Zastavonoša pa je postal čisto slučajno. - Včasih so bili pogrebi drugačni kot danes, takrat so vence in ostale stvari nosili ljudje, svojci, prijatelji, znanci in ne delavci Komunale. In ker so me videli na nekaterih pogrebih so me enkrat prosili, če bi bil pripravljen nositi zastavo, ker da delujem tako uglajeno in resno. Takrat pogrebci niso imeli uniform in smo nosili tako, kot smo bili pač oblečeni. Zastavo sem nosil enkrat pa so me potem spet poklicali in na koncu sem jo nosil polnih 55 let. - Ste kdaj skušali izračunati koliko pogrebov ste vodili v tem času? - Kje pa. Preveč jih je bilo. Ko sem jaz začel nositi zastavo je bilo pokopališče samo ta stari del, do prvega zidu, potem se je širilo naprej. Bil sem tudi zraven, ko smo imeli prvi žarni pogreb. Mislim, da je bil pokojni Janežič prvi, ki je imel v Izoli žarni pogreb. Danes jih je več dot dve tretjini. - Torej ste bili na prav vsakem grobu v Izoli in Kortah, razen pri najstarejših. - Seveda sem bil na vseh grobovih in žal na nekaterih tudi po večkrat. - Kakšen je vaš protokol? - Jaz sem na nek način vodja pogreba. Ko pride čas in ko se vsi poslovijo in tudi župnik opravi svoje, potem povedem pogrebno povorko do groba. Pri grobu sem prvi in tudi zadnji se poslovim od pokojnika s poklonom zastave. Sicer pa pridem na pokopališče že pred pogrebom, da si ogledam, kje bom vodil povorko do groba, da bo šlo vse tako kot je treba. -m~L. ^ jSi Mirko Bosec je tudi lastnik starega, oldtajmerja, VW hrošča, za katerega skrbi, tako da je eden bolje ohranjenih v Izoli. - Kdaj ste ga kupili? - Kupil sem ga v Mariboru leta 1976. Takrat so jih delali še v Nemčiji in takrat sem ga kupil. Ves čas mi dobro služi, treba mu je le dati tisto, kar potrebuje pa gre naprej. D.M. - Ste v vseh teh letih kdaj zamudili na pogreb? - Nikoli. - Je šlo kdaj na kakšnem pogrebu kaj narobe. - Mislim, da ni bilo nobenega takega slučaja. - Se spomnite največjega pogreba? - Težko rečem. Eden večjih je bil gotovo tisti, ko smo pokopali Karla Gregoriča iz Delamarisa, ki ga je povozil avto v križišču Jagodje. - Ste zraven tudi pri takoimeno-vanih socialnih pogrebih. - Ja, tudi takrat, ko morda ni nikogar od svojcev ali znancev pokojnika, ko imamo takoimenovani socialni pogreb, moram biti zraven. Vsaj ob smrti smo si vsi enaki. - Kaj boste počeli doma, brez te obveznosti? - Imel sem košček zemlje tam pod obvoznico, vendar so mi večino pobrali, ko so delali bencinski servis Petrola in zdaj mi je ostalo le kakšnih 20 trt za obdelovanje. Obljubili so mi nekaj odškodnine, ker sem sam uredil tisto zaraščeno zemljišče in ga spremenil v vinograd, vendar so vsi pozabili na obljube. - Kako to? - Nimam sreče. - Žena vam je menda ves čas pomagala? - Ja, ona je morda še bolj natančna kot jaz. Ona me stalno opozarja, kdaj imam kakšno delo za opraviti. Imam tudi sina in hčerko pa štiri vnuke, na pravnuke pa še čakamo. Potem vprašamo Jurija Mušiča, vodjo DE pokopališče, kako bo z iskanjem nadomestila za drugič upokojenega zastavonošo in povedal je, da takega delavca verjetno ne bodo več dobili. - Zamenjali so se župani, zamenjali so se direktorji Komunale, zamenjali smo se vodje pogrebne službe, gospod Bosec pa je vztrajal in skrajno odgovorno opravljal to delo. Bojim se, da takšnega ne bomo več dobili. Bil je točen, urejen, žena mu je pomagala in v teh letih ni nikoli manjkal ali zamudil pogreba. - Ali pri vseh nezaposlenih v Izoli res ne najdete zamenjave zanj? - Res je. Vsak ima kakšne težave. Eden ne prenese pogleda na pokojnika, drugi je neresen in tako naprej. V pol leta toliko kot lani V naslednjem Mandraču bomo objavili daljši pogovor z Jurijem Mušičem, vodjo enote pokopališče, ki je med drugim povedal, da so lani imeli 123 pogrebov, letos pa že 84. Med umrlimi je skoraj polovica mlajših od 70 let, velika večina pa je žarnih pokopov. Sandija poznamo vsi, če ne zaradi drugega pa zato, ker je pred leti z avtomobilom zapeljal na hodnik izolske bolnišnice. Potem je postal bloger, nato hudo zbolel, se nekako izvlekel in končal na pol pohabljen doma. Prijateljem blogerjem je povedal za svoje težave in ti so mu skupno kupili električno kolo, saj je bilo klasično zanj prenaporno. Sandi ga intenzivno uporablja in tudi zdravje se mu počasi vrača. Za člane Združenja borcev Združenje borcev za vrednote NOB Izola obvešča svoje člane, da bo tradicionalno srečanje s tovariši - borci iz Prekmurja v soboto, dne 9.06.2012. Kdor se želi srečanja udeležiti, naj se javi na sedežu združenja, kjer lahko dvigne bon za kosilo. Uradne ure pisarne so ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Šola na počitnicah Kot vsako leto tudi letos organiziramo počitniško varstvo - Šolo na počitnicah - za otroke od 1. do 5. razreda devetletke., in sicer od 26.6. dalje od 7. do 15.30 ure v naših prostorih na Gregorčičevi 21 (stara italijanska šola). Varstvo vključuje vsakodnevno kopanje, razne ustvarjalne delavnice, igre na prostem, izlete,... Cena varstva s kosilom je 30 EUR na teden (6 EUR na dan) za Izolane ter 35 EUR na teden (7 EUR na dan) za otroke iz ostalih občin. Zaradi boljše organizacije prosimo, če oddate prijavnice do 15.6. na našem sedežu ali po pošti. Po tem datumu bomo prijave sprejemali le za termine, kjer bo še mesta. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel. 040/ 385-529 ali 031/775-739 oziroma po elektronski pošti: barbaramo@gmail.com. Zadnji vikend v juniju, 22.6. - 24.6. pa organiziramo taborjenje na Dragonji. Cena taborjenja je 10 EUR na otroka, je pa število mest omejeno, zato pohitite s prijavami. Društvo prijateljev mladine Predzadnja KRIMINALNE Za prvo silo bo Nekdo je na območju Livad vlomil v stanovanje in ukradel 600 evrov gotovine. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in bodo podali kazensko ovadbo. Parencanavabi Ponoči je nekdo na območju Izole preščipnil ključavnico in ukradel kolo znamke Merida, tip SX ŠPORT 500, črno-modro-sive barve, vredno 600 evrov, in gorsko kolo Carraro MTB, črno-sive barve, vredno 500 evrov. Nazaj za zapahe Policisti so na podlagi tiralice prijeli 40-letnega moškega iz Vrhnike, ki se je zadrževal na območju Izole, in ga po odredbi sodišča privedli v Zavod za prestajanja zaporne kazni v Ljubljani. Odšel je brez avta Patrulja je zaustavila 25-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ljubljane, za katerega so pri preverjanju ugotovili, da vozi kljub temu, da ima ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zoper voznika je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, katerega pa je odločno odklonil. Zasegli so mu osebni avtomobil in podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Grudasta snoj rjave barve Policisti so v mestnem jedru Izole opravili postopek z 32- in 36-letnim moškim, katerima so v postopku zasegli PVC zavitka z neznano grudasto snovjo rjave barve, za katero so posumili, da gre za prepovedano drogo heroin. Po prejemu rezultata analize bodo zoper oba uvedli hitri postopek. Odšel je Dušan Rašpolič Danes ob 14.00 uri se bomo na izolskem pokopališču poslovili od Dušana Rašpoliča, Istrana, Izolana, ki ga je bilo težko ne poznati. Dušan je bil človek odprte besede in povedal je naravnost tudi tiste stvari, ki bi jih večina zamolčala. Bil je dolgoletni praporščak organizacije Zveze borcev v Izoli za kar je lani tudi prejel posebno pisno priznanje ZZB NOB Slovenije. In tudi na podelitvi je povedal par stvari, ki jih nekateri morda ne bi povedali. Še pred tem pa je svoje razočaranje nad dogajanjem v naši mladi državi povedal v intervjuju za junijsko številko Mandrača. Članku smo dali naslov: Partizan Rašpolič je zelo jezen, in ker je od takrat minilo ravno leto dni, se nam zdi prav, da ga ob tem žalostnem dogodku na kratko povzamemo. Dušan Rašpolič je Izolan, po rodu sicer Buzečan a predvsem Istran. In, ko omeni Istro ne govori o slovenski in hrvaški ampak o eni sami Istri. O tisti, v kateri je rasel in za katero se je boril. “Vse je narobe!” je najprej zabrusil, ko sem ga vprašal, kaj ga jezi. “Jaz se spomnim fašizma, ki nam je pobiral vse kar je mogel in zdaj je čisto enako. Le da nas ne zaprejo, če kaj rečemo, tako kot so to naredili fašisti. Drugo pa je vse isto. Ali je prav, da ima moja soproga, ki je trideset let delala v Delamarisu danes penzijo manj kot 300 Eurov?” Potem ga spomnim na partizanske čase: “Jaz nisem postal partizan zadnji dan vojne. Bil sem v istrskem odredu pa v četi in brigadi in v istrski 43. diviziji. Še vedno hranim članek s fotografijo na kateri je naša prva istrska brigada Vladimir Gortan, ki je na pohodu z Gorskega kotarja za končno osvoboditev Istre. Jaz sem najbolj levi v prvi vrsti, saj sem bil takrat komandir čete. Po vojni sem ostal vojak, vse do upokojitve. Selili so me sem in tja, dokler se nisem upokojil.” Ko ga vprašam, kdaj mu je bilo najlepše odgovori od prve: “Pod Titom. Takrat smo bili ponosni na to kar smo naredili in imeli smo vsega. Morda ne toliko kot imajo mnogi zdaj, še veliko manj kot tisti, ki so zdaj na hitro obogateli, ampak imeli smo skoraj vse kar smo potrebovali. Takrat je lahko navaden delavec gradil hišo in kupil avto, kako pa bo danes delavec dobil denar za hišo?” In nadaljuje: “Posebej ZZB NOB gre nekaterim zelo na živce, ker ne morejo preboleti, da so bili oni ali njihovi starši na strani okupatorja in jih zdaj žene jeza, sovraštvo in zloba. To pa ni dobro za državo, zato upam, da ne bodo nikoli prevzeli vodenja te države, čeprav je res, da nisem pričakoval niti tega, da bomo postali dežela barab in korupcije pa se je to zgodilo. Počivaj v miru, partizan Dušan Rašpolič. ur Zahvala Ob slovesu od našega dragega moža, tata in noniča ANTONA KRBAVCA - ALDA Se zahvaljujemo osebju SB Izola, gospodu župniku, pevcem, vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Izola, junij 2012 MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381 - Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254 - PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO - Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781 -Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907 - Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698 - V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722 - Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel: 031 295 156 ODDAMO - Oddam utečeno trgovino v Izoli. tel 041 605 604 Delo - Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781 - Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006 - Native english speaker. Inštruk-cije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall@ gmail.com - Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955 - Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703 Vozila in plovila - Ugodno prodam Renault Tvvingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 - Prodam limuzino Ford Focus, 1,4,5 vrat, prva registracija 2003, zelo dobro ohranjen s prevoženimi 100.000 km. Registracija do decembra in vinjeta. Cena: 3.000 Eur. Tel.: 040 251 335 Razno - Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191 - Sod inox 100L prodam za 50 Eur. Električni drobilec vej (1600w) primeren za kompostiranje na vrtovih prodam za 50 Eur. Tel. št. 041721220 - Prodam malo rabljen električni počivalnik - fotelj, ki se spreminja v ležišče ali pomaga pri vstajanju. Za pol cene. 041/687191 - Ugodno prodam hladilnik gorenje s skrinjo Tel: 051 302 438 Jana Opsenica- 041863 360 - Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702 - Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156 - Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569. Po eni terapiji pa druga terapija Tako-le so “kardiovaskularci” Izole, Kopra in Pirana zaključili terapijo telovadbe na Belvederju nad Izolo. Fotografija: Silvan Kompare j BS Verdijeva 2 05/6415140 Manziolijev trg 2 05/ 64186 12 Oktobra letos bomo proslavili 20 letnico rednega tedenskega izhajanja našega časopisa. Glede na to, da za ta jubilej ne bomo deležni tuje hvale, se bomo hvalili sami. Za naše bralce upravičeno, za tiste, ki nas ne marajo pa nam je itak vseeno. ... Mandrača Korak od ozkih izolskih ulic se človek znajde v naravi, med kokošmi, racami, zajci, kozlički in drugimi domačimi živalmi, ki jih imajo meščani na svojih majhnih zelenih oazah ki obkrožajo Izolo. Tam marsikdo najde svoj mir in zdravje, velikokrat pa pridejo naokoli tudi šolarji, ki tako v živo vidijo živali, ki jih sicer poznajo samo iz knjig in televizije. Nad Parencano je naša bralka uzrla ta prizor sožitja med človekom in naravo. In mi bi to pozidali? Mandrač je velikokrat l spremljal Izolane, ki | so šli po svetu, med ■s največjimi dosežki | našega tednika pa je f pohod do severnega s tečaja, kjer je Jože £ Lorbek s spremljevalcem razprl napis Izola in bogovom ledu pokazal lokalni časopis mediteranskega mesteca. - Ut Izola -~£ Leta 1997 je v koprsko luko priplula prva ameriška letalonosilka JF Ke-nedy. Mornarji so dobili nekaj ur prosto in so se razkropili po slovenski obali. Nekaj jih je prišlo tudi v Izolo, kjer so za-i man iskali bordel, so pa namesto tega lahko kupili najnovejši Mandrač in z zanimanjem prebirali Kriminalije in Mefov uvodnik. O tem, da se tudi Izolani vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane in trajnostnega kmetijstva priča tudi dober obisk sobotne tržnice v ulici Prekomorskih brigad, ki so jo poimenovali Ruba z moje njive. Mandrač berejo na vseh kontinentih in tudi na Ze-lenortskih otokih imamo nekaj zvestih bralcev. Tudi otroci radi posežejo po Mandraču, saj pravijo, da jih zelo zanima, kakšen je šolski režim v Sloveniji posebej zanimiv pa jim je Kapučino šport, saj je iz napisa na majici jasno, kaj jih najbolj zanima. m •> -'V 'j/fjL , * f 4 Ji ' l '\s fr f Na zdravo, domačo hrano prisega tudi režiser in igralec Jan Cvitkovič. Biž-nono festivala Kino Otok je tokrat sodeloval le kot ponudnik doma pridelane hrane in pijače. Njegova ponudba pa je bila menda najboljša na svetilniku. 2005 Čeprav uradno ni med pokrovitelji, niti med prijatelji festivala Kino Otok, je Mandrač prisoten tudi pri tej prireditvi. Letos smo organizatorje opozorili na film mongolske pevke Urne, ki je tudi postal del festivalskega programa, prišla je tudi Urna, sicer naša znanka iz Mediteran festivala, in pokazala, da tudi ona bere Mandrač. izole