ISSN 0351-6407
E
—^aanji srpan ^eni, tako se vso jesen drži.
Spremenljivo do pretežno oblačno bo in hladneje.
Murska Sobota, 27. avgusta 1998, leto L, št. 35, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT
KRONIKA, str. 19
INTERVJU, str. 10
že videli črno vodo?
__________ i	•____-
Pogleda dveh ravnateljev v novo šolsko leto
Bank kustria Creditanstalt
11
LL P RESLIŠANO
predsednik Republike Slovenije: »Mi bi naredif ‘^amo zaradi Evropske unije, morali h’1^ ^emo ^i dosledni tistemu, kar smo ljudem smoE^ Pozvali na plebiscit, sicer se lahko strifir a^o,no čez deset let živeli slabše kot ljudje v Avali 'n navsezadnje tudi v državah osrednje Evrope avah, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije.«
ŠTEFAN SOBOČAN
Bela krsta
Če sprejmemo modrovanje, da je človekova usoda določena že rojstvom, potem so naša prizadevanja, da bi sami
uravnavali tok življenja, jalova, kajti
Ulsmrth -v-------	.
, 00 prišla tedaj, kot je določeno - usojeno.
da^1 Pa meni’ da ni tako in da namle dan0’ °dn° °^°damo 0 vsem svojem ravnanju. Če je to v rieiZsZ ^Nečloveškimi normami, potem določen človek Pd: Pa- Če pa se nekdo vede drugače kot večina, ali mn°^co cel° ogroža, tedaj mu pravimo po do-č a ni normalen.
V^rn^h^0 pa je vse^a^or vedenje nekaterih voznikov ^ko ■ V°Z^’ četudi imajo izpite in so torej poučeni, 'bili t„ Je treba vesti na cesti, še vedno vozijo, kot da bi "as, a Cesti. In ker niso, ogrožajo mene, tebe, vse ^ajbnl’ -
Mi uSas Zap)^n<r pretresljivo, šokantno ...je, ko na ce-zpdjenje otroka in ga položijo v belo krsto.
p _ ; 0 tudi prejšnji teden v gorički vasi. Vsi so jokali.
ki 7^ konec in začenja se novo šolsko leto. Otro-^Preselil z domačih dvorišč in igrišč na pot : Orn°v- Vozniki motornih vozil, na cesti bodimo kje P°Se^no v okolici šol, vrtcev, hiš in igrišč; pač Ivinim, naEepkrat zadržujejo otroci. Postanimo spet k.	eliko preveč je bilo belih krst!
V znamenju približevanja EZ
Na 46 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 1.550 razstavljalcev iz 26 držav
ustreznimi ukrepi potrebno spodbujati predvsem obstanek malih kmetij. Zagotovitev primerljivega življenja je eden od pogojev, da bodo mladi ostali v kmetijstvu in tako prispevali k izboljšanju demografske slike na podeželju.
Sejem bo za obiskovalce odprt do nedelje, organizatorji pa pričakujejo, da bo letošnja prireditev rekordna tudi po številu obiskovalcev, ki so jih samo v prvih štirih sejemskih dneh našteli več kot 70 tisoč.
Foto: JZ LUDVIK KOVAČ
odnos celotne družbe do kmetijstva in podeželja bistveno spremeniti. S sredstvi, kijih v Sloveniji zdaj namenjamo kmetijstvu, se ne bo mogoče dobro pripraviti na vključitev v Evropsko zvezo, zato bo proračunska sredstva za te namene potrebno bistveno povečati. Več skrbi bo potrebno nameniti tudi kadrom, saj se bomo le strokovno usposobljeni lahko uspešno in enakopravno vključevali v nove povezave, zato so po njegovem kritike, ki letijo na račun novih zaposlitev v kmetijskem ministrstvu, neutemeljene. K okrepitvi pogajanj z Evropsko zvezo pa bi lahko svoje prispevala tudi kmetijsko-gozdar-ska zbornica, zato ne bi kazalo zavlačevati z njeno ustanovitvijo.
očan naliv, kije po dolgotrajni suši še kako prijal razsušeni pomurski zemlji, je sicer nekoliko zamešal štrene organizatorjem 36. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, saj so morali otvoritveno slovesnost prestaviti v dvorano, to pa ni motilo prazničnega razpoloženja, ki je vsako leto značilno za to največjo kmetijsko sejemsko manifestacijo v teni delu Evrope. 1.550 razstavljalcev iz 26 držav na 46 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin prikazuje najnovejše dosežke v kmetijstvu in živilski industriji ter izdelke in reprodukcijski material za potrebe kmetijstva, poleg tega pa so v devetih sejemskih dneh za obiskovalce pripravili še celo vrsto spremljajočih strokovnih prireditev, razstav in predavanj za strokovno javnost in za manj zahtevne obiskovalce.
Ime in priimek:
^se poti vodijo v
Naslov:
-------sžrj

izrežite in vprašalnik oddajte v našem DIS
V| “lici ali v BAUTI v Ulici Štefana Kovača v Murski Sobo i. Odgovore 'Sli do 8. septembra 1998, nagrade (darilne kosat se k na POTROŠNIKOVEM DNEVU, 9. septembra 1998, pred BLAGOVNICO.
Potrošnik d. d., । Ilicaarhitekta Novaka 2, 9000 MuSobota
Aktivnosti, ki potekajo ob pripravah na vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo, niso obšle tudi letošnje sejemske prireditve, saj so tem vprašanjem namenjene številne strokovne teme spremljajočih prireditev, ni pa se jim mogel v svojem nagovoru izogniti tudi slavnostni govornik Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade, ki je letošnji sejem v Gornji Radgoni tudi odprl Po njegovem se bo moral VEST/«« 0609630898,041630898
Po Podobnikovih besedah je potrebno v Sloveniji čimprejkon-čati denacionalizacijo in okrepiti družinske kmetije, ustrezne rešitve pa najti tudi za male kmete. Z velikimi kmetijami bomo namreč lahko reševali samooskrbo s hrano, za ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja pa bo z
AKTUALNO DOMA
Muro odplaknilo
Silkeborg : Mura 2 : 0 str. 3
GOSPODARSTVO
Novi zakon o pospeševanju
turizma
str. 7
KRONIKA
Policist je utonil
str. 19
zimski /AHLSF\
VRTOVI, d. O. □. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota
I--? HM \ mclazjega ^comnon
RAČUNALNIKI
M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094
VRHUNSKA X™
Tel.: (069) 35 555
Faks: (069) 32 093
□FINSTRAL
AKTUALNO OKOLI NAS
27. avgust 1998_J®B
■
Slovenija - Hrvaška, sosedje in nekdanji bratje med seboj
(Ne)dogovori vodijo k mednarodni arbitraži
Problematiko jedrske elektrarne in dolgov zagrebške podružnice Ljubljanske banke naj bi rešili v treh mesecih - O meji na morju in kopnem le en sporazun^
aktualno‘aktualno
Me
a gradu Mokrice se je na uradnem srečanju sestala delegacija Slovenije in Hrvaške, ki sta jo vodila zunanja ministra obeh držav Boris Frlec in Mate Granič. Po peturnih pogovorih je osnovno izhodišče, da se dialog med Hrvaško in Slovenijo obnavlja, da
ni takih vprašanj, ki jih sosednji državi ne bi znali rešiti na civiliziran način, novost pa je, da so se dogovorili za časovni okvir reševanja najbolj perečih vprašanj, ki bodo v zadnji fazi (prav gotovo) zahtevala mednarodno arbitražo.


Jelcinova presenečenja
Ruski predsednik Jelcin od časa do časa poskrbi za kakšno presenečenje. Tokrat je odstavil celotno vlado premiera Sergeja Kirjenka, človeka, ki gaje v bistvu sam imenoval pred petimi meseci. Novi ministrski predsednik je postal marca odstavljeni Viktor Čemomirdin. Dogodki so posledica finančne krize, v kateri se je znašel ruski rubelj, ki je padel na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Černomirdin naj bi bil odrešitelj pred hudimi gospodarskimi težavami, Jelcin pa gaje imenoval tudi za svojega zakonitega naslednika na predsedniških volitvah leta 2000„»Glavne dobre lastnosti Čemomirdi-na so poštenost, iskrenost in čut za odgovornost,« je izjavil Jelcin.
n z skorajda izgubljenega položaja na začetku tedna, ko je pred televizijskimi kamerami priznal neprimerno razmerje z nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky, je v četrtek potegnil iz rokava najboljšo karto za restavracijo lastne podobe in napovedal vojno proti mednarodnemu terorizmu. Javnomnenjske raziskave so takoj po priznanju še vedno kazale, da imajo Američani visoko zaupanje v Clintona kot voditelja države, vendar se je zaupanje vanj kot osebo začelo nevarno majati, politični nasprotniki pa so že govorili o postopku za odpoklic (impeachmeht).
Monica Lewinsky in raketni izstrelki
Ameriški predsednik Bill Clinton je pretekli teden ponovno dokazal, da je mojster politične akrobacije, kot jih je le malo na svetu
Z raketnimi napadi na teroristična oporišča v Afganistanu in farmacevtsko tovarno v Sudanu, kjer naj bi po obveščevalnih podatkih proizvajali sestavine za kemično orožje in ga prodajali Iraku, pa je Clinton okrog sebe ponovno strnil celotne ZDA. Edino, kar je pri tem žalostno, je dejstvo, da so se prav vsi novinarji in poznavalci političnih razmer ob sicer upravičenem odgovoru na snovalce eksplozij, ki sta uničili ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji v začetku meseca, začeli najprej spraševati o motivih, ki so gnali Clintona v tako odločno potezo, ki je pri njem doslej niso', bili vajeni. Zaradi tega je nastala skovanka »Monicine rakete«, ki naj bi pomenila, da je predsednik Clinton ukazal napad na teroriste zato, da bi pozornost javnosti odvrnil od spolnega škandala.
Po eni strani je naivno, če ne celo neumno sploh pomisliti, da lahko predsednik ZDA kar tako sproži težke milijarde dolarjev vreden vojaški stroj samo zato, da bi zadovoljil svojim potrebam. Načrti so bili pripravljeni že pred predsednikovim pričanjem pred veliko poroto zaradi primera Monice Lewin-sky, s katero se je precej po neumnem zabaval v prostorih Bele hiše, čeprav bi moral vedeti, da ga ob vseh njegovih preteklih aferah nasprotniki ne bodo pustili pri miru. Poleg samega seksa - predsednik priznava le »oralne usluge« mlade pripravnice - je zdaj že skoraj zagotovo jasno, daje imel Clinton z njo tudi vroče pogovore po telefonu.
IZHAJA V ČETRTEK
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega Prednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini
150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
pri čemet je klical iz Bele hiše. Iz Bele hiše, kjer vse pogovore zaradi varnosti snema FBI. Clinton se je pri vsej zadevi obnašal kot prepotenten najstnik, ki ne zna kontrolirati dogajanja v svojih hlačah in si glede svojega osebnega značaja zasluži velik minus, kajti z neprevidnim početjem in nato še laganjem je spravil v zadrego družino in vse, ki so ga doslej glasno branili.
Po drugi strani pa Američani že vedo, zakaj mu dajejo tolikšno podporo pri opravljanju njegovega dela, to je vodenju gospodarsko in vojaško najmočnejše države na svetu. Njen politični ugled je zaradi spolnih škandalov malce omajan, torej mu je vojna napoved teroristom zato prišla zelo prav. Spopad z novodobnimi fanatiki, ki imajo na razpolago velika denarna sredstva ter neizčrpne vire »vojakov«, bo dolgotrajen in težak in bo Američane zanesljivo strnil okrog svojega moralno sicer neprimernega, pa vendar drugače zelo uspešnega predsednika. V prid tej tezi govori dejstvo, da so bili prvi, ki so pohvalili predsednika za ukaz o raketiranju teroristov, prav njegovi republikanski nasprotniki, ki so že začeli upati, da se ga bodo kmalu znebili. Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Newt Gingrich, ki je sicer ponavadi hitrejši z jezikom kot pri razmisleku, je dejal, »da ne vidi razlogov za razpravo o »impea-chmentu«. Gingrich dobro ve, zakaj »ni razlogov«, saj ob 70-odstotni podpori, ki jo po anketah dajejo vo-lilci Clintonu, noben razumen poli- I
Minister Boris Frlec je dejal, da so dosegli dogovor o rokih in načinih, kako na spornih področjih, ki izhajajo iz specifičnega razpada nekdanje skupne države, priti do rešitev, ki bodo ustvarile možnosti za dobrosose-
tik ne bo zabredel v motne razprave o odstavitvi predsednika, še posebej, ker si volilci želijo, da bi se celotna zadeva čimprej končala.
Vojno proti terorizmu so ZDA vzele zelo resno. Varnostni ukrepi na letališčih so poostreni, okrog državnih spomenikov so postavljene barikade, številni policisti pa nadzorujejo kraje, kjer se zbirajo večje množice ljudi, kot so avtobusne in železniške postaje ter drugi objekti. Državni predstavniki opozarjajo ljudi na veliko verjetnost povračilnih ukrepov, zato so bile izpraznjene ambasade ZDA v nekaterih kritičnih državah, vse, ki potujejo na tuje, pa opozarjajo na previdnost. Ameriški raketni napad z izstrelki vrste Tomahawk, ki mimogrede stanejo po milijon dolarjev za kos, so bili v prvi vrsti usmerjeni na vadbišča različnih terorističnih skupin, ki naj bi jih vodil Savdski milijonar Osama Bin Ladin. Slednji naj bi nadziral okrog 300 milijonov dolarjev premoženja. Predsednik Clinton se zaveda, da s samimi raketami ne bo izkoreninil terorizma, zato bodo napori usmerjeni predvsem v obveščevalno dejavnost in, kot je Clinton že ukazal, v zaprtje finančne pipe. Vlada bo preiskala množico bančnih računov in zaprla vse, ki bi imeli povezavo z Binom Ladenom. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da je bil zdajšnji nasprotnik nekoč v času hladne vojne celo ameriški zaveznik, saj se je bojeval proti sovjetski okupaciji Afganistana, kjer je bila zelo dejavna tajna služba CIA. Na Američane je postal jezen po zalivski vojni leta 1991 zaradi številnih ameriških vojakov na tleh Sa-vdove Arabije, kasneje pa je svojo jezo razširil na vso ameriško navzočnost v katerikoli muslimanski državi. Po ameriških obveščevalnih podatkih je bil vpleten v številne napade na ameriške cilje, zadnja dva v Nairobiju in Dar es Salaamu.
ROBI POREDOŠ I
dske odnose med državama. Vodja slovenske diplomacije je posebej poudaril, da odnosi med sosednjima državama niso omejeni zgolj na tri sporne točke, o katerih so se največ pogovarjali, in da nfires, da so odnosi med državama slabi. »Vse težave izvirajo iz časov nekdanje skupne države. Dobro medsosedsko sodelovanje pa dokazuje 32 sklenjenih dvostranskih sporazumov in odlično sodelovanje na številnih področjih,« je povedal minister Boris Frlec.
Minister Mate Granič je rekel, da je pogovor potekal v konstruktivnem in odprtem ozračju, da so pokazali odločnost, da se končajo pogajanja o vprašanjih glede Ljubljanske banke, NEK in mejnih vprašanjih z natančno določenimi roki. Če pa kljub prizadevanjem ne bo mogoče doseči sporazuma, se bosta obe strani odločili za mednarodno arbitražo. Zunanji minister Mate Granič je tudi rekel, da naj bi pred za oktobra napovedanim srečanjem mešane diplomatske
Iz Ljubljane piše
MARJAN^
Pečena koruza po tristo
V Ljubljani letos tolčemo rekorde. Preživeli smo ni legenda?) s svojim bendom 'n^^jnsk'p (sedaj že prijetno večerno ohlajeni in namočeni) tsa, navdušujoči Lajko Felix,
(sedaj že prijetno večerno ohlajeni in namočeni)
najbolj vroče poletje zadnjih sto let in še kako prav imajo odgovorni Festivala Ljubljana, ki so letošnji festival reklamirali z geslom Poleti se dan začne zvečer... Še vedno je bilo prevroče, posebno ob nekaterih gostovanjih razvpitih tujih opernih umetnikov, ki so jih kritiki ne le raztrgali, temveč tudi popljuvali. Nekaj dni so dvigovali temperaturo in pritisk med kulturniško srenjo, ki je plačala kar zasoljene cene za trpljenje in potrpljenje do konca predstave. Še vedno se vrlim organizatorjem zgodi, da padejo na milozvočna tuja imena, pa čeprav je Ljubljana že od Evropskega meseca kulture razglašena in na veliko označena kot mesto kulture in so organizatorji že plačali nekaj dragih učn ih ur iz te stroke. Poleti je bilo kulture dovolj, za vse okuse in tudi žepe. Poletni festival Mladi levi poteka celo na najstarejšem ljubljanskem gradbišču - v gradu. Morda sem rahlo nostalgično sentimentalen, ko bi rad poudaril poseben festival, ki dela v primerjavi s programom in ponudbo z najmanjšimi finančnimi sredstvi ■ to je Trnfest v Trnovem, od 28. julija do 30. avgusta vsak dan nekaj in zares pisano. Svoje predstave so selili iz poletnega gledališča kuda France Prešeren na ljubljanske ulice, za otroke kar na sladoledni vrt pri Tromo-stovju, in to v nedeljo dopoldan. Pa veste, zakaj sem postal ob njihovem festivalu sentimentalno nostalgičen? Ker je bil na vse prireditve vstop prost, ker je bilo med nastopajočimi tudi nekaj takih glasbenikov, ki so si morali otresti prah z ramen in inštrumentov, ker je bila kulinarična ponudba pečena koruza po za tretjino nižji ceni, kot je v naslovu, ker so točili kokakolo iz tistih lepo zaobljenih stekleničk in ne v plastiki ali kovini (dober vtis, čeprav mi ne pride na misel, da bi jo tudi pil) in ker pivo ni bilo predrago. Samo nekaj starejših domačih legend med nastopajočimi: Buldožer, Tantadruj, Drago Mislej ■ Mef, sicer pa nekaj jazza, odlični Jani Kovačič (je že ali še
tsa, navausujoci	_ e - , „
ameriška cerkvena glasba (■ ■
veliko znanih in neznanih o ra < panjo 1 ml
med obiskovalci, tudi ljubljen točnik. Da, tako nekako ■ eZm razn°bk0’ S kulturo - zastonj, z navdušenj >	pf
vedno vrhunsko, mešanico ttlJe na uMa a gledaliških in artističnih preč« t0 se r in projekcij še omenil nisem-, .^pgšči^ majhnem prostoru, vse to organ1 , j^sM1 mP drugačnih od vas ali mene. Drug bliranih zlatih prinašalcev ludi mesto kulture, ki iz tega na ..jljd111'
Seveda je obstajalaiivilistar° jo pripravljajo tisti, ki bi ra ^0^ m . Včasih je bila ta noč znana pr.^a ) ognjemetu, ki ga letos ni bi °- in J* precej prireditev je bilo na me^. ci, toda več kot polovica je sa	^urisld ipj
da se porabi ves namenski p p snova prireditve, kije nasta a.
in osvoboditvi Slovenije,je^ ražnjičem«. Tako so tu (^	^1^
pečeno koruzo - in topo kijen ki so prvič držali v roki ko to d čeprav so se po treh dneh nat ^a«)’ p vržeš koruzo in ko je črna, 1
reči: »300 tolarjev prosim-« (rep ttit-	„
Zadnja novica: v pete s .asada,	J
ranja odpira prekmurska afl)Ck Medex na ploščadi pre ■/ v pu novi (tretji) najemnik sPre ^a). Fo«' feja, totalno zasvinjaneg	to
pivo heineken in guinnes	pan M
mačega.
Ljubljani, novorevijase , g na dn je zaradi lakomnosti 0 življenja.
komisije izmenjali pisne predloge o nerešenih vprašanjih, tako da bi se v reševanje te problematike lahko vključila tudi vodstva obeh držav in zunanji ministrstvi. Obe strani sta se tudi strinjali, da se bosta vzdržali vseh enostranskih potez.
Mednarodna arbitraža za vprašanja, ki jih državi ne bosta znali rešiti sami, naj bi bila civilizirana in hitra oblika reševanja problemov, ki jo uporabljajo tudi druge napredne države. Slovenski minister Boris Frlec je ob tem posebej poudaril, da mednarodna arbitraža ne pomeni nemoči in da ni absolutna, torej da bi bila odločitev razsodnika ultimativna. Lahko je le eden od načinov za reševanje odprtih vprašanj. Mejna vprašanja pa naj bi sklenili z enim sporazumom med državama, tako da ni mogoča delitev na »morsko in kopno vprašanje«.
Izjava, ki obvezuje državne politike
Po srečanje Slovenija - Hrvaška na gradu Mokrice so vse dogovore zapisali v skupni
izjavi, po kateri bosta državi v treh mesecih poiskali rešitev za obveznosti in pravice zagrebške podružnice nekdanje Ljubljanske banke ter za Nuklearno elektrarno Krško. V dvajsetih dneh se
bosta v Sloveniji sestal ministra obeh držav, m denem roku rešitve D® ’ j^e-soglašata, da se to da v presojo strokovni narodnega denarneg je roma Svetovne bank. bodo začela tudi pogaja tusni ureditvi NE	aOpuk-
meddrž.™^g> learni elektrarni	.^6^
treh mesecih ne bo seči sporazuma, stra da sporna vprašanja^,^ predložita v presoj
in Mate Gramcter gospodarstvo Metofl	(1
in Nenad Porges
izjavi še
mesecih pnpra or6nio^ predlog sporazuma P skopravnih vprašanj^ vama. V ta namen hrvaškega pravosod stva v dvajsetih obeh11 stanek strokovno ]edali žav.DelegaciJt »ta P s> pozitivno ocenili sodelovanje v o plomatske Sne** “j u.pole“d'	,#<1
glašah, da bo sestani daljevala. Našle
oktobra v Ljub J > ila sv6 bo vsaka stran
pisne predlog6	jC

. 27. avgust 1998
AKTUALNO DOMA
Slovenska živilskopredelovalna industrija ob vključevanju v EZ
Ne smemo ostati zunaj
Vsevedno dvomijo o upravičenosti vključevanja, pozabljajo na plebiscitne obljube
a°lozaj slovenske živilsko-Pfedelovalne industrije po v Evropsko zvezo srečaniSre tema torkovega lanav^^^oika države Mi-CS zvodilnimi gospo-Efeec ?!epanoge- Dr- Emil Marn ?redstavitvi študije da je.] ’ a nieni avtorji menijo, ”i«aid nskaživilskopredelo-dokaj dobro raz‘ to s ,n? ®ško pred konkuren-Vei>dar saT *n vzbo<,ne Evrope, Ltonsu ° z vstopom na trge 80 konknrVeZe zna^a Pred moč-k'Sej’ bo treba ^avčevem ena delovnesile po Prednost mneniu Pri nas ni več faemznp3*0 bodo Pritiski P« 'Pudrat, Zevaniu Pa tudi kapital r"»xtno Dln.ga treba poceniti. 'Pt, a J* ln,am° cenejše suro-'ttopsU 0(10 *e’te Po vstopu v kazile ZVezo prav tako po-
'0 ^nku^0 raz'skave študije, Ktrda na tuj'h tr8‘h lV'^0Dr ° m°ra si°venska >išljati l0Valna industrija 'vilska. ° Povezovanju. Naša ^imi V primeriavi s 'atijo le 0. Vr°Pski zvezi us-vr»a $ d° 50 odstotkov zlaSf ze'° Pa zao' ^nvesticijah. Ena 1Je v tem, da jim je
^jjška
uspelo ohraniti tuje trge, zdaj pa so pred prelomnico, ali bodo napredovala ali nazadovala. Seveda je to predvsem odvisno od podjetij samih, ki naj ne čakajo na pomoč države. Slovenska živilskopredelovalna industrija je bila namreč že do zdaj preveč zaščitena, nekatere dejavnosti celo bolj kot kmetijstvo, to pa bo v prihodnosti zanje lahko usodno.
Najodgovornejši predstavniki
posameznih slovenskih podjetij so se strinjali z Erjavčevimi ugotovitvami in priznali, da bodo morali tudi sami marsikaj spremeniti, vendar brez države ponekod ne bo šlo. Slabost večine slovenskih živilskih podjetij je, da so premalo akumulativna in zato premalo vlagajo v posodobitev, kar se bo poznalo v slabši konkurenčnosti. Tudi brez povezovanja, tako horizontalnega kot
^luro odplaknilo
-------------------
verju Evrope - Silkeborg : Mura 2 : 0 (0 : 0)
Ji Nek M“ra /a“'a z obrambno postavo po sistemu 4-PMalec ater' S*V napad11 pričakovali Škaperja, toda kot edini na-^ih; 'gra' Gnit Sij. Prvi polčas je minil v znamenju napada . ni UsPela ustvariti resnejše priložnosti za zadetek.
D “ * •
S°-™®1'igralci Si’ k°jejug°sl°-mim Vi'C 'e Za las streljal ““8011
^■ ^hi-n cen Predložek z nenevarna
ln se odbila za impCasa S° ’rae'i Danci ed°Vanih po|Prilož-e^rsen j en °d °beh napakoNjiv* gralci Mure so bili kjaerjem ^ois^^^ogeJ® bil v napadu % nevarng storitl kaj prida. 'V sicer c r streljali samo
Nec °s,ej zan P°časa se je po-obrambni
H Mi 5 eno Je bilo pre-"tlm«rov,zato p°lčasn v
°v. je .1 ’ kl se Je končal
s.'!“h renerja nista tikali ^°blen enjavo, je kaza-n a,rjevi n°gometa-
J1^0- min6' ’gralci Si‘ke-P°aanUte popoln°ma Podaji lliča »K* pr>šels2OZnosti dotlej k °k ve '"'No n: pred Nemca, V de-i spo-
1 raV80 t>k n SV°j° naPako ®°lovo črto
Sj?01 srn0 'k McDermott 'Sro, v .Pr'čakovali. pL1-v°rnljivih situa-
Stadion Silkeborga; 3500 gledalcev; sodnik McDermott (Irska); strelci: 1 : 0 Soren-sen (63), 2 : 0 Roli Larsen (65).
SilkeborgvKjaer, J. Hansen, Bruun, M. Hansen, Soren-sen, Jokovič, Poulsen, Duss, H. Pedersen, T. R Larsen, Živkovič.
Mura: Nemec, Dominko, Alihodžič, Ilič, Cifer (Ošlaj), Vogrinčič (D.Baranja), Cipot, Ristič (A. Baranja), Gutalj.
tega rezultata niso dolgo obdržali, saj je sledil v 65. minuti še drugi zadetek. Po levi strani je prodrl eden najboljši igralcev domačinov Poulsen in poslal predložek z leve strani proti nasprotni vratnici, kjer je bil najvišji temnopolti Roli Larsen. Z glavo je streljal v desni spodnji kot in drugič premagal Nemca.
Po dveh zadetkih v dveh minutah si Mura ni več opomogla. Gostitelji so se pomaknili v obrambo, pa vendar še vedno nevarno napadali. Mura je imela navidezno premoč, žogo so imeli več kot domačini, vendar jim ni uspelo resneje ogroziti Kjaera. V podaljšku, tri minute po izteku 90 minut, je prišel"do strela z 12 metrov z desne strani Gutalj. Njegov strel v levi kot je domači vratar Kjaer z lepo parado ubranil.
Mura je tako izpadla iz tekmo: vanja za pokal UEFE povsem zasluženo, saj so bili Danci boljši tekmeci.
cijah seje praviloma odločal v korist gostiteljev. Dvakrat ni dosodil očitnega kota za Muro pa tudi veliko prekrškov, ki bi jih moral dosoditi v korist soboških nogometašev, je dosodil v korist Silkeborga. Tako je bilo tudi, ko je po levi strani prodrl Vogrinčič, skoraj prišel sam pred vratarja Kjaera, potem pa so ga domačini zrušili. Na presenečenje vseh na stadionu se je McDermott odločil za prekršek v korist domačinov in za rumeni karton Vogrinčiču zaradi »simuliranja«. Po tem prekršku se je tekma popolnoma prevesila na stran Silkeborga, Murini igralci niso prišli iz svojega kazenskega prostora. Sorensen je prvič premagal Nemca v 63. minuti. Gostitelji so uprizorili dolg napad, žoga je svojo pot končala 12 metrov od gola in Sorensen je z močnim in natančnim strelom pod prečko postavil rezultata 1 : 0. Žal Murini igralci
BOJAN PEČEK!
za-
JANEZ VOTEKi
e
Nedavno od tega sem se pogovarjal z enim od alternativcev s področja bioenergije ali ene od podobnih vej alternative, ki mi je pojasnjeval svojo tezo o neuravnoteženem slovenskem prostoru oziroma tavanju Slovenije kot slepe
kure. To pa zaradi tega, ker je temu po njegovih spoznanjih in ugotovitvah njegovih kolegov vzrok zanemarjen grad pri Gradu, ki naj bi ležal na pomembnem stičišču energetskih silnic. No, razlog pa ni samo neobnovljen grad, ampak tudi negativna »človeška hipoteka«, ki ga bremeni. Če sledim metafizični niti omenjene zgodbe, je položaj Pomurja zaradi tega morda še toliko hujši. Glede na realnost, ki nas obdaja na konkretni
Slepa kura
vertikalnega, ne bo šlo. Čeprav od države ne pričakujejo veliko materialne pomoči, pa računajo na večjo diplomatsko pomoč. Po njihovem je namreč nesprejemljivo, da denimo Makedonija slovenske izdelke obremeni s 66-odstotno carino, medtem ko za izdelke iz drugih držav velja le 1-odstotna carina. Tudi z uvedbo vizumov za državljane BiH smo slovenskemu gospodarstvu naredili veliko škode, zato bo morala biti diplomacija v prihodnje previdnejša in aktivnejša pri reševanju nekaterih vprašanj.
Predsednik Milan Kučan je ■mnenja, da smo se v Sloveniji šele po opozorilih iz Bruslja začeli prav zavedati nujnosti vključevanja v Evropsko zvezo, doslej pa smo o tem razmišljali le verbalno. Nekatere aktivnosti so začele pospešeno teči šele v zadnjem času, čeprav si v parlamentu o tem še vedno niso enotni. »Nenehni dvom o tem, ali je vključevanje za Slovenijo koristno, prav nič ne prispeva k pospeševanju aktivnosti in ne mobilizira ustvarjalnih potencialov. Slovenska stroka in znanost se lahko postavita na glavo od napora, pa ne bo nobenih rezultatov, če bodo v parlamentu in javnosti kar naprej razprave o tem, ali gremo v Evropsko zvezo ali ne,« je menil Milan Kučan, ki je ob tem opozoril tudi na plebiscitne obljube. Če ne želimo, da nam bo čez deset let slabše od držav osrednje in vzhodne Evrope pa tudi od držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, potem po Kučanih besedah dvomov o vključevanju ne sme biti več.
Foto: JZ, LUDVIK KOVAČ I
življenjski ravni, je očitno, da si problemov ni več mogoče razložiti drugače kot metafizično. V ospredje so se namreč ponovno postavile nove in stare zgodbe o »uspehu«. Na eni strani sta tu Nafta in eksistenca njenih delavcev ter godlja, ki se kuha na Gorenjskem in bo segla tudi v Prekmurje - Planika namreč -, in za konec še Agromerkur. Te osrednje teme, s katerimi se ukvarjajo v tem času tako rekoč vsi lokalni politični in gffspodar-ski funkcionarji, nam ponovno kažejo bedo tega prostora. Ne kaže se spuščati na raven »zakulisnih špilov«, kajti problemi, predvsem Nafte in Agromerkurja, so problemi lastnih glav. Ponovno seje potrdila negativna kadrovska selekcioniranost prostora, kajti ob vsej sedanji »galami« je dejstvo, da je glavni krivec za nastali položaj predvsem domača nekreativna pamet, ki ne premore niti hotenja, kaj šele znanja, da bi iskala in ponudila lastne rešitve, ki bi jih bila sposobna braniti bodisi pred lastniki ali pred državo. Ob vsej »patriotski« vznesenosti in sedanjem kričanju do sedaj namreč niso niti s prstom mignili, da bi podjetje ali podjetji preživeli. Kaj pomaga, ko sedaj politiki in tudi vodilni kričijo o blizu dvesto visoko izobraženih v Nafti, do sedaj pa nihče ni vprašal vodstva niti tega cenjenega kadrovskega potenciala, kaj je vodstvo počelo z njimi in kakšne zahteve je postavilo pred njihova strokovna obličja, hkrati pa se tudi postavlja vprašanje, kaj so oni počeli v podjetju za svoje plače. Dejstvo je namreč, da bi ta ekipa morala imeti vizijo, a ne samo vizijo, ampak jasen poslovni načrt, s katerim bi morala ohraniti Nafto. Daleč od tega ni niti Agromerkur, kateremu je ponujena rešitev z enim od večjih pe-rutninarjev ogrozila nekaj foteljčkov, zato še danes caplja na mestu.
Nekoliko drugače je s Planiko, kjer mora žal dobro stoječi obrat namesto »šniclov«, ki si jih prisluži, že kar nekaj časa požirati gorenjsko godljo, Je pa žal tudi v nekoliko drugačnem položaju v primerjavi s prej omenjeni podjetji. Žal pa smo pri reševanju problema namesto reševanja z lastnimi glavami pristali na ravni populizma, demagogije in tudi blefiranja, če hočete. Blefiranja zaradi tega, ker eden od lokalnih funkcionarjev rogovili in se trka po prsih, kako rešuje Nafto, ko pa bi se v začetku avgusta moral sestati s predstavniki lastnikov, ki so prišli do njegove prečastite rezidence celo iz Ljubljane, pa jo je rajši »potegnil« na dopust. Tudi to so dejstva, ki nam prej jemljejo kot dajejo moč v odnosu do tako ali tako preveč centralizirane države. Zato je predpostavka o zdravljenju kurjega očesa vse bolj dejstvo, v katerega začenjam verjeti, čeprav poskušam biti realist.
Milan Vincetič med kandidati za Veroniko
V Celju so ta teden podelili veroniko, nagrado za pesniško zbirko leta. Žirija v sestavi Peter Kolšek, Tone Pavček in Mitja Čander je za najboljšo razglasila zbirko Kašmir mladega pesnika Aleša Štegerja, kije že lani požel mnogo pohval z zbirko Šahovnica ur. Tako je sedaj še bogatejši za šeststo tisoč tolarjev in častno celjsko mestno listino.
Med finalisti je bil ob zmagovalcu ter Tonetu Kuntnerju, Vidi Mokrin Pauer in Urošu Zupanu tudi prekmurski literat Milan Vincetič z zbirko Tanin, ki je pri kritikih prejela zelo dobre ocene. TOMO KOLES ■
/ww
Radio Murski val 94,6 Mhz
četrtek, 27. avgusta
od 15.00 do 18.00
Ob 40 letnici Radia Murski Val
v živo z radgonskega sejma
gostje: Andrej Šifrer, Faraoni, Geza se zeza, Zamurjenci, nogometaši Mure in Potrošnika Beltinec
.... številna presenečenja
> MERKUR”
trchobo
Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje:
od 300.001 do 500.000 SIT 141,60 SIT/kos
večja količina - ugodnejša cena
klasični strešnik
mere: 330 x 420 mm, teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na rh2
Količine so omejene!
Obiščite
Merkurjev trgovski center:
TC MERKUR
Obrtna ulica 39, Murska Sobota telefon: 069 31 788
SIT/kos
•BRAMAC-
150’60
LOKALNA SCENA
27. avgust 1998,
Z
vseh območij Prlekije, Slovenskih goric in Prekmurja še naprej vabljeni k sodelovanju v naši nagradni anketi. Izpolnite kupon in ga prilepite na dopisnico ali pa ga vložite v kuverto, nanjo napišite naslov: Vestnik, 9000 Murska
Sobota, Ulica arh. Novaka 13, in nam jo čimprej pošljite. Vedite: tudi vaš predlog lahko pripomore, da boste dobili župana, ki si ga želite.
Predlogi za župane, ki smo jih prejeli do ponedeljka. (V oklepaju je število glasov.)
Beltinci: Jože Kavaš (99), Marjan Maučec (9), Stanko Sraka (3), Janko Bezjak (15), Andrej Maroša (12), Branko Žižek (5), Franc Novak (5), Jože Tivadar (3), Benedikt: Milan Gumzar (1), I Bogojina: Jože Vogrinec (2), Anica Gregorec (1), Jože Šefko, Ivanci (1), Jože Horvat, Filovci (1), Milan Varga, Filovci (6), Cankova: Drago Vogrinčič (28), Štefan Flisar (2), Ernest Kerec (1), Viktor Voršič (18), Anica Gomboc (1), Danica Volf (7), Janko Holidej (5), Antonija Kuzma (1), Anton Žalman (2), Negovan Vogrinčič (4), Feri Kuzma (1), Jožica Sever (1), Alojz Vidovič (1), Anton Rojko (1), Cerkvenjak: Jože Kraner (1), Črenšo-vci: Anton Kolenko (12), Jože Cigan (9), Anton Tomar (1), Anastazija Ozbetič, Gornja Bistrica (1), Dobrovnik: Miran Lovrin (1), Marjan Kardinar (2), Katarina Kovač (2), Igor Šetinc (4), Gornja Radgona: Miha Vodenik (39), Anton Tropenauer (3), dr. Rudolf Štelcer (88), Peter Fridau (9), Violeta Deutsch Mesarič (65), Grad: Elizabeta Klement (5), Ludvik Kočar (43), Danijel Kalamar (15), Anton Rac (9), Avgust Vrtič (40), Janko Kikec (1), Cvetka Juhov (1), Zvonimir Kolmanko (2), Ivan Bauer (3), Jože Sever (1), Herman Rajsar (1), Marija Kisilak (4), Marjan Kovač (1). Dušan Hull (1), Stanislav Čurman (1), Anica Gjer-gjek (3), Jože Ficko (1), Irena Grah (4),Marjan Kovač (1), Angela Žekš, Vidonci (1) Hodoš: Zdravko Kovač (2), Jeno Toth (1), Rudolf Bunderla mlajši (3), Bojan Bočkorec (3), Johan Laco (2), Rozalija Totič (1), Oskar Kerčmar (2), Vili Kerčmar (1), Vera Grabar (1), Lendava: Jože Kocon (5), Viktor Ketler (1), Štefan Tratnjek (10), Danilo Krapec (1), Anton Bensa, Petišovci (3), Ivan Koncut (1), Franc Horvat, Partizanska 74 (1), Ljutomer: dr. Ludvik Bratuša (15), Marija Gjerkeš (49), Stanko Škalič (13), Maksimilijan Gošnjak ml. (2), Andrej Graf (2), Kobilje: Pavel Nemet (1), Stanko Gregorec (6), Franc Lutar (4), Marija Farkaš (1), Kristijan Bukovec (1), Kristijan Bukovec (1), Ivan Sajko (1), Križevci pri Ljutomeru: Pavel Šerc (1), Slavko Lovrenčič (16), Feliks Mavrič (12), Avgust Trstenjak (2), Alojz Jelen (4), Franc Vaupotič (4), Kuzma: Milan Matiš (3), Ivan Marič (25), Jože Škalič (335), Roman Fartek (355), Drago Kerec (1), Drago Zrim (1), Viktor Novotnik (6), Drago Kisilak (3), Elek Benko (1), Franc Hajdinjak (2), Majda Recek (3), Gerhard Škaper (1), Franc Kular (3), Franc Matiš (1), Moravske Toplice: Franc Cipot (47), Geza Džuban (4), Branko Recek (14), Ludvik Sočič (11), .» Štefan Kuhar (1), Slavko Škerlak (4), Slavko Horvat (13), Mur-
ska Sobota: Anton Slavic (36), Martin Žižek (46), Ludvik Filo (2), Anton Gomboc (10), Karel Šoštarec (59), Ivan Obal (6), Irma Gorčan (1), Odranci: Štefan Bogdan (1), Ivan Markoja (8), Gornji Petrovci: Franc Šlihthuber (66), Ciril Kozar (14), Vlado Hozjan (77), Karel Nemec (1), Aleksander Hari (1), Vili Kerčmar (1), Silva Žunič (1), Marija Časar (18), Aleksander Bencik (2), Aleksander Kučan (1), Marjeta Bencik (7), Ernest Škerlak (1), Elemir Lepoša (2), Štefan Kuhar (1), Aleksander Baleki (1), Majda Zrinski (1), Karmen Murne (1), Danica Čeh (1), Karel Gergar, Križevci (1), Ciril Bunderla, Šulinci (1), Karel Hari, Križevci (5), Vili Kerčmar, Petrovci (1), Monika Kovačec (8), Puconci: Ludvik Novak (17), Vili Veren (1), Štefan Harkai (28), Janez Cmor (5), Slavko Loren (1), Rudi Cipot (2), Bela Benkič (4), Ernest Nemec (1), Radenci: Jože Toplak (66), Ivan Vogrinec (1), Feri Horvat (1), Razkrižje: Stanko Ivanušič (4), Oto Smolkovič (1), Rogašovci: Marjan Gider (29), Julijana Meckar (13), Alojz Turza (9), Dušan Kalamar (1), Edo Mihalič (11), Jože Šarkezi (1), Herman Kišilak (68), Anton Madjar (5), Marjana Gider (1), Jerica Gomboci (1), Anton Haužar (1), Geza Kisilak ml. (1), Štefan Lanjšček (3), Nada Gaber, Serdica (3), Alojz Gomboc (1), Danica Gider (2), Sveta Ana v Slovenskih goricah: Fridek Ruhitel, Kremberk (1), Sv. Jurij ob Ščavnici: Alojz Štuhec (14), Miran Lapi (22), Slavko Mihalič (36), Branko Slana (6), dipl. inž. Anton Slana (5), Rado Slana (1), Šalovci: Aleksander Abraham (44), Marija Horvat (15), Dušan Boldižar (4), Jožica Gašpar (1), Jože Žido (5), Albin Gubič (1), Iztok Fartek (2), Milan Korpič (2), Anton Tutič (2), Marija Balek, Markovci (1), Tišina: Alojz Flegar (26), Anton Omar (8), Turnišče: Štefan Vinčec (46), Jože Kocet (8), Franc Režonja (28), Velika Polana: Slavko Prša (1), Štefan Prša (13), Boris Osterc (1), Jože Tivadar (1), Alojz Kramar (1), Agica Kotnjek (4), Štefan Laki (3), Franc Žalik (2), Samo Žalik (1), Veržej: Drago Legen (16), Nada Hanžekovič (1), Miha Pušenjak (1), Andrej Sraka (5), Janez Ferenc (6), Helena Fras (1), Angelca Fras (3), Nada Bunderl-Rus (1), Erih Mohorko (1).
— — — — — izreži in prilepi na dopisnico — — — — —
1
Koga za župana, županjo?
| Za župana občine (vpiši ime občine) ---------------------------------------- predlagam (vpiši ime in priimek---------------------------
| ter naslov »svojega« prihodnjega župana)
j Obrazložitev (če želite):_______________________________
j Predlagatelj:___________________________________________
I (Če se boste podpisali in navedli svoj naslov, boste morda
| izžrebani in boste dobili praktično nagrado.)

Lahko lokalni problem prerase v obračun?
Cernelavci: Pušča
V ozadju problema je pokopališče
l a zadnji seji soboškega mestnega sveta je povzročil največ vroče krvi predlog za razdelitev naselja Černelavci in ustanovi-______I tev novega naselja Pušča, v katerega bi spadala tudi Kranjčeva ulica. Predsednik sveta KS Marjan Horvat je to poskušal pojasniti takole: »Večkrat slišim govorice, da imajo Černelavci nekaj proti Pušči. To ni res. Černelavci imajo interes, da se Pušča hitreje razvija kot doslej, le na drugačen način. Želimo, da se ta status uredi, ker je takšno zahtevo soglasno sprejel zbor krajanov naselja Černelavci. Vedno imamo probleme pri delitvi sredstev, pri osnovnih projektih smo dobro sodelovali, pri tistih višjih pa delamo vsak zase.«
Sledilo je še več pripomb na račun nesodelovanja vaškega odbora Pušče v svetu KS, saj je tudi predsednik vaškega odbora Polana g. Gjergjek dejal: »Sožitje med naselji je zgledno, ni pa idealno. Na svojih sestankih ogromno časa posvetimo problemom Pušče. Če njihovim predstavnikom ni kaj po volji, takoj zapustijo'sestanek. Mi se s temi težavami ne moremo obremenjevati v nedogled. Nihče noče likvidirati Pušče. To so ljudje kakor mi, zato je te probleme potrebno rešiti.«
Tudi župan soboške občine Anton Slavic je dal svoje mnenje o problemu: »Do sedaj razvoj naselja ni bil finančno obremenjen z razvojem Pušče. Res pa je, da le-ta ni bil visok. Obstaja
ogromna stopnja nezaposlenosti in nemogoče je, da bi Černela-včani, ki zbirajo samoprispevke, nosili breme razvoja Pušče. Moramo pa se zavedati, da so romske skupnosti ljudje, ki z nami živijo in bodo živeli, ne pa nekaj, kaj kdo hoče ali noče. Za nastali položaj pa krivim predvsem državo, ki ima za te skupnosti popolnoma neustrezne zakone ali jih sploh nima. O romskih skupnostih vsi radi govorijo pred volitvami, kasneje pa je vsega konec. Naš poslanec je dvakrat vložil amandma za povečanje sredstev romskim skupnostim, pa ni uspel. Za mene je to dvoličnost. Infrastrukturno smo na Pušči nekaj storili, tamkajšnje bivalne razmere pa so - bog se usmili - takšne, kakršne pač so.
Uspela Ciglarska dneva
as Melinci je bila nekoč znana po izdelovalcih opeke ali »Ciglarjih. Čeprav jih ni več, marsikdo še obvladuje to domačo obrt. Kot pravi predsednik turističnega društva Brod Melinci Štefan Petek, na Melincih obujajo tradicijo izdelovanja opeke, ki je bilo v Pomurju najbolj pogosto ravno na Melincih.
Gre za trdo kmečko delo, saj je bilo najprej potrebno ročno izkopati blato, le-to pripeljati na prostor, kjer so v posebnih »mo-dlah« moški izdelovali opeko, ženske pa so jo nosile na prostor, kjer se je sušila. Potem so jo nalagali v skladovnico in jo več dni žgali.
Po nekaj letih so se Ciglarski dnevi preselili k obrežju reke Mure. Obiskovalcem, zlasti tistim najmlajšim, so ob tej priložnosti prikazali del zgodovine, pri čemer so na sobotnem večeru spoznali, kako je vas nastajala, starejši »Ciglarji« so pripovedovali o svojih doživetjih in trdnem delu ter kako se je vas, ki je po pisnih virih nastala že leta 1.379, razvijala in kako so se družine preživljale s »ciglarsko« obrtjo. Pri kroniki razvoja vasi in obrti jim je pomagal upokojeni župnik Martin Maroša.
Na novem prireditvenem prostoru so vrli »Ciglarji« ob pomoči kulturnega društva in krajevne skupnosti uredili in sezidali krušno peč. Letošnja prireditev se je začela minulo soboto (22. avgusta!) popoldne ob obrežju reke Mure s kmečkimi igrami.
JOŽE ŽERDINI
„.j.............. j
■■n
o« “ . J0I J
V nedeljo, 23. avgusta, je turistično društvo Rogašovci na Serdiškem bregu fjer kočo - brunarico. Slovesnosti se je udeležilo veliko obiskovalcev iz Slovenije njimi so bili tudi štirje župani iz naše severne sosede. Predsednik društva d^ vedal, da je brunarico izdelalo tesarstvo Mertiik iz Bratonec, investicija je 5 sp in pol, od tega je šeststo tisoč tolarjev sofinancirala občina Rogašovci, ne |ata' predvsem Zavarovalnica Triglav. Koča bo odprta za vse, čeprav za zdaj še ne obratovala, razen v primeru večjih izletniških skupin, ki se lahko predhodno	$
tonsko številko TD Rogašovci.
Ko. bomo za to v občinskem proračunu namenili večji delež kolača, se bodo te stvari premaknile naprej. To pa bo takrat, ko se bp zganila država.
Tudi z današnjo razdelitvijo problema ne bi rešili. Ni treba tako hiteti. Pušča je lahko KS v okviru Černelavec, lahko pa samostojna in vezana na mestno občino. Prav pa je, da Puščo s-pravimo na državno raven in tam nekaj zahtevamo. Ko bo imelo naselje ob samoprispevkih vire financiranja, bo lahko samostojno delovalo.«
Tisti, ki se zavzemajo za razdružitev, s tem govorom niso bili zadovoljni in so županu očitali, da je preveč spominjal na predvolilni nastop, čeprav je kasneje sam te očitke kategorično zavrnil. Svetnik Štefan Kuplen je celo »zagrozil«: »To ni zahteva peščice krajanov, ampak večine iz vseh naselij, in če smo že pri volitvah, Černelavčani imajo tri tisoč glasov in mislim, da tudi to nekaj pomeni.«
Čim bolj se je razvnemala debata, tem bolj je postajalo jasno, da je v ozadju vsega problema pokopališe oziroma njegova razširitev in gradnja mrliške vežice. Besede svetnika Janeza Šarke-
zija so bile kot prikrita^®1 vsega, kar bi se še utegnilo z0 diti: »Sem proti iz enega samega razloga, se bomo gledali, in tozara kopališča. Mi sami ne®° 0 imeti samoprispevka, # pri nas živi humor. Sm« . žalostno, ker je na Pus« " stotna nezaposlenost. Mi še pokojne gledamo »e < drugače. Hočemo ttA tam, kjer so naši predniki. . bi bilo.« bo P«®-* naselje, sredstev pokopališča pa nima. povem, da se bo slonai bodo Černelavci zahtev pokop kakšno plačilo, n J pabodoeustven«-^ bojim, kako se bo končalo.
Drugače pa mislim, o J lovanje s ČernelaV^ ^tirali Par sestankov smo bojK radi ignoriranja naših z . bi pa Pušča res posta no naselje, bi bili e t niji, ki merijo samo e
Na koncu so spre da mora mestni sve tvijo dati položnos čanov, čeprav rezultat # ni obvezujoč in je le P narave. Vprašanje P ustrezni bi bili izidi, s živi na Pušči 612.
539, v Kranjčevi ulieif>	(
sto sedmih hišnih s een'—
VC,PaI
V znamenju pridobitev
Kot je na tiskovni konferenci dejal podžupan u tek3[V j bo letošnji drugi praznik občine Moravske Top '^e|jenih P°ffl znamenju številnih prireditev in pridobitev, pora pj-ograCjR vsej občini, vezanih tudi na druge dogodke. Obsi pfevzei ' prireditev se bo začel v nedeljo popoldne s slove .Da domom kanalizacije in čistilne naprave v Ivanci ,	^[4,
gajanj pa bo konec prihodnjega tedna. Tako bo v P ga uri v kulturni dvorani v Filovcih slovesna seja o ci ta s podelitvijo nagrad in priznanj. Ob tej priložn0^^ ce)r ritev vrtca in društvenih prostorov, nato pa še spo ^ji«' tra. Sobota bo v znamenju 2. tradicionalnega ko es ratona v Moravskih Toplicah in pohoda po Potl pj|Ov^' ; diščine od Plečnikove cerkve v Bogojini do Gaja eV za kjer bo zaključna kulturna in družabna pnre ležence pohoda in goste.	heborC^ '
V nedeljo, 6. septembra, ob 10. uri bo v e^. ^0^ državno prvenstvo paraplegikov v spretnostni v ^gojjpi sneje bo v cerkvi Gospodovega vnebohoda v ^27 . ključek 10. Košičevega tedna kulture in zahva^ 0(jprtl® , 790-letnici prvega omenjanja Bogojine. Ob 13- se • Učne poti Selo, uro kasneje pa bo ob vaško-gasi s	:.
osrednja proslava ob drugem občinskem prazni jgpsEl


“““

27. avgust 1998
LOKALNA SCENA
Lendavi so proslavili 2. občinski praznik
Priznanja, nagrade in klopotec
JOclPisali tudi pismo o nameri za zgraditev čistilne Lekove ki bo uporabna tudi za mesto Lendava
a, kakršna je
razdelitvi, ki
A •	M	ni
i!hovaloka?«6813 PFed š**"™ delanj „„ a samouprava, je ločitev, daje U finski dan za prosla-praznika 20. Skavtu,?.573’ koje(naj bijoči k / zs,a v takratni po-%akndavskitiskarni prva madžarskem 'Wje(t .°zemlju današnje Slo-^tofovsk0 Jat V *ast' madžarske kedr«žine Banffy).
^lavlian- reS imel' razloge za ^nieJV^^^mrijanje), Sodnk e b11 na vrsti slavno-flliiavsLp P?8°dbe za zgraditev Opisat V°Zn‘ce (° čemer ^iru nr1V preJšnji številki), ^Ba^mma Prireditev za
j p°dP’sali tudi pismo J Zgraditev čistilne ?^ili tu?6’ na katero bodo ' mestuo kanaliza-^^‘obeh naložb je
pa so imeli 1,8 Občin i° Občinskega e Le"dava, na kateri
zbornice Lendava, Kulturnemu društvu Hotiza in skupini Prekmurski citrarji. Na tej prireditvi sta imela slavnostna nagovora župan J. Kocon in predsednik občinskega sveta Anton Bala-žek, nekaj besed o pismu o nameri za zgraditev Lekove čistilne naprave v Lendavi pa je spregovoril predsednik uprave Leka Andro Ocvirk. V kulturnem programu pa sta se predstavila operna pevka Dragica Kovačič in dirigent Simon Robinson.
Sledila sta postavljanje in blagoslovitev klopotca v središču
Lendavski župan, ki je prav tako nagovoril zbrane na tej prireditvi, pa je kritiziral pisanje nekaterih časnikov, ki še zmeraj omenjajo vinorodni okoliš Prekmurske gorice, čeprav se po novem imenuje Lendavske gorice - Goričko. Zelo kritičen je bil tudi do uvoza vina iz Makedonije in pozval vse navzoče, naj tega vina ne kupujejo, saj na ta način slabijo položaj domačih vinogradnikov. (Foto: J. G.)
so podelili nagrade in priznanja občine ter župana. Na »1. mesto« se je uvrstilo uredništvo
župana?
županj m
^1 županov
^iU^največ glasov?
lil 4 ^dnih, odkar glasujete v Vestniku za svoje župane, J Pmjeli 2.617 predlogov za župane v 29 občinah Pr-o'ie’ dela Slovenskih goric in Prekmurja. V ome-•> ?du s° upoštevani glasovi, ki smo jih dobili do pone-b’44 avgusta.
prišlo največ predlogov z območja občine ®ka’ 'n Sicer 740. Od tam je tudi rekorder: za Roman j?10 preJeli 355 glasovnic. Takoj za njim je Jože °bčine, za katerega je glasovalo do pone-listj >.s^Parizerjev.
sPremljate glasovanje za župane, ste sicer Svnj6 °Paz>li, da njuni navdušenci pridno pošiljajo "j Zj Vlasti mladina), to pomeni, da je se bije hud “Panski stolček. Zadnjo besedo pa bodo imeli ^0$ n®P°srednih in uradnih volitvah.
°^mPa, od koder je prispelo veliko predlogov k^tret'S° Petrovci (213 predlogov).
m"1 mestu po številu glasov je občina Gornja T^itu 4 Predlogi), potem Murska Sobota (160), ^ogašovci (150), Grad (138), Moravske f)Ner / ’ Sveti Jurij ob Ščavnici (84), Turnišče (82), tM (81)- Šalovci (77), Radenci (68), Cankova p 5q hJ1*"' (59); iz preostalih občin pa smo dobili od 3žu^dl°gov.
Ijh^aso^^Pauje 29 občin, ki smo jih uvrstili v ’ stroj«, imamo 218 kandidatov, od tega 'n 37 za županje. Na ženske so se spo-Ptn [Večini občin, nanje pa so (za zdaj) poza-L ■' ®e'tinci, Cerkvenjak, Lendava, Križevci Moravske Toplice, Odranci, Puconci, it^ ^a^rižje, Sveta Ana v Slovenskih goricah Ščavnica), Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina ti $
j3 še tale podatek: v povprečju je doslej prišlo Pana 12 predlogov. To število smo dobili število vseh predlogov (2.617) delili s števi-Panov oziroma županj (218).
Š. SOBOČAN ■
madžarskih RTV-programov, TV-studio Lendava, in sicer so mu podelili plaketo Občine Lendava (za večletno uspešno promoviranje sožitja, tradicij in izročil prebivalcev obeh narodnosti); občinski priznanji pa sta prejeli glasbena skupina Psy-cho-Path Lendava (za uspešno promocijo Lendave na kulturnem in glasbenem področju) ter uredništvo časopisa Nepujsag Lendava (za 40-letno uspešno delovanje na področju informiranja). Jožef Kocon pa je podelil »županova« priznanja studiu madžarskega radia v Lendavi, Mešanemu pevskemu zboru Lendava, Štefanu Matjašecu, predsedniku Območne obrtne
mesta v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava, s čimer so napovedali tudi festival vina, ki bo v Lendavi 11. in 12. septembra. Predsednik omenjenega društva Štefan Rožman je ob tej priložnosti dejal, daje klopotec unikatni, mimoidočim pa naj bi naznanjal, da so na vinorodnem območju Lendavskih goric, ki obsegajo okrog 550 hektarjev. Iz njihovega okoliša so bila vina na ocenjevanju v okviru mednarodnega sejma v Gornji Radgoni ocenjena kot zelo dobra, na kar so posebno ponosni. Skrbi pa jih trenutno stanje na tržišču - cena, odkup grozdja in še marsikaj.
JOŽE GRAJ ■
Korovci in turizem
Srečanje pod kostanji
Odličje za Jožeta Toplaka
V
edno več obiskovalcev in popotnikov se ustavi v Koro-vcih in obišče lepo urejeno gozdno pot Fuks graba in Bransbergerjevo galerijo.
Na praznik Marijinega vnebohoda pa je pripravilo Turistično društvo Korovci družabno srečanje vseh vaščanov. Pod senco kostanjev ob gasilskem domu so zaigrali letos ustanovljeni Mladi tamburaši, ki so zares mladi, saj so stari v povprečju 14 let. Kot gostje pa so nastopili s svojim programom člani kuda iz Beltinec.
Med tistimi, ki s svojim delom in idejami spodbujajo vse vaščane, je gotovo predsednica korovskega turističnega društva Danica Volf. Taje na srečanju podelila »zlate« priponke in priznanje zlata lisička. Med posamezniki gaje dobil Jože Toplak, ki je kot lastnik gozda veliko prispeval za razvoj Koro-vec.
Po prireditvi pri gasilskem domu so bile na igrišču kluba malega nogometa še razne športne in zabavne igre.
DVI
Radio Murski val 94,6 Mhz
nedelja, 30. avgusta od 10.30 do 12.00 »Nedeljska kuhinja« gost Grega Krajc dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja
FINANCE
27. avgust 1998^5

Racanje
Planika pred stečajem

V torek zjutraj so nekateri dnevni mediji »krmili« javnost z »gotovo -pečeno« vestjo, da se bo še tisti dan v Ljubljani zgodila seja nadzornega sveta Nafte Lendava
ajbolj vneti za udarna Sporočila so raco še zabelili s komentarjem, sestavljenim v pisarni ljubljanskega »novinarskega izvedenca« za probleme Nafte Lendava. V novinarskih hišah so bili potem v stanju pripravljenosti, dokler
se ni izkazalo, da najavljene seje nadzornega sveta Nafte ne bo. Predsednik sveta Dagmar Šuster je tistim, ki so hoteli imeti informacijo iz prve roke, povedal, da seje ne bo ne v torek in ne v sredo, pa tudi termin zanjo še ni določen. Na sejo sta namreč povabljena tako predsednik uprave Petrola Janez Lotrič kot minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. »Hočem, da sta zraven,« je v telefonskem pogovoru zatrdil Dagmar Šuster. In ker je imel minister Metod Dragonja neodložljive meddržavne obveznosti glede Hrvaške, se za torek ali sredo načrtovane seje ni mogel udeležiti.
In kaj naj bi se na tej seji zgodilo tako pomembnega, da so bile na preži vse novinarske hiše? Mislim, da nič tako odločilnega, ter daje (bila) vsa zadeva medijsko rahlo napihnjena. Uprava Nafte naj bi predstavila v domači hiši pripravljen sanacijski program ter poslovni načrt za drugo polletje tega leta. Predstavljena naj bi bila torej dokumenta, ob katerih lahko brez pomisleka pripomnimo: Šele sedaj? Prepozno!
Sicer pa je Petrol brez ovinkarjenja že povedal, da pri sanaciji rafinerije ne namerava sodelovati in hkrati predstavil svojo nadomestno ponudbo, program skladiščnih zmogljivosti. Pri svoji odločitvi ostaja in verjamem, da njegove zadnje besede ne bo več spremenil prav noben sanacijski programu, tudi ta ne, ki so ga sedaj pripravili v Nafti. So potem pričakovanja uprta v državo? Bo ona dala denar za zagon rafinerije v septembru? Glede na razhajanja okrog problema Nafte znotraj vlade ob tem, da še traja čas dopustov, in zaradi drugega aktualnejšega dogajanja vladni možje v tem trenutku nimajo nič oprijemljivega, dokončnega, kar bi mogli potegniti iz rokava. Napovedi o državnem iskanju drugega partnerja (družbenika) za Nafto so sedaj še zelo v zraku.
MHB
Je direktor Planike Bojan Starman držal figo v žepu, ko je julija v izjavah za naš tednik zagotavljal, da sanacija Planike ne bo potekala po zgledu Peka oziroma da seje upr scenariju sanacije (po predlogu Slovenske razvojne družbe) na način - najprej stec^
M
orda pa je takrat še upal, da bo kljub zankam, ki so se okrog poslovanja Planike že začele močno zategovati, vendar uspel obstati na svojem bregu? V treh letih, kolikor je bil na čelu Pla-
nike, je poslovanje doseglo pomembne pozitivne premike. Ne sicer že pozitivno poslovanje, vendar pa se je produktivnost povečala za skoraj trideset odstotkov ter bruto dodana vrednost za več kot polovico. Morda bi Bojan Starman s svojim načrtom sanacije celo zmogel obstati, če ga ne bi konec julija zadela še stavka zaposlenih v kranjskem obratu. Sedaj torej lahko ugotovimo, da s svojim načrtom sanacije ni uspel oziroma je moral kloniti. Po ponedeljkovih informacijah v medijih je namreč za Planiko predvidena sanacijo na način najprej stečaj (»prisilno« sodelovanje upnikov v sanaciji) in nato pomoč države.
Stečaj Planike - kaj bo pomenil za zaposlene, tudi za delavce turniškega obrata, ki julija niso stavkali? Doslej še nihče ni omenjal možnosti
stečaja le delov družbe, zato lahko sklepamo, da bo stečajni postopek najverjetneje uveden za družbo v celoti, torej tudi za turniški obrat.
Uvedba stečajnega postopka pa za zaposlene pomeni, da jim bo delovno razmerje prekinjeno, dplo v podjetju pa se bo nadaljevalo za tiste delavce (če se bo proizvodni proces v stečajnem postopku nadaljeval, tako je za Planiko predvideno), kijih bo »poklical« stečajni upravitelj. Po napovedih v medijih naj bi imelo v stečajnem postopku delo osemdeset odstotkov sedaj zaposlenih. To pomeni, da bodo na zaposlitvenem zavodu kot brezposle-ni predvsem tisti delavci, ki
Vključevanje v nacionalni program
Namakanje v Pomurju
Zeleno luč so dobili trije projekti, katerih vodni vir je Mura, medtem ko je gradnja zajetja v Fokovcih ekonomsko vprašljiva
Nekatera območja v Pomurju je letos suša ponovno močno prizadela, kaže pa, da šele ob sušah začnemo nekoliko aktivneje razmišljati o namakanju. Namakanje naj bi v Sloveniji potekalo po nacionalnem programu in vanj je vključenih tudi nekaj projektov iz Pomurja.
Nosilec teh aktivnosti je Po-
prave za izdelavo nekaterih pro-
murski namakalni konzorcij, ki jektov pa so stekle že pred njego-
je bil ustanovljen leta 1994, pri-
vO ustanovitvijo.
Teden ruskega vpliva
Skromno trgovanje na domačem trgu kapitala
zadnjih nekaj dni kaže, da je končan velik poletni nakupni val
Hkrati pa se, kljub izoliranosti našega kapitalskega trga, pridružujejo sunki krize v Rusiji, kjer je poleg devalvacije lastne valute in velikega padca borznega indeksa še kriza v vladi. Vse to pa še potencirata afera Clinton in povečanje pritiskov na južnoameriških borznih trgih.
V dogodkih na domačih tleh od prejšnjega torka, ko je SBI, počasi dobival vrednost, in v sre-’ do, ko je dosegel vrednost 2.017 točk, je v nadaljevanju trgovanja
samo še izgubljal vrednost, in sicer dnevno med 9 in 34 točkami. Tako seje še enkrat potrdilo pravilo o nevzdržljivosti SBI-ja nad mejo 2.000 točk.
Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 18. 8. do 25.8.1998
VREDNOSTNI	ENOTNI	TEČAJI	
PAPIR	18. 8. 98	25. 8. 98	razlika v odstotkih
delnice na trgu A			
Blagovno trgovinski center	13.366,90	12.805,00	-4,20
Dolenjska banka - imenske	13.703,57	13.886,37	1,33
Droga Portorož	37.349,02	37.572,00	0,60
Emona Obala Koper	2.700,00	2.400,00	-11,11
Interevropa Koper	2.090,34	1.942,09	-7,09
Istrabenz Koper	3.034,68	3.061,13	0,87
Kolinska Ljubljana	2.453,82	2.402,59	-2,09
Krka, tovarna zdravil, Novo mesto	33.523,47	32.178,58	-4,01
Lek, razred A	52.823,03	50.052,24	-5,25
Luka Koper	3.185,16	3.205,04	0,62
Merkator, poslovni center	6.549,14	6.538,58	-0,16
Petrol Ljubljana	29.887,88	29.995,14	0,36
Probanka	26.590,00	26.507,58	-0,31
Radenska	2.731,64	2.673,88	-2,11
SKB-banka	2.009,12	1.970,78	-1,91
Zdravilišče Moravske Toplice ♦	1.504,33	1.506,33	0,13
delnice na trgu B			
Etol Celje	24.491,22	23.935,86	-2,27
Kovinotehna Celje	428,10	425,36	-0,64
obveznice na trgu A			
BTC hipotekama obveznica	111,00	112,01	0,91
Republika Slovenija, 2. izdaja	105,50	106,39	0,84
SKB-banka, 3. izdaja	100,00	100,00	0,00
deinice na OTC			
Cetis Celje	14.500,00	13.936,00	-3,89
Color Medvode	7.533,33	7.041,41	-6,53
Fructal Ajdovščina	2.699,93	2.745,00	1,67
Gorenje Velenje	1.967,56	1.942,24	-1,29
Helios Domžale	45.268,38	42.839,59	-5,37
Tovarna sladkorja Ormož	7.918,30	7.918,30	0,00
nakupni boni			
Del nakupnega bona NBS8 (v sit)	1.600,00	1.700,00	6,25
Del nakupnega bona NBS9 (v sit)	2.150,00	2.240,00	4,19
			
Slovenski borzni indeks (SBI),	1.990,56	1.945,28	-2,27
Borzni indeks obveznic (BIO)	105,54	101,58	-3,75
Dnevni prometi čedalje bolj kopnijo in so v povprečju veliki le tretjino dnevnih prometov v juliju. Razen v petek, ko je presegel vrednost 1,4 milijarde tolarjev (svežnji BSB9), je bil preostale dni vse bližje znesku 0,5 milijarde tolarjev. Tako kot redno trgovanje, so bili tudi posli s svežnji skromni, pa še ti so bili v večini realizirani na prostem trgu. Bili pa so realizirani svežnji z obveznicami Republike Slovenje, 2. in 4. izdaje, z delnicami Fructala in Novolita Nova vas ter dva svežnja z delnicami Petrola in kar trije z blagajniškim zapisom Banke Slovenije, 9. izdaja.
Pomembnejši delnici, kot sta Krke in Leka serije A, sta v teh dneh izgubili 4 oziroma 5 odstotkov vrednosti, hkrati pa sta največ prispevali k 2,2-odstotne-mu padcu SBI-ja. Vzrok pri delnici Krke je ruska kriza, zaradi česar je v dveh tednih izgubila kar nekaj manj kot 10 odstotkov, tako se zdaj zadržuje na območju 32.200 SIT, pa še to ob posredovanju določene borzne hiše. Iz istega vzroka so nižji tečaji tudi pri delnicah Kolinske in Kovinotehne ter na prostem trgu pri delnicah Heliosa in Colorja. Pri delnici Leka serije A je padec posledica nekoliko večjega trgovanje tujcev, ki to delnico prodajajo. Edina delnica, ki v tem trenutku daje vtis o dobrem stanju kapitalskega trga, je delnica Petrola, ki je podprta s številnimi govoricami in z močnimi nakupi BH Perspektive. Njen tečaj ob velikih dnevnih prometih dosega vse viš-
je vrednosti, tudi čez 30.000 SIT. Enako kot z delnicami Petrola, se dogaja tudi z delnicarfli Luke Koper, ki so v dveh tednih porasle za 2 odstotka na tečaj 3.205 SIT.
Podobno kot redni trg, je tudi prosti trg v rdečih številkah. Delnici Heliosa in Colorja sta cenejši za 5 oziroma 6 odstotkov, delnica Cetisa za skoraj 4 odstotke in delnica Gorenja za več kot l odstotek, njen tečaj pa se z veliko napora prebija nad mejo 2.000 SIT.
Ob teh nihanjih je nekoliko živahneje na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki imajo svoj vrednostni motiv čisto drugje kot drugi vrednostni papirji. Ob pričakovani nekoliko razgreti makroekonomski jeseni bi se diskonti bopov po vsej verjetnosti povečali.
Na prostem trgu smo dobili te dni v trgovanje še eno pooblaščeno investicijsko družbo z imenom Modra linija 2 (ML2S). Ta ■ sklad ima 2.219.666 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 2.219.666.000 SIT. Prvi trgoval-ni dan v ponedeljek (24- avgusta) se je končal skromno pri enotnem tečaju 360 SIT.
Že leta 1992 je bil izdelan idejni projekt za namakanje trajnih nasadov sadnega drevja na območju Fokovec in okoliških krajev, ki gaje kmetijsko ministrstvo tudi evidentiralo, vodni vir za namakanje pa naj bi zagotovili z akumulacijo vode. Aktivnosti na tem področju so nato nekoliko zamrle, konzorcij pa je letos vlogo na ministrstvu obnovil, študijo o tem pa so poleg še treh projektov zaupali angleški kon-sultantski organizaciji AFC. Poleg fokovskega projekta je ta izdelala še študije za namakanje za območje Lendava - Lakoš, Bakovci in Noršinci pri Ljutomeru. Zadnji trije projekti, ki jim je vodni vir reka Mura, so dobili zeleno luč, saj so ekonomsko sprejemljivi, medtem ko po mnenju angleške konsultantske organizacije fokovski projekt ni ekonomsko upravičen, saj je ureditev vodnega zajetja povezana s prevelikimi stroški. Vsi štirje projekti so vključeni v nacionalni program namakanja, trije bodo verjetno realizirani pa tudi fokovski ni povsem odpisan, saj konsul-
Sindikat na cesti
Sindikat Nafte je za četrtek, 3. septembra, napovedal demonstracije, v kolikor do takrat ne bo znana usoda rafinerije. Delavci pa so napovedali, da bodo svoj pritisk stopnjevali, če četrtkov ne bo zalegel. Napovedali so celo električni mrk v Sloveniji.
že do sedaj iz različni kov (zaradi bolezni, i nosti ali drugih vzr° js0’ proizvodnem Proce bili aktivni.
Koliko delavcev v ^1 obratu bo zaradi steč a lo brez dela (koliko n P j vturniškem obratu), !	.
še nemogoče napovej zaradi tega, ker bo rjetneje odvisno o ko se bodo sedaj, ye. Planike tudi uradno P^ dan, odločali poslovn P rji.
tantska organizacija^ šča možnost odloči pr^ebo^^ nekatere socialn ^diočil”0' lokalnih oblasti je zd.nitillii ali bodo sposobne P vlado in dokazati, območju možnosti zi djarstva in tako po' ohranitev poselj območje demograi s
Pomurskem nam i'v,en; j poskusni projekt na
ski nacionaln P razvoJ f ga financira
deželja m ob /a taPr° . tijskem ministrs ■ Id je ministrstvo že	milMj
sklepom odobri	pfoc£
tolarjev, ker je Prl ralnih zapletov, P ufSki L morali ponovi Jvn0 Pr% zorcij seje nanj P J inzaivanski milijonov toMe^ Ijenih. Ko bod P nudi> j li mijugS^ g pr0jekt^ bodo z naložbo P takoj po spravi P najbikončah^ vodo speljali do P ^fii^ j( namakanja "a p rali opfM šinahpabodom^ge^ okviru Kmetu	povfs'n J
ca, ki je na manjše tos že uredila P
povrtnin.	L
V Zdravilišču MnravskeJ^
Tretjina dobiČ^ za dividende
Uprava Zdravilišča Moravske za včerajšnjo skupščino deln^ družbe pripravila predlog d®'1 čistega dobička za leto 1
|etn° astniki družbe so predlog uprave pa tu« do17 zorsko mnenje podprli ter se odločili, *	f
1997 v višini 176.110.521 tolarjev
nagrade nadzornemu svetu ter kot nerazporejen dividende bodo tako namenili 56.983.738 tolarie ^^1’
nemu svetu 3.522.210 tolarjev, nerazporejenega j^Ld0
115.604.573 tolarjev.	tol^i
Bruto dividenda za delnico tako znaša 2o>	j j vi°	P
rjavi z letom poprej večja za 22 odstotkov, br^ j prišteli še revalorizirano vrednost za obdobje .^pjača* 30. septembra, ko bodo vsem lastnikom deimc

ZT- avgust 1998
GOSPODARSTVO
Ujetje Zakon o pospeševanju turizma
Bo občine sprl ali povezal?
^ko pričakovani zakon o turizmu uveljavlja nov način °^aniziranosti turizma, kjer bodo imele lokalne skupnosti Ho«1
sprejemom Zakona o pospeševanju turizma so se napovedovali številni zapleti zaradi doloce-Kjnih nelogičnosti in površnosti. Zdi pa se, daje vsebina karseda premišljena - da hoče nekdo namerno Zvariti zmedo in spreti občine, kajti dejstvo je, da bi za lažje izvajanje zakonskih določil m v konst nujno potrebovali regije. Zdaj pa bo vsaka občina hotela ustanoviti svojo loka no turistično orga-S°^ie nesmiselno), in če ne bo regionalne povezanosti, bo dobila največ denarja nacionalna orga-Turistično močnejše občine bodo v privilegiranem položaju in težko je verjeti, da bodo slepa e ?slabše občine. Razen, če bodo vsi skupaj dovolj pametni in se povezah recimo v okviru uvelja-'"»Stoječe regionalne turistične organiazcije - Pomurske turistične zveze. Tudi način sprejema (Ja’»‘rjuje domnevo, da je njegov namen še nekaj drugega in ne zgolj pospeševanje turizma. Kljub letnemu zavlačevanju in prestavljanju je bil sprejet na hitro. Torej se bodo zaceli zapleti
। lran°stjo ravno ob pravem času - v času jesenskih lokalnih volitev.
JN na lokaj?- ?Ospe®evanje
j Nične blkovanje celovi-
Spodb-Se.pl^nstične infra.
i Najotn d Javnosti lah-tnNni a/1Čne or®aniza-b an°vinh/	organiza-
(Sosebe Cl»ni kat/ PL°^etn>ki - po-
ta Siki Sob ana.s fwiz-
«^8«^ n?aS0 e-ki C,anstv0 JLn druSa kNjo Seri Je obvezno za keS0 deja?* V občini in V>Veza„^ kiJene-k turi , .s tUrizmom. '>?idelujejovnaindruga 'vSeio-i Javnemin-
anarino- Za K^UristN oblskoval-SSh- ^'nforma-
boV,ada liS organVl a nac'onal-KS5^0>hka-
K Uristič z°°rnica l ? Sza S1°-rNShiiVonSticne orga-'V?ravni vS da so na Ol*enje-
Nst Se in -'n zvezam S Soastann Jlrn ponudili VSni 'te,jstva. ne
Nvii? avfedati obči-
ugodnosti iz 33. člena (ki določa, za kaj se uporablja turistična taksa). Občine, ki torej izpolnjujejo zapisana merila, ustanovijo lokalno turistično organizacijo in šele tako pridobijo sposobnost, da se prijavijo pristojnemu ministrstvu za pridobitev statusa turističnega območja. Pisna vloga bo morala vsebovati tudi dokazilo, da imajo registrirano lokalno turistično organizacijo (ustanovitveni akt), podatke o zahtevanih merilih ter dokazilo o delovanju turistično-informacijs-kega centra.
Glede na zadnjo zahtevo lahko ta trenutek pridobijo status turističnega območja le v Lendavi, Moravskih Toplicah, Radencih in morebiti v Gornji Radgoni. Murska Sobota namreč še vedno nima turistično-informati-vne pisarne.
Turistična taksa
Turistična taksa je pavšalni znesek, ki ga plačuje turist za vsak dan bivanja v kraju. Do sedaj je bila taksa večkrat edini vir, namenjen za razvoj turizma. Več prenočitev je bilo v kraju in občini, več denarja so zbrali. Odslej bodo poleg takse zbirali denar
Razvojni forum Pomurja o krizi
Klic na pomoč za Nafto
.Arajin območje
'hS bo nadvse poit? gornja
^TaJ ie naseljen NS Zavrte, kulturne, N«	znamenito-
za turizem, razvi-tnfmtrukturo
Pomembne za '•'^stične ponudbe.
X J	je geo-
%-JIoiena
celota ene NiS na katerem se iah-turistična SišN^^juje najmanj %»mertk- 500 obratih prido-tisoč prenočitev NtNN^nem koledar-X?- registriranih Nu Nvalcev v predhod-jS^emletu.Čeob-
tem meri-^in	a^ občina sk-
manika‘ SiN^kibibil sicer turistične tak-^tjo za storitve m
Dokončna odločitev šele septembra?
a razširjeni seji upravnega odbora Razvojnega foruma Pomurja so se sestali pomurski poslanci v državnem zboru, predstavniki lendavskega občinskega sveta, člani predsedstva upravnega odbora območne gospodarske zbornice, predstavniki sindikata Nafte, načelnik lendavske upravne enote Štefan Gyerkeš in direktor Nafte Jože Hozjan. Obravnavana sta bila - kot že tolikokrat doslej - problematika lendavske rafinerije in njen vpliv na razvoj pomurskega gospodarstva.
Direktor Nafte Jože Hozjan je opisal pot podjetja od uspešnega poslovanja do že dalj časa trajajoče krize, za nastali položaj pa je bila po njegovem kriva nepripravljenost vlade: »V drugi polovici leta 1995 se je začela situacija na področju cen nafte slabšati. Le-ta seje začela dražiti, naša vlada pa ni uspela pravočasno korigirati cen naftnih derivatov. Najprej smo še poslovali pozitivno, nato pa izgubili za milijardo dvesto tisoč tolarjev likvidnih sredstev. Drugi prag seje pojavil leta 1996, ko smo surovino plačevali dražje, kot smo prejeli sredstev za derivat.
Brez svežega denarja se iz teh težav ne moreš več izkopati. Proizvodnjo bi bilo potrebno ustaviti že leta 1996, ko so pošla likvidnostna sredstva. Dokazano je, daje dodana vrednost v rafinerijski dejavnosti zelo velika, tako daje nobena alternativna dejavnost ne more nadomestiti. To ni samo poslovna zadeva, ker to ne more iti mimo države. Sk-
tudi s članarino (višina se' določi v točkah, in sicer od 10 do 150 točk, vrednost ene točke je tisoč SIT) in sredstvi iz proračunov občine, prostovoljnimi prispevki ustanoviteljev, z lastnimi prihodki organizacije, s sredstvi nacionalne organizacije in z denarjem iz državnega proračuna iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo.
Turistična taksa je prihodek občine, ki ga nameni za poravnavanje stroškov v zvezi s prenočevanjem turistov, in sicer predvsem za: turistične informacije in usmerjanje s pomočjo ustrezne prometne signalizacije, spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma.
Organiziranje in prodaja turističnih potovanj
Organizatorji potovanj in turistični agenti bodo morali imeti obvezno sedež v R Sloveniji; poslovni prostor ne sme biti v stanovanju, imeti morajo zahtevano visoko (za vodje) oziroma srednjo stopnjo izobrazbe za zaposlene ter znanje dveh tujih jezikov;
lepa o zaprtju vlada ne more predlagati samo kot poslovno odločitev Pe-trola. Leta ’96 je bila sprejeta resolucija o racionalni uporabi energije, kjer je bila Nafta z imenom omenjena v prvih vrstah. Ali je bila potem ta resolucija samo šala?
Mi nismo proti zaprtju, če se vsi skupaj pametno zmenimo, kako uspešno naprej. Naj se pristopi k trezni odločitvi, do takrat pa naj rafinerija dela. Naj dodam še podatek, da je zapiranje Nafte ocenjeno na minimalno 72 milijonov tolarjev plus dodatni stroški.
V nevarnosti pa je celo podjetje. Iluzija je, daje to »samo« dvesto ali tristo delovnih mest. Rafinerija nima distribucije, prodaje, ni servisov in črpalk, če bi to bilo, bi bila rafinerija znotraj domicilne cene. Model cen pa je sedaj takšen, da gre enim zelo zelo dobro, naša proizvodnja pa se zapira. Proti temu protestiramo. Dopuščamo, da lastniki odločijo, kako naprej, vendar ne mimo nas in te po-
pred začetkom organiziranja potovanj morajo obvezno skleniti pogodbo z zavarovalnico. Pravica do opravljanja dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih potovanj se pridobi na podlagi licence, ki jih bo izdajala Gospodarska zbornica Slovenije, način in postopek pridobivanja pa bo predpisal minister za turizem.
Novosti so tudi glede opravljanja dejavnosti turističnega vodnika in turističnih spremljevalcev. Dejavnost turističnega vodnika bodo lahko opravljale le osebe, ki bodo opravile preizkus znanja iz javno veljavnega programa strokovne izobrazbe in usposobljenosti. Določila ga bo Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve ter ministrom, pristojnim za turizem.
Turistični vodnik torej odslej ne bo mogel biti vsak, ki se bo razglasil za vodnika.
Vsa turistična društva bodo morala po določilih 43. člena pridobiti status društva, ki deluje v javnem interesu.
Prihodnji meseci bodo torej nadvse pomembni za nadaljnjo organiziranost in razvoj turizma v občinah in celotni pokrajini. Vse to pa ne bo velikega pomena za turizem, če ne bo tudi pravega učinka: kakovostnejše ponudbe in večjega zaslužka s turizmom. Pomurska turistična zveza je ponudila svojo rešitev - kot dober koordinator in povezovalec želijo občinam pomagati pri ustanavljanju lokalnih turističnih organizacij oziroma bi prevzeli kar funkcijo regionalne turistične organizacije. Največja pomurska turistična podjetja in zasebni gostinci podpirajo to pobudo. Kaj pa občine?
BERNARDA B. PEČEK!
krajine. Od Petrola imamo pismo, da odstopa od modernizacije, od vlade pa ne. Zato odločitev za nas še ni dokončna. Predlagamo, da dela rafinerija v ekonomsko sprejemljivih razmerah naprej, da naj se ljudem v podjetju najde ustrezna alternativa,
Petkovi seji ob rob
Eskapade nekega Kocona
Človek, ki bi po svoji funkciji moral opravljati županovanje lendavske občine, ukvarja pa se predvsem s kritiziranjem vsega, razen lastne (ne)sposobnosti, si je na petkovi seji o problematiki Nafte spet privoščil svojevrstno eskapado. V svojem značilnem slogu je izjavil: "Mi se tu borimo, da bi rešili Nafto, v Vestniku pa je bila objavljena informacija, da se je treba pripraviti na postopno zapiranje Nafte. Neki Kbveš ali Koleš je to napisal v Vestniku."
Sedaj pa si poglejmo, kaj je bilo res zapisano v Vestniku: "Da bi se zagotovil umirjen in kontroliran postopek zapiranja rafinerije -pravijo v Nafti - bi bil potreben primeren prehodni čas, zato bi bilo tudi smiselno in upravičeno septembra ponovno zagnati rafinerijo.” Vse skupaj stoji pod velikim naslovom Zagon rafinerije smiselno upravičen. Sporočilo je na naše uredništvo prišlo neposredno iz Nafte, od predstavnika za odnose z javnostjo.
Tako torej obstajajo samo tri možnosti za vzrok Koconove izjave:
a) da je z njegovim vidom nekaj narobe, b) da je nalašč prikrojil poved, da bi s tem ponagajal Vestniku (ker je ta v preteklosti že večkrat pisal o županovih... hmm... dejavnostih takšne ali drugačne vrste),in c) da ne razume, ali prebira stavkov, ki so jih zapisali v podjetju, ki ga tako vneto " brani".
Ker sta prvi dve možnosti samo spekulaciji, se bomo oprli samo na tretjo, namreč da ni dobro razumel, ali prebral zapisanega stavka. Toda kako lahko potem župan občine, gradi svojo “borbo" z nedosledno prebranimi, ali slabo razumljenimi informacijami?
Toda pustimo zdaj to. S to izjavo na seji je župan opravil dejanje razširjanja dezinformacije v javnosti, za kar se lahko zagovarja pred sodiščem. Najbolj žalostno pa je, da sploh ne ve, kakšna sporočila prihajajo iz Nafte, ki je v njegovi občini. Če bodo v Lendavi delovali tako neusklajeno, se bojim, da so daleč od rešitve Nafte, katero rešuje tudi nek Kocen ali Kocon.
Meto TOMO KOLEŠ
Občine in zaposlitveni zavod
Usposabljajo turistične delavce
Samo petim organizatorjem v Sloveniji je uspelo pridobiti program javnih del usposabljanja za informiranje in trženje v turizmu
dvanajstih pomurskih občinah se že od aprila dalje usposablja 22 prihodnjih turističnih delavcev. Njihov program se bo nadaljeval tudi v prihodnje, usposabljanje s seminarji in tečaji pa bo končano nekako do konca tega leta. Vendar pa imajo udeleženci usposabljanja potem še dodatne naloge, saj morajo raziskati in zapisati marsikaj zanimivega, neodkritega ali motečega.
Za koordinacijo z 12 pomurskimi občinami, pridobitev predavateljev ter vsebino usposabljanja skrbi Pomurska turistična zveza, program pa poteka v okviru javnih del Zavoda za zaposlovanje. Do sedaj so že usposobili dve generaciji turističnih vodnikov ter delavce za delo v turističnoinformacijskih pisarnah. Delo, ki ga bo opravilo prihodnjih 22 turističnih delavcev, bo velikega pomena za turistični razvoj posameznih občin in krajev, saj bodo dodobra raziskali možnosti turistične ponudbe, popisali vse vrste prireditev, izdelovalce turističnih spominkov, etnološke in gastronomske posebnosti ter se naučili pripravljati brošurice in manjše kataloge - zloženke za potrebe vasi, gostinskega lokala ali občine. Udeleženci usposabljanja se bodo seznanili tudi z novimi predpisi, standardi in kriteriji kakovosti, z osnovami poslovnega komuniciranja v turizmu, s tehniko in obliko promocije ter trženja v turizmu, seznanili se bodo z animacijo, izdelovali bodo poslovne načrte ter se seznanili z osnovami gostoljubnosti in prijaznosti.
Seveda bi bilo prav, da bi si tako občine kot Pomurska turistična zveza prizadevali, da ljudi ne bi le usposabljali, ampak bi jim po končanem programu javnih del priskrbeli tudi redno delo, ki bi ustrezalo njihovi usposobljenosti.
To bo z uveljavitvijo novega zakona o pospeševanju turizma in ustanovitvijo lokalnih turističnih organizacij tudi mogoče; prvi korak lahko naredijo s sprejemom odloka o uvedbi obveznih lokalnih turističnih vodnikov in domačih organizatorjev potovanj po Pomurju.
/WW
Radio Murski val 94, 6 Mhz
in mislim, da bomo na koncu vsi zadovoljni.«
Franc Pucko z OGZ za Pomurje je podal nekaj zanimivih informacij: »Imam sicer zaupne podatke z Ministrstva za gospodarske odnose, kjer strokovnjaki ugotavljajo, da bi bila modernizacija rafinerije ekonomsko upravičena in da Petrol izsiljuje vlado, tako daje stvar jasna. Dobili pa smo tudi odgovor predsednika Dr-
BBP!
»Murski val na sejmu« vsak dan od 8.00 do nedelje 30. avgusta
žavnega zbora Janeza Podobnika, da bo problematika rafinerije obravnavana na prvi jesenski seji.« Na to seje navezala poslanka Marija Pozsonec, ki je dejala, da bodo s petindvajsetimi poslanskimi podpisi zahtevali izredno sejo parlamenta na temo Nafte. To je potrdil tudi Geza . Džuban z izjavo, da mu je državni sekretar Kovše obljubil zagovor zagona rafinerije. TOMO KOLES ■
(IZ)BRANO___________________27. avgust 1998, WjB
Pamflet • Pamflet
To poletje se mesta in metropole težko shladijo. Tako je tudi v ljutomerski metropoli. Še posebno zadušljivo je postalo v tako imenovani družbeni sferi. Že nekaj mesecev se po kuharjih ugotavlja, kdo bo nasledil ljutomersko ravnateljico osnovne šole. Pred meseci so imeli prvi razpis, pa se ni nihče prijavil. Imeli so drugi razpis, pa se ni nihče prijavil. No, po tretjem razpisu so nato dobili več kandidatov. Prijavila se je tudi zelena dama, ki je edina izpolnjevala zakonsko določene pogoje za očitno lokalno zelo prestižno mesto. No, dama je srenji znana tudi po svetniškem mandatu, ki ga je zasedla v zadnjem letu občinskega sveta, ko je protestno odstopila malonedeljska zelena svetnica. No, pa je o dotični dami glasoval učiteljski kolektiv. Resda je zanjo glasovala več kot polovica navzočih, a to ni bila večina učiteljskega kolektiva. Damo je potrdil tudi občinski svet - seveda, navsezadnje je imelo glasovanje ob navzočnosti dotične osebe »blagodejni« učinek. Svet šole si je oddahnil in dal blagoslov za novo ravnateljico. Toda šele takrat se je prav začelo. Ministrstvo za šolstvo in šport se je odločilo, da zeleni dami ne da soglasja. In gnezdo je obstalo v šoku. No, kandidatka pa ni obmirovala. Članom sveta šole je pisala pismo, ki je romalo tudi na ministrstvo. Po kuharjih so se začela ugibanja, kdo bi lahko zastavil svoje »dobro ime« na ministrstvu in onemogočil zeleno damo, ki je v zadnjih letih nabirala izkušnje po okoliških osnovnih in prilagojenih šolah. Krivec se še ni našel. No, pa je zele-no-črni ljutomerski kotel očitno »stuhtal«, kako bo »nate-Vroče gnezdo
gnil« ministrstvo. Na svetu šole za v. d. ravnateljice niso potrdili sedanje ravnateljice, ki se, resnici na ljubo, niti ni prijavila na razpis. So pa štrene pletli in napletli in potrdili za v. d. ravnateljico zeleno damo. Pri tem so se držali zakonskih predpisov. Delovali so torej v stilu, kaj nam bo lokalnim veljakom ministrstvo solih pamet! Toda, mar se niso ušteli? Sicer ne da bi človek dvomil v kompetence dame, ki je zadnja leta romala po okoliških šolah in si nabirala izkušnje kot pedagoginja, pa vendarle — kakšne bodo komunikacije šole z ministrstvom po »slavni« izvolitvi? Res je, da vedejevstvo ni večno in da mora biti ponovni razpis za prosto delovno mesto v enem letu. Sicer pa...
Davkarija in pravne zoprnije
Bojda smo pravna država. Tako najbrž verjame tudi davkarija, ki hoče od pristavskega kmeta denar za samoprispevek, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo leta 1996. Toda čemu naj bi plačal za nekaj, kar ni bilo izglasovano in speljano v skladu z zakonom, se sprašuje Janko Žabota. Najbrž bi bilo zanimivo, kaj bi poreklo sodišče, če bi se Janko namesto dopisovanja z davkarijo odločil za civilno tožbo. Sicer pa, čemu ga terjajo za plačilo pokojninskega in invalidskega prispevka, ko pa so mu letos izdali potrdilo, po katerem je domnevno dolžan samo za padli krajevni samoprispevek? Se Janko Žabota bori z mlini na veter?
Malo sladkosti...
No, da je Ljutomeru potrebna predvsem propaganda, so nas ondan prepričevali na tiskovni konferenci o skupnem nastopu ljutomerske in svetojurjevske občine na radgonskem sejmu. Tam naj bi se v hali G zbrali ljutomerski obrtniki, podjetniki, vinogradniki, turistična društva itd. Promocija bo ljutomerske davkoplačevalce predvidoma stala milijon tristo tisoč tolarjev, koliko pa bo prispeval svetojurjevski župan, pa na tiskovni konferenci nismo izvedeli. Precej je bilo hvale ljutomerskega Mlekoprometa, ki bo na sejmu dobil tudi nagrado za svoj zbrinc, pa še kakšnega hišnega podjetja ... Res pa je najbrž, da najboljše slovensko vino prihaja iz prleških goric, kakor je tudi res, da je v svetu še vedno premalo znano...
A. POTOČNIKI
V Murskih Črncih, kjer je doma Franček Gomboc, dolgoletni gasilski aktivist (funkcionar), sedaj pa častni regijski poveljnik gasilcev v Pomurju, je bila slovesnost, na kateri so Gombocu podarili umetniško delo Antona Bertalaniča. S tem so se mu vsaj delno oddolžili za njegovo prizadevnost v gasilskih vrstah in tudi pri razvoju kraja. Foto: F-KU
Štirideset let Murskega vala
Večini Slovencev privoščim
da poslušajo Murski val
ridesetega novembra bo štirideset let od takrat, ko je Radio Murski val, takrat še relejna radijska postaja, začel oddajati v živo. V štirih desetletjih je bilo nekaj vzponov in padcev pa tudi prelomnic. Še leta 1965 se je postavilo resno vprašanje, ali ga bodo ukinili, potem pa so stopili na lastne noge in danes je Murski val peti najbolj poslušani radio v Sloveniji, na tekmovanju najboljših radijskih postaj pa nepremagljivo zmaguje. Pred visokim jubilejem so o svojem programu in načrtih za prihodnost pripravili novinarsko konferenco, kjer so spregovorili direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko, glavni urednik Marjan Dora in Renata Bakan Ficko, vodja Venere,
agencije za trženje.
Inštitut za raziskovanje medijev že drugo leto opravlja multimedijsko raziskavo Mediana in ugotavlja, daje najširši krog poslušalcev Murskega vala 116 tisoč, in od tega je pogostih poslušalcev 73 tisoč. Imajo pa tudi veliko idej za oblikovanje programa, ki ga želijo realizirati v prihodnjem desetletju. Ena večjih želja pa je, da bi v prihodnje krog poslušalcev razširili še na evropsko regijo, ki naj bi se oblikovala na območju Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Murski val pa skrbi za širok spekter poslušalstva, bil je tudi prvi, ki se je že v 70. letih načrtno ukvarjal s Porabci, danes pa pripravlja oddaje za Rome.
Na vprašanje, kako jim uspeva vedno znova zmagovati na festivalih nekomercialnih radijskih postaj in imeti tako številno občinstvo, je direktorica Benkova kot najverjetnejši vzrok povedala, da je to tudi zaradi identificiranja z domačim okoljem. Narečja so samo zanimivost, s katerimi
začinijo oddaje. S tem pa si širijo in pridobivajo krog številnega poslušalstva ne samo v Pomurju, ampak tudi drugod po Sloveniji. »Včasih smo presenečeni, ko nas poslušajo tudi kje v Ljubljani ali drugje,« je povedal Marjan Dora. O zmagah na radijskih festivalih pa je povedal, da so s tem nadvse zadovoljni, ampak vsako leto lahko pričakujejo, da jih bo kdo premagal. »Preseneča pa tudi, da vsako leto zmagujemo, če-
je še dodal. Opozorili pa so tudi na nekatere težave, ki jih imajo pri svojem delu in oddajanju, kajti v zadnjih letih v Sloveniji množično nastajajo nove radijske postaje. Omenili so težave s slišnostjo, saj je slovenski radijski eter prenasiČen, poleg tega pa je v tej pokrajini kar nekaj sivih lis, kjer je slišnost slaba.»
Za izboljšanje slišnosti bomo morali precej narediti, predvidevamo sanacijo sedanje
oddajne tehnike in pridobite
■ -—Renat1 j
--------- dodatne oddajne točke.. Bakan Ficko pa je omenila, d se na trgu srečujejo z vsemi dijskimi postajami, tako^ mercialnimi kot nekomerd1' nimi, pri tem pa pogostof' baja do nelojalne konkurent Nekateri se predstavljajo dio iz Murske Sobote« din nastopajo z dumpinškimi cittf
prav se ekipa novinarjev menja. Večini Slovencev privoščim, da poslušajo Murski val,«
A. nanaritupej J Foto: JUREZAUNI*
Vse za naše otrok
bske in bogsigavedi kakšne vse barve še. Otroke, kot se rado reče, materialno šibkejših družic,
Toda to poletje je dobil zgornji slogan bolj kot kdaj razpoznavne strankarske, društvene, klu-
ŠI. Dobrodelnik! gačnih barv, kis
Dobrodelniška ponudba poletja
Otroci - nedolžna, ranljiva, prisrčna, zaupljiva, gnetljiva, naivna bitja - so naše največje bogastvo. Kličemo v nebo, da je tisto najboljše zanje komaj dobro, prepisujemo svetovno priznane jim pravice na sto in več papirjev, če je treba, verno sledimo strokovnim nasvetom ... v duhu - VSE ZA NAŠE OTROKE.
Podelitev priznanj slovenskim radioamaterjem
Jože Herman in Ljubo Pintar med najboljšimi
Vsako leto boljši rezultati
Nemčavcih so se zbrali prejšnji konec tedna slo-______venski radioamaterji na podelitvi priznanj. Šlo je v bistvu za uradno razglasitev rezultatov majskega VHF/UHF/SHF tekmovanja, ki ga je skupaj z Zvezo radioamaterjev Slovenije organiziral soboški Radio Tv klub -S59DBC. Tekmovalo je 62 radioamaterjev v petnajstih kategorijah, med najboljšimi pa sta se
Cankovčan Ljubo Pintar (prvi z leve) je ob Sobočanu Jožetu Hermanu letos najboljši prekmurski radioamater, oba pa spadata prav v slovenski vrh.
znašla tudi dva Prekmurca: Jože Herman iz Murske Sobote in Ljubo Pintar s Cankove. Herman je zasedel skupno prvo mesto v kategoriji en operater ter posamični prvi mesti v kategoriji frekvenčnih območij 2,3 GHz in 432 MHz, Pintar pa skupno tretje mesto v kategoriji več operaterjev in posamično prvo mesto na frekvenčnem območju 432 MHz, prav tako v kategoriji več operaterjev.
Tekmovanje je potekalo skupaj 24 ur na amaterskih frekven-■ čnih območjih nad 144 MHz, potrebno pa je bilo vzpostaviti
čimveč dvosmernih radijskih zvez z drugimi radioamaterji. Največ točk si je prislužil tisti, ki je vzpostavil čimveč zvez z naj-
bolj oddaljenimi radioamaterji. Podrobni rezultati so objavljeni v glasilu slovenskih radioamaterjev CQ ZRS. Letošnje tekmovanje je bilo že šesto po vrsti, rezultati pa kažejo na čedalje večjo kakovost radioamaterjev in njihove opreme.
Besedilo in posnetek: TOMO KOLEŠI
so si pobrali.Pa' no prejšnja leta ritas pa zdravstven st ca, ampak tudi p°^ pOv in razni klubi, s pfi svojega dobrodelni .^ li (terjali) “vsaj dijih. To poletje 86 NAŠI otroci niso jtli«

svojimi simboli P0^	,
skrbne počitnice, na “NAŠE", “VA^1 J VE” otroke. Otr^čj^L brodelniški PonU^'j^Kfi Postali blago, blag0 ,„^1 <
s čimer se krepi uH srčnosti, čuteči ter se pridobivan^jsi F J
DasoleoAJj/ prijetnih poč^.^ pa jim je pn n
Tudi o barvi ^9 žnih” reklamah2 tako mislili,
vininizacepe^^ gel na tla s: <^1/. nekateri pa zato, ker jim 1^/’ . sanje - prijetne P sta zmogla mat*
Za revnejše '"A torej gre, nad trideset nizkih preje^kpas«W rejo privoščit'- G f JL; ob raznih dobrodelništva - naj se naužij^^ poreko ter se občutkom dolg3 f' ki jim je poma^
, 27. avgust 1998
(IZ)BRANO
9
^čanje mladih luteranov na Hodošu
Mladi naj aktivno sodelujejo
T1 s Hodošu so v nekdanjem evangeličanskem župnijskem uradu H ®edili mladinski dom s petdesetimi posteljami, kjer naj bi se v
Prihodnje srečevali mladi. Te dni se je tam zbralo 32 luteranov 8Wijein 12 iz Prekmurja. En teden so ostali na Hodošu, potem JSo se odpravili še na morje. Ves čas njihovega druženja pa potekajo "^ delavnice, ki temeljijo na spoznavanju in tudi verskem J^ju. Poleg tega, da bi mladi luterani aktivneje sodelovali, si slo-
Luteranska cerkev na tak način prizadeva za sodelovanje in ^komunikacijo med narodi.
3i JOsP°d Ronald Bach, duhov-HmV Pd luteranski cerkvi v V„e™ mestu Aue in vodja • Jšnjih mladinskih delavnic, ta^a1,da so ze pred leti na
?Venske luteranske zveze V3'st'ke z njimi in prvič
Pred dvema letoma. Pov3 ’m' 'z Slovenije smo se Va'Zato, ker želimo, da sprejemajo vere samo
■Itc ampak s svojimi ideja-aijan,Vnp s°delujejo pri na-Be pln oblikovanju božje
Udobna srečanja pa so C*« zato. ker » pri-
’da Se ^adi sproščeno ijeJ^0 0 kakšni temi iz bi-hva:r drugačen način spoz-L- ° Vero'zpoved in naš
38Boga. Vrata pa so kon, j n° odprta tudi pripa-C*««™ WehCanski duhovnik Vili sarnJe dodaL da udeleženci
° ^adi luterani, ampak ^Pr‘Padniki drugih ver. »V %,.8a Srečanja so pripravili kS’Vkatere se vklju' litrov dl na Podlagi svojih ’%i '.m°dtvena, glasbena, ■Sii?'^’ plesna skupina k pripravlia posebno kip Vsak dan pa se
0 tematiki, ki S poudarkom na (^skupnosti, družini, od-ružini.« Udeleženca
srečanja Simon Sever in Marjana Kerčmar pa sta povedala, da razpravljajo o širokem spektru, kar se tiče verovanja, na primer kako rasti s Kristusom, kako ga sprejemati, kako se lahko na nje-
sproščenejšem tonu, s pesmijo, brez obveze in prisile in, kar je najpomembnejše, spontano.
Marjana in Simon sta tudi med tistimi, ki so pripravili mladinsko božjo službo. Pojasnila sta, da se želijo pri ustvarjanju božje službe za mlade izogniti standarnemu okviru, liturgiji, pridigam in narediti božjo službo privlačno in prilagojeno potrebam mladih. »Mladina ni toliko hodila k božji službi, saj je bila določena stereotipnost božjih služb, s tem ne mislim, da bi bile
gajanja in programa, pri čemer osnovnih idej ne želimo spreminjati.«
Pri tem pomagajo tudi mladi iz Nemčije, kjer so mladinska druženja veliko aktivnejša in bi bilo njihove pristope potrebno prinesti tudi k nam. »V Nemčiji se namreč mladi srečujejo vsaj enkrat na teden, pri nas pa je to delo šele v povojih,« je povedal Simon. Ampak veliko mladih luteranov se je v zadnjem času tudi pri nas začelo resneje in aktivneje srečevati in pripravljati
Zapleti z novo osebno
Mladi luterani imajo v Nemčiji glasbeno skupino, kateri so se na Hodošu pridružile slovenske pevke.
različne prireditve, tako da se bomo verjetno tudi po tej plati približali Evropi.
Besedililo in fotografija: A. NANA RITUPER RODEŽ ■
ga naslanjamo, da bi nam pomagal v življenju, kako premagovati skušnjave, s katerimi se srečujejo mladi, kako sprejemamo druge vere, kakšna je naša ljubezen do sočloveka. Vse to pa poteka v
te
ideje slabe, ampak preveč resno in strogo je potekalo vse skupaj, monotono, mladina pa seje dolgočasila. Naša skupina si prizadeva narediti božje službe bolj žive, z mnogo raznovrstnega do-
nsi morajo biti enakopravni
H,
Hozjana
M^On V*ado Hozjan (rojen 29. 3. 1958) iz Šulinec SV°j° °bčino gleda z bolj objektivnimi očmi kot do-^C'n' Gorn-Saj ve*‘k° let živel in delal v tujini. Kljub temu pa je zbr-J*Petrovci zelo popularen, saj je v naši anketi Koga za L alze 73 glasov.
SP'°h ni VedeI za p0111 te®a n' omenil kn F?nC Šlihthuber, ki S^i^tssigias^ M‘ltUdibreP°Vedati’ b' k Handi.ez te ankete za a?Uro' Če nimaš J? kand'diranje Valjat rdo Hozjan že I^^uii^.^nkcijo pred-doseženim mandat' °V°ljen: »Dosti JV 'bojo n a?'* mn°g° inve-
Onietra in pol ce-vežico in
KNajJ!1120 milijonov ^aij k ajani krajevne snrtfi milij°ne za
S ?Vtobi?f'nanciramo pa 0&raJh postajališč’ b e sedaj samo-^^%4^'oprevoznik. P°ložaja pa je temnajst lel Sbn leta sem
. °dnajemnik v eni sem se uk-
varjal z mednarodno špedicijo in tako prepotoval veliko sveta. Videl sem mnogo držav, tako da vem, kako tu zaostajamo. Potrebno bi bilo zgraditi še več cest, kanalizacijo, javno razsvetljavo, vzdrževati gasilske domove, tako daje dela še dosti. Najlepše je, ko nekaj zgradiš, druga pesem pa je, ko je potrebno objekt vzdrževati.
Vse pa bi naredili enakopravno in pravično, vsak bi plačal enak znesek. Tu ne bi bilo nobene milosti in nobenih privilegijev. Po tej politiki so se me nekateri ljudje že dobro zapomnili. Veste, če si hodil po svetu, si se moral navaditi tudi na manjvrednostni položaj, ker si pač vedno ausldnder. Ko pa prideš v domači kraj, pričakuješ enakopravnost, in boli me, ko vidim, da se nekateri še vedno zanašajo na neke privilegije. Sem predsednik KS, ki vso dokumentacijo vodi sam. Dobro smo se odrezali tudi pri preprečitvi selitve pošte iz Šuli-nec, čeprav je treba tu zmeraj biti na preži. Naj se zaradi mene zgradijo nove pošte, samo ta v Šulin-cih mora ostati, ker na^jo gravitira osem vasi. Če pa bi jo kdo hotel preseliti po vsej sili, jo bomo enostavno zaprli. Ne bomo več zapira-
li ceste, ampak pošto. To bo nekaj novega {smeh).«
Hozjan ni član nobene politične stranke: »To niti ni pomembno. Tudi če je kdo član in prispeva k razvoju kraja po svojih močeh in znanju, me to prav nič ne moti. Nesmiselno pa je, če si član stranke in se s tem hvališ, v resnici pa v svojem kraju nisi ničesar naredil.«
O naši anketi ima dvojno mnenje: »Je dobra po eni strani, po drugi pa se lahko kdo tudi šali na račun koga drugega. Glasuje se lahko za vsakogar, vsak pa bo verjetno glasoval za ljudi, ki jih pozna iz svojega bližnjega okolja. Meni je to kar zanimivo, ker če nekdo pošlje en glas za tvoje ime, za mene to prej pomeni, da me ceni, kot pa da se šali na moj račun. Ni pa rečeno, da te tisti, ki ni poslal glasovnice, ne ceni. Ljudem se enostavno tega včasih pač ne ljubi pošiljati. Seveda pa ima tisti, ki ga ljudje ne poznajo in prej nikjer ni bil udeležen, le malo možnosti, da bi zbral zadosti glasov.«
»Vročo« položnico za Posočje je že plačal: »Dva tisočaka sem že plačal kot obrtnik. Pomoč bi dal vedno vsakemu razen tistemu, ki berači za pijačo, mamila in podobne stvari. Moti pa me eno: če so že naredili tako drage položnice, naj bi o tem vsaj molčali {smeh). Nekdaj smo delali solidarnostne sobote, ko smo bolj »zabušavali« kot delali, a na končuje bil celodnevni izkupiček firme nakazan. Zato se
»Svoj rojstni kraj gledam z drugačnimi očmi kot tisti, ki ga nikoli ni zapustil.«
večkrat vprašam, ali so tisti, ki so v Posočju ocenjevali škodo, tudi solidarnostno dali izkupiček celega dne ali pa so »vlekli« krepke dnevnice. Novo vprašanje pa je tudi, kam bo šel ta naš denar. Če bi sam živel v Posočju, bi tistemu s porušeno hišo dal mogoče pet tisočakov, ne pa samo dva, toda sedaj, ko slišiš vse vrste govoric, začne v tebi vrtati dvom.«
Vlado Hozjan, ki živi s soprogo in devetnajstletnim sinom ter'hčerko, ki obiskuje tretji razred OŠ, se v svojem prostem času najraje sprehaja po gozdu: »Moj hobi je predvsem delo pri hiši in na vrtu. Ko pa imam čas, grem na dvokilometrski sprehod okoli gozdov in vasi. Kljub vsemu so to moji domači kraji.«
Besedilo in posnetek:
TOMO KOLES ■
čitno je naval na novo osebno izkaznico, ki jo bo treba zaradi neveljavnosti stare zamenjati najkasneje do konca decembra leta 2000, precejšen. Dodatne težave pa so nastale tudi zaradi zapleta pri programskem modulu za izraču-
navanje črtne kontrolne številke, to je številke na koncu druge vrstice na hrbtni strani osebne izkaznice, ki preračunava vse zapise prve in druge vrstice. S tem je notranje ministrstvo takoj seznanilo Siemensove strokovnjake, ki proizvajajo čitalce za potrebe schengenske kontrole. Njihovi strokovnjaki so medtem potrdili pravi izbor načina kontrole, ki je uporabljen na vseh izkaznicah, izdelanih od 1. julija naprej. Pa vendarle: čeprav je z novim zakonom jasno opredeljeno, da je kot identifikacijski dokument mogoče uporabljati vsak drugi uradni dokument, kot so npr. vozniško dovoljenje, potni list ali maloobmejna stalna prepustnica, so vrste čakajočih nepregledne. Vedeti je treba, da osebna izkaznica ni nujno potreben dokument, čeprav je že ustaljena praksa, da jo uporabljajo na pošti, v banki in drugih ustanovah. Verjetno pa so ljudje premalo seznanjeni s temi novostmi, zato se na upravnih enotah po nepotrebnem ustvarjajo gneče. K temu gotovo prispevajo tudi premajhni prostori na hodniku pred pisarno, namenjeno za izdajo osebnih izkaznic, o čemer smo se lahko na lastne oči prepričali tudi v soboškem primeru. V prvi vrsti se pritožujejo starejši ljudje, ki pogrešajo več stolov, četudi je res, da takrat, ko čakajo na vrsto, ne morejo sedeti. Sicer pa smo o vsem tem in drugih podrobnostih povprašali nekatere čakajoče na novo osebno izkaznico. ROBERT ŠEBJANIČ, dijak iz Peskovec: »Zdaj sem prvič v življenju prišel po novo osebno izkaznico, saj sem dopolnil sedemnajst let starosti. Za novo osebno izkaznico sem se odločil, ker jo potrebujem ob prehodu čez državno mejo in na potovanjih v tujini. Poleg tega je osebna izkaznica bolj praktična od potnega lista, ki ga nosiš s sabo ob prehodu čez mejo. .Z obliko nove osebne izkaznice nisem seznanjen. Prav
tako mi ni znano, da lahko namesto osebne izkaznice uporabim katerikoli drugi uradni dokument. Čakanje v dolgi vrsti pa me zaenkrat posebej ne moti.«
IRENA KOLTAJ, kmetovalka iz Lončaro-vec: »Po novo osebno izkaznico sem z avtobusom potovala kar 25 kilometrov do Murske Sobote. Vstati sem morala že pred peto uro zjutraj, da nisem zamudila vožnje. Na srečo nisem dolgo čakala v vrsti, čeprav jih je bilo že precej pred mano. Ker je moja stara osebna izkaznica že zastarela, sem jo morala zamenjati z novo. Kot pripadnica madžarske narodnostne skupnosti bi to morala storiti že prej, na kar me je opozorila matičarka, o tem pa sem slišala tudi po radiu. Glede prostora za čakanje na novo osebno izkaznico pa moram povedati, daje zame dovolj velik, ker sem tudi jaz bolj majhna.« MELITA NOVAK, ekonomska tehnica iz Bakovec: »Ker imam osebno izkaznico, izdano še v času nekdanje SFRJ, katere veljavnost bo kmalu pretekla, sem se odločila za zamenjavo z novo. Medtem sem zvedela, 4a ni obvezno imeti osebno izkaznico, s čimer pa veliko ljudi sploh ni seznanjeno. Po mojem mnenju je črno-bela varianta nove osebne izkaznice povsem zgrešena poteza. V službi, kjer delam, sem opazila, da ob fotokopiranju postane odtis nove osebne izkaznice povsem črn in se nič ne vidi. Zato imamo probleme ob pošiljanju teh dokumentov po faksu. Menim, da bi za izdajo osebnih izkaznic lahko uredili kake druge večje prostore, kjer bi bilo več prostora za stranke, saj stari ljudje ne morejo dolgo stati.«
JANEZ ŽILAVEC, upokojenec iz Martja-nec: »Ker je veljavnost stare osebne izkaznice pretekla, sem se odločil za novo. S tem, da ni obvezno imeti osebne izkaznice, nisem dovolj seznanjen. Eni namreč trdijo, da moraš imeti tak osebni dokument, drugi pa so nasprotnega mnenja. Zato resno razmišljam, ali bi sploh čakal v tako dolgi vrsti na nov dokument. Motijo me tudi prostori, ki so neprimerni za čakanje. Kot invalid namreč nimam možnosti,'da bi se kam usedel, zato moram stati.«
BELA BANFI, upokojenec iz Murske Sobote: »Včeraj sem izgubil osebno izkaznico in vso dokumentacijo, kar sem nemudoma prijavil na sedežu soboške upravne enote. Ko sem prišel pred vrata, kjer opravljajo to službo, pa sem bil nemalo začuden zaradi velike gneče. Poleg tega ne moreš nikjer sedeti. Če ne bi izgubil osebne izkaznice, sploh ne bi šel v vrsto čakajočih. Moje mnenje o novi osebni izkaznici je negativ-

no. Zakaj sploh kompliciramo in se gremo nekaj, za kar nismo sposobni. V prvi vrsti bi morali pokazati neki čut, smisel in estetski videz. Saj nisem v konjeniškem klubu v Rakičanu, kajti na novi osebni izkaznici so upodobljeni nekakšni konji. Prej ali slej pa bo treba zamenjati osebno izkaznico z novo.«
MILAN JERŠE I
1O	INTERVJU
27. avgust 1998,
Pogleda dveh ravnateljev v novo šolsko leto
Nekateri delajo, kar je obvezno, nekateri
pa brskajo...
Počitnice se iztekajo in v torek bodo osnovne ter srednje šole spet na stežaj odprle svoja vrata - Tu in tam okrog nas bo kaj novega, bistvenih sprememb pa ne bo
a nekatera vprašanja, ki se pojavljajo ob tem vsakoletnem velikem dogodku, smo skušali odgovoriti s sogovornikoma, ki sta širši javnosti v našem okolju dokaj znana. To sta ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Ozvald Tucič in ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Štefan Ftičar.
Šola mora afirmirati tudi kraj, v katerem deluje
- Ali ste imeli kot ravnatelj tudi kakšne skrbi s šolo med počitnicami oz. dopustom?
O. TUCIČ: »Počitnic za ravnatelje v bistvu ni, je le dopust, ki ga pravzaprav lahko samo kradeš počitnicam. V tem času je namreč potrebno pripraviti šolsko stavbo za začetek pouka v novem šolskem letu. Gre za vzdrževalna dela, pleskanje, popravila, nabavo manjkajoče opreme, ureditev okolice idr. Tako smo morali na naši šoli letos odpraviti nekatere hibe gradbenikov, ki so se pokazale po obnovi starega šolskega poslopja in dograditvi novih prostorov. Šlo je torej za reklamacije in bilo je kar precej dela.
Precej skrbi pa mi je prinesel tudi nov program, ki ga bomo začeli izvajati v novem šolskem letu, saj sem moral med drugim poskrbeti za posebno učilnico in dodatno opremo, ki jo bomo potrebovali za nov program.«
- Gre za program predšolska vzgoja, v katerem se usposabljajo dijaki in dijakinje za poklic pomočnik oz. pomočnica vzgojitelja ali vzgojiteljice. Kako je zamišljeno izobraževanje?
O. TUCIČ: »Da, tako je. No, pravzaprav so medtem ta naziv spremenili v vzgojitelj(ica), gre pa za program, v katerem so se doslej usposabljale varuhinje ali varuške za delo v vrtcih. V tem programu so podobni predmeti kot v gimnazijskem programu, s tem da obsega nekaj specifičnih predmetov, kot so glasba z metodiko, likovni pouk z metodiko, športne dejavnosti (šole v naravi), pedagogika, učenje glasbenega instrumenta in plesa. V ta program se je vpisalo 32 dijakinj, prijavila so se torej samo dekleta, in to iz širšega okoliša severovzhodne Slovenije.«
- Zaradi tega programa pa niste zmanjšali vpisa v »stari« gimnazijski program; kot je znano, ste morali celo omejiti vpis. Enako je bilo lani in tedaj smo slišali kritike, češ da so se morali nekateri mladi iz Ljutomera voziti mimo »svoje« šole v M. Soboto, kjer ni bilo omejitve vpisa. Kako gledate na to? Se je pri zanimanju novincev kaj poznalo, da so tudi v Ormožu ustanovili novo gimnazijo?
O. TUCIČ: »Če lahko najprej odgovorim na zadnje vprašanje, moram reči, da ne, kajti sicer bi se moralo število prijav za našo gimnazijo zmanjšati, pa se to ni zgodilo, ampak seje celo povečalo, saj smo morali celo odkloniti - v izbirnem postopku - za skoraj en oddelek prijavljenih novincev. Nekateri med njimi so se potem najbrž res uspeli vpisati v M. Soboti ah kje drugje. Moram povedati, da srednje šole nimamo zakoličenega šolskega okoliša,
kot je to v osnovnem šolstvu. Učenci se imajo pravico vpisati v katero koli šolo. Seveda pa je v tistem trenutku, ko je nekdo kje odklonjen zaradi prevelikega števila prijav in omejitve vpisa, razočaran, da se mora voziti mimo najbližje šole v enak program kam drugam. Verjamem, daje to boleče tako za dijake in dijakinje kot za njihove starše in okolico. Toda meter, ki ga moramo uporabiti v ta namen, se pač konča. Tu pomoči ni. Večkrat slišim, češ zakaj nimajo domači otroci določene prednosti. Pri omejitvenem postopku to nikakor ne pride v poštev. Problem je mogoče rešiti le tako, da povečaš število oddelkov, vendar na naši šoli to ni več mogoče, saj smo z novim oddelkom za program vzgojitelj(ica) že dosegli maksimum.«
- Se je kriterij glede števila potrebnih točk za vpis na vašo gimnazijo v primerjavi z lanskim letom povišal, tako da so se uvrstili na spisek sprejetih večinoma odličnjaki?
O. TUCIČ:- »Da, potrebno je bilo doseči več točk pri preverjanju znanja v 8. razredu 4r s splošnim učnim uspehom v 5., 6., 7. in 8. razredu, kot je bilo to lani, ko je zadostovalo 120 točk. Tako so med novinci res večinoma odličnjaki iz osnovih šol in tisti, ki so se zelo dobro odrezali pri preverjanju znanja iz slovenskega jezika in matematike. Merilo so bile torej vse točke skupaj.«
- Se vam zdi ta kriterij dober ali pa bi bilo bolje, če bi za srednje šole spet uvedli sprejemne izpite, kakršne smo poznali nekoč?
O. TUCIČ: »Četudi je na sistem točkovanja precej kritik, se mi zdi, da trenutno boljšega merila nismo našli. Po mojem je ena od pomanjkljivosti, da v izbirnem postopku v glavnem izpadajo fantje. Kaže namreč, da so dekleta na tej razvojni stopnji nekaj korakov pred fanti. Uvedbo sprejemnih izpitov pa v tem trenutku ne bi zagovarjal, kajti to Bi prineslo nove strese. Poleg tega je pri tem merilu zagotovljena večja objektivnost, ker veljajo enotni kriteriji za celotno Slovenijo. Kakor hitro bi uvedli sprejemne izpite na srednjih šolah, bi lahko šolam ali posameznim učiteljem kaj hitro po krivici očitali, da naredijo kakšno protekcijo ali da imajo različna merila.«
- Kaj pa matura pri vas? Znano je, da so dijaki in dijakinje ljutomerske gimnazije dokaj uspešni pri tej preizkušnji znanja. Kakšni so vaši »prijemi«, da je tako?
O. TUCIČ: »Na rezultate mature smo res lahko ponosni. Malo smešno se zdi, če rečem, da so vsako leto boljši,
ampak tako je. Letos sta morala na popravni izpit samo dva dijaka in upam, da bosta tudi onadva v jesenskem roku uspela. Tako bi imeli 100-odstotni uspeh. Posebej pa velja omeniti dijakinjo Mijo Lorbek, ki je dosegla maksimalno število točk, to je vseh 34, kar je uspelo le 17 od okrog 8.000 maturantov v Sloveniji.
In kaj naj bi počeli na šoli, da je tako? To me marsikdo sprašuje. Moram reči, da je na prvem mestu sodelovanje med profesorji in dijaki, in sicer takšno, da si drug drugemu pomagata - profesor dijaku, da mu svetuje, kako naj se pripravlja na maturo, da mu da dovolj znanja, ga motivira, dijak pa da odkrito pove, kje mu kaj manjka in prosi profesorja, ali mu lahko še kaj dodatno razloži. Seveda ne gre zanemariti tudi organizacije pouka, ki mora biti vsaj za četrte letnike prilagojena pripravam na maturo. Mislim, da imamo tukaj kar sreč-
no roko, da takšno organizacijo lahko speljemo in jo tudi znamo. Tudi jaz kot ravnatelj poskušam motivirati tako učitelje kot dijake, da sodelovanje, kot sem prej omenil, dobro teče. Ko prihajajo rezultati mature, nobenega učitelja posebej ne povabim, naj pride na šolo, a je zbornica polna in vsi nestrpno čakamo. To je zame dober kazalec, da učiteljem ni vseeno, kako je posamezni dijak opravil maturo pri njegovem predmetu. Ob dobrih novicah zavlada nepopisno veselje...«
- Ste prejeli v zadnjih letih tudi kaj pritožb na račun ocen ali iz drugih razlogov?
O. TUCIČ: »Med šolskim letom seveda prihaja do tega, da se dijaki ne strinjajo z oceno, ki jo dobijo, predvsem pri pisnem preverjanju. To sproti rešujemo in se dogovorimo. Če je potrebno, sodelujem tudi jaz. Sicer pa sem med dosedanjim ravnateljevanjem prejel samo eno pisno pritožbo in mislim, da smo tudi v tem primeru zadevo rešili korektno.« - Šola ne sme biti zazrta sama vase, temveč je prav, da se primerja z drugimi in da se kar najbolj poveže tudi z okoljem. Na čem pravzaprav gradite vašo podobo?
O. TUCIČ: »Sodelovanje z okoljem mora biti vsekakor tesno in pri tem lahko šola afirmira y širši javnosti tudi svoj; kraj. Kot zgled lahko navedem lansko ocenjevanje urejenosti šol in v tej akciji smo se uvrstili na drugo mesto med srednjimi šolami v Sloveniji. To je bilo seveda v prvi vrsti priznanje za nas, hkrati pa je nekaj pomenilo tudi za Ljutomer. Kot ravnatelj pa se ne zavzemam, da bi posebej razvijali le določene dejavnosti, s katerimi bi se posebej uveljavljali v širšem prostoru. Prizadevamo si, da bi zajeli vsa področja, in uspehov, ki dajejo podobo naši šoli, je kar precej.«
Pridobiti kakovost po ISO-standardih
- Za pedagoške delavce se začne novo šolsko leto že prej kot 1. septembra. Potrebne so namreč priprave. Čemu ste oziroma boste dali poudarek letos?
Š. FTIČAR: »Avgustovski program priprave na novo šolsko leto vključuje tudi 3-dnevni program izobraževanja, v katerem bo osrednja tema Učenje - skriti zaklad izobraževanja za 21. stoletje. Menim, da bom s tem dobili dobra izhodišča za planiranje dela, oblikovanje konkretnega programa in vizije. Vsebino te teme bo predstavila šolska pedagoginja, nato pa se bomo pogovarjali, razpravljali... Posebej bomo spregovorili tudi o preventivnem delovanju našega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Gre za to, kako preprečevati negativne pojave na vzgojnem in učnem področju ter nasploh, kar naj bi pripeljalo tudi do boljših' učnih rezultatov, uspehov, odnosov in podobno. Tretje področje, s katerim se bomo podrobneje seznanili, pa je kakovost dela, kakršna je opredeljena v ISO-standardih v 14-15 točkah za vsa področja vzgojno-izobraževalne dejavnosti šole. Naše izhodišče so doseženi rezultati, na katere smo lahko ponosni, in pozitivne izkušnje pri tem - to nadaljevati in poglabljati ter slediti inovativno-razvojni naravnanosti šole.«
- Imate namen ali željo, da si pridobite tudi certifikat kakovosti, torej doseči rezultate, kakršni so opredeljeni v ISO-standardih?
Š. FTIČAR: »Da, zato smo se vključili tudi v poseben projekt, v katerem je zajetih deset vzgojno-izobraževalnih zavodov v Sloveniji. To je začetek v slovenskem šolstvu. Vsi, ki sodelujemo v tem projektu, smo si seveda postavili za cilj, da si na koncu pridobimo certifikat, s katerim bo potrjeno, da smo dosegli kakovost, kakršna je opredeljena v ISO-standardih in je primerljiva tudi z mednarodnimi merili. To nam sicer prinaša dodatne stroške in dodatno delo, ki pa bo se bo verjetno obrestovalo pri naših proizvodih, to je pri učencih.«
- Kako ocenjujete položaj ravnatelja: je predvsem pedagoški vodja, kot naj bi bil, ali pa je njegova vloga bistveno drugačna?
Š. FTIČAR: »Ravnatelj je dejansko glavni usmerjevalec pedagoškega dela, kajti zavod za šolstvo je to funkcijo večinoma opustil. Zato mora dajati ravnatelj smernice, opredeljuje področja delovanja, predlaga vizijo ... Nekoga, ki bi stal za njim, ni. Ministrstvo nam pošilja le določene okrožnice, ki pa na učni proces v bistvu ne vplivajo. Žal pa imamo ravnatelji pri tem težave, ki nam onemogočajo, da bi to svojo funkcijo dovolj uspešno opravljali. Naj omenim samo financiranje, ki poteka od republike prek lokalne skupnosti. To šoli ne omogoča mirnega delovanja. Nenehno se je potrebno boriti za ta denar, dokazovati, prepričevati, iskati dodatna sredstva, če hočeš narediti nekaj več, kot je v zagotovljenem programu. Vsa ta skrb je v glavnem na ravnatelju, ki vzpostavlja tudi stike z javnostjo, skrbi za afirmacijo zavoda idr., tako ga ima poleg pedagoškega vodenja šole še veliko drugih nalog in odgovornosti. Je v eni osebi tako pedagoški vodja kot menedžer.«
- Kako pa je po vašem mneM1 naši regiji poskrbljeno izobraževanje v srednjih šola vam zdi, da imamo primerne pr°S me?	.. ...
Š. FTIČAR: »Kar se tiče vsebi"T strosti programov, je gotovo, a najdejo vsi dovolj možnosti za na vanje poklicnega izobraževanja. IS da bi pri tem morali imeti večji . vp sodelovati pri oblikovanju sre njJ skih programov gospodarska z o pa tudi obrtniki. Večjo aktivnost p iskanju novih programov pa moraj kazati tudi šole. Jasno je sicer, a giji nikoli ne bomo imeli tolik0 s ' bi se lahko vsi izobraževali ° mojem bi morali iskati določene ne programe predvsem za kme L kajti vemo, da poklic kmetija 1	«
nima prihodnosti. Sicer pa J predvsem gospodarstveniki reci, kadre potrebujejo.«	,
- Smo na pragu vstopa v program osnovne šole. A / pravljeni na ta izziv?
Š. FTIČAR: »Kadrovsko smo pripravljeni. Imamo dovoljucl f njazs se udeležili dodatnega izobraz prvo triado in se bodo izo oSfl dalje. Nekatere aktivnosti oz. oblike dela, ki so zdaj predpisa‘ sidOii» šolski zakonodaji za devetlet o, naši šoli pravzaprav izvajali ze Gre predvsem za diferenciacijo P poučevanje dveh učiteljev v ■ opisno ocenjevanje. Mi sm°P lahko ponosni, da je tisto, ar j med prvimi kot neke vrste P° čki, spoznano kot naprede
-Zakaj pravzaprav^ narediti in doseči v > zahteva od vas pre P program?
Š. FTIČAR: »To je odvisn ljudi, ki delajo v šoli, |ja, seveda še posebej od in je odvisno tudi od o o I ki čuti, daje P°^re^n več, otrokom in okolju nekaj iskal možnosti, brskal ■■■ pa se seveda zadov* uresničevanjem obve programa. Ampak misli šoli mora dogajati vec1	. (i
vsaka šola najti nekaj s jo naredi razpoznavno- ^pl' seveda ne da doseči
nih napo^J^,^-^ ___________*	——■—‘,)8 fc stroki in da je to država0 čePfaL| nam je v veliko zadovo J	ust(eZt’
dodatno delo nismo 0 Heikč1” plačila. Za prvo triado e ofost°fe’ pl na naši šoli tudi primern tof pa ne morem reči za tretjo ^2” j 6, 7. in 8. razred, ko pnf^ birnih vsebin, pri ka«11"	««
delili v skupine glede na 0 jos Če se bo šolsko minlS bojjn>-držalo odredbe, potem8	prej1 m
šola ne bo izbrana v po1	1-
9-letni program. Sm° med prvimi šolami v kakor tudi za 7. razred- jodata jjtf na tista, ki mora na^n* SJ<^ stva za zagotovitev ProS - pr05*0 „i lovadnico imamo 16 °c « devetletko pa bi Potre „e z pi^ dodatni učilnici. O tems govarjamo. Pred Pr'jaV° fatsev' pridobiti tudi soglasJe	rek0 id'
brez posebnih zadržkov । dprli. Zdaj torej čakam_ ^to nistrstva, ki jo pričakuj * p
gre predvsem za ljudsko stranko, P . p;pS' prehod na deveti / tožili.
Š. FTIČAR: »Jaz p	M,
bro, saj so vendar s° jemanju nove šolske l naP A« , sto da bi vsi strnili m 0 za pripravili državo in s° k boljši osnovni šoli- p*P A to rušiti. To ima nega G
, I
■ avgust 1998
fon
prleški metropoli
zgodba ali še enkrat o samoprispevku
vedno pripisal namen nakazila z obrazložitvijo »brez samoprispevka«
Janez Žabota se je na sklep o prisilni izterjavi seveda pritožil. Od desetega junija pa do sedemnajstega avgusta letos mu niso uspeli
Prejemnik________BUJP
(Ime In sedel prejemnike) FTT	02.
--------T ž *0T 2o o 41
racun Janeza Žabote pri HKS Ljutomerčan je od sreda junija s lran’ sai se mu je nanj usedla davkarija s prisilno izterjavo. V M$tva«naniZa0Stalih obveznosti je navedla »davek od dohodka iz sPevk6 z ’>>prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje« in »pri-S>i.M.r!"!,eno zavarovanje«, kar naj bi skupaj z obrestmi Znaaa'° 320.935 tolarjev. Žabota pravi, da je zaostale čilegaV V^'n' °^r°9 90 tisoč tolarjev poravnal, da pa ni plačal ^°hic s Sa,nopr'sPevka - kar je ne nazadnje vidno tudi z njegovih ^ija iste am°pr'spev®k je ustavno sodišče razveljavilo že maja 1996, pa *e odl°eitev začela »učinkovati«. Da je davkariji ^Potrdili t VSem zapadli krajevni samoprispevek, so mu februarja le-°'na Podla11-'na davčnem uradu v Ljutomeru, ko so mu napisali potrdi-Pri	ie lahko zaprosil za najetje kredita!
Janez Žabota se 116 Dmh Onierski davčni izpo-a’ Sai si dn nit' Uradnega li-%jei ?ače ne ve razlagati, ^duma 0 mesece P° padcu h6tp 1Q96 ^vnern sodišču 1 s o SVoii Ves*ili kmete in obrt-češ da iim |*Ss<j^a n' Potrebno več
branega denarja prebivalcev krajevne skupnosti, temveč o proceduralnih napakah, izvedenih ob razpisu referenduma, zaradi česar je ta ne nazadnje tudi »padel«.
Toda mar krajani, ki so jih obrali za samoprispevek, nimajo pravice zahtevati tega denarja nazaj? Že sama ustava v 26. členu pravi: »Vs-
l^^UA fc,>E8 KE S10™1" 1%I ., U“TOMBR

Pni.
L	seznam zaostalih obveznosti
»1^	na dan 03/06/1998
V'-'’"‘’S85o?3nA'"' 6' 9240 LJU’ro'4ER
k

oh-^-r-s----------------
ZA Davek od dohodka iz kmetijs Al,Cl za d
^spevke ZA.POKOJNINSKO IN
8ti ' ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OD
DOLŽNI ZNESEK
13,175.50
1,762.50
252,745.00
19,518.50
55,014.50
994.00
SIT SIT SIT SIT SIT SIT
odgovoriti. Zato jih je ponovno spomnil, da sta potekla dva meseca (to pomeni zanj med drugim tudi dva meseca blokiranega računa!) in da bo po poteku sedmih dni dal pritožbo v Helsinke, varuhu človekovih pravic, zadevo pa bo poslal
343,210.00 SIT
•	dolg
L <
320,935.00 SIT
22,275.00 SIT
Po pooblastilu direktorja 'ja izpostave:
j ga je ustav-
davčnega urada je Janezu Žaboti junija d°m *natT12aostahh obveznosti, kjer se pod kontom šte-ra>, n®Vn° skriva krajevni samoprispevek, ki _ j davilo že leta 1996.
।	v ।
> žnice n abota je že od I akdo ima pravico do povračila ško-"aprei nmnrrslzrvl	J« L!	/.vivAiilinniam
akdo ima pravico do povračila ško-
de, ki mu jo v zvezi z opravljanjem
H^^ičen^'1 0 nje90vi za' »bC^-Zafojevse i\?riail še S° mLI na davka-\° Prepisa|SaniOprisPevek, odštel . ho h tudi označil.
Sin
h’ Na da ^rajo piač-ve|iave
V^in^vnea®’ ko jezačela uč-
P0dfrispevek >>pa'
S Sam°-
P°meni'da d/"ln ne mo-KXo'?Oda- ras je X°dlšče ni odl-0 sPornosti po-
službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.« Toda mar vtem primeru ostane posameznikom samo civilna tožba?
Janez Žabota meni, da če niso pokriti davki od dohodka, plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, to lahko pomeni le to, da je nekdo namesto na ta konto plačeval v blagajno krajevne skupnosti?! Toda mar je takšna pomota sploh mogoča, če pa je Žabota na položnico
0609 630 898. 041630 898
SPLOŠNA POLOŽNICA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA 2 IZPOS'TAVA LJUTOMER
štev. : Datum :
403-01/98
13.02.1998
DavčnŽ
nije, Davčni urad Murska Sobota, zahtevo stranke ŽABOTA Janeza iz
Pristave 6 na podlagi 171. člen postopku (Ur. list SFRJ št. 47/86)
upravnem
POT
dejavnost, je zavezanec za da
Na dan 13.02.1998 je zaveza samoprispevka 200.955,00 SIT.
Javezanec je vloži! pritožbo na
prihodke
iz kmetijstva.
dolžan na račun
1 Zn-" konlrole I
Republiško upravo rešena.
redita pri HKS L.
TwrA_9K>20/82H
(Ime In MdU prejemnika)	’
H.J d ■ l~
M
Jožica VORšIč d.s pooblastilu direl vodja izpostave
Davčni urad mu je 13. 2. 1998 izdal potrdilo, da dolguje na račun krajevnega samoprispevka 200.955 tolarjev.
v vednost tudi predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku parlamenta. Smo res v »balkanskem kotlu«, kot imenuje različne pravne razlage ustave in zakonov kmet Žabota?
A. POTOČNIKI
Cerkvenjak
Zmaga Mestinja
Člani PGD Cerkvenjak so bili organizatorji tradicionalnega šestega tekmovanja za pokal Slovenskih goric. Pomerilo se je 12 tekmovalnih-desetin. Pričakovali sojih sicer več, a jih je verjetno odvrnilo slabo vreme. V moški konkurenci so zmagali člani PGD Mestinje, drugo mesto so zasedli gasilci P£D Stara Gora, tretje pa gasilci od Svetega Jurija ob Ščavnici. V ženski konkurenci so slavile gasilke PGD Borovci pri Ptuju, druge so bile gasilke PGD Selce in tretje domačinke, članice PGD Cerkvenjak. Gasilci in gasilke so tekmovali v vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe in v me-
tanju torbice na cilj.
TOMO KOLEŠ ■
(F. BR.)i
vedno dosegljivi!
Številki Vestfona sta
0609 630 898, 041630 898
VESTNIKOV! telefonski številki, dosegljivi vsak dan 24 ur, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, za vaša sporočila o dogodkih in vsem drugem.
Vestnikov novinar bo na kraju dogodka na območju Pomurja v pol ure.
Vestfonu lahko sporočite tudi kakšno zaupno informacijo o afe^ »švercu«... Odpravili se bomo po nakazanih sledeh in javno razkrivali akterje.
V stiski se brez strahu oglasite. Obiskali vas bomo in vam pomagali iskati rešitve.
SDK °epubllke Slovenije
POTRDILO
—žamuujabez j —Rri atRVR 6 ._j5Qoh I	...	OmilnnaSov^i
1 Namen nakazila 141 Jop______
—f	nanQpj?jSp9v
----^4. plač, 15^4.

.dne.
sir | 66.765150
računa ■____
51930-846-029-16	|
' ^.,[01] | O7O89585OO326-2O1OO | .00 **M-*66.765?50 **x*500,0 O x■-pnaojbtap" •
(taVJZ* dnevni«)
’I^n^9io-2omjA
AC 'CIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PREMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE______
POTRDILO	m I I
Št pota
Vplačaj Je	—JSLOZ--------------— 
Pristava 6 6924Q LJUTOMEB_______________ ,	-(Ime In naslov vplečnta)->
Namen nakazila DaVftk — kmfltl jatVD—9&i—
1 akontacija bi?ez samnpri »pavka
POLOŽNICA
-»27. OOP, o o
srr [
številka računa

I 51930-84fe-063-lg
SMo । mI I :	~“
n« ti vi	Grm?
(odota)!-1 LLtzUQX2£122l2LC

Pristavčan je plačeval davke, ne pa tudi samoprispevka, kot je razvidno s položnic...
Kočljiva situacija na soboški Gimnaziji
Na soboški Gimnaziji se je pojavil svojevrsten problem. 55-letna učiteljica Terezija Gornjec se je namreč pritožila na odločitev ravnateljice Regine Cipot o - po njenem mnenju -predčasni upokojitvi. Gornječeva se ne strinja z načinom, kako je bila o tej odločitvi seznanjena, in pravi, da o tem ni bila pravočasno obveščena. Na ustavno sodišče pa je poslala pritožbo o diskriminaciji pri upokojevanju žensk.
Ravnateljica gimnazije Regina Cipot je te očitke zavrgla in zatrdila, da je bila Gornječeva pravočasno obveščena in da je pri tem šlo za čisto običajen zakonit postopek. Soglasje k odločitvi o upokojevanju Terezije Gornjec je dala tudi pravna
služba ministrstva za šolstvo.
T. K. ■
Fotografski priročnik
Zakonitosti in skrivnosti fotografije
V petek, 28. avgusta, bo v soboškem gradu predstavitev knjige Fotografija - zakonitosti in skrivnosti avtorja Mateja Fišerja. Knjiga je v žepnem formatu, ima 64 strani in vsebuje barvne fotografije, izšla pa je pri ŠOU -Študentski založbi. Cena v prodaji na drobno bo znašala 975 tolarjev, avtor pa pravi, da je priročnik namenjen vsaki slovenski družini oziroma »vsem tistim, ki so se kdaj vrnili z dopusta in niso bili zadovoljni s svojimi fotografijami«.
AKCIJE
27. avgust 1998,
Vidimo se v Košarovcih
Letošnja že osma akcijo za izbor naj... kmetije se je sedaj resnično približala h koncu-Preostane nam samo še to, da pri Vestniku izdamo posebno prilogo o poteku akcije slovesno razglasimo letošnje nagrajence in tiste, ki so na kakršen koli način izstopaj
arsikomu, ki smo ga obiskali, bi lahko dali še kakšno pohvalo ali nagrado, žal pa je število le-teh ome-
jeno. Naša komisija se je odločila, da bomo najvišji letošnji naziv podelili Kuharjevi kmetiji v Košarovcih, in tako bomo letos po dolgem času spet na levem bregu reke Mure.
So domačije, ki imajo lepo urejeno le obcestno stran dvorišča in hiše, druga, notranja stran, ki je »nihče ne vidi«, pa je zanemarjena. Pri Vrbnjakovih v lljaševcih, številka 8 a pa, imajo še posebej lepo prav dvorišče, ki je izza hiše, torej na notranji strani. Kakšno je, je razvidno s fotografije, ki jo je posnela Tadeja, hčerka zakoncev Anice in Milana. Posajenih je kar 2.000 različnih sadik, trata je vedno sveže pokošena, veliko pa je dela z negovanjem vrta ... Pa nič zato: zelenica to vrača, saj deluje pomirjevalno na človekovo psiho. To pa je dobrodošlo zlasti Milanu. Če vas bo pot peljala skozi lljaševce, si vsekakor oglejte Vrbnjakov rajski vrt. - Š. S.
TAM avto
Zavrč 7a, 2283 ZAVRČ, tel.: (062) 760 104, 761 116
KIA PRIDE CENA:
1.099.900,00 SIT OBROK 23.674,00 SIT na mesec brez pologa.
Posojila in lizing na položnice do 5 let! Odplačilo vaših starih posojil, ureditev novih z obrestno mero že od TOM + 3,8 %. Možnost menjave rabljeno za novo! POSEBNO UGODNE CENE VOZIL, KI JIH JE POŠKODOVALA TOČA.
Tudi to je svojevrstna posebnost, saj smo v osemletni zgodovini podeljevanja naziva naj... kmetija letos šele drugič pristali v Prekmurju, kar šest nazivov za naj... kmetijo pa smo podelili kmetijam v Prlekiji. Zato ne bo odveč, če o posebnostih podeželja na levem in desnem bregu Mure spregovorimo v Vestnikovi prilogi Naj... kmetija, ki bo dodana prihodnji številki.
V prilogi pa boste tudi podrobneje izvedeli o poteku akcije, o kriterijih in tudi o tem, kakšno podobo kaže naše podeželje. Prebrali boste lahko zanimive informacije o naših nagrajencih in tistih, ki so dobili priznanja. Podelili smo še nekaj nagrad in še več priznanj. V prilogi bi radi tudi podrobneje opozorili na vse tiste svetle točke, ki smo jih opazili pri naših popotovanjih na levem in desnem bregu Mure. Svetlih točk pa v kmetijstvu, pri obnovljenih hišah, odnosu do okolja in odno-
zavarovalnica triglav d.d
Območna enota Murska Sobota
VESTNIK
•BRAMAD
(/O J pomurska banka
Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nova Ljubljanska banka
berem
s


SU do naše kulturne dedišči^ malo. Verjamemo, da jih veliko skritih, ki jih pri dos^ njem delu še nismo odkrili, H bomo poiskali v naših prihod akcijah.
Vidimo se v nedeljo, 6,» tembra, v Košarovcih. P0^ neje o dogajanju pa boste $ deli v prihodnji številki Vest^ Vsega vam tokrat še ne izdati.	a
Besedilo in fotog^
SKUPAJ PROTI
POKLIČITE n,w .boste

P5-569
91
Je na fotografiji registrska tablica vašega avtomobila?
Nič hudega, ker smo vas spravili v zadrego, saj večina voznikov ne ve na pamet teh nekaj črk in številk. Poglejte torej prvo stran prometnega dovoljenja!
Zdaj pa že veste, ali ste imeli v tem tednu kaj sreče. Če je na fotografiji registrska tablica vašega ali družinskega avta do naslednjega četrtka pokličite telefonsko številko (069) 31 998 in povejte svoj naslov, da vam bomo poslali Vestni-kovo majico. Seveda pa nagrado lahko dvignete tudi v naročniški službi Vestnika v pritličju žute hiže v ulici arh. Novaka 13 v Murski Soboti.
Akcija Vestnikova nalepka prinaša nagrado poteka čez celo poletje, zato nalepko, ki smo vam jo poslali v Vestniku, brž nalepite na avto v bližini registrske tablice. Naši fotografi bodo morda posneli prav vašo »registracijo« in tedenska nagrada vam ne uide. Morda pa boste imeli še posebej veliko srečo in boste na žrebanju, ki bo septembra, zadeli celo motorno kolo (vespo)!
MS®26-33K

AVTOSERVIS
MU
MS ® 26-44A


MS ® M9-290
,’MS^
VESTNI KOVA NALEPKA NA AVTU PRINAŠA
N A G 8^
Sk. 27. avgust 1998
KMETIJSTVO
N°va kolektivna blagovna znamka slovenskih vin
Vino moje dežele
M vino z znanim geografskim poreklom, spada med vendar lahko nosi tudi oznako sorte
Pred 42. svetovnim prvenstvom oračev na Bavarskem
Izboljšati najboljšo slovensko uvrstitev
ll L ^venska vinska zakonodaja namesto dosedanjih vinoro-ni rajonov uvaja vinorodne dežele. V Poslovni skupnosti za 'n vinarstv° Slovenije so se zato odločili za uve-^ovali > ° el<tivne blagovne znamke za deželno vino, ki so jo poi-^edna”Vln° m°ie deže|e«- Vina pod to blagovno znamko sodijo v Hna v vin’ de*elna vina pa bodo vsa tista vina, ki bodo pri-’liPrililo n'k°d slovenskih vinorodnih dežel, v Posavju, Podravju ^rjat V P° besedah direktorja poslovne skupnosti Janeza °'ekt'vna blagovna znamka združuje zdaj prvič v Slove-^ontror V'na S pr'znano geografsko oznako, kupcem pa zagota-ano kakovost vin in njihovo izvirno slovensko poreklo.
V'na SOd'j° med kako" ^Sovno amiZna vina. saj se s to »nas namko lahko označijo er,e vinorodne dežele,
bodisi zvrsti ali sorte, ki dosežejo najmanj 15,1 točke (med namizna vina se uvrščajo vina od 14 točk naprej). Namenjena so širši, vsako-
dnevni porabi, saj so lažja in prijet1 no pitna, pridelati jih je mogoče v večjih količinah, potrošniki pa po njih tudi zaradi dostopne cene bolj povprašujejo. Za deželna vina je predvsem značilno ugodno razmerje med kakovostjo in ceno, poznajo jih v vseh deželah Evropske zveze, prav zaradi cene in kakovosti pa se obseg njihove pridelave in prodaje povečuje. Po Vrečerjevih besedah je tudi med slovenskimi potrošniki pričakovati povpraševanje po teh vinih, saj se bo cena za liter gibala od 200 tolarjev navzgor.
Nova zaščitna znamka slovenskih deželnih vin
Deželno vino lahko nosi tudi oznako sorte, kar za namizna vina ni dovoljeno, končnemu porabniku pa ga bo mogoče prodati le v originalni polnitvi. Za novo blagovno znamko je poslovna skupnost uvedla tudi zaščitni znak, ki bo za potrošnika prepoznaven. Blagovno znamko »vino moje dežele« so predstavili na tiskovni konferenci v okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, na začetku pa naj bi dali na trg vsaj milijon steklenic tega
vina.
L. KOVAČ I
^jkus sort ječmena, rži, tritikale in pšenice v Rakičanu v letu 1997/98
KaJenap^ I C vodilna poljšči->|Ov " 2animiva tudi za ^i sorti J6' $lede na vedno *!sjna n ,e.nt Vam skušamo ^Maiik ' na^'n Približati a,(o se	in vidite,
% "ašai° določene &° °Cenih tipih tal.
ezu,tati žitnih sort
Tina po količini, profit po kakovosti
ki so bili posejani na polju KG Rakičana
Mg
žjen

“ANKo '*ala M)
Mo-
%
te
?6-539
pridelek kg/ha	% vlage	hekt. Teža .	širina parcele	dolžina parcele	pridelek parcele	% beljakovin	sedim, vrednost	padno število
								
7.173	9,2	65,6	3 m	367 m	748 kg			
7.057	11,5	66,0	3 m	367 m	755 kg			
6.248	12,1	60,5	3 m	367 m	673 kg			
JJ,7	58,6	3 m	367 m	614 kg				
								
4.722	9,3		3 m	367 m	493 kg			78
5.415	10,2		3 m	367 m	571 kg			72
__4,806	11,8	65,2	3 m	367 m	516 kg			
								
6.786	12,7	78,5	3 m	367 m	736 kg	13,1	43	317
6.103	12,7	77,2	3 m	367 m	662 kg	12,8	35	308
5.486	12,1	76,2	3 m	367 m	591 kg	14,6	63	381
5.658	12,6	81,5	3 m	367 m	613 kg	16,9	69	425
6.892	«+2,4	74,8	3 m	367 m	745 kg	14,7	40	299
6.760	12,2	77,8	3 m	367 m	729 kg	14,5	51	311
5.948	12,0	73,2	3 m	367 m	640. kg	12,7	45	244,5
7.624	12,6	76,2	3 m	367 m	826 kg	13,1	46	276,5
7.901	12,5	70,2	3 m	367 m	855 kg	13,5	49	247
7.168	12,2	76,4	3 m	367 m	773 kg	14,8	46	286,5
6.874	12,4	75,2	3 m	367 m	743 kg	12,5	49	300,5
12,9	77,6	3m	367 m	853 kg	13,2	62	207	
12,7	73,6	3 m	367 m	826 kg	13,0	40	186,5	
6.968	13,3	75,2	3 m	367 m	761 kg	12,8	43	334
7.454	13,4	77,6	3 m	367 m	815 kg	12,5	47	66,5
13,4	77,6	3 m	367 m	715 kg	14,4	64	292,5	' ' •
6.970	13,5	76,8	3 m	367 m	763 kg	13,9	»55	255
6.721	14,0	78,9	3 m	367 m	740 kg	12,1	49	262
14,3	78,2	• 3 m	367 m	673 kg	12,8	49	345,5	
7.249	14,3	76,0	3 m	367 m	801 kg	13,5	61	390,5
7.276	14,1	78,5	3 m	367 m	802 kg	15,2 .	60	303,5
5.011	14,2	81,7	3 m	367 m	553 kg	15,5	72	371
6.983	14,9	75,4	3 m	367 m	777 kg	14,3	32	166,5
16
Parcela: DREVJE (sejano v smeri M. Sobota proti Rakičanu)
Datum setve: 20. oktober 1997 Datum žetve: 25. julij 1998 Zaščita: DIClIRAN FORTE 1,5 I/ ha - pleveli
ARCHER 1 l/ha, TILTCB 2 l/ha -bolezni
FASTAC 0,2 l/ha-škodljivci Opomba: pridelek je preračunan na 14% vlage.
Grafični prikaz

pridelkov in vlage ozimnih žit
%
14
%
12
10
■■■pridelek kg/ha
S
s

Našo državo bosta zastopala Jože Režonja in Anton Filak
etošnje svetovno prvenstvo traktoristov oračev bo konec prvega tedna v septembru na Bavarskem, slovenski tekmovalci pa so nanj že pripravljeni. Kot so povedali na tiskovni konferenci, so bile priprave opravljene v okviru materialnih možnosti, ki pa niso bile najugodnejše. Sta pa oba slovenska tekmovalca, Jože Zver in Anton Filak, izkušena tekmovalca, saj na svetovnem prvenstvu ne sodelujeta prvič, velikokrat pa sta posegala tudi po najvišjih državnih naslovih. Sicer pa so bili slovenski tekmovalci še v nekdanji Jugoslaviji med najboljšimi in so državo največkrat predstavljali na svetovnih prvenstvih.
Slovenijo bosta na letošnjem 45. svetovnem prvenstvu v oranju zastopala Prekmurec Jože Zver in Belokranjec Anton Filak. Oba sta izkušena tekmovalca, saj sta se doslej udeležila že več svetovnih prvenstev. Fotografija: JURE Z.
Letošnje svetovno prvenstvo bo že 45. po vrsti, slovenski orači pa bodo na njem sodelovali 42. Kmetijci se namreč zavedajo, da
pridelkov ječmena s polja pri KG Rakičan
i pridelek kg/ha
Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje!
je oranje eden osnovnih elementov obdelave zemlje, saj dobro pripravljena zemlja daje tudi do 20 odstotkov več pridelka, zato so pred 42 leti tudi v Sloveniji začeli z organizacijo tovrstnih tekmovanj. Na letošnjem tekmovanju na Bavarskem bodo slovenski tekmovalci skušali izboljšati svojo najboljšo dosedanjo uvrstitev na svetovnih prvenstvih, to je 12. mesto Jožefa Režonje pred štirimi leti. Na svetovnem prvenstvu sodeluje 36 držav s po dvema tekmovalcema.
Vse je tudi že nared za 42. državno prvenstvo oračev, ki bo 12. in 13. septembra na Vipavskem in bo potekalo v okviru prireditve Vipavska trgatev. Prvič letos pa bodo samostojno izvedli še tekmovanje oračev srednjih kmetijskih šol, ki bo v Grmu pri Novem mestu.
L. KOVAČ ■
Nakmetijsko-živilskemsejmu
Priznanja najboljšim
otem ko so posebne strokovne komisije že pred letošnjim mednarodnim kmetijskim sejmom ocenile različne izdelke, so v prvih dneh sejma tudi podelili priznanja najboljšim. Tako so v ponedeljek podelili nagrade mesninam
v domači in mednarodni konkurenci in mlečnim izdelkom, prav tako v ponedeljek so podelili odličja za kmetijsko mehanizacijo, v torek pa je predsednik države Milan Kučan podelil še najvišja odličja najboljšim slovenskim vinom.
Pri mesninah v domači konkurenci je postal nosilec kakovosti za leto 1998 MIP iz Nove Gorice, šampiona je osvojila ptujska Perutnina s piščančjo jetrno pašteto z orehi, priznanje za najboljšo šunkarico pa je pripadlo pečeni šunkarici podjetja MIR iz Gornje Radgone. Med 573 ocenjenimi vzorci iz 28 podjetij je komisija podelila zlate medalje 11 vzorcem, priznanje za inova-torstvo je pripadlo skupini tehnologov sežanskega Krasa, priznanje za tržno ponudbo svežega mesa pa ptujski Perutnini. Med suhomesnatimi izdelki je modri trak kakovosti pripadel kraškemu
govejemu pršutu iz sežanskega Krasa.
Komisija je letos ocenila 221 mlečnih izdelkov, šampioni pa so postali: čokoladni mlečni napitek varaždinske Vindije, trdi sir zb-rinc iz ljutomerskega Mlekopro-meta in sirotkin napitek Gorenj-
skih mlekarn iz Kranja. Za mlečne izdelke so podelili skupaj 19 zlatih medalj.
Odličja in medalje za najboljša slovenska vina so podelili v torek, šest najvišjih odličij -šampione pa je podefil predsednik države Milan Kučan. Dva šampionska naslova je osvojilo Vino Brežice, po enega pa vinogradništvo in vinarstvo Kolmanič,Vina Koper, Marina in Božidar Zorjan ter podjetje Radgonske gorice. Podelili so še 44 velikih zlatih, 350 zlatih, 405 srebrnih in 96 bronastih medalj.
L. KOVAČ ■
Turnišče: cene pujskov
Na zadnjem sejmu v Turnišču je bila ponudba nekoliko manjša kot v prejšnjih dveh tednih, saj so 20. avgusta rejci ponujali le 44 pujskov, starih od 9 do 14 tednov in težkih od 15 dO 33 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 15.000 do 18.000 tolarjev, prodali pa so le 9 pujskov.
14
27. avgust 1998,
'avtobusni promet
AVTOBUSNI PROMET
UVAJA AVTOBUSNI PROMET:
DO KONCA AVGUSTA
Od 2.116
OBIŠČITE NAS V HALI A NA SEJMU V GORNJI RADO0
PA UGODNOST JE TAKA, DA ZA ZVESTE DIJAKE JE
PLAČAŠ S POPUSTOM MESECEV DESET, VOZIŠ SE NEOMEJENO SPET IN SPET...
v četrtek 27. avgusta od 15.00 do 18.00
v centru sejmišča
Murski val se predstavi na sejmu v Gornji Radgoni
Gostje: FARAONI, ANDREJ ŠIFRER GEZA »SE ZEZA«, NOGOMETAŠI MURE IN POTROŠNIKA, ZAMURJENCI in številna presenečenja
JGEOT^* 000,00 Sl
prodaja vozil Hyundai
ugodna menjava rabljeno za novo zakup vozil
najugodnejša posojila
(T + 1,25 %)
AVTOSALON HYUNDAI
Slomškova 36 (na avtobusni postaji) Tel.: (069) 32 065
AC PEUGEOT
BAKOVSKA 29b, Murska Sobota
Tel.: (069) 31 282, 21 459
Spoznajte
Radio »Murski val« v živo
r A VTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.d.
PEUGEOT 106
že od 1.330.000,00 SIT
NAKUP 10 MESEČNIH DIJAŠKIH VOZOVNIC ALI 2 POLLETNIH PIŠTEK-OV ALI LETNE MARIŠKE OB DOSEDANJEM POPUSTU OMOGOČA TUDI
PEUGEOT 406
že od 2.945.000,00 SIT
PEUGEOT PAR^ že od 1.599.045,00
PEUGEOT BOXER FURGON 350 MH
žeod 2.923.641,00 SIT.
Informacije in prodaja vozovnic (od 25.8.1998) na vseh prodajnih mestih Avtobusnega prometa v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi,
Brezplačna potrdila o šolanju dobite na naših prodajnih mestih, po novem pa tudi v tajništvih šol.
/ww
Radio Murski val 94,6 Mhz
soe
POPUST
MM
<50.000,00 SIT
BREZPLAČNE VOŽNJE V JULIJU IN AVGUSTU
’ PRESENEČENJE NA SEJMU
V GORNJI RADGONI (HALA Dl) M
avgust 1998___________KULTURA
je *zšla v prevodu H aje Šabec, spremno be-JJJ^Paje napisal dr. Jure z' urgis Baltrušaitis sodi umetnostne k it?tako d** hi bi,° ®ko" labi h-i* np?a š|a mimo nas’ ne '3 na kratko Predsta-
Aberacije
kOt naslovni termin *nov Vok^'86 imajo več fcnii okviru astronomije Okvira naVldeZni odklon zvezd, i,etlobnTike pomen*j° odklon *zarkov, v duhovnem ^inz P°men'j° blodnjo, mot-'iia|an,Oto' 'n v dem bi se iz-^ali m°ma kai bi bila ta bl°' Vprašanje jenna?dOd8OVOr na t0 M a podan že v samih ^jiei n?tebm’se baltrušaitis ^vliai. V^a' ^Hjtgo namreč eseji: Živalska ^a’Slikoviti kamni, gotski arhitekturi in Vr-
Pri založbi Studia humanitatis je izšla knjiga litvanskega umetnostnega zgodovinarja Jurgisa Baltrušaitisa z naslovom Aberacije in podnaslovom Popačene perspektive -1
tovi in umišljene dežele. Blodnje in motnje, ki so predmet Baltru-šaitisovega zanimanja, so torej v sami človeški presoji in optičnemu pojavu, ki »povzroči, da lahko vidimo (nebesna) telesa tam, kjer jih ni. Kljub vsemu pa ustrezajo dozdevni resničnosti in imajo neizpodbitno sposobnost pre-obražanja. Življenje oblik ni odvisno samo od kraja, na katerem
resnično obstajajo, ampak tudi od tistega, kjer jih je mogoče videti in kjer se vedno znova porajajo.« Baltrušaitis se torej ukvarja z temami, ki so v umetnostni zgodovini prej izjeme kot pravilo. V prvem eseju je govor o razbiranju značaja na človeškem in živalskem obrazu ter medsebojni povezavi. Drugi esej govori o naključnih podobah; fantastič-
nih krajinah, mestnih vedutah in celo religioznih prizorih, ki jih ustvarja narava v mineralih. Baltrušaitis govori o podobah, ki se jih lahko prepozna brez asociacij. Se pravi, o podobah, v katerih lahko vidimo vsi isto.
Pri tem se pisec naslanja na Leonarda da Vincija in njegov znameniti odstavek iz Traktata o slikarstvu, kjer Leonardo svetuje slikarjem opazovanje madežev na zidovih in s tem, ne prvi in ne edini, anticipifa moderno slikarstvo. Drug neizčrpen vir pa mu predstavlja nemški jezuit Atha-nasius Kircher, ki je v 17. stol, kot avtor knjige Podzemni svet
izvedel najcelostnejši povzetek teh doktrin. Tretji esej je posvečen nikoli povsem izginulim primerjavam, zdaj v pozitivnem, zdaj negativnem smislu, gotske arhitekture z rastlinsko rastjo. Četrti, zadnji esej nam govori o vrtovih in parkih. Baltrušaitis piše o dveh osnovnih parkih, francoskem in angleškem. V to bipolarnost pa vključuje, predvsem na angleškem ozemlju nege-ometričnih parkov, poskuse, ki so še najbolj sorodni imaginarnemu muzeju.
Gre za vstavljanje najrazljič-nejših arhitektur in arhitekturnih pripomočkov, od egipčanski, sta-
V6||apOrt . -
C'trušaitis T ”Clovek-ovca«, izd. 1602, Neapelj
V 'n i® Pod16 Zoornorfizem "Skoraj božja veda, ki odpira okno na svetove, ki jih človek ljubosumno n dobna umetnosti avgurov in orakljev, saj iz telesne zunanjosti bere kakor iz knjige«. Risbe Podstavljajo antropološke tipe, ki so bolj ali manj podobni določenim živalim ali obratno.
| Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo |
Panonski |
u 53
Portreti l ithrtro^
Cajnkarjeva dramatika
Ob “mladostni” igri Pot mladosti, ki so jo v 30. letih uprizorili ptujski dijaki, štiridejanki Za svobodo (1946), dramatizaciji zgodovinske povesti Sloven iz Petovije “v 13. slikah” pod naslovom Petovijska tragedija (1954), tridejanki Zvestoba (1954) in enodejanki

STANKO CAJNKAR
Mii
šk
sk
zbor na vasi, predvsem zaradi tega, ker ga sestavlja polovica pevcev starejše generacije, polovica pa je mladih, svežih glasov. Vaje imajo enkrat tedensko v dvorani vaškega doma. Občina Odranci, ki je glavni sponzor društva, jim je kupila digitalni klavir.
Imeli so že svoj prvi javni nastop, in sicer na prireditvi Od prosa do kaše (zapeli so pesmi K svetim trem kraljem, O košnji in O, le prebudi se), ter poželi velik aplavz, kar je bila zanje posebna spodbuda, in tako lahko pričakujemo, da bodo delali še z večjim elanom.
tiaočem. Študiral sem, pridigal, organiziral. S strašno jasnostjo sem spoznal, da je treba prav kmalu storiti nekaj važnega, odločilnega, prav krščansko blaznega, če hočemo te izgubljene ljudi rešiti. Od tistega časa nisem mogel mimo spali. Sredi noči sem se zbudil, ker se mi je zdelo, da sirena tuli in naznanja nesrečo. Mogoče je zopet koga ubilo, zmečkalo, pohabilo za vedno. In potem mi je postala ta sirena srce pretreeujoč simbol naših dni. Zdelo se mi je, da nas budi iz spanja. Toda nikdo ni hotel vstati. Ob lačnih, strganih, preganjanih in zlorabljanih so Kristusovi učenci mimo spali.
MGR. CIRIL: Ko bi vi vedeli, koliko smo. se trudili in žrtvovali.
DR. VELNAR: Da, doma v svojem izobilju. Če je prišel kdo trkat na vrata, ste vstajali in z ljubeznivo roko dajali miloščino, Če tega ni opravil sluga.
MGR. CIRIL (ga nekam začudeno gleda): Kaj pa bi naj storili?
. DR. VELNAR: Pravico bi morali zahtevati. MGR. CIRIL: Saj smo jo...
DR. VELNAR: Da. Toda tako od daleč, zgolj teoretično. Nikomur se ni bilo treba bati te grožnje. Ostala je v vašem pastirskem listu, ubila se je ob stenah cerkve in ob dopadajenju pridigarjev samih ...
MGR. CIRIL: Zelo ostro in strogo sodite.
DR. VELNAR: Tistih deset tisoč delavcev, ki sem jim
bil nekoč kaplan, mi daje pravico soditi. In z njimi y tisoči in milijoni drugih. Ti ubogi ljudje niso nikoli dvomili o Kristusovi pravičnosti. Njihovo nezaupa-
župan poje
prn So k'*' sv°JČas dokaj dejavni na ^l:$0 ^dročju - uprizarjali so igre, ‘x^vski zbor, plesno skupino idr.
Zal’?'tUrno z'vljcn’ kSiiti Saj je Pred VS Ka Pr'sl° na pobudo
PevsL11 d° ustanovi’ . PeVsk®ga zbora Od-
*MSTZverjeob kovani ’ k*Jlh veseHta e starih domačih
pesmi, ki tonejo v pozabo. Pevci so se kmalu naučili številnih prekmurskih in slovenskih narodnih pesmi. Jeseni se bodo lotili še malo težjega programa, predvsem za spomladanske koncerte, udeležili pa bi se radi še področnih in drugih pevskih revij v pokrajini ob Muri. Gre za enkraten pevski
Besedilo in fotografija: JOŽE ŽERDINi
‘Mvu Odranci poje 24 mož, zborovodja pa je Franc Zver.
Drugače, kakor je bilo zasnovano (1957) je najznamenitejše Cajnkarjevo dramsko besedilo, ki je v času izida tudi najbolj odmevalo v javnosti, Potopljeni svet. Prvo dejanje, ki je bilo leta 1937 objavljeno v reviji Dom in svet, je skupaj s Kocbekovim Premišljevanjem o Španiji povzročilo krizo revije in idejno polarizacijo med katoliškimi izobraženci. Drama je v knjižni obliki izšla naslednje leto. Istega leta so jo z velikim uspehom uprizorili v ljubljanski Drami, leta 1939 pa še v Mariboru in Celju.
Daje drama izzvala burne reakcije, pri delu slovenskega izobraženstva prikrito ali glasno odobravanje, pri drugih zgražanje in obsojanje, nam postane razumljivo ob osrednjem motivu duhovnika, ki se odvrne od Cerkve in zapusti duhovniški poklic. Mladi duhovnik Pavel Velnar je zaradi svoje socialno naravnane dejavnosti in noyih idej o socialni vlogi Cerkve, ki so trn v peti cerkveni hierarhiji, iz župnije, kjer je socialno senzibilno in pastoralno vneto sodeloval s farani, umaknjen v zakoten kraj, kjer lahko pripravi doktorat iz teologije, nato pa je iz istih razlogov umaknjen še s fakultete v Švico “na dopust” (predzgodba). Tako ravnanje cerkvenih oblasti ga prizadene, v njihovi socialni indiferentnosti pa prepoznava odmik od Kristusovega nauka, kar v njem povzroči duhovno krizo, dvome in praznino. V to praznino v švicarskem okolju vstopi atraktivna igralka Lilijana Garnier in Velnar začuti, da bi jo mogla zapolniti (1. dejanje); "Vedel sem, da je v krščanstvu prostora tudi za svetost in lepoto narave. V vsaki ženski sem videl mater in sestro. Ni mi bilo težko. Potem pa je prišlo tisto strašno razočaranje. Mislil sem, da bo glede na žensko ostalo vse, kakor je bilo. Pa ni. Kar je imelo prej smisel, ga sedaj naenkrat ni imelo več. " Odloči se, da bo zapustil duhovniški poklic (2. dejanje). V pogovoru s škofom svojo odločitev motivira s socialno indiferentnostjo Cerkve;
Do tod je drama mogla sprožiti val nezadovoljstva v cerkvenih krogih in zgražanje tiste publike,
rorimskih, kitajskih... Baltrušaitis končuje svoj zadnji esej in s tem tudi celotno knjigo s tezo, da fantastična krajina sledi resnični kakor senca ter da zahodne in vzhodne civilizacije, če jih pojmujemo kot celoto, izražajo dejstvo, da (v nasprotju z ustaljenim prepričanjem) domišljija nima neomejenih možnosti in virov, pač pa da se »zlorabe« vedno znova vračajo k istim virom. Skratka, gre za knjigo, ki bo na moč navdihovala ljubitelje umetnosti, ki pristopajo k le-tej kot k nerazrešljivi ali le deloma razrešljivi uganki.
ROBERT INHOFi
ki ni dopuščala spraševanja o položaju Cerkve in duhovnika v novih družbenih razmerah, ampak je bila zamejena v svoj privzet in okostenel moralno-socialni svet. V nadaljevanju drame pa razlogov za jezo ni bilo več toliko, kajti Velnarjev zakon z Lilijano Garnier kmalu začne pokati po vseh šivih (3. dejanje); "Ti še danes ne veš, kaj je v vsaki ljubavni modrosti naj-
nje ne velja krščanstvu, kakršno je v knjigah popisano, pač pa življenju za krščanstvo odgovornih. MGR. CIRIL: In kaj bi bili storili vi, gospod profesor?
Kako bi bili vi tej pravici pripomogli do spoštovanja.
DR. VELNAR: Saj je brez pomena, ako vain tudi povem. MGR. CIRIL: Želim, da poveste. Trdo in brez ozirov, kakor ste tega vajeni.
DR. VELNAR: Storil bi nekaj, kar bi vsi moji stari častitljivi svetovalci imeli za blaznost. Šel bi na ono stran. Kot škof, kot duhovnik, kot človek. Doeedaj smo stali na tej strani. Upravni svetniki, bančni in rudniški ravnatelji, graščaki, vaški oderuhi, skopuhi, mešetarji, vse to se je lagodno sprehajalo po isti Stranj, kjer smo bili mi. Mi smo stali med temi prečudnimi sejmarji. Srce nam je bilo sicer na onem bregu, kjer so v umazanih barakah delavske matere študirale matematiko beračev. A naša obleka ni sodila na ono stran. Na ono stran smo pošiljali svoj blagoslov.
MGR. CIRIL: Nehajte. Ta sodba je do konca krivična. DR. VELNAR: Hoteli ste, da povem svojo misel.
MGR. CIRIL: Prav. Pa povejte še to, kako bi bili prišli na ono stran.
DR. VELNAR: Poti je mnogo. Za pravo misel je vedno tudi pot Glavno je, da bi vsi upravni svetniki in vsi direktorji enkrat za vselej vedeli, da imam v rokah tudi bič in ne samo blagoslovljeno vodo in kadilo.
MGR. CIRIL: Gospod profesor, s sarkazmom ne boste sveta ozdravili.
zanimivejše in tudi najbolj važno... Ta najpreprostejša modrost je zakon naveličanosti. /.../Bil je čas, ko si mi bil največja zanimivost. Veš, kedaj je bilo to? Ko si bil še na oni strani. Ko si bil drugačen, kakor smo mi drugi ljudje... Sedaj si pa eden iz množice." Ko si mora priznati, da, četudi mož bogate tovar-narice, nima vpliva na njene socialne odločitve in da ne more uresničiti svojih idej o socialni pravičnosti, mu žena in zakon ostaneta le še “moja vest”. Njegov zadnji poskus, obdržati se na gladini “misterija življenja”, je ženitna ponudba sodelavki, knjižničarki Klari Vigny, ki pa jo le-ta zavrne. Prav ob tej globoko verni ženski ponovno najde pot do potopljenega sveta (utemeljitev naslova!) v sebi, do Boga: "Včasih je treba iti daleč, z~elo daleč nazaj. Toda tam je dom; tam je naša sreča; tam je tudi naše srce... Brez Boga smo vsi strašno ubogi. ” Razplet drame jasno pritrjuje pogojno izraženi misli, s katero Velnar zapušča duhovniški poklic, da “je vera takšen integralen del življenja, da je brez nje, nemogoče priti do neke smiselnosti sveta”, hkrati pa tudi kaže, da Cajnkarjeva drama v nobenem pogledu ni heretična, ampak da odpira aktualna moralno-etična vprašanja tistega časa in vprašanja socialne vloge Cerkve.
Tudi drama Potopljeni svet potrjuje misel, ki jo zbujajo vsa Cajnkarjeva leposlovna dela, da so namreč le-ta spremljava njegovih teoloških razmišljanj in “preverjanje” njegovih verskih idej na življenjskem gradivu. Ne glede na to, da pri tem redkeje izrekajo t. i. umetniško resnico o življenju, pa so nekatera zanimiva upodobitev časa in razmer v 30. letih tega stoletja ter predvsem idej, ki so zaposlovale (katoliškega) razumnika tistega časa. Prav drama Potopljeni svet pa v novih družbenih razmerah na Slovenskem z nekaterimi svojimi segmenti znova postaja aktualna, predvsem z odpiranjem vprašanja socialne (ne)vloge Cerkve in pa z opozarjanjem na vzorec “odpravljanja neljubih pojavov/posameznikov” znotraj nje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
16
IZ NAŠIH KRAJEV
27. avgust 1998.
Skrb za cerkev
V Dolencih skoraj vzorno skrbijo za svojo cerkev, posvečeno sv. Nikolaju. S pomočjo denarja od prodaje lesa iz župnijskega gozda in denarnimi prispevki katoliških vernikov iz Dolenec, Budinec, Šalovec, Hodoša in Krplivnika so predlani nanovo prekrili streho cerkve z opeko vrste bobrovec, ob koncu lanskega leta pa so dali »prezlatiti« baročni oltar, ki ga je potem blagoslovil škof Jožef Smej. S posodabljanjem božjega hrama so nadaljevali tudi letos: dali so prebeliti no-tranojst cerkve, vgraditi so dali tri masivna vrata (glavna vhodna, stranska in vrata v zakristijo), pred vhodnimi vrati pa so postavili nadstrešek v velikosti 1 krat 2 metra. Nanovo pa so tudi dali prebarvati pročelje cerkve in zvonika. V zvoniku dolenske cerkve je mehanična ura, ki pa je v večji okvari. V župniji se še niso odločili, ali jo bodo dali popraviti ali pa bodo kupili sodobnejšo (elektronsko) uro. - Foto: Š. Sobočan
Nenavadna dejavnost Rajmunda Lebrehta
Kapelica v spomin na osamosvojitev
Tesarji so v preteklosti delali ob borni hrani in pijači 15 in več ur
za osamosvojitev Slovenije, fr svetil jo je v spomin na osamosvojitev Slovenije in svojem sinu, ki je tiste dni, leta 1991, bral pri Sv. Trojici v Slovenski* goricah novo mašo in je sedi) kot frančiškan pater Pipici0' nar v Afriki.
Rajmund Lebreht je pravi k ksikon tesarskega poklica. sel nam je podatkov za celoknji-go. Posebno zanimiv je tistidel kjer opisuje delo tesarjev v Povojnih letih, ko se je vse delalo na roko. Takrat je po 19tesati11
Rajmund Lebreht ob vrtni hišici, ki jo je postavil predvsem za srečavanja
vrtno utico, kot jo ima Rajmund Lebreht ob hiši v Zgornjem Porčiču pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, bi z se veseljem postavljal kak graščak. Pozorni pa smo postali tudi na leseno kapelo, ki stoji ob javni cesti, postavljena pa je v spomin na osamosvojitev Slovenije in posvečenja sina Pepija v duhovnika.
Rajmund Lebreht, ki se je rodil 1930. leta v Benediktu, seje izučil tesarske obrti pri tesarskem inojstru Francu Dajčmanu v Benediktu. Potem ko se je poročil na posestvo, mu je bila tesarska dejavnost le še vir dodatnega zaslužka. Kdo bi vedel, koliko ostrešij je postavil in jih pokril z opeko ali kako drugo kritino!
»Veselje do poklica iz lesne stroke sem dobil pri očeta, ki je bil kolar. Pri trinajstih letih sem že izdelal leseno kolo za kmečki voz. Za kolarja se nisem učil zato, ker je začel takrat ta poklic odmirati. Odločil sem se za perspektivnejši tesarski poklic, ki ga vse življenje opravljam z velikim veseljem. Sedaj, ko sem nekoliko starejši, se rad posvetim izdelavi posebnosti. Taka sta tudi lesena kapela Sv. križa in vrtna utica. Vrtno utico sem namenil srečanju z otroki in njihovimi dru-
Beltinci
V spomin na osamosvojitev Slovenije in novomašniško posvečenje sina je Rajmund Lebreht izdelal leseno kapelico.
Telekom Slovenije, Poslovna enota Murska Sobota posodablja telefonsko povezavo med glavno telefonsko centralo v Murski Soboti in krajevno centralo v Beltincih.
Trasa optičnega kabla poteka ob desni strani magistralne ceste M 10-1 Murska Sobota-Lendava, ob zunanji strani traktorske steze. Ob optičnem kablu so položili tudi naročniški kabel za naselja Bratonci, Lipovci in Gančani, kjer bodo prihodnje leto gradili novo omrežje.
Izvajalec del je Teslim iz Celja. (J. Ž.)
trt)
na sejmu v Gornji Radgoni, kjer si ob njihovi 90-letnici lahko na njihovem razstavnem prostoru ogledate zgodovinski pregled in najnovejše dosežke ter sodelujete v dobrodelni akciji za Posočje.
Z vsakim košem boste pomagali ponesrečenim, vsi sodelujoči pa boste dobili simbolična darila.
žinskimi člani. V njej se zbiramo ob nedeljah in praznikih. V hišici je prostora za kakih 30 ljudi. Izdeloval sem jo pozimi, zanjo pa sem porabil več kot 200 ur dela. Pri pokrivanju in kleparskih delih mi je pomagal znani
kleparski mojster Anton Lončarič od Negove,« nam je povedal mojster Lebreht.
Leseno kapelico, ki si jo turisti z zanimanjem ogledujejo, je Rajmund izdelal in postavil v tistem času, ko so potekale bitke
otrok in staršev Zgornjega rv-I tesalo les za 30-meterski^ / ki seje moral (stesan) sušiti ■ / eno leto. Takrat so tesarji^ / °d 5. do 20. ure. Ob začeti / la so dobili kruh in žganjAi / sedmi uri zajtrk (koruzne / s kislo juho), ob pol desetih / Hco (kruh in jabolčnik).. op^i / kosilo, popoldan ob 16. urit I / >n jabolčnik, ob 20. urip^t/ / rjo. Tako je bilo nekako dj / stdesetih let. Z leti pa se je I nje izboljšalo. Boljša sta bilg na in pijača, krajši je bil dan. Danes delajo tesarji0 do 19. ure ob dobri in obilja ni ter pijači. V preteklost i tesarji in drugi, ki soP^H Pri postavitvi ostrešij, »likofa«, zaključka del- ^1 so se gospodinje in izkazali z obilnejšo hrs Pijačo. »Danes pa so ^ j ak dan deležni,likofa ^l0 I
Rajmund.
Besedil^ LUDVIK
Spodbudna novica iz Hercegovščaka
Piramida je rešena
-----------------------------------------
Na najvišji točki v kraju Hercegovščak stoji spominsko ki mu pravijo piramida. To je tudi priljubljena izletniška^
.... i natančno znano, zakaj so jo pravzaprav postavili. Po ljudskem izročilu naj bi to postorili v čast in zahvalo avstro-ogrskemu cesarju Francu Jožefu
II., ki je te kraje obiskal leta 1881. Ime cesarja in letnica sta še danes vidno vklesana v spomenik.
Nekateri pa vedo povedati, da naj bi cesar nekoč tamkaj jahal svojega konja, in sicer na skupnem lovu, ter se ustavil na najvišji točki, da bi občudoval okolico (Apaško polje, kraje čez Muro idr.). Tedaj mu razgleda še ni zakrival gozd, ki sedaj raste tam okoli. Obstajali so namreč kamnolomi, katerih sledovi so vidni še danes.
Le nekaj metrov od piramide živi MARJAN FERKO, ki nam je ob našem obisku med drugim povedal: »Že nekaj let je bila piramida zanemarjena. Čakali smo, da jo kdo, ki bi moral skrbeti za ohranjanje kulturne dediščine, popravi, saj je obstajala nevarnost, da se podre. Ker pa nikogar ni bilo blizu, sem se lotil popravila sam, čeprav nisem zidar. Če zanemarim vrečo cementa, nekaj peska in moje delo, s popravilom ni bilo nobenih stroškov. Mislim pa, da so mi obiskovalci, ki prihajajo sem, teh pa ni malo, hvaležni.
Tako je bilo tudi pred leti, ko je spomenik obnovil sosed Hvalec. Po mojem bi morali za take spomenike bolj skrbeti, saj s tem kažemo tudi svojo kulturo.«
Besedilo in posnetek: L. KRAMBEREGER ■
Marjan Perko pred o |d Hercegovščaku. De'a prav ni zidar.
27. avgust 1998
IZ NAŠIH KRAJEV
fTl Dragotincih št. 21 stoji N^arožitna hiška, v kateri .ie,preŽiveI nešteto lepih in { Jahnhdni slikar Janez Vi-jVema letoma se mu je ™ življenje sredi ved-"“I?‘J novih snovanj. Ust-skih BJe V ^ar*t>oru in v Sloven-fc* In v Dragotincih se JJ^tnostiše vedno radi presenečenj.
dVeSt0 let lictjji,1Zanj0 vdova Ida Vi-C b°-P?odnje let0 80 let-slikark l1 Herica, akademska 'hjeohra	ra Vidic’In S hiŠO,
Wo dela prvobitnosti> je ^Pravili V gumnu so te dni #S°pe<< oziroma slamo, Gre del strehe.
Pr'mer tipične stare domačije. V Moč. je talco’ je bilo ^alše / Vidic pa Je nekoč in marsikaj od ^a je bi,6 no na teJ domačiji, fclde ta nekoč 'ast očeta go-,ana ^narja. Pred tri-'Je 'egel k večnemu
^ala v r/na Se trudk da b' hiša !n živiuVlni’a jo že dajejo je hotelo, da ji lUjebiltakn°Umrl sin, ki Srcn.KSrp-. dasni domek pri Zahiško zanima Stavil ie ' 1C’ k' ie še mlad.
n»PFV* 'etn'k arhitektu-hitro beži in hiš-
Posebnost v Dragotincih
na kratko•na kratko
Se vedno obiskana
Vidičeva hiša
Gre za spomenik, ki ga ne bi smel vzeti zob časa
utrip
Vidičeva hiša v Dragotincih. Foto: F. S.
IC nk __ „
0 moževem trpečem Kristusu. Foto: F. S.
Velika Polana
Društvo upokojencev Velika Polana je pripravilo tretje poletno srečanje upokojencev, ki je potekalo v sklopu tretjih Polanskih dnevov. Srečanja seje udeležilo 220 upokojencev iz upokojenskih društev Velika Polana, Črenšovci, Kobilje, Turnišče in Lendava. Kulturni program so jim pripravili učenci polanske osnovne šole. Po pozdravnem govoru predsednika polanskega društva upokojencev Jožefa Tempe je zbranim spregovoril predsednik koordinacijskega odbora upokojenskih društev Pomurja Tone Slavinec. Na družabnem srečanju so se upokojenci za nekaj ur razveselili ter pokramljali o svojem delu in težavah, s katerimi s srečujejo na jesen življenja. (J. Ž.)
Beltinci
Občina Beltinci je izdala barvni turistični prospekt v nakladi 5.000 izvodov. Fotografije za prospekt so prispevali Dejan Kolarič, Dominik Steiner in Jože Pojbič. V prospektu so zajete vse vasi, in sicer Beltinci, Lipa, Gančani, Dokležovje, Lipovci, Bratonci, Ižakovci in Melinci. (J. Ž.)
Petanjci
PGD Petanjci je pripravilo tradicionalno tekmovanje za pokal Bojana Novaka. Na njegovem grobu so prižgali sveče in položili venec. Med člani so zasedli prvo mesto gasilci iz Ko-rovec pred M. Soboto in Libojami, med članicami pa je bila najboljša ekipa iz Tešanovec pred Gerlinci in Petanjci. (F-Ku)
Povabljeni v Kanado
Razveseljujejo varovance zavoda
ka bo verjetno morala počakati nanj. Idina hčerka Barbara ne šofira in nima veliko veselja in spretnosti za vzdrževanje hiše, zato ne bi bilo napak, če bi se za hiško pozanimala Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, kamor Drago-tinci spadajo. Morda bi ponudila družini vsaj začasno pomoč za vzdrževanje? Tukaj se namreč še vedno radi ustavljajo turisti in si ogledujejo njene značilnosti.
Spomin na slikarja Vidica je ohranjen na vsakem koraku v hiši in zunaj nje. V eni od sob visi podoba trpečega Kristusa, ki jo je ustvaril umetnik v času, ko mu je življenje grenila bolezen. In poleg spomina na slikarja je ta dom tudi spomin na nekdanje domovanje naših prednikov. Tako ohranjenih hiš je pri nas žal vedno manj in ne smemo dovoliti, da bi v celoti izginile.
FRANČEK ŠTEFANECi
^tnik jim nadomešča domovino
ec živita v Nemčiji trideset let, se pripeljeta do petkrat na leto
L^|?vZnem J Pokrajini ob Muri spet videvamo precej avtomo-registrskimi tablicami. Še pred nekaj leti so y saj °C'Za Uubitelje lepih, sodobnih avtomobilov. Danes do Se tUd' m' v°zim(> z veliko lepšimi avtomobili kot ^U^Uvpv"8^ bilo doma veliko naših rojakov, ki so na $laki deir°Pskih državah. Pogovor je tokrat stekel z zakonca v 720 km oddaljenem Schorndorfu v Nemčiji.
tok in t
SSs^^sepripe-
Pre<i k?četrti Tur°-Oh 8?tU pre' sosede in se ^^Vese?183 d°movi-k do|8o i?11 prebereta
je itnet bila za s? ’n Rih^^^ za bra'
v Schorn-
dorf in tam vozil tovornjak za prevoz betona, zdaj pa dela že prek deset let ob elektronski betonski črpalki. Delo je zahtevno, saj mora s pomočjo hidravlike in po več deset metrov dolgih ceveh spraviti betonsko mešanico na velike gradbene višine. In Slavko je spreten ter delo s pomočjo daljinskega vodenja uspešno opravlja.
Žena Irma je doma iz Šalame-nec. Sprva je delala v Avstriji, v Nemčiji pa je že 28 let. Skoraj vsa ta leta dela v menzi nekega večjega podjetja. Oba sta na tujem okoli 30 let. Poročila sta se 1970. leta. Starejša hčerka Lidija je preživela otroštvo v glavnem pri babici Heleni Boldižar v Šalamencih, nekoliko mlajša hčerka Tanja pa je rojena v
Nemčiji in je tam v glavnem odraščala. “
Schorndorf, kjer živita zakonca Kikec s hčerko Tanjo, ima o-koli 40 tisoč prebivalcev in med njimi je tudi okoli petdeset Slovencev. Tu in tam se dobivajo na veselicah, kulturnih ali športnih prireditvah v okviru društva Zlatorog, ki ima sedež v okoli 20 km oddaljenem Sch-wabisch Gmun-du. Zadnja leta
Zakonca Kikec delata na tujem okoli trideset let. Nedavno pa sta preživela dopust v svojem domu v Murski Soboti. Foto: F. Š.
je teh srečanj manj. Eni se starajo, mlajši pa ubirajo svoja pota.
»Domovina je le ena,« menita zakonca Kikec in se rada vedno znova vračata. Če ne za več, vsaj za dan dva. In če bo življenje teklo po načrtih, se bosta za stalno vrnila čez kakšnih pet let. In kaj pravita o današnjih razmerah v Sloveniji: »Slovenski tolar je bolj stabilen in
ni več črnega trga, na carini ni več toliko neprijetnega čakanja ... Precej seje spremenilo na bolje.«
In takšnih Kikecov je pri nas na tisoče. Zaželimo jim, da bi se srečno vozili po evropskih poteh in bi zdravi ter srečni dočakali dan stalne vrnitve v domačo pokrajino.
FRANČEK ŠTEFANECi
Hrastovec - Trate
Dvajset let uspešnega dela
Lenarški lutkarji po eni od številnih predstav.
utkovno gledališče Pika iz Lenarta je nedavno proslavilo 20. obletnico delovanja s predstavitvijo svoje glasbene kasete. V skupini delata tudi Tinka in Srečko Pavlič, ki sama pišeta tekste in jih uglasbita. Gre za slovensko ljubiteljsko lutkarsko skupino z
najdaljšo tradicijo, ki se lahko pohvali še z lastno izvirno glasbo.
Pika razveseljuje otroke po Sloveniji. Že 15 let pa zabava varovance Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. Po osnovnih šolah organizirajo lutkovne delavnice in posledica so novonastale lutkovne skupine. Na srečanju slovenskih lutkarjev so dobili državno priznanje za predstavo Svetlane Makarovič Glavni petelinček. V čast si štejejo, da so lani in letos sodelovali tudi na mariborskem festivalu Lent.
Od začetka dela v skupini Kristina Travnekar. Darka Zakelšek je lutkarica 13 let, 7-letni staž ima Srečko Pavlič, njegova sestra Tinka 4-letnega, leto več Slavko Rakuša, Dejan Kramberger pa se poigrava z lutkami leto dni. Kar 18 let je bila dejavna lutkarica Zdenka Hren, ki je prenehala delati v skupini lansko jesen.
Lutkarji in oktet Završki fantje se odpravljajo oktobra na turnejo k rojakom v Toronto v Kanado. Skupini delata v okrilju KUD Radka Smiljana Lenart, v goste pa jih je povabilo društvo Mladi glas - Planika, ki je bilo pred tremi leti na gostovanju pri Lenartu. =
i ■ o. ■
Krnica v Rakičanu
a letališču v Rakičanu je astronomsko društvo Krnica iz Murske Sobote 12. avgusta pripravilo opazovanje meteorskega roja Perzeidov in poletnih ozvezdij, kar je že postalo tradicionalna prireditev. Obenem obveščajo svoje člane,
da so dolžni do konca tega leta poravnati članarino v višini tisoč tolarjev, da bi tako prišli do popolnejšega seznama. Krnica načrtuje jeseni svoj društveni sestanek s poudarkom na pripravah za opazovanje sončnega mrka v letu 1999, pripravlja pa še ekskurzijo v planetarij v Miinchen ali na Dunaj ter opazovanje meteor-
skega roja Leonidov 17. novembra letos.
t. k.i
27. avgust 1998,
d

Sejemski utrip
Bo letošnji sejem potolkel vse rekorde?
V štirih dneh našteli več kot 70 tisoč obiskovalcev
reme se po tradiciji tudi letošnjemu 36. mednarodnemu kmetijsko-živilskemu sejmu ni izneverilo. Po dolgotrajni suši je na sam otvoritveni dan lilo kot iz škafa, parkirišča ob sejemskem prostoru pa so se za nekaj časa spremenila v prava močvirja.
Pa to ni motilo številnih obiskovalcev, ki so že prvi dan trumoma drli na sejem, tako da so jih našteli krepko čez 12 tisoč. Na sejmišču se je največ ljudi trlo v nedeljo, ko so prodali 28 tisoč vstopnic, gneča pa je bila tudi v naslednjih dneh in tako je moč že zdaj napovedati, da bo letošnji sejem obiskalo rekordno število obiskovalcev. Pa tudi nasploh bo letošnji sejem rekorden. Rekordno je število razstavljalcev, njim še nikoli doslej niso namenili toliko razstavnih površin, na sejmu je razstavljeno rekordno število izdelkov, zvrstilo se
—' ’ ST/HL
Foto.: JZ
LUDVIK
KOVAČ I
bo rekordno število strokovnih predavanj, ocenili so rekordno število izdelkov in podelili rekordno število odličij, popilo in pojedlo se bo rekordno...
Skratka sami rekordi, sejemsko razpoloženje pa potrjuje, da tu vsak lahko najde nekaj zase. Tako tisti, ki so prišli po nakupih, kot tisti, ki so prišli spoznavat novosti, pa tudi tisti, ki so prišli kar tako, brez cilja, da bi prijetno preživeli dan, se srečali z znanci in se pozabavali. Sejem v Gornji Radgoni so ljudje sprejeli za svojega in če bo tako ostalo, potem se za njegovo prihodnost ni potrebno bati.
BAEMČbIL
Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel.: 062 783 828
CENA: 1.999.999,00 SIT
NUBIRA
DARILO: klimatska naprava samo 1 SIT, če pa niste privrženec klimatskih naprav, vam podarimo barvni TV-sprejemnik, ekran 70 cm, s teletekstom.
Posojilo in lizing na položnice do 5 let! Odplačilo vaših starih posojil, ureditev novih z obrestno mero že od TOM + 3,8 %. Možnost menjave rabljeno za novo.
Samo za kupce, ki so svoj avtomobil kupili pri DAEMOBILU: OB KONCU LETA NAGRADNO ŽREBANJE. NAGRADE: 3 x AVTOMOBIL DAEWOO MATIZ! Srečko dobite z nakupom novega avto-• mobila.
107. razlog za avto PEUGEOT 106’
ZAVOHA DUŠEVNO IN ŽIVtNHOLNCF.O
1MN-IDM flROVK-TRO
50 LET
2230IINABT V SIM GOB. P,E M HRASTOVA UL: 0U2/724-229, Mfc 724-420
Delavci in varovanci Zavoda praznujemo 50. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti Vas vabimo na
DAN ODPRTIH VRAT
V PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA, OD 10. DO 18. URE.
Želimo, da bi tudi Vi spoznali in začutili vsakdanji utrip naše ustanove. Pričakujemo Vas v prostorih Zavoda HRASTOVEC in Zavoda TRATE.
PRISRČNO VABLJENI!
TURISTIČNA AG^clJ
Polepšajte si iztekajoče poletje in jase
Izleti: Rim
Gradovi I _
Ludvika Bavarskega Letovanj
Oktoberfest Turčija in še marsikaj —
Ugodni plačilni po9oi'! ,,22^
Ta Klas, Slomškova 42, M.
Gornja Radgona, tel.: 61 098, Ljutomer, *'' ' R
KLAS-
27. avg u st 19 9 8
KRONIKA
19
31-le? nj’° Sred° to 9' av9usta) okrog 17.40 se je peljala z yugom Berk 3 Stofanija F. iz Ratkovec po lokalni cesti Domanjševci-IdlistaT naSeliU Ivanjševci je stopil z desne bankine še ne dve r otrok Valentin K. Voznica ni uspela pravočasno ustaviti, škodb 3Vt° ZaPe' °to°ka in ga zbil po cesti. Dobil je zelo hude po-^Wan'in^ med prevozom v bolnišnico umrl.
Wka d V°ZniCe: po eni verziji naj bi najprej počakala na kraju do-^do’ |.^ler otroka niso odpeljali proti bolnišnici, in šele takrat naj . aa’po drugi pa naj bi odpeljala s kraja nesreče in se vrnila lm avtom. Policisti zadevo še raziskujejo.
^Traktorist se je ponesrečil
mes?^anc K-s Ptuja je 21. avgusta vozil traktor po gozdni cesti
Proti Drstelji. Ko je pripeljal do konca gozda, kjer Pašnika6 pa®nik spuščati v dolino, je zapeljal po strmem pobočju seje ob Pa nenacloma On usodno) zavil v desno in traktor p°bodj pna levi bok, nato pa se je večkrat prevrnil po strmem boku ’ 0 kakih 20 metrih kotaljenja se je ustavil na desnem P°teiri Pa je Poškodovan obležal ob njem. Nekaj ur ’ °So traktorista prepeljali v ptujsko bolnišnico, je umrl.
Sobot, nS 9 °kr°9 14 45 ie v trgovini Iva v centru Šavel v Murski tadeve s^adoma zmanjkalo 46.000 tolarjev. Med razsikovanjem dnime|d° P°licisti P”®1' d0 nekega G. H. in ga osumili, daje prav cialki q n 96 prste- Opravičujemo se vsem drugim, ki imajo ini-Pošteni d '-180 P08teni državljani.
lavi in na dn'Sta dve (neznanki, ki sta se 18. avgusta potepali v Gr-me$a °mačiii J. Š. iz hladilne skrinje ukradli pet kilogramov
^zoro^'0^6 Postaje Maribor so 21. avgusta dopoldne med Golf, |ast prometa ustavili v Kraigherjevi ulici v Lenartu osebni avto Našli ip 2 ,.re^e V. iz Lenarta. Pri postopku in pregledu vozila so ®Eje SS9i' Uštelo CZ 70, kaliber 7,65 mm, in šest nabojev. Polde [_ toe pa tudi orožnjega lista) 33-letni potnik v golfu Pekrske ■ bora- V nekaj tednih se bo srečal s sodnikom za
Pni
Ce pustiš avto na robu gozda ...
Ces>ioba arSikaiz9odi'Občan’ ki je 20. avgusta pustil avto na zdl®ku v Mali Polani, sam pa ni šel nabirat gob, ampak
o se ni zgodilo, ampak se je nadaljevalo lepo sončno vreme. Marsikdo se je tega veselil, prebivalci Veščice, Razkrižja, Šafarskega in Gibine, zlasti tisti, ki imajo domačije ob rečici Ščavnica, pa so bili plat zvona
Voda v Ščavnici je postajala vse temnejša in končno je postala - od Ivanovega izvira dalje - povsem črne barve. Poleg tega je smrdela, da je bilo joj. Nekdo nas je poklical, naj si pridemo ogledat ta »čudež«.
Besedilo in foto: JOŽE GRAJ ■
Lendava: Prijeli nočnega tička
Še dobro, da se tu in tam najde kdo, ki opozori policiste na kako protipravno dejanje, sicer bi marsikaj ostalo neraziskano. V noči z 21 .na 22. avgusta je neki J. H. skušal vlomiti v trgovino Kmetijske zadruge Lendava. Pri tem je nastal seveda ropot, ki ga je nekdo slišal in obvestil policiste, ki so brž zdrveli k zadrugi ter tako presenetili vlomilca, ki je ob dveh ponoči skušal z vzvodom odpreti vhodna vrata trgovine.
K

^7 ^ini za’v .' av9usta, ob 12.50 se je zgodila na magistralni cesti med Rakičanom in Mursko Sobo-^6rha y0^ev Prob bolnišnici) huda prometna nesreča. Vzrok zanjo pa je, kot so ugotovili policisti, nJa 33-letnega avtomobilista Iztoka K. iz Kroga. Le-ta je namreč prehiteval v škarje, zato hurt6130'avto’ s kater'm se ie Peljal nasproti 39-letni Slavko O. iz Domašinca pri Čakovcu. k ~ Oškodoval, njegovi trije sopotniki pa so dobili lažje poškodbe. S takimi se je tudi Zaprt ^etna škoda na avtih znaša po prvih ocenah 1.500.000 tolarjev. Zaradi nesreče je 3 25 minut. - Foto: Š. S.
te, notran-
jo °Ur°> dok ni°S^ drva’ oškodovan za 10.000 tolarjev, .nSk?mente in denarnico. Medtem ko je pripravljal kurja-
W|h ° m'm° osamljenega avta in vse našteto ukradel.
v kolesarko
ob 14.10 je Viljemina Š. iz Kočevja, ki se je X?5’ ^Se j"11 aVtom s^oz' Beltince, zadela kolesarko Anito Ž. iz listka 6 Za*° hudo Poškodovala. Do nesreče je prišlo, ker je b	s ceste na kolesarsko stezo. Gmotna škoda
U. 00 tolarjev.
^re*a K udarila
^si^staa av9usta, okrog 9. ure je udarila strela v televizijsko an-■ Čepr n)ski hiši V. B. v Martjancih, tako daje začelo goreti invp2 S° pozar lokalizirali in kar hitro pogasili, je nastalo r Niiliin?9® 'n ster|ah, ki jih bo treba nanovo prepleskati, za tolarjev škode.
ln naboli
rg^toNan M- iz Gančan neprijavljeno orožje, ni več so ICn°st- Policisti so namreč našli med hišno preiska-%jL	imeli odločbo sodišča, starejšo puško in 20
I	S° Vse zasegli, imetnika pa bodo prijavili sodniku za
mrtve ribe
^gi? rnetr0JUtran-i'h urah je po Ledavi v Lendavi plavalo v dolžini ?to°9 60 mrtvih rib. Ko to pišemo, še ni znano, ali ^roto®10 nizu a^to kemičnih snovi, ki so se znašle v potoku, ali k	6 vodne gladine, s čimer bi utegnilo biti ali pa je
X ^ovožMjenje.
ŠS«
Poštna banka Slovenije, d. d.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
Tel.: + 386 62 228 82 02
Faks: + 386 62 228 82 03
Ste že videli črno vodo?
Bilo je minuli petek popoldne, ko naj bi po napovedih vremenoslovcev deževalo
's.
■i
UK ;
LW>
« * a *
Policist je utonil
V ponedeljek ob 18. uri so potegnili iz gramoznice v Hrastju-Moti truplo 47-let-nega Franca Filipiča iz Bra-noslavec, ki je utonil zaradi »ribičije«.
Tako kot že neštetokrat prej, se je tudi v nedeljo odločil za nočni ribolov. Na ribolov je odšel skupaj s prijateljem. Okrog polnoči se je ujela na trnek očitno večja riba, ki pa je ni in ni bilo mogoče potegniti k bregu. Ribič je bil sila nepreviden, ko se je kar oblečen podal za njo v vodo, kajti kmalu za tem je izginil v vodi. Prijatelj je začel klicati na pomoč. Ker pa ni videl, kjer je potonil (bila je pač tema), je odhitel po pomoč v vas. V iskanje so se brž vključili potapljači gornjeradgonskega gasilskega društva, v ponedeljek pa tudi potapljači specialne policijske enote iz Gornje Radgone. Iskanje se je zavleklo vse do večera, kajti voda v gramoznici je bila zelo kalna. Mrtvega ribiča, ki je bil po poklicu sicer policist na policijski postaji v Ljutomeru, so našli 30 metrov od obrežja gramoznice.
NNI
Bilo je res nenavadno. Na Veščici, kjer smo se najprej ustavili, se je medtem stanje sicer že nekoliko izboljšalo, tako da so bile videti v vodi le nekakšne manjše črne krpe. Povsem drugače pa je bilo pri zadnjem mostu nedaleč od Farkaševe domačije na Šafarskem. Tam je bila voda videti črna skoraj tako, kot so saje. Mrtvih rib nismo videli plavati na površju, ker so že zdavnaj poginile. Pred kakšnimi dvajsetimi leti pa so se domačini lahko tukaj celo kopali, na da bi se bali, da se bodo okužili zaradi onesnažene vode.
Ob ogledovanju »čudežnega« pojava se nam je pridružil tudi Robert Smolkovič z Razkrižja. Malo nižje od omenjenega mostu priteče v Ščavnico po manjšem rokavu voda iz Mure. Razlika med barvama je bila zelo očitna. In kaj naj bi pravzaprav povzročilo »čudež«? Domačini so nam pripovedovali, da gre za povsem naravno »barvilo«, ki so ga spustili v Ščavnico v Ljutomeru po kanalizaciji, ker so pač pričakovali, da bo deževalo in da bo dež vse skupaj malo »razkrojil« in prikril. Nekateri pa se tudi bojijo, da jim Ljutomerčani tega »barvila« ne bi celo namenili kot dediščino za novo občino Razkrižje.

Poštna banka Slovenije d.d
Poštna banka Slovenije in pika!
Sektor za poslovanje s prebivalstvom Sektor za sredstva in naložbe Cigaletova. 15, 1000 Ljubljana Miklošičeva 12, 1000 Ljubljana Tet.: + 386 61 174 12 03	Tel.: + 386 61 325 461
Faks: + 386 61 174 12 02	Faks: + 386 61 132 32 14
ŠPORT
27. avgust 1998,
Prva državna nogometna liga
Modelarstvo
| Nogometni komentar
Potrošnik: Živila Triglav 4 :1
Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.800. Sodnik: Zirnstein (Portorož). Strelci: 1 : 0 Adjei (14), 2 : 0 Moro (22), 3 : 0 Moro (53), 3 : 1 Plevnik (60), 4 : 1 Moro (72).
Potrošnik: Šiftar, Zemljič, Ulen, Tratnjek, Mirtič (Kotnik), Kokaš (Godina), Baranja, Novak, Moro, Adjei, Dobi (Škafar).
Domžale : Mura 0:1
Domžale - Igrišče v športnem parku, gledalcev 800. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 0 : 1 Gutalj (32).
Mura: Nemec, Dominko, Alihodžič, Cifer, Ošlaj, Lukič (Cipot), D. Baranja, Ristič, Dvoršak (Vogrinčič), Gutalj, Škaper(A. Baranja).
Druga državna nogometna liga
Drava : Nafta 2 : 3
Ptuj - Igrišče Drave, gledalcev 300. Sodnik: Kokalj (Škofljica). Strelci: 0 :1 Utroša (1), 1 :1 Fridauer (2), 1 : 2 Novak (7), 1 : 3 Baša (64), 2 : 3 Čeh (70). Nafta: Magdič, Gerenčer (Horvath), Hozjan, Novak, Šabjan, Drvarič, Gabor (Tompa), Bedo, Utroša, Gomboc (Baša), F. Gabor.
Tretja državna nogometna liga
Goričanka Big Fun : Bakovci 3 :1
Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 200. Sodnik; Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Vogrinčič (42), 1 : 1 Berendijaš (57), 2 : 1 Kovač (53), 3 : 1 Kovač (77).
Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, Skledar (Zelko), Benkič (Kern), Šuša, Poredoš (Buček), Kovač, Šalamon, Kosednar, Smodiš, Muller.
Bakovci: Talaber, Papič, Žekš, Holcman (Matuš), Buzeti, Gerendaj (Ulen), Mesarič, Berendijaš, Verban (Horvat), Krančič, Recek.
Turnišče : Reno Škafar Bratonci 2 :1
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Kranjc (Ptruj). Strelci: 1 : 0 Temar, 2 : 0 Litrop, 2 : 1 Vinkovič.
Turnišče: Lebar, Mujdrica, Jovanovič (Resnik), Litrop (Zver), Vegič, Kreslin, Kovač (Čemi), Temar, Lutar, Cener, Pucko.
Reno Škafar Bratonci: Kuzma, Miholič, Kreft, Markovič, Cčr, Mlinarič, Rozmarič, Koren, Lipič, Forjan, Vinkovič.
Beltrans : Renkovci 1 :1
Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 150. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 1 : 0 Brunec (37), 1 : 1 Piberčnik (38).
Beltrans: Rajh, Cmrečnjak (Makovec), Modlic, A. Osterc, Pučko, Kavaš, Z. Osterc, B. Osterc (Kosi), Mlinarič (Stojko), Sunčič, Brunec.
Renekovci: Gabor, Zadravec, Lacko (Kerman), Nežič, S. Bojnec, Tratnjek, R. Bojnec, Ritlop, Kocet (Ritlop), Lebar, Piberčnik (Plej).
Odranci: Čarda 0: 2
Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 120. Sodnik: Velički (Maribor). Strelca: 0 : 1 Horvat (16), 0 : 2 Krapec (38).
Odranci: Marič, Zakojč (Žerdin), Bogdan (J. Virag), Hozjan, Vegič, Marinič, D. Virag, Pozderec, Kavaš, Golob, Maučec (Kramar).
Čarda: Gergorič, Jaklin, Cifer, Krapec, Kerec (Panič), F. Horvat, Cmor, Čarni, D. Horvat, Titan (Hajdinjak), Cigut (Meničanin).
Kobilje: Panonija 4 :1
Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 200. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Gruškovnjak(31), 2 : 0 Gruškovnjak (46), 2 :1 Smej (47), 3 : 1 J. Bukovec (68), 4 : 1 M. Bukovec (78).
Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Horvat (Kustec), J. Bukovec, M. Bukovec (Ferencek), T. Rituper, Trajbar(R. Rituper), Gruškovnjak, Laci, Kocet. Panonija: Perša, S. Ščančar (Sakač), Frletič, B. Prendl, Imre, I. Ščančar, Zver, Suč (Hozjan), D. Prendl (Požonec), Novak, Smej.
Kerna : Črenšovci 1 :1
Puconci - Igrišeč Kerne, gledalcev 160. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelca: 1 :0 E. Kutoš (3 - 11 m), 1 : 1 Horvat (27).
Kerna Puconci: Maučec, Maček, E. Kutoš, Kosi, Kardoš, Kuhar, J. Kutoš, Škedelj, Kološa, Baranja (Rakar), Banfi.
Črenšovci: Karoli, Pintarič (V. Horvat), Hartman, B. Horvat, Pucko, Plej, Kolar (Zelko), Kustec, D. Horvat, Voh, Da. Horvat (Virag).
Lakoš: Polana 3 : 3
Lakoš - Igrišeč Lakoša, gledalcev 120. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 0 : 1 Lackovič(2), 1 : 1 Žalik (32), 2 : 1 Žalik (36), 3 :1 Lebar (37), 3 : 2 Klujber (53), 3 : 3 Hozjan (90).
Lakoš: Zajtl, Hepe, Kepe, Bažika, Bogar, Šabjan, Horvat, J. Žalik (Pal), Lebar, Gyurkač, Kovač (G. Žalik).
Polana: Žižek, Z. Hozjan, Jaklin (Zver), Vuk (Cvetko), Pal, Laki, B. Hozjan, Lackovič, Klujber, Horvat, K. Hozjan.
Sašo Sinic drugi na SP
V romunskem Sibiu je bilo mladinsko svetovno prvenstvo v pro-stoletečih aeromodelih. Med 17 ekipami je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije (Bojan Gjerek, Sašo Sinic - oba Aeroklub Murska Sobota in Matej Nardin - Aeroklub Nova Gorica) ter zasedla osmo mesto. Hkrati je bilo tudi tekmovanje posameznikov za svetovni pokal. Med 71 tekmovalci so se izkazali Sobočani, saj je Sašo Sinic zasedel drugo, Bojan Gjerek šesto in Dejan Gomboc dvanajsto mesto.
Šah
Konectedenski turnirji
Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote bo osmič organiziralo konectedenske šahovske hitropotezne turnirje, za katere vlada med šahisti veliko zanimanje. Prvi turnir bo v nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri v prostorih gostinskega lokala K Jeleni v Gornji Dubravi na Hrvaškem. Igrali bodo devet kol po švicarskem sistemu. Najboljši na zadnjih turnirjih so bili: Darko Supančič (Branik, Maribor) skupni zmagovalec, Tihomir Že-ležnjak (Hrvaška) v absolutni kategoriji in Aleš Lazar (Radenska -Pomgrad) pri mladincih.
Gerenčer in Plesec na Madžarsko
V madžarskem Szekszardu bo v septembru tradicionalni mednarodni šahovski turnir. Tekmovanja se bosta udeležila tudi člana ŠD Roka-da iz Lendave Jože Gerenčer in Damjan Plesec. Na turnirju bo sodelovalo kar nekaj velemojstrov. (FB)
Novi zmagi
V četrtem krogu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta prekmurska prvoligaša zopet zmagala. Nogometaši Mure so že v petek gostovali v Domžalah in z golom Gutalja v prvem polčasu premagali domače moštvo. Zmaga Sobočanov bi lahko bila prepričljivejša, a niso znali izkoristiti številnih priložnosti za zadetek niti številčne premoči dveh igralcev, saj sta bila v drugem polčasu izključena Hadžič in Završan. A v trenutku, ko so bili Sobočani z mislimi že na tekmi s Silkeborgom na Danskem za pokal UEFE, so najpomembnejše zmaga in osvojene tri točke. Ljubitelje nogometa so prijetno presenetili nogometaši Potrošnika, ki so z dobro igro prepričljivo premagali novinca Živila Triglav. Junak srečanja je bil Moro, ki je dosegel tri zadetke. Sicer pa je bila igra Beitinčanov spodbudna.
V drugem krogu tekmovanja v drugi državni nogometni ligi so nogometaši Nafte iz Lendave go-
Jubilej___________
Športna nedelja v Predanovcih
Športni klub Triglav Predanovci je pripravil ob praznovanju 20-let-nice kluba malega nogometa športno nedeljo s pestrim programom. Na sporedu so bila nogometna srečanja nekdanjih in sedanje generacije, prvenstvena tekma v malem nogometu med Predanovci in Moščanci ter tekmi v hokeju na travi. Ob nogometnem jubileju je govoril predsednik Rudi Cipot, hkrati pa najzaslužnejšim članom kluba malega nogometa podelil priznanja.
Mure in Potrošnika
stovali na Ptuju in premagali domačo Dravo. Lendavčani so tokrat zaigrali boljše kot na prvem srečanju z Vevčami, ko so iztržili le točko. Zmaga na Ptuju na prvem gostovanju je vsekakor spodbudna za nadaljnje tekmovanje.
Tekmovanje v tretji državni nogometni ligi vzhod pa je prineslo nekatere nepričakovane izi-
Issah Moro (Potrošnik) - strelec treh zadetkov
de. Derbi kola med Gorič* J Bakovci, ki je bil odigra	„
vo zmago domačine , napovedali, da računa,। ko uvrstitev, saj so se izgubljene točke. Ba. tudi ne bodo tako z stali pri vrhu, kot s Največje presenečeni vili nogometašiCa ^ noZf» nec, saj so nepnca . gali v Odrancih. tudi neodločeni 0 med Beltransornin^ Puconcih med Kem° .^ ter v Lakosu med Lat lano, saj so bila naos sa, Črenšovec m La o Nogometaši Kobilja P vo premagali PanoMI dali, da se bodo boni' uvrstitev na prvenstven Srečanje med Turni p nojem škafarje^ so dobili bolj izkušeni y
FERI
| Hitrostno rolanje	7^
Najboljša Cvdrnjek in f
Rožman
V madžarskem mestu Tihany je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju v velikem (42
Kegljanje - V Zalaegersze-..J gu na Madžarskem je bil mednarodni kegljaški turnir. Med 30 ekipami iz petih držav sta sodelovali tudi moška in ženska ekipa Nafte iz Lendave. Moška ekipa Nafte je podrla 1579 kegljev (Matko 430, Horvat 400, Radakovič 375, Felšo 374), ženska pa 1445 kegljev (Stanič 396, Varga 356, Rašper-ger 353 in Utroša 340). (F. B.)
'km) in malem(6kmVj.nnJ dečke in deklice d let. Med tekmovalci kami iz osmih d^v tudi tekmovalci Ro1’® ska Sobota i^^ Dick Lendavater ^torllj sta peh. V malem maral najuspešnjesa (MurskaSobota । M . j (Lendava), saj stab meSto \ na cilj in si delita P David S’ trto mesto je zaseje* rič (Lendava), Med d ca o* >’■ tonu zasedla dr
Bobovec)
Rudi Zavrl - predsednik Nogometne zveze Slovenije
1.SNL		Jadran : Elan 1 : 2		
Rezultati - 4. krog Potrošnik : Triglav 4 : 1		Factor: Aluminij 1 : G. opekarne 2 2 0	1 0 7:2	6
Domžale : Mura 0 : 1		Tabor	220	0 7:2	6
Primorje : Korotan 3 : 2		Pohorje 2 2 0	0 4:2	6
Publikum : Maribor 0 : 0		Šentjur	2 2 0	0 4:2	6
Rudar: Olimpija 1 : 2		Aluminij 2 1 1	0 6:2	4
Koper: Gorica 2:3		Nafta	2 1 1	0 3.2	4
Olimpija 4 4 0 0 9:1	12	Dravograd 2 1 1	0 2:1	4
Maribor 4 3 1 0 8:2	10	Zagorje 2 1 0	1 3:3	3
Mura	4 3 1 0 7:1	10	Elan	2 1 0	1 3:3	3
Gorica	4 3 0 1 9:5	9	Šmartno 2 0 1	1 2:3	1
Potrošnik 4 3 0 1 7:4	9	Factor	2 0 1	1 2:3	1
Rudar	4 2 0 2 6:5	6	Vevče	2 0 1	1 1:5	1
Publikum 4 1 2 1 3:5	5	Rudar	2 0 0	2 0:2	0
Primorje 4 1 0 3 4:6	3	Drava	2 0 0	2 4:7	0
Korotan 4 1 0 3 4:9	3	Železničar 2 0 0	2 2:6	0
Koper	4 0 1 3 4:7	1	Jadran	2 0 0	2 2:7	0
Triglav	4 0 1 3 3:8 Domžale	4 0 0 4 0:11	1 0	3. SNL vzhod Rezultatai - 2. krog		
2. SNL Rezultati - 2. krog Drava : Nafta 2 : 3 G. opekarne : Vevče 5 : 1 Železničar: Tabor 0 : 3 Rudar: Pohorje 0 : 1		Lakoš : Polana 3 : 3 Kobilje : Panonija 4 : 1 Turnišče : Reno Škafar 2 : 1 Kerna : Črenšovci 1 : 1 Odranci: Čarda 0 : 2 Goričanka Big Fun : Bakovci 3		: 1
Šmartno : Dravograd 1 : 1 Šentjur: Zagorje 2 : 1		Beltrans: Renkovci Goričanka 2 2 0	1 : 1 0 7:1	6
Dolgoročno se zavzemam za ligo šestnajst®
S slovensko člansko nogometno reprezentanco, ki je bivala v Moravskih Toplicah, v Murski Soboti pa se pripravljala za prijateljsko tekmo z reprezentanco Madžarske v Zalaegers-zegu, je bil tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. To priložnost smo izkoristili za kratek pogovor.
- V zadnjem obdobju vas cesto srečujemo na raznih prireditvah nogometnih klubov v Pomurju. Ali je to nov način vašega komuniciranja z nogometnimi klubi?
»Stiki z nogometnimi klubi so bili permanentni že prej, saj smo obiskovali celoten slovenski nogometni prostor in se seznanjali s problemi, s katerimi se klubi srečujejo.
Posebej to velja za Prekmurje, kjer je nogomet šport številka ena, saj se prav tu veliko dogaja. Nenehno se odpirajo novi objekti, igrišča ... Iz pomurskih klubov pa je tudi ustanovljena tretja slovenska liga vzhod. To pomeni, daje nogomet v tem delu Slovenije zelo razvit.«
- Začela se je nova tekmovalna sezona z novim tekmovalnim sistemom. Kaj menite o tem in ali ste s tem dolgoročno izoblikovali tekmovalni sistem?
»Tekmovalni sistem je bil ves čas odprta tema. Mislim pa, da imajo tudi druge manjše države, kot so Madžarska, Avstrija, Slovaška, Ciper, skandinavske in še nekatere druge, probleme s tekmovalnim sistemom. Prejšnji sistem prve lige z desetimi moštvi je bil v
Črenšovci	2	1	1	0	5:3	4
Kerna	2	1	1	0	3:2	4
Renkovci	2	1	1	0	2:1	4
Kobilje	2	1	0	1	4:2	3
Čarda	2	1	0	1	3:2	3
Bakovci	2	1	0	1	4:4	3
Panonija	2	1	0	1	4:4	3
Reno Škafar	2	1	0	1	2:2	3
Turnišče 2 10 1 4:5	3
Beltrans	2	0	1	1	2:4	1
Polana	2	0	1	1	3:6	1
Lakoš	2	0	1	1	3:7	1
Odranci	2	0	0	2	0:3	0
Petišovci	2	1	0	1	3:5	3
Graničar	2	1	0	1	5:8	3
Kapca	2	0	0	2	4:6	0
Mostje	1	0	0	1	1:3	0
Bistrica	2	0	0	2	3:7	0
Dolina	2	0	0	2	1:5	0
Žitkovci	2	0	0	2	1:8	0
MNL Lendava
Rezultati - 2. krog
As Lajter: Nedelica 1 : 3
Horiza : Bistrica 4 : 1
1. MNL MS
Rezultati - 1. krog
Ljutomer: Serdica 6 : 2
Vega : Dokležovje 5 : 1
Prosenjakovci: Pušča 3 : 0
Hodoš : Univit 2 : 2
Tromejnik : Apače 2 : 1
Ižakovci: Lesoplast 1 : 0
Dolina: Graničar 1 : 4
Petišovci: Čentiba 1 : 4
Nafta vet. : Kapca 4 : 3
Olimpija : Žitkovci 4 : 0
Mostje prosto
Hotiza	2	2	0	0 11:2	6
Nafta vet.	2	2	0	0 8:4	6
Nedelica	2	2	0	0 6:2	6
Čentiba	2	2	0	0 5:1	6
Olimpija	1	1	0	0 4:0	3
As Lajter	2	1	0	1 4:5	3
Ljutomer	1	1	0	0	6:2	3
Vega	1	1	0	0	5:1	3
Prosenjak.	1	1	0	0	3:0	3
Tromjenik	1	1	0	0	2:1	3
Ižakovci	1	1	0	0	1:0	3
Univit	1	0	1	0	2:2	1
Hodoš	1	0	1	0	2:2	1
Apače	1	0	0	1	1:2	0
Lesoplast	1	0	0	1	0:1	0
Pušča	1	0	0	1	0:3	0
Serdica	1	0	0	1	2:6	0
Dokležovje	1	0	0	1	1:5	0
tistem trenutku gotovo nova kvaliteta. Imel je tudi določene slabosti. Sedanji tekmovalni sistem z dvanajstimi moštvi gotovo ni dokončni. Osebno se zavzemam za prvo ligo s 16 moštvi in dobro organiziranimi klubi v vseh pogledih. To je najbrž tudi dolgoročna vizija.«
- O sodnikih je nehvaležno govoriti. Kot kaže, pa se v Sloveniji tudi na tem področju nekaj premika?
»Sodniška organizacija je samostojna organizacija v okviru Nogometne zveze Slovenije in veliko dela na vseh področjih. Tako na področju množičnosti kot kakovosti. Sodniki pa so kot drugi ljudje, ki jim moramo priznati tudi pravico do napak. Upam pa, da bo teh čim manj. Posebej pa bi želel, da bi se v Pomurju na tem področju bolj angažirali, saj se prav tu razhajamo s kakovostnim razvojem nogometa in kakovostjo sodnikov. Mislim, da bi to območje moralo čim prej dobiti sodnike, ki bi lahko vodili najzahtevnejša tekmovanja.«
- Na klopi slovenske članske reprezentance je na prijateljski tekmi med Madžarsko in Slovenijo prvič sedel novi selektor Srečko Katanec. Kaj je bil motiv, da ste se pri NZS odločili zanj?
»Po zapletih z Bojanom Prašnikarjem, še enkrat moram poudariti, da ni mogoče opravljati dve nalogi, in to klubskega trenerja in selektorja, smo bili prisiljeni zelo hitro narediti ustrezne poteze. V tem trenutku je bil Srečko Katanec gotovo optimalna rešitev. Gre za človeka z dolgoletnimi nogometnimi izkušnjami, saj je igral v najzahtevnejših evropskih kakovostnih ligah. Gre za človeka, ki se je odločil in preizku-
izkušnje, h** venske razri1 taflc0. mlado repr^^ lepo sprejeli । pr| p X benih proble jj neKal trebno irnetl
sreče.«	X'
- O
ste neka! ^go^0	(
šnopa^mP^^ slovensk#™^
»Pomu^J®
razvita regiJa V gK0 priJV liko dogaja
množičnos
mezni klubl’J praV vOpaiX dijopo*ak°^ skeganogorn . spod°
blemi kot cJsten F’	।
venskegatu .
metnimi Ličnov°^ delasistem	-
m0Žn0St|,<
JgjK, 27. avgust 1998
ŠPORT
21
Kolesarstvo ^kreacija
- priljubljena športna
Na Kolesarskem maratonu treh src, ki ga je v lepem vremenu odlično organizirala kolesarska sekcija Športnega društva Radenci in
ieJ?Sa^)e bil° v Pokrajini ob 'odnekdaj priljubljena
.e*ve|iaza beltinsko ob-kolesarski '^6fvključevai številne ko-180 se tekmovalno in re-
sodi v okvir prireditev Kmetijsko- živilskega sejma v Gornji Radgoni, so sodelovali 304 kolesarji. Od tega je 214 vozilo veliki maraton (70 km) in 90 mali maraton (28 km). Najmlajši udeleženec je bil 9-letni Nejc Fišer iz Črne na Koroškem, najstarejši pa 73-letni Miroslav Muhec iz Maribora. Najuspešnejši so bili kolesarji KK Tropovci, saj so poleg mladih in nadarjenih kolesarjev zasedli prva tri mesta v velikem maratonu. Zmagal je Bernard Omar pred Primožem Kaučičem in Boštjanom Gaborjem. (FM), fotografija: J. Zauneker
l' ar'ali s kolesarstvom, razbili t\ Pa 30 se v Pomurju ^'atcm °imenovali kolesar-Crivlačneiši । postajajo čedalje V Pom ° za mlade kot sta-znani Sh, ki "^ton treh src v Ra-Ietes organizirali ^ininn>'-IC’ ^rati pa je tudi ^aiziraio .'Cen in 9a vsako letu J^seimn °asu kmetijsko-živil-^isogo^0^' Radgoni. So-^iši je k . kolesarji. Drugi naj-»^leto^i^k' maraton Ajda, hirali ž? Moravskih Toplicah Osmič, udeležilo pa
se ga je 484 kolesarjev iz vse Slovenije. spominski in družinski kolesarski maraton, ki gaje petič organiziral Kolesarski klub Prekmurje iz Beltinec, je imel letos majhen jubilej, udeležilo pa se ga je okrog sto kolesarjev. Tretjič zapored so letos pripravili kolesarski maraton Terme v Banovcih, ki se gaje udeležilo okrog 250 kolesarjev, vsako leto pa privablja več kolesarjev iz vse Slovenije. Veliko zanimanja je bilo tudi za letošnji drugi kolesarski maraton, ki so ga pripravili v okviru prireditev beltinskega občinskega
praznika, saj se ga je udeležilo 152
j»
v Ljutomeru___________
Stelji šestkrat zmagali
fcV
ClSuvil? dgoniso bile na
K5ašk6rii Jorr|eru tradicional-» k' PriPravil & dirke D ^°delovalo je 86 ka-
M s°'Tleli V konj' Naiveč k atZrnao ,.90stit6lji, saj so kar ^^'KKBrdomKK atbo|j6 mačih tekmovalcev
h) Mg ? 9a v sedmi dirki z N n 'n tako rekordom ^^deijg?0 rdil da je prvi fa-% ? ^rbijij Drn slov®nskem ka-dirka za 2-let-' Ford AS <J-
športu _____________ _ __________________,
u? rekreacije
\ta 6slov 80 stvo 'n šport ter Zavod za šport Slovenije orga-%rad°l8 akcijo Mesec rekreacije, ki bo od 18. sep-BV^ortn tOl3ra' Med akcijo si bodo prizadevali spodbuditi s Vr ^^hi d.6 rekreacije in medijsko podporo kar največ ljudi k Javn°sti.
dn S°dij° razne športno-rekreativne akcije, vadbe, °dPrtih vrat in drugo. Seveda pri tem ne gre le
ro9raPOniJdbo rekreacije, temveč je potrebno ponuditi Programov športne rekreacije bo ome-seskih 'zšla pred začetkom akcije in jo bo dobila \ ' Mariih 9ospodinjstev. Mesec rekreacije je nadaljevanje Vi Projektov iz minulih let, kot so Teden športa in
^dri^ s g?®6 v Projekt programa prijavilo okrog 700 or-
'/iii tud- ° 3P°rtno-rekreativnimi programi. Poleg brošure
Po 'Pikate, vse podatke pa bo mogoče objaviti tudi V3' h ^ih dp- Ost Meseca rekreacije so vsekakor vsebinski
bonJaVn°s^’ kot so: košarka, teki, fitnes, aerobika in i^kr^ga oh^0 80 se odzvali tudi organizatorji športnih akti-"^'ie tud Poleg prijavljenih aktivnosti bodo v Mese-C|^lahk ' Svilne druge oblike športne dejavnosti, tako 0 Uspešna. (FM)
V Ljutomeru 7. slovenski derbi V nedeljo bo na hipodromu v Ljutomeru sedmi slovenski kasaški derbi, na katerem bo štartalo dvanajst štiriletnih kasačev, med katerimi jih bo kar šest iz KK Ljutomer in 1 iz KD MS Ključarovci. Na nedeljskih dirkah so izžrebali številke. V prvi vrsti bodo štartali: Jovanka B (Brdo), Meri Lobell (Ljutomer), Fabian (Ljutomer), Sissi Sara (Šentjernej), Lepi B (Brdo), Demos MS (KD MS Ključarovci) in Lavinica (Ljutomer). V drugi vrsti pa bodo: Dream of Victory (Ljutomer), Pegaz (Brdo), Filda (Ljutomer), Labamba (Ljutomer) in Raisa B (Brdo).
kolesarjev. Letos sta bila v Pomurju organizirana dva nova kolesarska maratona. Športno društvo Do konca iz Lendave je pripravilo prvi mednarodni kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo blizu sto kolesarjev iz Slovenije in Madžarske.
Kolesarski klub Tropovci pa je pripravil prvi kolesarski maraton občine Cankova - Tišina, na katerem je sodelovalo okrog sto kolesarjev. Poleg omenjenih kolesarskih maratonov pa imamo v Pomurju še številne stalne in občasne kolesarke aktivnosti.
FERI MAUČEC
Slavič) 1:21„6, 2. Fortuna C Lee (Makovec) 1:21,7, 3. Mario Somol-lu (Farkaš) 1:22,8. Druga dirka za 3-letnike na 2100 m: 1. Apricot (Šonaja) 1:23,5, Tretja dirka za 3-do 4-letnike na 2100 m: 1. Veno (Kolar) 1:22,7, 2. Debora MS (M. Slavič mlajši) 1:22,8. Peta dirka za 3- do 12-letnike na 2100 m: 1. Mi-ster Lobell (Ja. Sagaj) 1:21,0,2. Polonca II (Kos) 1:21,1. Šesta dirka za 3- do 12-letnike na 1600 m: 1. Dali (Jo. Sagaj) 1:18,8, 2. Meri Lobell (Babič) 1:18,2. Sedma dirka za 3- do 12-letnike na 1600 m: 1. Demos MS, M. Slavič (KD MS) 1:17,0. Osma dirka za 3- do 12-letnike na 1600 m: 2. Benjamin C Lee (Makoter) 1:17,4.
V osmi dirki poslancev državnega zbora in svetnikov je zmagala edina ženska Darja Odar iz Ljutomera z Animisom. (N. Šoštarič)
Preskakovanje zaprek - V — Velenju je bilo tekmovanje v preskakovanju zaprek za Pokal Slovenije. Sodelovala je tudi članica Konjeniškega kluba grad Rakičan Maja Vohar in se odlično odrezala, saj je zasedla drugo mesto.
Kolesarstvo
Simon Špilak že zmagovalec
V Kranju je bila druga kolesarska dirka na pisti (dirkališču), ki šteje za pokal Perftech. Sodelovali so tudi mladi tekmovalci Kolesarskega kluba Tropovci in dosegli naslednje uvrstitve: med dečki C je Simon Špilak zasedel tretje mesto, vendar si je že zagotovil skupno zmago, Tine Činč je bil 19, Uroš Jančar 23 in Dominik Zelko 31; pri dečkih B je bil Blaž Gyuha peti, Tilen Červek pa šesti. Slednji se je po poškodbi ključnice uspešno vrnil na kolesarsko stezo. Pred zadnjo dirko pri dečkih C je ekipa Tropovec med devetimi ekipami druga, pri dečkih B pa so Tropovčani med štirinajstimi ekipami prav tako drugi.
Vaške športne igre - Kra--I. jevna skupnost in klub malega nogometa iz Gederovec sta bila organizatorja vaških-športnih iger v krajevni skupnosti. Tekmovali so v malem nogometu, »pu-ževi« dirki, slalomu z gumo in vlečenju vrvi. Zmagala je ekipa Krajne pred Gederovci, Murskimi Petrovci in Sodišinci.
Mednarodni šport __________________
Igre treh dežel v Murski Soboti
Bliža se mednarodna športna prireditev - 15. jubilejne igre treh dežel, ki bodo 18. in 19. septembra v Murski Soboti. Gre za športno menifestacijo mladih, starih do petnajst let, iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije, ki se bodo pomerili v atletiki, košarki, namiznem tenisu, tenisu, odbojki in nogometu. Sodelovalo bo okrog 300 mladih.
Organizacija prireditve je bila zaupana športnim delavcem iz Mur-,ske Sobote, kar je vsekakor lepo priznanje. Slovesna otvoritev iger treh dežel bo v petek, 18. septembra, ob 14.30 na atletskem šolskem stadionu pri soboški prvi osnovni šoli, kjer bodo zatem tudi atletska tekmovanja.
Tekmovanje v košarki bo v športni dvorani prve osnovne šole, v odbojki v dvorani tretje osnovne šole, v namiznem tenisu v dvorani srednje strojne in tekstilne šole, v tenisu na teniških igriščih pri Faze-
| Atletika Šiftarjeva prva v svoji skupini
V Črni na Koroškem je bil 12. tradicionalni tek kralja Matjaža. Med okrog 350 tekači so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. V teku na 21 km je Jožica Šiftar med članicami v svoji starostni skupini zasedla prvo mesto, v absolutni kategoriji pa je bila peta, Ivanka Ajlec pa je bila v svoji starostni skupini peta. Med člani do 40 let je Milan Sapač zasedel tretje mesto, med veterani nad 40 let pa je bil Zupančič deveti. V teku na 10 km je Milan Smodiš med člani do 40 let zasedel tretje, Tomaž Hozjan pa do 30 let osmo mesto (vsi TS Radenska). Slavko Kumek je bil v svoji starostni kategoriji drugi, Muršec (oba GR) pa deveti.
— Atletika - Na mednarodnem
 atletskem mitingu v Kranju za veterane je med okrog sto tekmovalci iz treh držav sodeloval tudi Zdravko Mauko (TS Radenska) in dosegel lep uspeh. Med veterani nad 40 let je v teku na 100 m z rezultatom 12,32 zasedel drugo mesto, (ob)
Hokej na travi
Pokal Concordiji, Sobočani drugi
Hokejski klub Murska Sobota je na igrišču v Lipovcih pripravil četrti tradicionalni mednarodni turnir v hokeju na travi za pokal Murske Sobote. Sodelovalo je šest moštev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki so v predtekmovanju tekmovala v dveh skupinah. Največ uspeha so imeli hokejisti Concordije iz Hrvaške, ki so zasedli prvo mesto in dobili pokal pred organizatorji, hokejisti Murske Sobote. Rezulati - skupina A: Lek Lipovci: Svoboda Ljubljana 3 : 2, Concordija Zagreb : Lek Lipovci 2:1, Svoboda Ljubljana : Concordija Zagreb 1:1; skupina B: Murska Sobota: UHCE Gradec 2 : 2, Murska Sobota: Trešnjevka Zagreb 2 : 1 in Trešnjevka : UHCE Gradec 2 : 1; za peto mesto: Svoboda: UHCE 3 : 0, za tretje mesto: Trešnjevka : Lek 3 : 2 in za prvo mesto Concordija : Murska Sobota 2 : 0. Vrstni red: 1. Concordija, 2. Murska Sobgota, 3. Trešnjevka, 4. Lek, 5. Svoboda in 6. UHCE Gradec. Prve tri ekipe so dobile pokale. (FM), fotografija: J. Zauneker
neriji in v nogometu na igriščih Mure v Murski Soboti in Rakičanu. V petek zvečer bo družabno srečanje pri kroškem brodu. Tekmovanja se bodo nadaljevala v soboto dopold-
Šport od tod in tam
Tenis - Na teniškem turnirju za Bergantov memorial v Mariboru je med deklicami do 12 let sodelovala Štefanija Davidovski iz Moravskih Toplic in dosegla lep uspeh. V predtekmovanju je premagala Jermanovo iz Brežic z 9 : 3 in Vidmarjevo iz Celja z 9 : 2 ter izgubila z Gradišnikovo iz Maribora s 3 : 9. Na glavnem turnirju je premagala Mijajlovičevo iz Kranja s 6 : 1,6 : 0, v drugem kolu pa izgubila s Šketlovo iz Maribora z 1 : 6, 1 : 6 in se uvrstila med šestnajst najboljših.
Nogomet - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bila prijateljska nogo J metna tekma med mladima in članskima reprezentancama Madžarske
in Slovenije. Boljši so bili Madžari, saj so mladi zmagali s 3 :1, člani pa z 2 : 1. V slovenski mladi reprezentanci so nastopili Nemec in Ristič (oba Mura) ter Mirtič (Potrošnik), v članski pa Galič in Dominko (oba Mura).
Odbojka - V skupini B evropske moške odbojkarske lige je Slove-___J nije premagala Dansko in Romunijo. V slovenski reprezentanci sta tudi člana odbojkarskega kluba Pomgrad iz Murske Sobote Bogdan Marič in Samo Bačvič.
I Atletika - Na evropskem atletskem prvenstvu v Budimpešti na — Madžarskem je v slovenski reprezentanci nastopil tudi član Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobota Damjan Špur. V kvalifikacijah v teku na . 100 m je z rezultatom 10,74 v tretji skupini zasedel sedmo mesto in izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Špur je tekel slabše od svojega pomurskega rekorda 10,46. Slovenska štafeta 4 x 100 m (Damjan Špur, Martin Plesničar, Boštjan Horvat, Urban Acman) je zasedla deseto mesto.
Speedway
V Petišovcih zmagala
Slovenija
Speedway team Lendava je v Petišovcih pripravil peto dirko v speedwayju za srednjeevropski pokal.
Pred okrog dva tisoč gledalci so na dirki sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Največ uspeha je imela ekipa Sto
ne, ob 12. uri pa bo v športni dvorani soboške prve osnovne šole sklepna prireditev iger treh dežel z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. (FM)
venije, za katero je nastopil tudi domačin Jožef Koren. Slovenija je s 24 točkami (Ferjan 15, Koren 8, Peterca 1) zasedla prvo mesto pred Češko, 24, Slovaško, 22, Madžarsko, 18, Hrvaško, 15, Italijo, 12, in Avstrijo, 11 točk. Po pe
tih dirkah je vrstni red naslednji: 1. Češka, 114, 2. Slovenija, 102, 3. Hrvaška, 96, 4. Madžarska, 87, 5. Slovaška, 83, 6. Italija, 69, in 7. Avstrija, 45.
22
MULARIJA
27. avgust 1998,
Varna povezava
Monica
kriva za
porast
Monica Lewinsky s svojimi dejanji ni preplavila samo časopisnih strani in televizijskih ekranov, pač pa je s svojo postavo zavzela tudi prostor v svetovnem spletu. Strani medijskih hiš CNN in MSNBC, ki sta o zadevi poročali tudi na internetu, je v dveh dneh obiskalo več kot 3,5 milijona ljudi, uporaba celotnega medmrežja pa naj bi zaradi iskanja informacij o ameriškem predsedniku Billu Clintonu in Monici Lewinsky narasla za 5 odstotkov. Medtem ko se v Ameriki zgražajo nad predsednikovim početjem, v Evropi Clintonu njegovega dejanja ne zamerijo. Očitajo mu le slab okus. V deželi ob Muri pa je v tem tednu vse druge dogodke zasenčil 36. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Na svoje domače strani v svetovnem spletu je priklical najnovejše informacije o dogajanju na 47.500 kvadratnih metrih razstavne površine. Vseh izdelkov, ki jih razstavljajo na sejmu, prek inetr-neta še ne morete kupovati, zato pa smo Slovenci bogatejši za prvo slovensko inetrnetsko knjigarno s šolskimi knjigami. O tem, da je v Sloveniji šola »brezplačna«, na internetu ni podatkov. Morda boste dobili odgovor na enem od telefonskih avtomatov.
http://gomonica.com
Sto povezav do strani z vse-
bino o Monici Lewinsky. Tistim z boljšim o-kusom ogleda njenih slik ne priporočamo, sumimo pa, da boste prisluhnili izjavam Billa Clintona pred dogodkom, med njim in po njem.
http://www.pomurski-
sejem.si
vse se bo rnjeradgonskem sej-mesecih.
Preden se odpravite na kmet-ijsko-živil-ski sejem, se preprič
ajte, kaj vam ponujajo razstavljale!, kaj so za vas pripravili organizatorji sejma in kaj še dogajalo na go-mišču v prihodnjih
http://knjigarna.com
Čar kupovanja v knji-garnah bo kmalu izginil iz naših življenj. Knjige lahko naročite tudi s
pomočjo ine-tmeta. Ker se bliža šolsko leto, smo za vas tokrat izbrskali bo vašemu šo-
šolskih klopi po- trebne učbenike co. Vse za ceno znanosti.
stran, ki larju priskrbela za guljenje , vam pa spraznila denarni-
http://www. answeringmachine.co.uk
»Pozdravljeni. Trenutno nas ni, zato po
pisku pustite sporočilo ...» Nekaterim so avtomati, ki namesto lastnikov telefonskih priključkov odgovarjajo na klice, zoprni. Še vedno pa je bolje imeti telefonski odzivnik, kot pa poslušati zvonjenje mobilnega telefona sredi slovesne prireditve.
Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Vama povezava.

Takole so »storili« svoje prve plavalne korake puconski osnovnošolci, ki že vrsto leto uživajo gostoljubje hotela Riviera v Izoli. Bili so zadovoljni, veseli ... (Foto: J. Konkolič)
Niso me razumeli
Zgodilo se je nekega dne, ko je mama odšla na Madžarsko in sva ostala s sestrico sama doma, kajti oče je imel sestanek. Bilo nama je precej dolgčas, saj je zunaj deževalo, televizor pa je bil pokvarjen. Tako sva se spomnila igre monopoli. Ampak tudi tega sva se kmalu naveličala. Končno pa se nama je porodila misel, da bi se igrala akrobate. Iz naslonjala na kavču sva skakala na tla in se pri tem v zraku sukala. Bilo je zelo pomembno, kateri od naju bo bolje skočil. Sestrica, ki je bila veliko manjša in tako tudi spretnejša od mene, mi je pokazala, kako moram skočiti. Jaz naj bi jo posnemal. Nato pa se je zgodilo tisto,.kar se ne bi smelo. Skočil sem, se nekako zapletel in padel s kavča na našo največjo rožo. Le-ta pa je bila poleg tega še posajena v veliki posodi, vredni veliko denarja. Zlomil sem rožo, po-
Vremenska
Sonce bo popoldan tako močno pripekalo, da se bodo kokoši v kletkah spekle. Niti najmanjšega
sodo in poškodoval še sebe. Zlomljen košček keramike se mi je zarezal v nogo. Ko je oče prišel v dnevno sobo in zagledal polomijo, mi je najprej obvezal nogo, nato pa naju je pošteno okaral. S sestrico sva morala vsak v svojo sobo klečat. Med klečanjem sva se prepirala, kdo je bil kriv. Ko se je vrnila domov mama, me je najprej hotela odpeljati v bolnišnico, a sem jo prepričal, da ni potrebno. Nato pa se je zelo razjezila zaradi keramične posode in naju s sestrico poklicala na razgovor, na katerem nobeden od naju ni hotel priznati krivde, zato sva se sprla in nisva spregovorila še ves teden. Navsezadnje sva bila kriva oba. Ampak zaradi ponosa tega nisva hotela priznati. Vsaj jaz ne.
JERNEJ SOBOČAN OŠ Beltinci ■
napoved
oblačka ne bo na nebu. Sprehajali se bomo v spodnjih hlačkah in tankih majicah. Hodili bomo bosi, zato pa bodo naši podplati rdeči kot kuhani raki. Tako vreme je napovedano za j utri.
MIHA CVETKO OŠ Gor. Radgona ■
P. S.: Kaj bi le bilo, če bi bilo to res! Meni so že zadišale pečene kokoši.
Bolje je brez odpadkov
Naše okolje je vse bolj onesnaženo. Po tleh je veliko plastenk, praznih vrečk in škatlic. Nekoč se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Ko sem šel v šolo, sem odvrgel star papir. Le-ta je zakričal: »Poberi me in me vrzi v koš!« Bil sem ves prestrašen. Upal sem, da tega ni nihče videl. Ko sem pobral papir, mi je spet ukazal: »Naj se to več ne zgodi!« Obljubil sem, da bom bolj pazil. Papirje bil vesel, da ga nisem pustil na cesti. Od tedaj vsak papirček vedno vržem v koš. Tako mi je vsak odpadek hvaležen, ker ga ne pustim kar nekje ležati, in tudi okolja ne onesnažujem. Do odpadkov sem prijazen in vsakega vržem v koš.
LEON ROGAN, OŠ Sv. Jurij I
***
Če bi se vsi tako obnašali, bi bilo okrog nas mnogo lepše, mar ne?
Moja prijateljica
Moji prijateljici je ime Tanja. Ima črne kratke lase. Je zelo suha. Ima rjave oči. V šolo najraje nosi trenirko. Je zelo prijazna do sošolcev. Zelo rada pomaga učencem, ki jim v šoli ne gre preveč dobro. Včasih se tudi prepira, a se na koncu vedno lepo opraviči. Všeč mi je zato, ker se zelo rada zabava. Nikoli mi ne pove nič »proti«. Doma je pri Svetem Juriju. Njena najljubša jed je pica. Tanja je zelo prijazna in mi je kot prijateljica zelo všeč. Želim si, da bi bila še naprej tako prijazna in zdrava.
KLAVDIJA DOMITER, OŠ Sv. Jurij ■
Kaj mi pomeni sreča
Moji največji želji
Doma sem v Poznanovcih. Živim z babico, bratoma Darkom in Dragom ter sestro Martino. Imamo dve sobi in kuhinjo. To mi ni všeč. Rada bi imela svojo sobo.
To je moja največja želja. Upam, da se mi bo kmalu uresničila. Če pa ne bom dobila sobe prej, si jo bom uredila sama, ko bom hodila v službo. Zato je moja želja tudi končati šolo in dobiti službo.
EDITA LOVENJAK, 8. RAZ.
OŠ IV M. Sobota ■
Sreča mi pomeni veselje, smeh, igro, zabavo... Nekega dne sem bila sama doma. Bil mi je dolg čas. Zaželela sem si, da bi bil kdo pri meni. In res. Pozvonilo je. Vsa vesela sem stekla k vratom. Ko sem jih odklenila in odprla, sem zagledala sošolko Saro. Objela sem jo in ji povedala, kako sem srečna, da je prišla k meni. Čez čas sva se začeli igrati in delati vse mogoče. Pri srcu mi je bilo toplo in kar žarela sem. Spoznala sem, da je sreča tudi v majhnih stvareh.
SILVIJA GAJŠEK, 4. B OŠ III M. Sobota ■
Moj jezik
Če ne bi sme/peti ali govorih od žalosti bi hotel solze po^ Očka o mojem jeziku ^ da iz njega podplat la
VERONI«** OS Bakovci"
Travniška modna revija
Nekega spod kobilica napove	j£C
živele na travniku.	^na
začel nastop. Živali s oder in najlepša se jea.^ marjetico. To je bila ze Za nagrado je dob la P^Qpfah Anglijo, kjer si bo oghišo. show. Kupili so JI tud ve aje Ko je prišla nazaj v Sloveni j imela majhno nesreč -jo v bolnišnico Ce asWa|a ozdravela in spet je h ^ na modnih revijah.
gala, je lahko potova t od„e Obiskala je vse oddaje revije. Tako je zelena stala najboljši model
OŠ L Cankarja Lj
SIMONA NOVAK iz Grlave, stara 7 let: »Veš, ti pa boš moral biti večkrat brez mene, kajti čaka
ANRR)
Ko sem bila majhna
name popazila teta A na se sprehajali in
Tam sem se ^doče^Jj
ALEN<^(
Mama mi je pripovedovala, da sem bila priden dojenček. Rada sem jedla, spala in sploh nisem nagajala. Ker sem rada jedla, sem bila debela. Hitro sem se naučila sama hoditi in govoriti, seveda pa tudi jesti in piti. Moja prva beseda je bila »mama«. Rada sem se smejala, ker sem bila vesele narave. Včasih je
UDOMAČENI VRANI - Pri Bežanovih v dve mladi vrani, ki še nista znali leteti. Vinko in zdaj so pravi prijatelji. Vrani se ves čas za^oio' hiše. Vinku se tudi večkrat usedeta na roke-
IgjjjlR, 27. avgust 1998
NA SCENI
23
^šni moramo biti
Kaj odbija in Kaj privlači?
j^atere ljudi imajo preprosto vsi radi, s^ipaso nepriljubljeni
L ,l6rise vživijo V H krsno koli družbo, dru-^lanih16 m°rej° v družbi ne-MavkaSTre9ovoriti niti ene" 'Hhn,,' , tlldi Pr' fan" lepresta03^ V nekatere se vsi med’ olllečeni is9l-h’čeprav so bolje !iMt’i ?'-’nihče ne°Pa' Mov i<- °Samo nekai ele" Vasbodn 1 Vplivai° na to, kako । prejeli v družbi? ',^”ol|a
kot rad' takih, ki se umrl' 'n bo kma-izraža©' imaj° radi Ou-in Z°zitivno energijo. Po-113“^azu n© V0|ta pa se kažeta ^čen. raz’ ni aktiven, ni Shno ^“‘°v’nle
Odstavi drUŽb' p°9°variajo, i^Protin S sv°i° varianto, ki je ©švedeti9°VOrčevo' sPloh pa ©tarseip’©nirnai° P°ima-ln >	„ .Jlrri z9°dilo, sploh ni
rMjeg06^ svojo ] P	Seveda pomembnejša.
©©'"Ko sebi vr'kaj vSp°®a Zanima’ kako si Fužine S! d°živel, s kakšne
Sl 'n kakšni so tvoji
starši. Vsak je zanimiv do neke mere, potem pa tako govorjenje preide že na hvaljenje. Kdor se sam hvali, pa - se ve.
4.	Ogovarjanje
O vsakem, ki ga ni v družbi, znaš povedati kaj smešnega ali neprijet
nega. S tem misliš, da okolici pokažeš, kakšen smisel za opazovanje imaš in kaj vse ti uspe izvedeti o njem. Z ogovarjanjem boš samo prestrašil prijatelje, ki se te bodo začeli izogibati.
5.	Pokaži zanimanje
Pokaži zanimanje, če se v družbi o čem pogovarjajo ali pa se kaj dogaja. Tudi sam/sama povej svoje mnenje in se čim aktivneje vključi v pogovor. Toda ne prevzemaj inicati-ve, še posebno če ti zadeva ni domača. Če ti je manj znana, postavi kakšno vprašanje, ki bo zahtevalo daljši odgovor.
6.	Bodi to, kar si
Ko si s prijatelji ali v družbi, poskušaj biti tak/taka, kot si. Samo tako si lahko sproščen in predvidljiv. Nihče nima rad ljudi, ki so enkrat dobri, simpatični in razpoloženi, drugič pa spet brez vsake volje in zajedljivi. Ampak tudi dru
gim je potrebno pustiti, da so to, kar so.
7.	Večkrat se nasmehni
Nasmeh zelo pozitivno vpliva na razpoloženje v družbi, zato se večkrat nasmehnite. Še posebno je dobro, če imate talent za pripovedovanje šal ali kaj podobnega. Ljudje imajo radi ljudi, ki so dobre volje. Samo pozor, izogibajte se posmehljivih nasmehov.
8.	Bodi odprt/odprta
Odprtost do sočloveka se še posebno lepo izraža s telesom. Ko se pogovarjate, obrnite telo proti sogovorniku, sprostite se in uporabljajte tudi roke. Telo mora biti odprto, ne križajte rok na prsih ali čez trebuh pa tudi knjig ne tiščite k sebi, kot bi delali zid med sabo in sogovornikom. Tudi oči so zelo pomembne, zato nikar ne glejte v tla, ampak sogovornika v oči.
Preden se odprejo šolska vrata
Izkoristite vsak trenutek
amo še nekaj dni je preostalo in šola se bo z vsemi obveznostmi in skrbmi znova začela. Uf, groza. Ali pa tudi ne.
S
Čeprav so počitnice nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi, si vsak že želi, no vsaj v najbolj intimnih kotičkih, da se bo srečal s svoji sošolci in sošolkami. Priznajte, da si tega vsaj malo želite. Čistd malo? Prav lepo se bo spet usesti na svoje staro mesto, si pripovedovati zgodbice in dogodivščine iz počitnic, se ogledovati, kakšen je kdo videti, si povedati, kaj je novega, kdo je s kom in še kaj. V dveh mesecih se je lahko marsikaj spremenilo. Ampak preden vas povabijo v šolske klopi, morate v zadnjih dneh postoriti še marsikaj:
Organizirajte dober žur.
Ko bo šola, bo seveda za žu-ranje nekaj manj časa, zato je potrebno izkoristiti še zadnje dni in organizirati super žur, kjer se zberejo vsi prijatelji. Če se le da, prenočite kje v kakšni počitniški hišici ali pa se utaborite ob jezeru, če bo dovolj toplo. Naj bo nekaj posebnega, da bodo te poletne počitnice vsem ostale v lepem spominu.
Starše zaprosite, da ostanete zunaj kakšno uro dlje ali morda en dan.
Če ste se vse počitnice strogo držali ure, do kdaj ste lahko zunaj, je sedaj pravi čas, da vam pustijo, da kakšno urico dlje ostanete na zabavi. To je seveda lahko samo izjema, kajti če ste vse poletje zamujali, to verjetno ne bo prišlo v poštev.
Pobarvajte si lase.
Še malo manj kot en teden imate, da si lahko lase pobarvate z vpadljivo barvo, prav tako pa lahko vso svojo kreativnost porabite pri ličneje in oblačenju. Šola se še ni začela in nekaj drugačnosti je popolnoma dovoljene, vendar boste morali staršem obljubiti, da bo barva še pred septembrom šla dol.
Konec počitnic ne pomeni konec sveta, samo nove avanture se obetajo.
Pospravite sl sobo.
Sobo bo potrebno pospraviti in jo prilagoditi učenju. Med počitnicami so bile seveda v ospredju stvari, potrebne za zabavo, sedaj pa bodo prišli na police spet knjige in zvezki. Nekaj najboljših in najbolj zanimivih stvari iz počitnic pa vseeno pustite na vidnem mestu, da vas bodo spominjali na prijetne dni in dogodke.
Poiščite torbo od lani in jo pospravite.
Poiščite torbo, ki ste jo lansko leto nosili v šolo in iz nje vzemite še stare zvezke, knjige in vse papirčke, ki se še gotovo skrivajo. Pospravite tudi stare zvezke in knjige, ampak priporočam, da vseh ne od-vržete, saj lahko kakšni pridejo še neznansko prav. Lahko pa jih posodite komu iz nižjih letnikov.
Dogovorite se, s kom boste sedeli.
S prijateljico ali prijateljem, s katero bosta skupaj v razredu, se dogovorita, da bosta skupaj sedela, če ta dogovor ni že samoumeven. Pozanimajte pa se tudi, kdo bodo v prihodnjem letu tvoji novi sošolci in sošolke.
F Mercator
r o g o
©a fe® MJ aD®
v akciji
od 27.8. do 10.9.‘98
Martina!
Me res ljubiš, kot si zapisala v ta časopis? Tudi jaz mislim nate in te ljubim od trenutka, ko sem prvič zrl v tvoje prekrasne rjave oči. Pomagaj mi!
Nekdo
Moji največji ljubezni!
Čeprav bo eno leto, kar sva skupaj, si mi pokazala, kaj je prava ljubezen. Spoznal sem, kaj pomeni, da bi lahko za nekoga umrl, če bi bilo potrebno. Tako zelo te imam rad.
Vedno Tvoj Zoran
Primožu!
Poletje bo kmalu minilo, vsak po svoje bova odšla v šolo. Žal mi je, da tudi letos nisva znala izkoristiti priložnosti, ki sva jih imela. Le zakaj si ne upava priznati?
Tvoja Nataša iz L.
Monika!
Nikoli ne boš razumela, kako si te želim, kolikokrat se spomnim nate. Še danes voham tvoj parfum in občutim dotik tvoje nežne roke.
B.
o?
STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667
Prodajalne:
Kocljeva 12b in Mladinska 18
9000 Murska Sobota
Ime in priimek:______________________________________
Rojstni podatki: ___________________________________________
in se 25 posebej označenih izdelkov!
http://www.mercator.si	Ponudba velja do prodaje zalog!	Cene v SIT.
Leon!
Oni dan, ko sem se sama peljala iz Maribora proti Murski Soboti, sem spoznala, kako zelo te ljubim in kako zelo te pogrešam, ko te ni ob meni.
Anja
Stalno bivališče:___________'	_____________________________
Telefon:_____________________:_________________________________
Višina, teža: _________________________________________________
Ostalo:________________________________________________________
Prijavnice s fotografijo pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaaul, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Pripišite tudi kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. Skratka, napišite kaj simpatičnega in nenavadnega. Ne pozabite pa priložiti še svoje zanimive FOTOGRAFIJE iz bližnje preteklosti. Prednost imajo prijavnice z zgodbo in fotografijo. Vsi, ki so nam poslali pisma s fotografijo, se še vedno obračajo v našemu bobnu.
Lahko boš prav ti med tistimi, ki bo na lastni koži spbznal oziroma se prepričal, kaj pomeni, če ti kdo reče: »Vaaau!«
PUSCICA
27. avgust 1998, »J__

Oddahnili so si
Največji uspeh v času Kra-peževega ministrovanja ni Troha pred parlamentom in. na Čopovi ulici, temveč pravilnik o. nošenju uniform v Slovenski vojski, ki je začel veljati sredi avgusta...
Slovesni odpiralec sejma Marjan Podobnik, odrešitelj pomurskega kmetijstva, je metal na koš Kolinske, ki za vsak zadetek nameni nekaj tolarjev za obnovo Posočja. Toda Podobnik ni zadel. Izjavil je, da bi z zadetkom obremenil gospodarstvo, hkrati pa se je poveselil nad dejstvom, da je svoje zadetke že razposlal davkoplačevalcem.
Klinični center, natančneje Psihiatrična klinika se je distancirala od pisma »sreče«. Odpošiljatelja prvega pisma sreče, ki ga mora prejemnik razposlati naprej, če se hoče osrečiti, zaenkrat še niso identificirali...
^Dugo nede čista j®”0, v štefton kunci se kadi’ ^časi tak se gekon de^a bo Ut ne vej čl g ust s«w
rTil so gakoni nemočni, sm/iad v mamifo se ne čte, kmečki gakoni so toč^ v o/iganaj je pa kak sto čče.
'OJ oj je dadeč ta smrfj0, vmes je tildi bolnica, pa če ijUuJina habU^ safcči kaj od srnuada ma-
Qda je jejst nisiki pMtisk, šteU neštete sftčnimi pa dihalnimi tegavami ešče kote doj kak beteg san, te dostakrat tudi veteft P0^ i d/tiijgi kitaj kak po navadi, ^a te od svinj0 ^ege/taj pdi‘-Rakičani pftouti Soboti ta f vonjave p/tnese, ka čfoveka Doda do svinjs mine. takšon se te stva/tjajo vegetawj°n , moj pajdaš ^De^a. £Te smadeči Dad skoug bolnico, pa skoug doma osta/ieft 0 c ha se stal jako podobno vgdušje, kat P s 'Podgrada očatajo s tak gvanimi no vonjavami '-Radke/isbu/tg pa ^Radgono-gdilji se defekt po gdaDi mota takša no« uVou/ti vete* je potegno s svinjske ^a/tme gdaj te dni, Sobočancon dau na gnanjc, Jama svinjska Jcjst sm^'-
Enajst mrliških^ V Gornjih Petr0VCJ j/k! vaške občine zaobcns P občanom podaril hera |C občinskega grbavo®
OBČINA GORNJI PET««
Radgonski nastop
Nastop okrnjene Velike Prlekije na radgonskem sejmu naj bi ljutomerski občinski proračun olajšal za milijon tristo tisoč tolarjev. Za koliko lažji bo svetojurjevski skupni nastop, nam ni uspelo izvedeti, vemo pa, da je župan tam še radodarnejši, saj bo pokril kar 90 odstotkov vseh stroškov švetojurjevskih razstavljalcev.
Betlehemski obisk
Lokalni soboški veljaki so se zopet odpravili na romanje v ameriški Betlehem. Koliko so tokrat popili in pojedli na račun izseljencev zaradi izostanka Harleya, ni znano ...
Pomurski preplah
Pomurski pridelovalci trave bodo tožili pridelovalce industrijske konoplje. Ti so s svojimi sadovi oplodili njihove nasade, kar je povzročilo zmanjšanje THC-vrednosti v njihovem posevku. Policija pa še naprej straži neprave njive...
Major na dopust
Major Troha do nadaljnjega ne bo več zabaval Ljubljančanov. Odhaja namreč na dopust. Županja iz prleške province že razmišlja, da bi mu za oživitev mrtve kulturne sezone podelila javno nagrado ...
Proračun
Slovenski politiki so si minuli teden pošteno oddahnili. Če lahko pod prisego laže Clinton ...
Krapežev uspeh
Parlamentarne počitnice
Prebivalce na sončni strani W razburila novica, da bodo P jeseni sedeli v udobnejši njačih. Zbali so se namreč,^ prekmurski poslanci jese . pravami še bolj spali ko
Feri Horvat - Proračunski je kot opozicijski poslanec ugotovil, da se bo vladna koalicija v prihodnje tresla ob načrtovanju proračuna za prihodnja leta...
Psihiatrična voščila
Pogorela in uspela
Ljutomersko zeleno damo je ministrstvo za šolstvo in šport zavrnilo kot primerno za ravnateljico. Kljub pomanjkanju večinske podpore v kolektivu jo je svet šole potrdil, seveda ne kot ravnateljico, temveč kot v. d. ravnateljice. Dama bo lahko ostala na ravnateljskem mestu vse do razpisa, najpozneje v enem letu, ob tem pa bo lahko prvič v življenju nabirala ravnateljske izkušnje ...
polurnem govoru pa P med drugim razloži, večjimi občinskimi P^ nova enajstih mrliških vežic
razlog za avto PEUGEOT 106!
Berite VERNIK
S!?- avgust 1998
DOBRO JE VEDETI
25
^murske lekarne razkrivajo
Pravilne skrivnosti
zdravilo je kuharski izdelek in trgovsko blago
iagodnjak ali fe9 ?.(Fragaria vasca). Ra-E»o[)sSena Vzmernem pasu w m Azije.
Mesinid6l: Listvsebuie ne'
^UčineJil iT310 eterične9a Mtudi -8Jaboten, leti drugih ^ovrerin-nih’naibi bi,i zeHščno ^danii n'Z n*'h se lahko pripra’ oku-kor a učinkuje močneje več čreslovin.
Zefea^0 v^am'n C in sluzi. %th|J^a:.Vljudski medici-^ilistiJ90 krpil° proti driski, ^ajni Udi napomestek za sestavina J. liti redko ’’domače9a čaja«, ^litinam Opredeli določen ^ec« |n ?njna Primer »čaj za Hvem proti vnetju ven«. NdZ'Stasicer Pripisujejo nost‘udi proti drugim nai bi zdravil iz-katar n,epa žel°dčno-čre-?r,ie^latf>ne'/esno lenost’ ietrne ln katar dihalnih rav.matizem' ziv-težavah °ečine' poma9al %al na bin Odvisnih kam-LMilvJOln izpiral ledvični spod-SoPot ’zbl1 vročino, odpra-
krenil 1Sal slab°krvnost in h. 6P"'us‘avil močno men-
zanimivosti*zanimivosti
Se še spomnite, taborniki?
struacijo ter omogočil hujšanje na “naraven način”, a navedena zdravilnost ni utemeljena.
Odmerek za odrasle: Krop se prelije čez žličko (1 g) fino razrezane listne droge in po 10 minutah
precedi. Kot antidiaroik, zdravilo proti driski, se popije po požirkih skodelico ohlajenega napitka večkrat na dan.
Novejša dognanja: Niso znana.
Stranski učinki in strupenost: Razen alergičnih reakcij pri preobčutljivih posameznikih niso znani.
Prepovedi in opozorila: Jagodov list lahko sproži alergične reakcije pri ljudeh, ki so preobčutljivi na jagode. Če se uporablja proti driski, je treba vedeti, da neustrezno zdravljena lahko vodi v nevarno izsušitev organizma; če driska traja več kot 3-4 dni, je treba na posvet k zdravniku.
Lekarniško mnenje: Ker zdravilni namen jagodovih listov ni zadosti utemeljen, zdravilska raba ni upravičena, seveda pa pri driski okusni ohlajeni napitki nadomeščajo izgubljeno tekočino in preprečujejo izsušitev organizma, topli nekoliko zvečajo izločanje vode skozi sečila, pomagajo pa tudi pri izkašljevanju ter pri prehladih preznojijo telo in gasijo žejo, prav tako lahko drogo brez pomislekov rabimo kot sestavino v čajnih zmeseh in podobnih pripravkih, kjer ima vlogo živilskega dodatka. Takšni so tudi plodovi, poparek iz suhih jagod ne bo škodoval, morda bo celo izboljšal presnovo, pripravi se iz treh žlic na poldrugo čašo vode, popije pa dvakrat na dan pol čaše pred jedjo.
Sklep: Reven lekarnar premore revno zdravilo, bogat trgovec ni-kakfšnega.
mag. farm.
JANEZ ŠPRINGERi
..... ospod Vinko Svetec, upokojeni učitelj telesne vzgoje in ustanovitelj taborniške organizacije v Len-davi, nam je poslal tri stare fotografije tabornikov. Ta, ki jo objavljamo, je z letnega taborjenja odreda Veseli vetera 1954. leta ob Bohinjskem jezeru. Posnetek je torej star že 44 let.
»Oh, kako hitro so minila,« bo najbrž rekel kateri od nekdanjih tabornikov (sedaj človek v zrelih letih).
Tisti, ki ste se prepoznali (ali pa ste prepoznali tudi druge), nam pišite, kdo je v prvi, kdo v drugi, kdo v tretji in kdo v četrti vrsti. Zanimiva utegne biti tudi informacija, si čim se poklicno ukvarjajo nekdanji »veselovetrovci«. - Š. S.
^okusne, zdrave zelenjavne jedi
JOLANDA PRELEC - LAINŠČAK ■
Henček
V hladeča ।
P°Veqa J13 k°renčka, 2
3 zajbhlaSla ali mar9ari-
V°btin a’ajce’1 žlico ' ag naribanega
^^onata6!10,ostrgamo <^ie Janka kolesca- v
X>ihut^
KCekdovon °kusimo, ali je Sr Pretrd6^' Razkuhan S^Mak Patudi ne. Ko je listu °ZlC° °dstavi-h šunko na-akove' Oboje in vse skupaj
\S10 V nl t,PriZ9emo zar S^eniJPar^
Maso
min, Zar prepeka-^h^^eni^38^073 ma’ ;%Nlo^' °le9 se poda i, %im r^alipotre-L Mrpbnjakom.
i,X*0"nček
k %eaa be P0Per, 1 klenega pe-
umešamo
S%S6ek?Cekin rahlo ^\lln pPtreTdelimo na k	pripra"
^iodop^kotpre-Po,n|mo s kole-
sci banane ali četrtinami trdo kuhanih jajc (za 4 osebe vzamemo 2 banani ali 3 jajca).
Nadevana koierabica
Za 4 osebe potrebujemo:
4 kolerabice (po približno 25 dag), sol, 20 dag surove šunke, 5 dag edamskega sira, 2 jajci, sveže zmlet črn poper, malo muškatnega oreška, malo margarine za posodo.
Kolerabice očistimo, operemo in olupimo. Nežne listke oplaknemo, dobro otresemo in sesekljamo. V kozico nalijemo vodo, jo zavremo, posolimo in damo vanjo kolerabice. Ko voda spet zavre, vročino zmanjšamo in kolerabice kuhamo 20 minut. Voda naj ves čas po-malem vre. Kuhane kolerabice odcedimo in ohladimo. Pečico prižgemo na 225 stopinj. Z žlico, ki ima ostre robove, ohlajene kolerabice izvotlimo, da ostanejo dobrega pol centimetra debele “skledice”. Izrezano meso kolerabic drobno sesekljamo. Šunko narežemo na majhne kocke. Sir grobo naribamo. Jajci ubijemo in rumenjaka ločimo od beljakov. (To naredimo tako, da držimo v vsaki roki eno polovico jajčne lupine, rumenjak predevamo iz ene v drugo, beljak pa puščamo, da pada v podstavljeno skodelico.)
Rumenjaka damo v skledo in primešamo sesekljano kolerabico in listke. Dodamo pol šunke in pol sira ter vse dobro umešamo. Beljaka stepemo z električnim stepal-nikom. Ko je sneg trd, ga primešamo masi z rumenjakoma, vendar pazimo, da ne mešamo premočno. V beljakovem snegu naj ostane čim več vtepenega zraka. Dobili smo nadev, ki ga razdelimo v “skledice" iz kolerabe. Nizko nepregorno posodo namastimo z margarino in postavimo vanjo nadevane kolerabice. Potresemo jih z drugo polovico šunke. Posodo pokrijemo in postavimo v segreto pečico. Jed peče-
mo 10 minut. Takrat kolerabice potresemo z drugo polovico sira in jih v odkriti posodi pečemo še 10 minut. To izvrstno jed ponudimo v posodi, v kateri se je pekla. Poleg se poda peteršiljev krompir.
Zeliščna skuta
Za 4-6 oseb potrebujemo:
2 stroka česna, 1 majhno spomladansko čebulo, po 1 šopek zelenega peteršilja, kopra in drobnjaka, malo krebuljice, malo vodne kreše, 25 dag nepre-tlačene skute, ščepec sladkorja, sol, malo limoninega soka, sveže zmlet bel poper, nekaj kapljic vvorchesterske omake ter 2 paradižnika in nekaj peteršiljevih listkov za okras.
Česen olupimo in zdrobimo. Čebulo olupimo in sesekljamo kar le mogoče na drobno. Zelen peteršilj, drobnjak, krebuljico in vodno krešo oplaknemo, popivnamo in zelo drobno sesekljamo oziroma nastrižemo. Skuto, sladkor, sol, li
monin sok, poper in worchestersko omako zmešamo in z majhno metlico za sneg stepemo v rahlo kremo. Dodamo česeh, čebulo in zelišča ter dobrb zmešamo. Pripravljeno skuto postavimo za pol ure v hladilnik. Zeliščna skuta ni samo zelo okusna, vsebuje tudi pravo bogastvo koristnih snovi. Z njo namažemo tanke rezine gostega kruha in jih okrasimo z rezinami paradižnika in listki zelenega peteršilja.
Pisana solata
Za 4 osebe potrebujemo:
4 jajca, 1 glavo zelene solate, 30 dag kumare, 40 dag paradižnika, 3 žlice belega vinskega kisa, 1 žličko-gorčice, sol, sveže zmlet bel poper, ščepec sladkorja, 5 žlic olja in 1 šopek drobnjaka.
Jajca skuhamo v trdo, ohladimo, olupimo in narežemo na rezine. Medtem solato otrebimo, operemo, odcedimo in natrgamo na manjše kose. Oprano kumaro in
paradižnike narežemo na tanka kolesca. Kis, gorčico, sol, poper in sladkor zmešamo. Z majhno metlico za sneg vtepemo v mešanico olje . Drobnjak oplaknemo, popivnamo in nastrižemo. 1 žlico ga prihranimo, drugega pa rahlo primešamo prelivu. Sestavine za solato lepo zložimo v skledo, prelijemo s prelivom in potresemo s prihranjenim drobnjakom. Če želimo, da bo solata nadvse lepa na pogled, ponudimo tako zloženo. Okusnejša pa bo, če jo bomo še rahlo, vendar dovolj temeljito zmešali, da bo preliv segel res do vseh sestavin. Zmešamo jo, preden jo potresemo z drobnjakom.
Porova juha
Za 4 osebe potrebujemo: 2 srednje veliki čebuli, 2 pora, 2 zeleni papriki, 4 srednje velike moknate krompirje, 1 kranjsko klobaso, 1 vejico timijana, 1 vejico rožmarina, malo majarona, 1 šopek zelenega peteršilja, 2 žlici olja, ščepec kajenskega popra, 3/4 I čiste goveje juhe iz koncentrata, sol in malo poljubnih zelišč za posip.
Čebuli olupimo in drobno sesekljamo. Pora skrbno očistimo, operemo in narežemo na obročke. Papriki operemo, razpolovimo in odstranimo semenje in bele notranje dele. Polovice še enkrat oplaknemo in narežemo na koščke. Krompir operemo, olupimo, še enkrat operemo in narežemo na kocke. Klobaso olupimo in narežemo na kocke. Klobaso olupimo in narežemo na tanka kolesca. Zelišča oplaknemo, popivnamo, listke oziroma iglice posmukamo s stebelc in drobno sesekljamo. V loncu segrejemo olje, dodamo čebulo, por in papriko ter jih na srednje močni vročini popražimo. Vmes pogosto mešamo. Potem dodamo krompir, sesekljana zelišča in klobaso ter malo kajenskega popra (pravzaprav
je ta “poper” posebno ostra paprika iz čilijev, s katero moramo biti zelo previdni, ker močno peče). Vse dobro zmešamo in zalijemo z juho. Zavremo, vročino zmanjšamo in juho v pokritem loncu počasi skuhamo, ko je krompir mehak, je juha gotova. Poskusimo jo in jo po potrebi dosolimo (slana je bila že goveja juha). Nazadnje jo potresemo z eno ali dvema žlicama poljubnih sesekljanih zelišč. To nevsakdanjo juho ponudimo čim bolj vročo. Poleg damo kruh.
Krompirjevi cmočki s paradižnikovo omako in žajbljem
Za 4 osebe potrebujemo: 75 dag paradižnika, 1 čebulo, 6 dag surovega masla, sol, sveže zmlet poper, 80 dag zamrznjenih krompirjevih cmočkov, 8 žajbljevih listov in 5 dag sveže naribanega parmezana.
Paradižnike olupimo, narežemo na četrtine in jim iztisnemo semenje. Meso narežemo na majhne koščke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V kozici segrejemo 4 dag surovega masla, dodamo čebulo in jo pražimo, da postekleni. Dodamo paradižnik, posolimo in popopramo, dobro premešamo, kozico pokrijemo in 30 minut dušimo na šibki vročini, da nastane gostljata omaka. Vmes pogosto premešamo. Medtem ko se omaka kuha, po navodilih na zavitku skuhamo in odcedimo cmočke. Žajbljeve listke oplaknemo in popivnamo. Če želimo, jih narežemo na rezance, lahko pa pustimo tudi cele. V ponvi segrejemo preostalo surovo maslo, stresemo nanj žajbelj in ga čisto kratek čas pražimo. Dodamo odcejene cmočke in jih na hitro pogrejemo. Medtem ponev pogosto stresemo, da se cmočki ne bi prijemali. Cmočke razdelimo na krožnike, prelijemo z omako in potresemo s parmezanom.
za zdravje in dobro počutje
DOBRO JE VEDETI
27. avgust 1998, -
Sladkorna bolezen
V Pomurju je približno 5000 bolnikov, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni - Večina se jih zdravi v dispanzerju za sladkorne bolnike v bolnišnici v Murski Soboti
am delava dva zdravnika, posebej izobražena za zdravljenje te bolezni, ena višja medicinska sestra, prav tako dodatno usposobljena za delo na tem delovnem mestu, in srednja medicinska sestra, ki opravlja tako sestrska kot tudi
administrativna dela. Manjši del bolnikov s sladkorno boleznijo se zdravi v posvetovalnici v Zdravstvenem domu Lendava, kjer dela zdravnik iz bolnišničnega dispanzerja, en del pa pri izbranih splošnih zdravnikih.
Kaj je sladkorna bolezen?
Sladkorna bolezen je motnja, do katere pride bodisi zaradi pomanjkanja izločanja hormona insuli-na bodisi zaradi povečane odpornosti tkiv na njegovo delovanje. Posledica tega je moteno presnavljanje sladkorjev, maščob in beljakovin. Za sladkorno bolezen so značilni: žeja, pogosto odvajanje vode, izgubljanje telesne teže, utrujenost, motnje vida, večja dovzetnost za okužbe (najpogostejše je vnetje spolovila), v skrajnih primerih tudi motnje zavesti (od zaspanosti do nezavesti). Pogosto pa bolniki znakov bolezni sploh ne zaznajo. Bolezen je pogostejša pri starejših, čezmerno prehranjenih, in če jo že ima kdo v družini.
v krvi na tešče oziroma 11.1 mmol/ I ali več kadarkoli čez dan sta značilni za sladkorno bolezen. Pri vrednostih krvnega sladkorja od 6.1 mmol/ I (kar je zgornja meja normalnih vrednosti) do 7.8 mmol/l moramo narediti obremenilni test z glukozo (OGTT), s katerim potrdimo oziroma izključimo motnje v presnavljanju sladkorja v krvi. V zadnjem letu je pričelo med strokovnjaki prevladovati mnenje, da ima bolnik sladkorno bolezen že, kadar znaša vrednost krvnega sladkorja 7.0 mmol/l. Sladkorna bolezen je posebej nevarna zato, ker običajno zmerno povišanega krvnega sladkorja ne »čutimo«. Žal pa našemu telesu kljub temu povzroči nepopravljivo škodo. To je bolezen, ki ne boli, zato tudi hitro pozabimo na nasvete zdravnika.
(hiperg likemija) ali prenizkega sladkorja (hipoglikemija) v krvi in so življenjsko nevarne. Kronične komplikacije nastanejo zaradi trajno zvišanega sladkorja v krvi. Mednje spadajo spremembe na očeh, ki lahko povzročijo slepoto, spremembe na ledvicah, ki lahko povzročijo končno odpoved ledvic, ter spremembe na živcih, ki povzročajo zmanjšanje oziroma izginotje občutka za dotik, bolečino, tresenje in temperaturo. Bolniki se lahko čezmerno ali premalo znojijo, bruhajo, pogosteje odvajajo blato ali imajo težave z zaprtjem, moteno je odvajanje vode, pogoste so motnje v spolnosti. Bolniki s sladkorno boleznijo tudi pogosteje doživijo srčni infarkt, možgansko kap, pogoste so tudi spremembe na nogah, zaradi katerih je potrebno nogo odrezati.
Kako sladkorno bolezen zdravimo?
no, majhni in
osti se bodo kmalu ponovno na široko
1. Za veliko otrok bo to prvič v življenju. Koliko . Jega pričakovanja, koliko skritega vznemirjenja, rda tudi kanček strahu bo spremljalo ta veliki k^^-
Kako sladkorno bolezen dokažemo?
Zakaj je sladkorna bolezen nevarna?
Sladkorno bolezen dokažemo s povišanimi vrednostmi sladkorja v krvi. Vrednosti 7.8 mmol/l sladkorja
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo ločimo akutne in kronične komplikacije. Akutne komplikacije nastanejo zaradi trenutno previsokega
Zveza potrošnikov svetuje
Telefonski računi
Murski Soboti in Mariboru smo dobili nekaj pritožb in vprašanj glede visokih računov, ki so nastali zaradi klicev na številke komercialnih linij; te se začnejo s številko 090 (vroče linije, čvekafoni, zmenkafoni, nagradne igre, horoskopi
itd.). Kako ravnati, če dobite telefonski račun, ki je po vašem mnenju previsok, ste spraševali?
Če upravičeno sumite, da nikakor niste telefonirali toliko, kot znaša račun, vam svetujemo naslednje: najprej preverite, ali ni krivec za visok račun kdo od domačih, kar se včasih tudi zgodi. Šele ko boste prepričani, da ni nihče od domačih toliko telefoniral, zahtevajte od Ter lekoma. izpisek klicanih številk (za-to boste morali plačati!). Če so na izpisku številke 090 in ste prepričani, da jih ni poklical nihče od vas, reklamirajte račun pri obračunski službi pristojne enote Telekoma (vložili ste pritožbo na I. stopnji!). Pazite na zakonski rok za reklamacijo, ki je osem dni po prejemu računa. Svetujemo vam, da vseeno plačate nesporni del računa, torej tisto, kar ste zares klicali, ali pa plačajte povprečje zadnjih treh »normalno« visokih računov. S tem boste preprečili, da bi vam odklopili telefon. Če bodo vašo reklamacijo zavrnili oziroma rešili negativno, se lahko ponovno pritožite. Najkasneje v osmih dneh vložite pritožbo na II. stopnji pri obračunski enoti Telekoma. Svetujemo vam, da pritožbo podrobno utemeljite in podkrepite z dokazi (npr. da v času spornih klicev nikogar ni bilo doma, potrdilo šole, da so bili otroci takrat v šoli, da ste takrat opazili motnje na vaši liniji, “mrtev telefon”; mimogrede: vsako motnjo takoj sporočite tehnični službi Telekoma). Vsi podatki ti se upoštevajo pri reševanju vaše pritožbe. Če vam bodo
tudi pritožbo na II. stopnji rešili negativno, imate še možnost pritožbe na neodvisno komisijo pri Telekomu, Cigaletova 15, Ljubljana, vendar pa samo v primeru klicnih številk 090. Pritožba na neodvisno komisijo naj vsebuje čim podrobnejšo obrazložitev primera z vsemi dokazi in kopijama sklepov s prvo- in drugostopenjske komisije. Ko komisija sprejme stališče, obvesti o tem generalnega direktorja Telekoma, ki potem pisno obvesti občana, ki se je pritožil.
Opisanim težavam se lahko izognete, če zaprosite za onemogočenje klicev na št. 090. To vas bo sicer nekaj stalo, je pa zanemarljivo malo v primerjavi z računi, ki smo jih že videli v naši pisarni. V pogovoru z uslužbencem Telekoma smo zvedeli, daje po opravljeni blokadi povsem nemogoče, da bi kdo klical na to številko ali da bi operater vezal na to številko (090).
Če reklamacija visokega računa ni povezana s številko 090, je odločitev drugostopenjske komisije dokončna. To pomeni, da se spor lahko razrešuje le še na sodišču.
Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks (069)27 300, Slovenska 48, p. p. 207.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je izredno pomemben zdrav način življenja. Le-ta je zaželen za vso družino. Pod zdravim načinom življenja razumemo pravilno prehra-’ no, čim več gibanja, izogibanje psihičnim napetostim ter znižanje prevelike telesne teže. Če s temi ukrepi ne dosežemo zadovoljivega znižanja krvnega sladkorja, uporabimo zdravila. Zdravila obstajajo v obliki tablet in injekcij (insulina), ki jih dajemo podkožno. Samokontrola je način zdravljenja sladkorne bolezni, ko si bolnik sam meri sladkor v krvi ter si poskuša sam z različnimi ukrepi popraviti krvni sladkor na želeno raven.
Sladkorno bolezen moramo odkriti čim bolj zgodaj. Zelo pomembno je, da bolnika o njej čim bolj poučimo, tako da sam prepozna morebitne komplikacije, ob njih pravilno ukrepa ter,da mu je zdravnik ob tem predvsem svetovalec.
V soboto, dne 29. 8. 1998, ob 11. uri bo pri ribiškem domu v Bakovski ulici v Murski Soboti regijsko srečanje bolnikov s sladkorno boleznijo. Udeležence bosta pozdravila predstavnik občine in predsednik društev sladkornih bolnikov republike Slovenije gospod Jože Snoj. Sledili bosta strokovni predavanji: Maščobe v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, predavala bo Nataša Bedernjak Bajuk, dr. med., specialistka interne medicine, in Prehrana pri bolnikih s povišanimi maščobami v krvi, predavala bo Zdenka Tratnjek, višja medicinska sestra. Sledilo bo družabno srečanje. Vabljeni vsi zainteresirani.
dr. med., specialistka interne medicine
NATAŠA BEDERNJAK BAJUKI
Vodja območne pisarne
Murska Sobota
ANDREJ ČIMER ■
red prvošolcem je osem let življenja v najhitrejšem telesnem in duševnem razcvetu, v katerem se mu bodo zgodile pomembne stvari: prerasel bo otroštvo, skoraj dosegel svojo dokončno višino, zarisale se mu bodo poteze, ki že močno nakazujejo zrelo podobo obraza, napravil bo nekaj odločilnih korakov iz domačega okolja k samostojnosti, osvojil bo najpomembnejše veščine, ki so potrebne za razumevanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti civilizacije: branje, pisanje, štiri osnovne računske operacije in seveda še mnogo drugega.
Šola pomeni veliko spremembo v otrokovem življenju. Znajde se ob neznanem učitelju, v skupini različnih otrok, med katerimi prihaja poleg prijateljskih odnosov tudi do nesporazumov, medsebojne tekmovalnosti in obračunov, česar ne prenese vsak otrok. Vstop v šolo pomeni tudi, da se otrok prvič v življenju znajde brez pomoči staršev pred številnimi pravili in novimi zahtevami, ki jih pogosto ne razume, zato mu vzbujajo strah. Na vse to se bo lažje navadil, če je zdrav v sebi in ima ob sebi družino, ki gaje od malega va-
rovala in mu dajala jjnlj sti, ko se je srečeval težavami.
Za veliko otrok pa v šolo novo neprijetno nizu težkih izkušenj, 1 živel v otroštvu. Najboj y ti otroci, ki v zgodnje s|j: niso doživeli potrebn
zanimivosti • zanimivosti •
Črna kuhinja Cilke Žerd^
Ohranjen prvobitni videz hiše
Cilki Žerdin - Dimeč, že upokojeni vodilni prosvetni delavki iz Gornje Radgone, smo v Vestniku več-
krat pisali. Malokdo pa ve, da si je z možem Francem uredila prijeten dom v Rodmošcih. Stanovanje v bloku je prepustila mlajšim in zdaj snuje sredi spokojnega miru in lepe narave novo knjigo o nekdanjem življenju viničarjev.
Cilkino novo domovanje v Rod-mošcih je nekaj posebnega. To velja predvsem za notranjost hiše. Stari del ima povsem ohranjeno prejšnjo notranjo obliko in opremo. V njem je “prednja hiša" s staro lončeno pečjo, lesenim stropom, s staro opremo. Iz “prikleta" pa se pride v črno kuhinjo. Tam so razvrščeni na prvotnih mestih stara posoda in drugi nekdanji kuhinjski pripomočki. Vse to je nekakšno spoštovanje do Cilkine mladosti, ki jo je preživela v podobnem okolju v Prekmurju. Z možem pa živita sodobno življenje v novem delu hiše.
Mešani pevski zbor Štefana Kovača, Murska Sobota
Trg zmage 4, Murska Sobota
Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce.
Kaj početi zdaj, ko je konec počitnic in dopustov?
Vabimo vas, da se pridružite pevski skupini, ki doživlja prijetne reči tudi v mesecih, ko ni poletja.
To je mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote.
Če vas je narava obdarila z lepim glasom ter imate veselje do petja in druženja, se nam pridružite. Čaka vas veliko lepega ...
Cilka kuhinji v R°
Tam
tudi bogatozb cevsv^
tur.Sozvseh^
Avdicije za nove pevce bodo na Trgu zmage 4, vhod z dvorišča, II. nadstropje, v četrtek, 27., petek, 28. in ponedeljek, 31. avgusta ter v torek, 1. septembra ob 19.30.
Vse člane zbora pa obveščamo, da pevske vaje začnemo v torek, 1. septembra, ob 20. uri.
Z upanjem, da nas bo čim več, vas lepo pozdravljamo!
nasveti - opozorila

■ avgust 1998
DOBRO JE VEDETI
veliki šolarji!
Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš. Toda tudi njegovi potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje ti sama.
On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro obme tudi v kaj lepšega in prijetnejšega.
OVEN
■«u«a pripadnosti ljubljenemu ^eku (enemu ali obema starše-"»aliprimerni osebi). Nekateri so zamenjali dom in tako več-Wdoživeli izgubo ljubljene osebe, * otroci v reji. Zato taki otroci z ^njem marsikdaj doživijo pono-izgube varnosti in spet jih pre-strah. Ti otroci večino energije 'Uporabijo zato, da nekako ?T6Mo«, energije za učenje pa ostane zelo malo ali pa sploh 95 Strah se pogosto kaže kot ne-nesposobnost koncentracije Regresivnost. Pogosto se ot-19 stiske kažejo v dodatnih ^tr. otrok začenja ponovno mo-
nem'rno SP’’toz'’ pa Reti glava ali da mu je slabo, boli Rodeč, dobi vročino ipd. Tak Potrebuje strokovno pomoč, ^sem pa veliko razumevanja v topel dom, kjer mu dajo ve-ga imajo radi takšnega, kot noči laže odhajajo od doma, J611®' da se bodo domov tudi ^Mi. če jjb v §0|-( ne Skrbi, kaj 'tema tačas hudega zgodilo, strah in se prej na-za starše je otrokov vstop v
novega, zahtevnega , ko bodo pogori velike preizkusno začuti, kak-'majo njegovi starši do
šole. Predvsem iz vedenja staršev in njihovih naključnih pogovorov o šoli si otrok postopoma oblikuje svoj odnos do šole. Šola mu lahko predstavlja varen kraj, kjer se dogaja veliko zanimivih stvari, ali pa jo doživlja kot nekaj strah zbujajočega, še preden prestopi njen prag. Razlika med obema popotnicama pa je zelo velika...
Otroku boste ob vstopu v šolo (in tudi kasneje) najbolj pomagali, če boste iskreno spodbujali njegovo ustvarjalnost in interes za svet okrog njega. Kajti učenje je pot v neznano, za to pa je človek vedno »potreboval« radovednost, samozau- , panje, srčnost in nekaj drznosti. Posebno pri majhnem šolarju naj igra postopoma prehaja v učenje. Kakšen je otrok pri igri, takšen bo šolar pri učenju in odrasel človek pri svojem delu. Zato spoštujte otrokovo .igro in jo postavite na pomembno mesto v njegovem življenju. Včasih odložite opravila. Pojdite ven z otroki iz enega samega razloga - da bi uživali v medsebojni družbi. Ugotovili boste, da igra prerodi, osvežuje in obnavlja medsebojno povezanost.
dipl. psih.
RENATA KERČMAR ■ J
BIK
RAK
Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko.
On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot tudi njej sami. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda.
DEVICA ,
^i ki nn
it« ■ Pfeži POnavadi podnevi spijo, velikokrat ne zaznajo nevar-ob košnji, in potem se lahko zgodi to, kar se je novi j2 Qr°tac'jska kosa mu je odrezala kopita zadnjih nog.
Vejala rabonoša so ga prinesli domov, ga obvezali in Jožica Vdelaj j 6l<° '2 stekleničke. Po določenem času si je kar opo-'n ^arkuC6l° *e naPadalen. Prizanese pa otrokoma dvojčko-U' lnia ju rad in onadva imata rada njega. - Foto: L. Kr.
nasveti za življenje
N6 ^ai k^^ V potovalni kovček? Kolikor poznam sebe, k p°SOv oblačil, dvojno obutev in pribor za osebno V^jeo °tem pa dobra knjiga. Že sem jo imela v roki, pf9	trenda z instant nasveti za drugačno
in ne predrobno tiskana, s pravšnjo bar-' ^advsep>° °bl'kovanim naslovom in primerno nagnjeno-nje p $ ^ikavna in z vsemi štirimi svetovana za počit-b S%i n° °^ila sem j° na vrh prtljage, odločena, da jo vza-
'p°čitnice.
S^kini^ me ie pičil°-q|aL° Začnem listati povrsti-Ai^h Cedil° seje živila ’.Po katerih naj if’ ^kšnr?6 naravnala v da bi bilasebi 0 se karvr‘ !%slS|Jlirjenblote9a dovolj. S Povečano teh instant na-
svetov za drugačno življenje. Imam pravico, da živim, kakor živim, da sem takšna, kot sem. In če sem dovolj dobra in všečna sebi, zakaj bi se morala pregnesti, da bi ugaja-% la drugim.« Zadovoljna ob tem spoznanju sem pospravila v zadnji predal vse knjige z recepti za življenje. Ne potrebujem jih, sedaj, ko odhajam na počitnice, že ne. Pa naj bodo še stokrat svetovane in z vsemi štirimi propagirane, pa čeprav se prodajajo za med, skoraj tako kot kuharske knjige.
MHI
Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, karte na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem.
On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere, zato se nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za primerno zavarovanje svojih interesov.
Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni.
On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode, obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba.
Ona: Zaljubila se boš; ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so s tem povezane.
On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel on sam.
Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo, predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boš zabavala kot že dolgo ne.
On: Preveč se boš navezal na nekoga, ki tega enostavno ni vreden. Je že res, da s trenutno situacijo ne smeš biti zadovoljen, vendar bi bilo koristno, da bi pravilno ocenil svoje zmožnosti.
Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v trenutni novi družbi kaj težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš še venomer iskala nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem.
On: Tvoje prepričanje, daje pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerico. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija.
ŠKORPIJON Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti
ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavesti, ki si jo do sedaj pogrešal.,V ljubezni pa se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partneričine poteze.
STRELEC
KOZ
VODNAR
k
Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, pa najsi to zadeva zasebno ali poslovno življenje. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda pa brez manjših spodrsljajev enostavno ne bo moglo iti.
On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega.
Ona: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz celotne ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek.
On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje.
Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš marsikaj, karti bo ogrelo srce. Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč za verjeti. Toda vseeno se bqš kar prijetno zabavala, poleg pa se še marsikaj naučila.
On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerica si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli.
Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti.
On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo.
zanimivosti
PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUŠTVO PUCONCI
razpisuje 5. meddruštveno tekmovanje gasilcev za pokal KEME,
ki bo v soboto, 29. avgusta 1998, z začetkom ob 15.
uri na igrišču osnovne šole Puconci
Tekmujejo lahko moške in ženske enote. Starostnih točk za leta ne upoštevamo.
Tekmovalne discipline so za moške in ženske enote enake:
•	vaja z MB - suha izvedba po CTIF-u,
•	Mmet torbice v krog.
Orodje priskrbi organizator tekmovanja. Tekmovalna oprema po pravilniku GZS.
Tekmovalne enote prejmejo pokale, prve moške in ženske enote prejmejo tudi prehodna pokala.
Prijave so zaželene vnaprej do 28. avgusta 1998 na
naslov: PGD Puconci, 9201 Puconci.
Prijavite se lahko tudi na tekmovanju, in sicer komisiji A do 18. ure.
Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, Partizanska c. 13, objavlja prosti delovni mesti:
1.	VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA I ZA POSEGE V PROSTOR
Pogoji:
- visokošolska izobrazba gradbene smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - 3 mesece poskusne dobe ali
- višješolska izobrazba gradbene smeri, - 8 let delovnih izkušenj, - 3 mesece poskusne dobe.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
2.	PRIPRAVNIK
Pogoji:
-	univerzitetna izobrazba gradbene smeri ali
-	višješolska izobrazba gradbene smeri
Delovno razmerje se sklene za čas pripravništva.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Gornja Radgona, Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izbiri. Nastop dela po dogovoru.
LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA
Zavod za permanentno izobraževanje
Slomškova 33, tel. 32 641,36 560
Za izobraževalno sezono 1998/99 prvi teden septembra vpisujemo v programe:
-	osnovna šola za odrasle in mladostnike
(5.-8. razred - brezplačna)
-	voznik
(IV. stopnja izobrazbe)
-	kozmetični tehnik
(enoletno izobraževanje po V. stopnji izobrazbe)
-	računovodja
(enoletno izobraževanje po V. stopnji izobrazbe)
Še je možnost za vpis na izredni študij naslednjih visokošolskih strokovnih programov:
-	POSLOVNA EKONOMIJA (EPF Maribor)
-	JAVNA UPRAVA (VUŠ Ljubljana)
-	PROMET (Fakulteta za gradbeništvo Maribor)
Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE
V MURSKI SOBOTI RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO odpisane in za službene potrebe neuporabne pisarniške opreme
Javna dražba bo v
SREDO, 9. septembra 1998, ob 11. uri pri Svetem Juriju št. 15a (v zgradbi nekdanjega PO Rogašovci) in
ČETRTEK, 10. septembra 1998, ob 11. uri v Radencih, Panonska ul. 1 (garaže nekdanjega PO Radenci).
Ogled opreme je mogoč pol ure pred dražbo, morebitni kupci pa morajo opremo takoj odpeljati.
28
27. avgust 1998,
NEKDANJI FRANCOSKI PREDSEDNIK
SORODHIK* pOM^'
STRANJ
FILMSKI VESOLJČEK JEDRO, BISTVO
JAVOR (LAT.)
NEKDANJE PAPEŽEVO POKRIVALO
RONALD (KRAJŠE)
GROBO ORIENT. SUKNO IME
MESTO V PIEMONTU V SEVERNI ITALJIJI CIRKONIJ TRŠA,, DALJŠA DLAKA
1. nagrado v vrednosti 20.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 3. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 4. - 8. nagrado Vestnikovo majico.
Med reševalce bomo razdelili
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 19. avgusta 1998.
Ime in priimek:
Naslov:
Družina Kmetič
NIŽJE RAZVITA VODNA RASTLINA
SLOVENSKA PEVKA (MAJDA)
OBŽALO -VANJE
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
objavljene v Vestniku 13. avgusta 1998
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Emilija Horvat, Kroška 60, 9000 Murska Sobota
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Ana Pravdič, Štefana Kovača 17, 9000 Murska Sobota
3.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Domen Gujtman, Brezovci 48, 9201 Puconci

4.	VESTNIKOVA MAJICA: Suzana Sobočan,
Lendava	q264
5.	VESTNIKOVA MAJICA: Milan Černi, Radovci 22, *
6.	VESTNIKOVA MAJICA: Amalija Jazbec, Zdolska 16, “ Beltinci
7.	VESTNIKOVA MAJICA: Ignac Zver, Ižakovci 102, a gvetj
8.	VESTNIKOVA MAJICA: Alojz Filipič, Sovjak 64, Jurij ob Ščavnici	pOšti-
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo preje11^-*****^'
Narcisomanija
Kmetičevi in riwv/ soMi na moki..
Riše in piše IGOR BANFI ■
1
JE W VIDO STA ŠLA KMETIČ PA RITOMJA MWDW MA NEGA /

^MBiUGRUNI/MKO, GE SAM PA...AO,., w KISLO. M
MF OŠ, kA SW v m/um m SVA PREMALO MM. AUAUA^!
Vino in ženska' najslajša strupa?
Monika se je zaljubila v Billa in ta ji je dovolil, b^e roke. Še več: v usta. Bill o tem seveda ni rekel ni . ce, saj bi bil nor, ko bi ženi govoril o svoji romanc'^^11,16 bila neprevidna in tako se je razvedelo. Bill je Pre	L
ci pod prisego zagotovil, da ni bilo nič pregrešneg inega.° je prisegla, da ni bilo nič nenormalnega in nič nem je pojavil preiskovalec Nebodigatreba, zato sta ^/a v Romeo (Bill) vnovič le približno povedala, kakoie ta^. v roko in v usta, malo pa se je razlilo tudi po ob e ob> stala njena relikvija, nekaj, kar je zanjo sveto, za Ica ne bo nesla v čistilnico.	le
Oh, ti porednica Monika, hčerka domišljave no to, da si se zagledala v Billa, namesto da bi se ort vit. da bi se našla midva: ti, Monica, in jaz, Narcis- Na'c se^pp' največji državi, nisem najbogatejši, nisem svetlo je # najlepši. In ker sem naj lepši, celo zaljubljen se, šanje, ali bi ti sploh dovolil kaj takega (ali je bil prepustil Bill. Ubogi Predsednik te, draga	Q gan
niti dobro pogledal, ampak je kar dovolil razpet' z ^eti, Ko bi te pa premeril nekoliko stran od sebe, bi m^gča'03' nič posebnega, ampak kvečjemu kratkonoga P pa takih ne maram, ampak imam rajši - sebe!	pil w
Vino in ženska sta dva najslajša strupa!? Mo ,g v podaljšanem delovnem času v pisarni ni zastrupil s prvim najslajšim strupom (vinom), ^ge, zastrupiti (osvojiti) s čari (in prsti) kratkonogo mar vrstniki, ampak možje zrelih letih. Pozabl,j^sKe0\ pfS1'^ ženo in hčerko, ki je le nekoliko mlajša od P°P°	’ v
Očitno mu je bilo všeč, sicer bi zavpil: Hudičev - g-gp1^ -OSti!	. rpnilSt'',^',,
Kar imej ga, Billa, seveda, če ti ga Hillaiji P	0a
mi, ker te sam ne bi vzel. Zdi se mi pač, da sem p . morem si dovoliti, da bi ljudje govorili: Glej, g ' fant, ona pa povprečno kratkonogo dekle.
Torek,
1. 9. 1998
TV SLOVENIJA 1
9.30
9.50
10.05
10.40
11.10
12.05
13.00
14.10
15.05
15.35
16.30
17.00
17.10
17.30
17.45
18.10
18.40
19.10
19.30
20.05
21.00
21.05
22.00
22.50
23.40
Radovedni Taček: Čebela Portret: Šahistka Sonja Časovni popotniki, am. nan. Otroci sveta
Po domače
Savannah, am. nad., zadnji del
Poročila, vreme, šport
Omizje
Fina gospa, ang. nan.
Inšpektor Morse, ang. nan.
Duhovni utrip
Obzornik
Po Sloveniji
Nina in Ivo, otroška nan.
Waynove dogodivščine, avstralska nan.
Oddaja z otroke
Dežela besede
Risanka
Dnevnik
Hrošči, ang? nan.
Dobro je vedeti
Pro et contra
Odmevi, kultura, vreme, šport
Baaba Maal, ang. dokumentarna oddaja Dežela besede, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
10.00
10.30
10.55
11.45
12.40
16.25
18.00
18.50
19.25
22.00
23.45
Lahko noč, ljubica, ang. nan. Pacific Drive. avstralska nan. Okus po zločinu, ang. nan. Studio City Sobotna noč, ponovitev Črni angel, nemški film Rdeči klic, ang. nan. Kolo sreče Zlata liga v atletiki, prenos iz Berlina Ravnatelj, ameriški film Svet poroča
7.00 Dobro jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11 .OO Kassandra, nad. - 12.00 Otroški zdravnik, nan. - 13.00 Dragi naš učitelj, nan. - 14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Ogledalo, nan. - 15.30 Za vedno, nad. - 16.30 Policisti s srcem, nan. - 17.30 Kassandra, nad. -18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, mehiška nad., 1. del - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Porodne težave, ameriški film - 21.45 Mladi par, nan. - 22.30 Krila, nan. - 23.00 Ciklus filmov Melanie Griffith: Striptiz smrti, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Risanke - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, risanka - 9.30 Bradyjevi, nan. - 10.00 Laverne in Shirley, nan. - 10.30 Mannix, nan. - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nad. - 12.00 Drzni in lepi, nad. - 12.30 Sončni zaliv, nad. - 13.00 Odklop, ponovitev -13.30 Kuharska oddaja - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nad. -15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Bogato dekle, nad. - 17.00 Nora hiša, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.30 Oprah Show: Moč spanca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Akcija - 21.00 Neposredna nevarnost, ameriški film - 23.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 0.00 Svilene sence, nan.
IDEA TV - KANAL 10
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Publikum, reportaža - 16.00 Zvezdne steze, nan. -17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, informativna oddaja Aktualno - 19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Severna obzorja, nan. -22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. -0.00 Modra elita, nan.
STUDIO AS
9.30 Gnes • 10.00 Muraši -11.00 Sosedje -11.25 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes-16.30 Muraši -17.30 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje ■ 19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV-dnevnik-20.00 Gnes-20.30 Teden ob Muri (informativna oddaja) - 22.00 Videospoti - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, nan. - 11.00 Deset velikih svetovnih pisateljev, serija - 12.00 Dnevnik -12.25 New York, nan. - 12.55 Filmi Elvisa Presleyja: Zaporniški rock'n’roll - 14.30 Risanka -14.55 Poročila - 15.00 Glasbena duša Hrvatov - 15.30 Konkordsky, dokumentarni film - 16.20 Risanka - 16.40 Otroška serija - 17.05 Živeti z ... - 17.35 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nad. - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.05 Tv-parlament - 22.40 Opazovanja - 23.05 Filmska noč s Kirn Bassinger: Kruta dežela
TV HRVAŠKA 2
15.30 Koledar - 15.40 Ritem Nashvillea, ameriški film - 17.05 Savannah, nad. - 17.50 Risanka -18.05 Hugo - 18.30 Na zdravjel, nan. - 19.00 Županijska panorama - 19.30
belo v barvah: Filmi Freda Astaira in. Ginger Rogers :
I
5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nan. - 10.05 Di'sneyjevi filmi - 11.10 Odgovarjamo na telefone - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvdn, ura novic - 13.00 Gozdarska hiša Falke-nau, nan. - 13.50 Vrana, francoski film - 15.15 Mr. Bean, burleska - 15.40 Rezerviran čas - 16.00 Za otroke 7 16.30 Indaba, nan. - 17.00 Nujna pomoč, karitativni program - 17.15 Kviz - 17.40 Iščemo pogrešane - 17.45 Regionalne oddaje - 18.00 Katoliška kronika -18.20 Za otroke - 18.35 Policist s Petelinjega hriba, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tattingers, nan. - 20.45 Kajak-kanu - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.05 Izgubljene iluzije, madžarski film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Manever, vojaško-po-litični magazin - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica -11.00 Izobraževani program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister -14.00 Risanka - 14.25 Kralj pamp, nan. -16.00 Repeta, za šolarje - 17.40 Christy, nan. - 18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice -19.50 MC - 20.00 Dnevnik, šport - 20.25 Kajak-kanu - 20.30 Omama hitrosti, nan. - 21.00 Počitnice, dokumentarni film, 1. del -22.00 Twin Peaks, nad. - 22.45 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.30 Superman - 10.15 Beli Indijanec Buffalo Bill, vestern -11.45 Konfeti - 12.15 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.25 Knickerboc-kerji - 14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dallas-J. R. se vrača, TV - film - 21.50 Seks škandal - boj za Belo hišo, srhljivka - 23.20 Beg v troje, kriminalka - 1.05 Kralj Marvi-novih vrtov, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Zmenek na Dunaju, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev - 14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univer-zum - 21.05 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina
EUROSPORT
8.30 Atletika - 10.00 Turni avtomobili - 11.00 Ekstremni šport -12,00 Evrogoli - 13.30 Različni športi - 14.00 Konjeništvo - 15.00 Golf -16.30 Evrogoli - 18.00 Ekstremni šport - 19,00 Dirke tovornjakov - 20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Boks: Anatolij Alexandrov (Kazahstan) - Pedro Ferradas - Couso (Španija), prenos iz Viga - 23.00 Nogomet: legende SP - 0.00 Rally - 0.30 Superbike - 1.00 Ekstremni šport
Televizijski spored od 28. 8. do 3. 9. '98
Sreda, 2.9, 1998
TV SLOVENIJA 1
9.45 Waynovd dogodivščine, avstralska nan.
10.10 Oddaja za otroke
10.40 Dežela besede
11.10 Pro et contra
12	.05 Hrošči, ang. nan.
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.25 Angelski prah, ameriški film
15.00 Baaba Maal, ang. dokumentarna oddaja
15.50 Aliča, evropski kulturni magazin
16.20 Srečanje treh dežel
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Deset medvedjih, pravljica
17.40 Modro poletje, španska nan.
18.20 Divja Amazonija, francoska serija
19.10 Risanka -
19.30 Dnevnik
20.05 J. A. G„ am. nan.
21.00 Dobrodošli doma
21.05 Toživljenje, ang. nad., 10/11
22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport
22.55 Osmi dan
23.25 Malostranske humoreske, češka drama
TV SLOVENIJA 2
10.00 Lahko noč, ljubica, ang. nan.
10.30 Pacific Drive, avstralska nan.
10.55 Rdeči klic, ang. nan.
11.45 Pomp
12,40 Telenovele, francoska dok. oddaja
13.40 Lov za zakladom, francoski kviz
16.20 Kihec, nemški film
17.55 Družinski zdravnik, španska nad., 13/14
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 SP v nogometu, posnetek finalne tekme Brazilija: Francija
22.00 Nedolžne žrtve, am. nad., 1/4
22.45. Novice iz sveta razvedrila
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Kassandra, nad. - 12.00 Otroški zdravnik, nan. - 13.00 Dragi naš učitelj, nan. - 14.00 Beverly Hills special - 15.00 Ogledalo, nan. - 15.30 Za vedno, nad. - 16.30 Policisti s srcem, nan. - 17.30 Kassandra, nad. -18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, mehiška nad., 1. del - 19.15 24 ur - 20.00 Žrtev ali rabelj, am. kriminalka - 21.30 Nikita, nan. - 22.30 Krila, nan. - 23.00 Ciklus filmov Melanie Griffith: Bitka za polje, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Risanke - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, risanka - 9.30 Bradyjevi, nan. -10.00 Laverne in Shirley, nan. - 10.30 Mannix, nan. -11.30 Dobri časi, slabi časi, nad. - 12.00 Drzni in lepi, nad. - 12.30 Sončni zaliv, nad. - 13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nad. - 15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Bogato dekle, nad. - 17.00 Nora hiša, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.30 Oprah Show: Kako se spoprimemo s težavami - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Nimaš pojma, ameriški film - 22.00 Res nenavadno: Najbolj nori vozniki - 23.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -15.15 V torek v živo, ponovitev - 16.00 Odpadnik, nan. - 17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, informativna oddaja Aktualno -19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Ime mi je Anna, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Reportažni utrip: Iz naših krajev - S starimi obrtmi v današnje dni: Koline - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Modra elita, nan.
STUDIO AS
9.30 Gnes - 10.00 Teden ob Muri (informativna oddaja) -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Teden ob Muri (informativna oddaja) -18.00 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.15 Videospoti -19.30 TV-dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Moji mali prijatelji - 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati? - 21.30 Iz združenja ZLTV - Loka TV - 22.00 Videospoti - 22.30 Gnes - - 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, nan. - 11.00 Bitka za svetovno nadvlado, serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nan. -12.55 Filmi Elvisa Presleyja: Daljni sorodniki -14.30 Velikani hrvaške znanosti -15.00 Poročila -15.05 Otroška serija - 15.35 Vizije neba in pekla, dokumentarna serija - 16.25 Risanka - 16.30 Igre z divjimi živalmi - 16.55 Dokumentarna serija -17.30 Poročila - 17.45 Zlata kletka, nad. - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Turistični magazin - 21.05 Jeza na cesti, dokumentarni film - 22.00 Opazovanja - 22.25 Elita, nad. - 23.20 Filmska noč s Kirn Bassinger: Naravno nadarjen
TV HRVAŠKA 2
15.15 Koledar - 15.25 Kruta dežela, ameriški film - 17.05 Savannah, nad. - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Na zdravje!, nan. - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30
Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Od tkalca do bogataša, nad. - 21.30 Poročila - 21.45 Norma Rae, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nan. -10.00 Rezerviran čas - 10.30 Ameba -11.00 Zelena pika - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Gozdarska hiša Falkenau, nan. -14.00 Manjšinske oddaje - 16.00 Za otroke - 16.30 Indaba, nan. -17.00 Služba Alfa - 17.15 Regionalne oddaje - 18.00 Smernica - 18.20 Za otroke -18.35 Policist s Petelinjega hriba, nan. - 20.00 Dnevnik, šport - 20.35 Kajak-kanu -20.40 Ekstremni športi - 21.00 Koko, dokumentarni film - 22.00 Aktualno - 23.05 Mediteranski večeri: Atlantis, francosko-italijanski film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum, kultura -7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Tv-magister - 14.00 Risanka -14.25 Kralj pamp, nan. - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.45 Christy, nan. - 18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 19.50 MC - 20.00 Dnevnik, šport - 20.25 Kajak-kanu - 20.35 Tihomir, tv-igra - 21.35 Pojavi v živalskem svetu - 22.05 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Živalski leksikon - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 14.25 Knicker-bockerji - 14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj z Beverly Hillsa, kriminalka - 21.55 Delta Force II, akcijski film - 23.40 Nogomet - 0.10 Dobrodošel doma, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sonce in naliv, filmska komedija - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme - 12.10 Reportaža -13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Bella Ciao, TV-film - 21.40 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina
EUROSPORT
8.30 Nogomet: evrogoli - 10.00 Superbike - 11.00 Ekstremni šport - 12.00 Motokros -12.30 Smučanje na vodi -13.00 Tenis: pregled turnirjev ATP - 13.30 Jadranja- 14.00 Konjeništvo - 15.00 Tour de France: povzetek - 17.00 Svet hitrosti, magazin - 18.00 Ekstremni športi -19.00 Vleka traktorjev - 20.00 Bowling - 21.00 Biljard: SP v Antwer-pnu - 23.00 Pikado - 0.00 Svet hitrosti - 1.00 Ekstremni šport
Nede/ja, 30. S. 1998
.SZ7Z7 PizZec zn nznsc, z-zSazz/ca - 8.30 PnffozTzizddzne merfreMa Z/zzr/z/na- 0.00 ZIZzzzzZec/, rzsan/ca - 9.30 /Treznendkovi - /0.00 Po.gocf/vščme ježka Senika, risanka - /0.30
Baiznan, risanka - 1 /.00 Beveriy Hii/s, nad. - iZ.OO Me/rose P/ace, nad. - 13.50
TV SLOVENIJA 1
8.00 Cofko Cof, risanka
8.25	Cilkin kotiček, risanka
8.30	Skrivno življenje igrač
Dobim - podarim, ponovitev - 13.00 Oddaja pred prenosom dirke Formula 1 - 14.00 Formula 1 za VN Belgije, prenos - 16.00 Babyj)oom, nan. - 16.30 Naš Carli, nan. -17.30 Zgodba Margaret MitcheH, ameriški film - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Izberi mene!, ameriški film - 21.45 Športna scena - 23.00 Na poti domov, ameriški film - 1.00 24 ur
nan. - 03.30 P/im
!V *1ADZAI/Sir\ 1
8.40
9.10
9.40
10.10
11.05
11.30
12.00
12.30
13.00
13.40
14.40
15.10
Modro poletje, španska nan. Srebrnogrivi konjič, risanka Plavalna šola, finska nad. Otvoritveni koncert Slovenskih glasbenih dnevov
Vsi smo ena družina, japonska serija Obzorja duha ljudje in zemlja 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Poročila, vreme, šport Koncert Andreasa Bocelltja Novice iz sveta razvedrila Angelski prah, ameriški film
17.00 Obzornik
17.15	Slovenski magazin
17.45	Po domače
18.40 Po dolgem in počez: Piran
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
20.00 Poletni most
21.35 Portret Antona Nanuta
22.35 Poročila, vreme, šport
22.55 Tretji kamen od sonca, am. nan.
23.20 Upravnica, ang. nad., 5/6
0.10 Po dolgem in počez, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
9.25
10.20
10.50
16.50
18.30
Teater Paradižnik
V vrtincu
Kihec, nemški film
Vdanost, kanadski film
DP v nogometu, Mura: Publikum, posnetek
19.30 Videoring
20.00 Naša krajevna skupnost, tv-nan.
20.45 Telenovela, francoska dok. oddaja
21.40 Šport v nedeljo
22.25 Izpovedi študentke, ameriški film
KANALA
8.30 Kaličopko, otroška oddaja - 9.30 Mogočni Mišek, risanka - 10.00 Mork in Min-dy, nan. - 10.30 Sanjam o Jeannie, nan. - 11.00 Atlantis, ponovitev - 12.00 Nedeljska matineja: Arrivederci, baby, film —14.00 Drzni in lepi, nad., ponovitev - 15.45 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 16.00 Frankie in Johnny, ameriški film - 18.00 Rimske čarovnije: Skrajna meja - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 V zadnjem trenutku, ameriški film - 22.00 Odklop, ponovitev - 23.00 Veronica Clare: Nasilje na obroke, ameriški film - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.30 Cannon, nan.
IDEA TV - KANAL 10
10.00 Prekmurska kuhinja - Turistična oddaja - Intervju - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Zapp, ponovitev - 16.00 Vrnitev v Paradiž, ameriški film - 18.00 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Skrivnostni otok, nad. - 20.00 Boljše življenje, nan. - 21.00 Vrnitev odpisanih, nan. - 22.00 ČB klasika: Laura, ameriški film - 0.00 Živa, ponovitev
STUDIO AS
9.30 Tednik (ponovitev oddaj Gnes) -11.00 Sejemski utrip ■ 11.30 Poslovno (oddaja o podjetništvu) - 12.00 Kako biti zdrav in zmagovati ■ 12.30 Iz ZLTV, TV Trbovlje ■ 13.00 Videostrani -18.00 Sejemski utrip - 18.30 Mehanika 1951 - 19.30 TV-dnevnik ■ 20.00 Sejemski utrip 9 ■ 20.30 Film - 22.00 Sejemski utrip - 22.30 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8	.40 Poročila - 8.45 Čarovnija filma, am. serija - 9.10 Program za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Opera Box - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Risanke - 14.40 Poročila - 14.55 Oprah Show - 15.45 Ugrabitev na poletu 285, ameriški film - 17.15 Poročila - 17.30 Beverly Hills, nad. - 18.20 Melros^Place, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gabrijel, dramska serija - 21.05 Ladarice, posnetek koncerta - 22.05 Opazovanja - 22.25 Bikini, dokumentarni film - 23.20 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14	.00 Koledar - 14.10 Polnočna premiera, ponovitev - 15.50 Turistični magazin -16.40 National Geographic, serija - 17.35 Mednarodni folklorni festival - 18.05 Du-
7.00 Računalništvo - 7.25 Biblija - 7.30 Otroški program - 9.25 Delta 2000 - 9.55 Tv-magister - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Zvon, poročila - 18.05 Minute za srečo -12.30 Novi reflektor, magazin - 13.05 Urgenca, nan. -13.55 Formula 1 za VN Belgije, prenos- 16.05 Disneyjevi filmi - 17.10Glasba- 17.15 Halo, Madžarska, domači turizem- 78.05 Christy, nan. - 18.53 Vreme - 19.00 leden, Dnevnik - 20.00 Igre brez meja - 21.20 Film tedna: Obsedenec ljubezni, ameriški film - 22.55 Haydn: Stvaritev, oratorij
TV MADŽARSKA 2
7.00 Vesoljske igre - 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Kakšen nasmeh imate!, tv-igra - 11.00 Za otroke -12.30 Jubilej v kraju Nagykata - 13.00 Tisa, 7. del - 13.35 Film in ... - 14.25 Halo, svet! - 15.10 Arboretumi - 15.25 Potovanje okoli moje lobanje, madžarski film - 16.45 Napoved programa - 17.00 Čaj ob petih - 17.30 Evropski popotnik - 18.00 Kultura bivanja - 18.30 Odprta knjiga - 19.00 Poletje na otoku, mladinski film - 20.00 Zemplenski dnevi umetnosti -21.00 Gotcha, ameriški film - 22.40 Telešport - 23.25 Slikar I. Boldizsar - 0.00 Universita
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.25 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Risanke - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Mož iz votline, film - 13.00 Šport - 13.30 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Belgije - 16.00 Šport - 16.50 Nogomet: Rapid - Sturm, prenos iz Dunaja - 18.55 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Napihnjenci, filmska komedija - 21.45 Kolumbo - 23.10 Šport - 23.15 Kraj dejanja - 0.45 Kralj Ballermann, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Študent in učitelj, film - 10.30 Teden kulture -11.00 Pomlad na Immenhofu, film - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Lipova cesta -15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.30 Sonce in naliv, filmska komedija -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Diana, princesa ljudi - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dobrodelni koncert za žrtve v Lassingu - 21.45 Poročila - 21:55 K stvari - 23.10 Čas v sliki -23.15 Vizije - 23.20 Sestrična Angelica, film - 1.05 Teden kulture
EUROSPORT
8.30 Različni športi - 9.00 Rally - 9.30 Superbike - 10.00 Supersport serija - 10.30 Turni avtomobili - 12.00 Superbike - 13.00 Motokros -14.00 Supersport - 15.00 Superbike - 16.30 Kolesarstvo - 19.30 NASCAR - 20.00 Atletika: mednarodni miting v Glasgowu - 21.00 NASCAR - 22.30 Turni avtomobili - 23.30 Superbike - 0.30 Boks
Ponedeljek, 21.8.1998
TV SLOVENIJA 1
11.10 Pustolovščina Okavango, fran. serija
12	.00 Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.20	Ljudje in zemlja
13.50	Portret Antona Nanuta
14.50 Poletni most
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Radovedni Taček: Čebela
17.50 Portreti: Šahistka Sonja
18.05 Časovni popotniki, am. nan.
18.35 Otroci sveta
19.05 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik
20.05 Savannah, am. nad., zadnji del
20.55 Dobro je vedeti
21.00 Omizje
22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport
22.40 Fina gospa, ang. nan.
23.10 Inšpektor Morse, ang. nan.
TV SLOVENIJA 2
10.00 Lahko noč, ljubica, ang. nan.
10.30 Pacific Drive, avstralska nan.
10.55 Pasje življenje, am. nan.
11.20 Čudežni otrok, am. nan.
12.30 Še en suhec, ameriški film (č.-b.)
15.20 Polnočni klub
16.30 Daleč potujejo oblaki, finski film
18.05 Okus po zločinu, ang. nan;
19.00 Lingo
19.25 Videoring
20.00 Studio City
20.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kult.
21.45 Pomp
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Kassandra, nad. - 11.45 Športna scena - 13.00 Dragi naš učitelj, nan. - 14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Ogledalo, nan. -15.30 Zavedno, nad. - 16.30 Policisti s srcem, nan. - 17.30 Kassandra, nad. - 18.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, mehiška nad., 1. del - 19.15 24 ur - 20.00 Štiri poroke in pogreb, angleški film - 22.00 Diana - princesino življenje, dokumentarna oddaja -23.00 Ciklus filmov Melanie Griffith: Nočni premiki, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Risanke - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, risanka - 9.30 Bradyjevi, nan. -10.00 Laveme in Shirley, nan. - 10.30 Mannix, nan. - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nad. -12.00 Drzni in lepi, nad. - 12.30 Sončni zaliv, nad. - 13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nad. - 15.30 Sončni zaliv, nad. -16.00 Bogato dekle, nad. - 17.00 Nora hiša, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. -18.30 Oprah Show. Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera -20.00 Simpatije, nad. - 21.00 Varuška, ameriški film - 22.30 Stilski izziv - 23.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Grdi raček, risanka - 16.30 Kritik, risanka - 17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, informativna oddaja Aktualno - 19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Zvezdne steze, nan. -21.00 Vampirski klan, nan. - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Publikum, reportaža -23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Modra elita, nan.
STUDIO AS
9.30 Sejemski utrip -10.00 Otroški film -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Sejemski utrip -16.30 Film -18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje (25.del avstralske nadaljevanke) -19.00 Gnes -19.30 TV-dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Muraši (nogometna oddaja v živo) - 21.30 Videospoti - 22.05 Sosedje - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, nan. -11.00 Deset velikih svetovnih pisateljev, serija - 12.00 Dnevnik -12.25 New York, nan. - 12.55 Filmi Elvisa Presleyja: Ljubi me nežno -14.20 Dom in svet -14.50 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Modul 8 -15.30 Mohamed Ali, dokumentarni film -16.30 Otroška serija -17.00 Hrvaški operni pevci -17.35 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nad. - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Divja raca, drama - 21.20 Velikani hrvaške znanosti - 21.50 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.05 Opazovanja - 22.30 Življenje ni pošteno, ameriški film - 0.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.25 Koledar -15.35 Zbogom, srednja šola, ameriški film -17.05 Savannah, nad. -17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Na zdravje!, nan. - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30
Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Prijatelji, nan. - 20.55 Poročila - 21.10 Newyorška policija, nan. - 22.00 Vidikon, glasbena oddaja - 22.45 Potovanje po ameriški umetnosti, dokumentarna serija
TV MADŽARSKA 1
6.50 Sončni vzhod - 9.30 Vino in oblast, nan. - 10.0,0 Cirkuški film - 11.00 Civilna korajža - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Gozdarska hiša Falke-nau, nan. - 14.00 Manjšinske oddaje - 14.55 Derrick, kriminalka - 15.56 Za otroke - 16.30 Indaba, nan. - 17.00 Popoldanska ambulanta - 17.15 Regionalne oddaje -17.55 Za otroke - 18.10 Mixi-show - 18.40 Policist s Petelinjega hriba, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Popolna varnost, nan. - 20.45 Kajak-kanu - 21.00 Koncert lahke glasbe - 22.00 Aktualno - 22.30 Skrivnosti tovarn zdravil, dokumentarni film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Območje - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Tv-magister - 14.00 Vinska pesem, 6. del -14.25 Kralj pamp, nan. - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.45 Christy, nan. -18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 19.50 MC - 20.00 Dnevnik, šport - 20.25 Kajak-kanu - 20.30 Omama hitrosti, nan. - 21.05 Bwana, španski film - 22.30 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 9.35 Superman - 10.20 Ljubi me nežno, vestern -11.45 Konfeti - 12.10 Živalski leksikon - 12.15 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.25 Knickerbockerji - 14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.06 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mož iz cadillaca, filmska komedija - 21.45 Policisti pod krinko, filmska komedija - 23.35 Nash Bridges - 0.20 Melodija smrti, vestern
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Njena velika preizkušnja, film -10.40 Bogati in lepi -11.20 Konflikti - 11.50 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev - 14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki -0.30 Mesto Kairo
EUROSPORT
8.30 Atletika - 9.30 Kolesarstvo - 11.30 Rally - 12.00 NASCAR -13.00 Nogomet: legende SP - 14.00 Triatlon - 15.00 Atletika: grand prix miting v Rietiju - 16.30 Tenis: turnir na Long Islandu - 18.00 Ekstremni športi - 19.00 Na štirih kolesih - 19.30 Različni športi - 20.00 Ekstremni športi - 22.00 Vleka traktorjev: EP - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks
Četrtek,
3. 9. 1998
TV SLOVENIJA 1
10.25 Divja Amazonija, francoska serija
11.15 Druženje in praznovanje, am. serija
11.45 Turistična oddaja
12.05 J, A. G., am. nan.
13.00 Poročila, vreme, šport
13.10 Zgodbe iz školjke
13.40 Godalni kvartet Tartini
14.20 Po dolgem in počez: Piran
14.50 Osmi dan
15.20 Malostranske humoreske, češka drama
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Tedi, oddaja za mularijo
18.05 Glejte, kako rastejo: Kobilica
18.20 Parada plesa
18.35 Humanistika
19.05 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Naši prijatelji na severu, ang. nad., 4/9
21.00 Dobro je vedeti
21.05 Tednik
22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport
22.50 Indija - skupnost Bišnojev
23.20 Brane Rončel izza odra
TV SLOVENIJA 2
10.00 Lahko noč, ljubica, ang. nan.
10.30	Pacific Drive, avstralska nan.
10.55	Družinski zdravnik, španska nad.
11.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
12.45 Koncert skupine Botri
14.00 Naša krajevna skupnost: Delegat, tv-nan.
15.15 Svet poroča
16.15 Ravnatelj, ameriški film
18.05 Opremljevalke, am. nan.
18.30 Kdo je glavni, am. nan.
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring: Rock z Vesno
20.00 Vlado Kreslin, Beltinska banda in Mali bogovi
1 .on Dobro ‘jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Kassandra, nad. - tZAO OtroSUA TdvavnvK, nan. - 13.00 Dragi naš učitelj, nan. - 14.00 Ljubezen skozi stolelja, nan. - 13.00 Ogledalo, nan. - 15.30 Zavedno, nad. - A5.30 Policisti s srcem, nan. - 11.30 Kassandra, nad. - 13.30 Novice, vreme - 18.40 Marimar, mehiška nad., A. del - A9.15 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 20.50 Dobim - podarim - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Želite, milord?, nan. -23.00 Ciklus filmov Melanie Griffith: Viharni ponedeljek, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Risanke - 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Super samuraj, risanka - 9.30 Bradyjevi, nan. -10.00 Laverne in Shirley, nan. - 10.30 Mannix, nan. - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nad. -12.00 Drzni in lepi, nad. - 12.30 Sončni zaliv, nad. - 13.00 Odklop, ponovitev - 14.00 Oprali Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nad. -15.30 Sončni zaliv, nad. -16.00 Bogato dekle, nad. -17.00 Nora hiša, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. -18.30 Oprah Show: Kako se ubranimo napadalcev -19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Vitez za volanom 2000 (09 09 161), Kot oče in sin (09 09 162), Namočena (09 09 163), Mamin duh (09 09 164) - 23.30 Svilene sence, nan.
IDEA TV - KANAL 10
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Reportažni utrip: Iz naših krajev -S starimi obrtmi v današnje dni: Koline -16.00 F/X: Umori s trikom, nan. -17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, informativna oddaja Aktualno -19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Kameleon, nan. - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno - razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Modra elita, nan.
STUDIO AS
9.30 Gnes -10.00 Moji mali prijatelji -10.30 Kako biti zdrav in zmagovati -11.00 Iz ZLTV Loka TV -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Kako biti zdrav in zmagovati -17.00 Iz ZLTV Loka TV -17.30 Videostrani -18.15 Risanke -18.30 Moji mali prijatelji -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV-dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Poslovno (oddaja o podjetništvu) - 21.00 Mehanika 1951 - 22.00 Videospoti - 22.30 Ges - 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, nan. -11.00 Bitka za svetovno nadvlado, serija - 12.00 Dnevnik -12.25 New York, nan. -12.55 Filmi Elvisa Presleyja: Potovanje na vzhod -14.15 Dokumentarna oddaja - 14.55 Poročila - 15.00 Majhen veliki svet -15.30 Vizije neba in pekla, dokumentarna serija - 16.20 Risanka - 16.35 Chris Cross, otroška serija - 17.05 Zgodovina z ženskim rokopisom: Katarina Kosača - 17.35 Poročila -17.50 Zlata kletka, nad. -18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stoletje: Svoboda, dokumentarna serija - 21.10 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.30 Oddelek za umore, nan. - 23.15 Povratno streljanje, ameriški film
\A Koledar - 1AAS Uara-jno	amerVoVi l\\m - n SS SavanneSv, ra*. - M SO %-
sanka - 10.03 Hugo - 13.30 NazdvaMjel, nan. - 13.00 Župah\\sk.a panorama - 18.88 Dneuršk
- Z0.15 Kviz - 28.88 Dosjeji X, nan. - 21.28 Poročita - 21.85 Semlelh, nan. - 22.85 Neznana mojstrovina, francoski film
TV MADŽARSKA 1
9.35 Vino in oblast, nan. - 10.00 Rezerviran čas - 10.30 Ponovitve - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.50 Rezerviran čas - 14.00 Manjšinske oddaje - 15.15 Spevoigre Otta Vinczeja - 16.10 Za otroke - 16.30 Indaba, nan. - 17.00 Na pomoč, mentalna higiena - 17.10 Begavčki - 17.15 Noro mesto, nan. - 17.40 Evro-minute - 17.45 Regionalne oddaje - 18.00 Rojstvo zvona, dok. reportaža - 18.20 Za otroke -18.30 Policist s Petelinjega hriba, nan. - 19.30 Dnevnik, šport -19.55 Kajak-kanu, reportaža s SP - 20.10 Nepozabni konec tedna v Benetkah, nemško-avstrijski film - 21.50 Aktualno - 22.55 Ricky, francosko-švicarski film
TV MADŽARSKA 2
7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje, gospodarski magazin - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Tv-magister, izobraževalni program -14.00 Risanka -14.25 Kralj pamp, nan. - 16.10 Repeta, za šolarje -17.20 Madžarska danes - 18.05 Kajak-kanu, reportaža s SP - 19.30 Pravljice - 19.50 MG - 20.00 Dnevnik, šport - 20.25 Kajak-kanu, reportaža -20.40 Počitnice, dokumentarni film, 2. del - 21.35 Twin Peaks, nad. - 23.40 A. K. T.
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.20 Superman - 10.05 Policaj z Beverly Hillsa, kriminalka - 11.45 Konfeti - 12.10 Živalski leksikon - 12.15 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.25 Knickerbockerji - 14.50 Klient -15.40 Zvezdne steze -16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ženska s kalibrom - 21.05'Zunaj meja - 21.55 Dosjeji X - 22.40 Eden - 23.10 Oddaja o kulturi - 1.45 Delta Force II, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Pomlad na Immenhofu, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Moderni časi - 13.00 Poročila - 13.10 Grad Hohenstein - 14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.54 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina
EUROSPORT
8.30 Jadranje - 9.00 Konjeništvo - 10.00 Formula 3000 - 11.00 Ekstremni športi - 12.00 Nogomet: legende SP -13.00 Avto-moto šport - 14.30 Nogomet: pregled EP ’96 - 16.30 Gorska kolesa - 17.00 Olimpijske igre, magazin - 17.30 Ekstremni športi - 18.30 Kolesarstvo, prenos dirke iz Strasbourga - 20.30 Nogomet, prenos turnirja iz Firenc (Fiorentina, Monaco in Atletico Madrid) - 23.30 Avto-moto šport -1.00 Ekstremni športi
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - O7.3O Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika- 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila- 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zliifto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.
osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10Unicem - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - i 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročita - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv - 11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20,30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
2B.B.ABBB
PWl>
TV SLOVENIJA 1
10.15	Evropska tehnologija, tiancoska serija
10.30	Izzivi prihodnosti, am. serija
11	.05 Pomagajmo si
11.35 Na vrtu
12	.05 Naši prijatelji na severu, ang. nad.
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.20 Grbavec, gledališka predstava
15.00 Večni sanjač, am. nan.
15.30 Inšpektor Morse, ang. nan.
16.20 Mostovi
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Zrcalce, otroška oddaja
17.40 Dva bahača, otroška oddaja
17.55 Palček David, risanka
18.20 Izgubljene civilizacije, am. serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Obletnici RTV Slovenija, 6. oddaja
21.15 Pot k mojim ljudem, koncert J. Mrzel
22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport
22.40 Polnočni klub
23.55 Večni sanjač, am. nan.
TV SLOVENIJA 2
10.00
10,30
10.55
11.15
11.45
15.30
16.30
18.05
18.30
19.00
19.30
20.00
20.15
20.40
nan. -	na^ uč\Ae\\, nan. - Oba\na s\xaža, nan. -	nan. -
A53O Za vedno, nad. - A^.^ Ograde našega mesta, nan. - Al 3» Kassandm, nad. -Začeti znova, nan. - A9.20 Vreme - A930 24 ur - 20.00 Delovno dekle, am. kometa -22.00 HaVrfax, nan. - 23.45 Brez strahu, erotični film - A .15 24 ur
KANALA
9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. - 12.00 Petrocelli, nan. - 13.00 Lepota telesa, ponovitev - 14.00 Drzni in lepi, nad. - 14.30 Oprah Show, ponovitev -15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Družinske vezi, nan. -16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Alf, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja -18.30 Oprah Show: Ženske v iskanju ljubezni - 19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev. Avto brez zavor (09 09 161), Svet senc (09 09 162), Critters 4 (09 09 163), Mali veliki mož (09 09 164) - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA 1V - KANAU10
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kulturno - razvedrilno - Intervju -Navigator (film, kultura, prosti čas) - Tedenski komentar -16.00 Supermanove dogodivščine, nan. - 17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, informativna oddaja Aktualno - 19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Izbor filmske zvezde: Ava Gardner (090 91 51), Grace Kelly (090 91 52), Jean Simmons (090 91 53) - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Modra elita, nan.
STUDIO AS
9.30 Gnes - 9.45 Sejemski utrip 6 -10.15 Poslovno -10.45 Mehanika 1951 - 11.45 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.15 Sejemski utrip -16.45 Poslovno -17.15 Mehanika 1951-18.15 Videostrani -18.30 Risanke -18.35 Sosedje (24.del) -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.15 Videospoti -19.30 TV- dnevnik - 20.00 Gnes - 20.15 Sejemski utrip 7 - 20.30 Zgodovina avtomobilizma (12.del) - 21.10 Videoboom 40 - 22.05 Sosedje - 22.30 Gnes - 22.45 Sejemski utrip - 23.15 Videotop - 23.45 Erotika - 01.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, nan. - 10.30 Rdeči palček, nan. - 11.00 Deset velikih svetovnih pisateljev, serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nan. -12.55 Kinoteka: Simon in Laura, britanski film -14.25 Alpe -Donava -Jadran -14.55 Poročila -15.00 Briljantina, oddaja za mlade -15.30 Vojna v Rusiji, serija - 16.25 Risanka -16.35 Vesoljski potepuhi, otroška serija -17.05 Bit in računalniška mreža - 17.35 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nad. - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Dom in svet - 20.45 Pesmi Podravine in Podravja - 22.25 Opazovanja - 22.50 Ljudje smo, talk-show - 23.35 Kronika dubrovniškega festivala - 0.05 Poročila - 0.10 Oddelek za umore, nan. -1.00 Psi faktor, serija - 1.45 Dolga vrnitev domov, ameriški film - 3.20 Sedmi element - 3.45 Samuraj, francoski film
Lahko noč, ljubica, ang. nad., 1/12 Pacifik Drive, avstralska nan. Opremijevalke, am. nan.
Kdo je glavni, am. nan.
Somrak bogov, italijansko-nemški film Koncert Neneh Cherry Key West, ameriški film
Pasje življenje, am. nan.
Čudežni otrok, am. nan.
Kolo sreče
Videoring
Šport
40 let Yvesa Sainta Laurenta, pos. iz Pariza Super pokal v nogometu, Real Madrid: Chelsea, prenos
VISA VisarVa -
7_aV.ox\ n Vos kokosu, oao. - T\X& Yoxot\\o - T\.X^Wov\aAoxoa.%wsao,viax\. -
2 A	B\\ss, britanski V\\n\ - 2^ skriMnosri	stotak se<\\a
TV MADŽARSKA 1
5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nan. - 10.10 Počitniški program - 11.30 Sosedje -12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Stevensonova potovanja, 2. del -14.00 Za otroke -16.55 Igre brez meja, najava -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 Regionalne oddaje -18.00 Okno - 19.00 Familija, 354. del - 19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 296. del -20.35 Nogometni super pokal, Real Madrid : Chelsea, prenos - 22.50 Ekskluzivno - 23.10 Ubiti Hitlerja, ameriški film
TV MADŽARSKA 2
7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vinska pesem, 4. del -14.30 Kralj pamp, 93. del - 16.10 Repeta, poletje - 17.40 Čudovite živali: Raca in opica -18.05 Evropska galerija, iz programa Circom Regional -18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 MO - 20.30 Dnevnik, šport - 21.00 Madžarska hiša - 22.00 Unikum: Imuhar, nigerijski film - 23.20 A. K. T.
TV AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Smrt na krovu, film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -12.55 Formula 1, prenos treninga -14.25 Knickerbockerji - 14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Rosean-ne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nogomet Uefa Superpokal: Real Madrid - Chelsea, prenos iz Monaca - 22.50 Delta Force I, akcijski film - 0.55 Ujetnik okraja Jackson, akcijski film - 2.10 Kjer gangsterji streljajo izza vogala, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Dvojčka s Immenhofa, film -10.35 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.10 Vera -13.00 Poročila -13.10 Nič od slabih staršev - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost -16.00 Stari -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Derrick - 21.15 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Modemi časi - 23.05 Poletne ljubezenske afere - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina
EUROSPORT
8.30 Nogomet: Pokal pokalnih zmagovalcev -10.00 Kolesarstvo: SP na veledromu v Bordeauxu -12.00 Nogomet: legende SP -13.00 Športno potapljanje -13.30 Kolesarstvo - 14.00 Avto-moto šport - 15.00 Nogomet -17.00 Kolesarstvo - 21.00 Motociklizem zunaj cest - 22.00 Boks - 23.00 Sumo - (L00 Ekstremni športi -1.00 Motokros
TV SLOVENIJA 1
9.50 Dobrodošli doma
9.55 Obletnici RTV Slovenija, 6. oddaja
10.55 Pot k mojim ljudem, koncert J, Mrzel, 3. del
11.20 Slovenski oktet v Postojnski jami
11.55 Quartet Tartini
12.05 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport
13.15 Prisluhnimo tišini: Ko tišina zbližuje
13.45 Večni sanjač, am. nan.
14.10 Inšpektor Morse, ang. nan.
15.05 Še en suhec, ameriški film (č.-b.)
17,00 Obzornik
17.15 Euromusica'98 (Solun)
17.50 Na vrtu
18.20 Pustolovščina Okavango, fran. serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20,15 Koncert Andreasa Bocellija
21.15 Novice iz sveta razvedrila
21.45 Turistična oddaja
22.05 Druženje in praznovanje, am. serija
22.40 Poročila, vreme, šport
23.10 Materin ljubimec, francoski film
TV SLOVENIJA 2
9.25 Zlata šestdeseta: Eva Sršen
10.30 Jeklene ptice, animirana nan.
11.20 Kapitan Johnno, avstralski film
12.55 Koncert simfonikov RTV Slovenija
15.00 Teniški magazin
15.25 Zlata liga v atletiki
16.55 Evropska liga v odbojki, Slovenija: Izrael
19.00 Šport
19.30 Videoring
20.00 Črni angel, nemški film .
21.30 V vrtincu
22.00 Sobotna noč, koncert skupine Orlek, Black Crows
POP TV
8.00 Maska, risanka - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Guliverjeva potovanja, risanka - 9.30 Kremenčkovi, risanka - 10.00 Pajkec, risanka -10.30 Batman, risanka -11.00 Maščevanje piflarjev, mladinski-film -13.00 Formula 1, trening - 14.00 Super POP, ponovitev - 15.30 POP party, ponovitev - 16.30 Highlander, nan. - 17.30 Herkul, nan. - 18.30 Beverly Hills, nad. -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Aljaska v plamenih, ameriški film - 22.00 Odpadnik, nan. - 23.00 Smokey in razbojnik 2, ameriški film -1.00 Playboy special - 2.00 24 ur
KANALA
8.30 Kaličopko, otroška oddaja - 9.30 Mogočni Mišek, risanka - 10.00 Mork in Mindy, nan. -10.30 Divji Divji zahod, nan. -11.30 Srečni časi, nan. -12.00 Sobotna matineja: Komedijanti na Divjem zahodu, ameriški film -14.00 Remington Steele, nan. -15.00 Lepotica in zver, nan. -16.00 Mesarjeva žena, ameriški film -18.00 Atlantis, glasbena oddaja -19.00 Protiudarec, nan. - 20.00 Kung Fu, nan. - 21.00 Varuhi časa, nan. -22.00 Babilon 5, nan. - 23.00 Zgodbe iz grobnice, nan. - 23.30 Petek, trinajstega, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.30 Atlantis, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 18.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet -11.00 Pregled dogodkov tedna- 15.00 Supermanove dogodivščine, nan. -16.00 Dogodivščina na Floridi, ameriški film - 18.00 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Skrivnostni otok, nad. - 20.00 Vojne vihre: Morski volkovi, ameriški film - 22.00 Lov za požigalcem, ameriški film - 0.00 Zapp, ponovitev
STUDIO AS
9.30 Gnes - 9.45 Sejemski utrip -10.15 Sosedje -10.40 Zgodovina avtomobilizma -11.05 Videoboom 40 - 12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.15 Sejemski utrip -16.45 Zgodovina avtomobilizma -17.10 Videoboom 40 -18.10 Videotop -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.15 Videospoti -19.30 TV- dnevnik -19.55 Utrip - 20.10 Gnes - 20.25 Sejemski utrip 8 - 20.55 Film - 22.30 Gnes - 22.45 Sejemski utrip - 23.15 Videostrani - *
TV HRVAŠKA 1
8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers, otroška serija - 9,00 Mednarodni otroški festival - 10.00 Poročila - 10.05 Kinoteka: Baron iz Brane, francoski film -11.35 Risanka -12.00 Dnevnik -12.25 Sugarfoot, ameriški film -13.50 Risanka -14.05 Živa resnica -14.40 Svet hipnoze Paula McKenne -15.05 Usodne ženske: Sophia Loren -15.30 Svetovne palače: Letna palača v Pekingu - 16.05 Dr. Ouinnova, nan. - 16.50 Poročila -17.05 Večer z muppettki -17.35 Prstan, nad., 1/2 -19.30 Dnevnik - 20.20 La bamba, ameriški film - 22.10 Opazovanja - 22.30 Svet zabave - 23.05 Polnočna premiera: Umor v Midsomeru - 0.45 Detektiva, nan. - 1.10 Bloodline, ameriški film - 2.35 Največji uspehi hrvaškega športa
TV HRVAŠKA 2
10.40 Koledar - 10.50 Zlata kletka, nad. - 14.30 Črno-belo v barvah: Finianova mavrica, ameriški film - 17.30 Kronika dubrovniškega festivala - 18.00 Oceani, dokumentarni film - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaški umetniki amaterji - 21.00 Izbor lepotice Hrvaške za miss sveta, prenos - 23.00 Ples na ulici, glasbena serija - 0.00 Oprah Show
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Strasti, nan. - 11.50 Ljubezni v Saint Tropezu, nan. -,12.40 Odgovarjamo na telefone -12.55 Formula 1, trening -14.05 Zelen pošta - 14.40 Vrata noči, francoski film (č.-b.) -16.30 Moda '98 - 17.00 Šla sva skupaj - 17.30 Območje, reportaže -17.55 Igre brez meja, najava -18.15 Christy, nan. -19.05 Lotoshovv z ansamblom Unisex - 19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Fantazijska ženska, francoski film - 21.30 Zvezdniki rocka v soboto zvečer - 23.05 Končna postaja Las Vegas, ameriški film
TV MADŽARSKA 2
7.00 Dnevnik - 7.15 Po poti - 7.40 Regije - 8.00 Manjšinske oddaje -10.30 Izbor iz 1. programa: Familija, Računalništvo, Rondo - 12.10 Globoka voda - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Napisne table -15.30 Za čisti Balaton -16.00 Kanon, vera in kultura -16.30 Nilska ekspedicija, 1. del -17.00 Kamniti Kristus - 17.25 Muzin poljub - 17.50 Vojak Princ, nan. -18.25 Velike romance: W. in C. Churchil - 18.50 Simboli - 19.00 Pravi smeh -19.55 Pravljice -20.20 MC - 20.30 Dnevnik; šport - 21.00 Štirje tankisti in pes, nan. (č.-b.) - 21.50 Vodni policaji, nan. - 22.35 Globoka voda -
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.30 Risanke - 10.35 Waynehead - 11.05 Di-sneyev festival - 12.00 Nick Foley - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.25 Melro-se Plače - 17.05 Specialisti - 18.00 Nogomet - 19.30'čas v sliki - 19.53 Vreme -20.15 Hopla - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.15 Umor dekleta z naslovnice, srhljivka - 23.45 Telesna vročica, erotična srhljivka - 1.35 Delta Force I, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 0.05 Mesto Kairo - 9.35 Šampion, film -11.30 Glas hrepenenja, film -13.00 Poročila -13.10 Njena velika preizkušnja, film -14.45 Zmenek na Dunaju, filmska komedija -16.15 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.15 Salzburški festival -'22.55 Poročila - 23.00 Vse je komedija - 0.10 Poročila - 0.15 Kri in pesek, film
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi -18.00 Triatlon: evropsko prvenstvo v Veldenu -11.00 Motociklizem zunaj cest -12.00 Dirke tovornjakov -13.00 Kolesarstvo -14.00 Turni avtomobili - 15.00 Supersport, serija -16.00 Superbike: SP v Spielbergu - 17.00 Rally: SP na Finskem - 17.30 Kolesarstvo - 22.00 Boks - 23.00 Šumo - 0.00 Bowling -1.00 Pikado
JSRBK, 27. avgust 1998
^edel spomin na pomembnega Cerkvenjačana Vlada Lorberja
Na grobu ni njegovega imena
nik koruze, nakladalno prikolico, kosilnico BCS ali traktor. Informacije po tel.: 46 636. m20019
CITROEN AX 1,1 TRE, letnik 1993, ' levo karamboliran, prodam. Tei.: 40 257. m20020
VOLKSWAGEN hrošč, letnik 1971, reg. do decembra, prodam. Tel.: 43 308. m20031
HONDO CMC SEDAN 1.5 LSI, letnik oktober 1992, prevoženih 88.000 km, kovinsko modre barve, s servisno knjižico, prodam za 1.350.000,00 SIT. Tel.: 23 166. m20032
RENAULT 5 FIVE, september 1995, kovinske barve, prodam. Tel.: 48 736. m19989
411 973. m19858
SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 24 237. m19930
NIZKO MEDETAŽNO HIŠO na 12-ar- ' ski parceli, novo, v Radencih, prodam.
Tel.: 53 267.m19942
ŠTUDENTKAMA ODDAM OPREMLJENO GARSONJERO, s telefonom, 30 m2, v Mariboru za 300 DEM+stroški. Tel.: 65 107. m19952
V CENTRU MURSKE SOBOTE, St.
Rozmana 8, izdam s septembrom ’98 dvoinpolsobno stanovanje - prvo nadstropje. Tel.:-21 753. m19956
STARO HIŠO na Radenskem Vrhu prodam. Tel. 062 510 597. m19961
kmetijski pridelki
VINO ( mešano, laški rizling in šipon ) ugodno prodam: Tel.: 22 536. m19588
KORUZO za silažo, 1 ha, prodam. Tel.: 49 148. m19938
BELO VINO, 500 I, prodam. Tel.: 62 105. m19951
kulturni delavec in
pomemben v slovenski arheologiji
enajst let je preteklo, ko je pri T^^g^tn^učitelj na JlPoeitku 78-letni Vlado Lorber. Bil je dog^. pod ^tamkajšnji osnovni šoli in pomembe	Zanje je izde-
režijo so bile postavljene na odre števi ne ।	• emben je
^scenografijo in se šel amaterskega igra ca. _ bn0 repu-. Področju slovenske arheologije, za kar je	(poglo-
® “Priznanje. V Cerkvenjaku je uredil so s i m	ve,
““zgodovinske prispevke, risal, rezbaril •••
Počiva, saj je njegov grob brez imena!	_
3esn'cina ljubo je sicer po- I •
zapisati, da je Lorberjev
“Podobil cerkvenjaški umet- /
, Lorenčič ob stoletnici
^ ^ttlturno-prosvetne deja- I * ^Slv Cerkvenjaku. Vgrajen u
“Pročelju tamkajšnjega kul- I J dotna. Žal pa se v kraju t'
i 1Sel nihče, ki bi zabeležil 1
Jovega počitka. I
°Panje na cerkvenjaš-Hn^^Pališču v grobu Raj-^otjv ^Htlnkušrt, ki je bil
“Pravit.0?CU preišnjega stoletja %; ■ ^brenjaške osnovne Cjeumrlželeta 1902. V
'n Andrencih je dal '^ga žlahtne sorte sa-marone> maline,
*Sr^Urve’ goju pa Je tudi ominkuševem nagrob-v'ien-ST°^a^ Popisano: Tvoje
P' bilo izgubljeno!
(LOrkSede ve'iaio tudi za Via- I ^a n^m so osta'e iČlJ^racijc, katerim je % knjigi naše arheo-Mad0Za1p'sana p°glavia’ kier “Ma '6 'k° postoriL In mno-
। sPotninjajo iz dejav-H. tUrnem društvu in dru-'V , k° človek konča Sh ° Pot osamljen, brez ^Potomcev, se zgodi, da '
spomin nanj počasi zbledi. Pa se vprašajmo, ali je to res potrebno? Vsak kraj bi moral poskrbeti za spomin na svoje nekoč pomembne krajane tudi na pokopališču. In to je v tem primeru še 'vedno mogoče storiti.
FRANČEK ŠTEFANEC ■
V grobu Rajmunda Dominkuša na va tudi Vlado Lorber, a zato vedo ni zapisanega. Foto: F. Š.
V!'5*0 ^tvo iz Precetinec je praznovalo 23 •
ki proslavo s0 Prišli gasilcl 'Z. Vaetinik društva druge občane je nagovoril p^^ nato je govoril o pomenu ga . Ernest L^Kr?-^ zvez predsednik gasilce „ m ke zveze na8ovor je imel tudi predse m rebraji kro-Colnarič.Na slovesnosti so tudi p> b K&^i gasilska odličja. Od ustanoviteljev PGD Bk 6 en gasilec ’ veteran. (J. Ma.)

NESNICE, MLADE JARČICE, rjave,’ hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo in v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Mo-vrin,,Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146.
AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NE-SNIC že od 450 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa Podjetja Farma pri Mostu, d. o o. m19912
KOZLIČE, žive ali očiščene, prodam. Lendavski 57a, M. Soboti. Tel.: 44 333. m19928
JARČICE. rjave, cepljene, stare 20 tednov, v začetku nesnosti, prodajamo
' po 700 SIT vsak petek na farmi Bu-
POSLOVNO-SKLADIŠČNI PROSTOR, velikost 220 m2, v obrtni coni, dam v najem. Tel.: 26 543. m19975 MORAVSKE TOPLICE - GOSTIŠČE v obratovanju ugodno prodam. Delno na kredit. Tel:. 069 48 533. m19992
GRADBENO PARCELO v Moravskih Toplicah prodam. Tel.: 38 330 ali 38 331. m20002
V MURSKI SOBOTI prodamo vseljivo stanovanjsko hišo ali zamenjamo za dvosobno stanovanje. SPIN nepremičnine, tel.: 31 542 ali 041 728 093. m20005
SOBO v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 23 525.m20011
NOVO HIŠO v Krogu prodam. Tel.: 24 203. m20023
V POLANI 21 prodam zidanopodkle-teno hišo z novo centralno kurjavo na olje, velikost parcele okrog 900 m2, s sadovnjakom, okrog 1.000 m2. Ogled 30. 8. 1998 od 9. do 13. ure, tel.: 061 487 183. m20030
cerkvenjaškem pokopališču počile redki, saj njegovega imena tam
tu o </> S
Vlado Lorber (v sredini) v času svojega najbolj ustvarjalnega obdobja. Na desni ob njem je že pokojni Franjo Muršec, ki je bil nekoč pomemben politik in gospodarstvenik lenarške občine. Prvi z leve je Franc Šileč, nekdanji ravnatelj cerkvenjaške šole. To dolžnost sedaj opravlja na eni od mariborskih šol.
motorna vozila
FORD ESCORT XR 3 I prodam: Tel.: 40 482. m199^3
FORD ORION CLX, letnik 1991, prodam. Tel.: 26 184. m19950
RENAULT 4, letnik 1991, prevoženih 52.000 km, dobro ohranjen, prodam.
Vanča vas 14 b, tel.: 46 012.
OVES, belo vino (šipon in rizling), 100 tolarjev liter, in domače žganje prodam. Tel.: 70 696. m19971
KAKOVOSTNO VINO, šmarnico in rdeče, klinton, ugodno prodam. Turnišče, Št. Kovača 18, tel.: 72 051. m19990
KORUZO, 2 ha, za siliranje ali krmo, prodam. Tel.: 40 234. m20010
KORUZO z njive, 70 arov, za silažo ali miksiranje, prodam. Tel. 28 257. | m19968
HIŠO v Otovcih, z vrtom in gospodarskim poslopjem, prodam. Tel:. 48 942. m20013
PRODAMO POSLOVNE ALI DAMO V NAJEM PROSTORE
•VPELJANA RESTAVRACIJA Z DOBRIM RENOMEJEM (popolna oprema, terasa), • KLETNI PROSTOR (pivnica, picerija...), ‘VELIKA TERASA S POSLOVNIMI PROSTORI, •MOŽNOST RAZLIČNIH DEJAVNOSTI, (bančništvo, predstavništvo, trgovina... SKUPNA POVRŠINA 900 m2.
z možnostjo kredita ali leasinga na 15 let____________________
MURSKA sobota TEL. (069) 3 2 3 2 2
razno
PREKLICUJEM veljavnost spričeval
1., 2. in 3. letnika Gostinske šole Radenci, izdanih v letih od 1994 do
1997 na ime Valerija Alatič, Froleh 20, 2233 Sv. Ana. m19941
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO KURJAVO na trda goriva Emo Central, 23 kW, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 56 494. m19944
DVE HIDRAVLIČNI STISKALNICI, 150 IN 200 I, ugodno prodam. Tel.: 23 206. m19947
PREKLICUJMEM veljavnost žirora-čuna, izdanega pri HKS G Radgona, št. 5/910-625-2007 807010/4-499 na naslov: Janez Fras, Lešane 32.. m19954
PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice HKS Panonka št. 169805, izdane na ime Ana Olaj, Lipa 150. m19963
PREKLICUJEM veljavnost spričevala 1. b-raz. Gimnazije M. Sobota, izdanega za šol. leto 1996/97 na ime Tanja Baligač, Lipovci 52b. m19964
PREKLICUJEM veljavnost spričevala
. 3. letnika SSTŠ - smer avtomehanik, izdanega v šol. I. 1997/98 na ime Milan Zver, Odranci, Panonska 15. m20007
PLUG ZA SNEG, obračalni, rabljen eno sezono, dolžine 280 cm, prodam. Tel.: 421 271, po 16. uri. m20015
PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, letnik 1995, srednje gostinske šole v Radencih, Simon Filo, Miklošičeva 53, M. Sobota. m20018
TEHTNICO Bizerba, blagajno Bitron, police za trgovino, vitrino HV 160 V, vitrino EHV 150 V, prodam. Tel.: 47 450. m20026
delo
> Vti-.
e Ca ,Parku je bilo četrto tekmovanje gasilcev za po-\i^°. štaf °Va" Tišina. Pomerili so se v tridelnem napadu V v dveh etnem teku in prenosu ročnika. Gasilci so tek-\ 6C’ drUgiS. Up‘nah-v skupini A so bili najboljši gasilci iz \^olje s° bili Gerlinčani in tretji Tišinčani. V skupini B ^^fi. Med reZa'’ gasilci iz Tropovec, drugi pa so bili Do-
S ^ajn tekmovalkami (članice) so zasedle prvo mesto Pa soe’ druge pa so bile Sodišinčanke. Med tekmovalci V pi9kete Pitali na prvem mestu mladi Rankovčani. Po-
Je Podelil župan Alojz Flegar. (F. Ku)
čečovci pri Križevcih. Tel.: 062 682 339. m19937
PUJSKE prodam. Sodišinci 10a, tel.: 46 826. m19940
NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, 450 SIT, in grahaste nesnice, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m19978
KRAVO, staro 4 leta, visoko brejo, prodam zaradi bolezni lastnika. Stanjevci 25. m 19982
KRAVO, staro 7 let, brejo 7 mesecev, kontrola A, prodam. Tel:. 48 339. m19998
PURANE ZA ZAKOL, žive ali očiščene, težke približno 12 kg, po ceni 5.500 SIT/kos, prodam. Tel.: 76 495, Sobočan, Kapca 140. m20006
PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, prodam. Tel.: 43 308, Bakovci, Soboška 9.
m19959
MOPED na tri prestave, v dobrem stanju, voz za živino ali za traktor prodam.
Mužinčič, Šafarsko 29. m19970
MOTORNO KOLO OLDTIMER NSU-MAX, letnik 1960, prevoženih 17.000 km, zelo lepo ohranjen, prodajo. Tel.: 421 339. m19979
JUGO 45, letnik 1986, registriran do 1. 1999, dobro ohranjen, prodajo ali menjajo za prikolico za avto. Tel.: 72 748, popoldan. m19980
OPEL CORSO, letnik 1984, model 1985, prodam ali zamenjam za obiral-
posesti
HIŠO v Otovcih z vrtom in gospodarskim poslopjem prodam. Tel:. 48 942.
kmetijska I i mehanizacija
KOMBAJN KLAS DOMINATOR 108' SL, s kompletno opremo, prodam. Tel.: 041 632 446. m19945
TRAKTOR FERGUSON 442, 600 delovnih ur, prodam. Krajna 30. m19946 CISTERNO za prevoz gnojevke Crei-n'a, 3000 I, ugodno prodam. Tel.: 63 692. m19953
HIDRAVLIČNO STISKALNICO, pe-cljalnik in sode ugodno prodam. Tel. 75 383. m19972
ROTACIJSKO KOSO SIP, 2,5 m delovne širine, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 86 078. m19977
SLAMOREZNICO - PUHALNIK, z avtomatskim podajanjem, lepo ohranjeno, in stiskalnico za grozdje, 200-litr-sko, litoželezno ogrodje, prodam. Pod logom 17, Turnišče, tel.: 72 289. nit 9997
PLUG IMT, dvobrazdni, in nakladalnik za gnoj prodam. Sotina 18, tel.: 57 221. m20003
ZAPOSLIM več zidarjev, možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 748 733. m19835
NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi pogodbeno ali honorarno zaposlim. Tel.: 421 584, 22 336 dopoldan. m19991
TAKOJ ZAPOSLIMO kuharja ali kuharico z avstrijsko vizo. Tel.: 0043 34 762 816.m20022
NATAKARICO ali DEKLE z veseljem do dela v strežbi v okepčevalnici Ivana Korena, Renkovci 2, zaposlimo. Tel.: 72 151. m20028
storitve
CENTRALNO GRETJE IN VODOMO-NTAŽA - Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376. m19357
ANTENE z montažo: satelitske 31.900 SIT, zemeljske 25.000 SIT, dodelava POP TV, kanal A. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. m19785
m20013
HIŠO v Radencih, lepo urejeno, prodam. Cena zelo ugodna. Tel.: 069 65 963. m19698
ENOSOBNO STANOVANJE v Tomšičevi 8 v Lendavi ugodno prodam. Tel.: 74 347. m19822
STAREJŠO HIŠO ALI KMETIJO Z NEKAJ ZEMLJE na območju Pomurja, Ptuj, Ormož ... kupim. Tel.:
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, FREZPLAČNI PREVOZI KRST
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ
OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI
VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA
ADAPTER Geringhof, 4-vrstni, s frezo, I rabljen dve sezoni, za kombajn Klass in škropilnico Agromehanika, 10- ali 12-metrsko, prodam. Prvomajska 10, Turnišče. m20008
HIDRAVLIČNO PREŠO, dobro ohranjeno, in akacijeva drva z dostavo na dom kupim. Tel.: 0609 331 837 ali 61 029. m20012
POLŽNI TRANSPORTER, 6 m, premera 100, prodam. Tel.: 81 720. m20014
CLASS DOMINATOR 96, 3,90 - 4 SL prodam. Dokležovje 28. m20024
KAKOVOSTNO PREVAJANJE POSLOVNE ANGLEŠČINE: simultano prevajanje na sestankih, poslovna dokumentacija, strokovna literatura, korespondenca. Tel.: 32 710, int. 358. m19949
NOTRANJI STROJNI OMETI - Ernest Mešič, s. p., tel.: 26 135. m19987
STROJNI OMETI, FASADE, tel.: 71 737, 041 751 834. m19996
KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Tel.: 062 701 593. m20016
Računalniški
— ■ ■
B2 B2 B2_
7.9. -11.9. ob 8.00 do 11.15
Corel DRAW!
7.9. -119. ob 16.00 do 19.15
Računalništvo za začetnike
14.9. -18.9. ob 12.00 do 15.15
WORD osnovni
st^
Sojeno ti ni med nami 2i''e'neti. zakaj - ne moremo
tvoj Roman
ZAHVALA
... nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
da nisem
ZAHVALA
Tišino, sem še enkrat - iskrena hvala!
vetje'''
Igorja Kerčmarja iz Bokrač
po
stric
med nami našega
Pismonoša v pokoju iz Bodonec
V 73. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi oče in dedek Koloman Baler iz Sebeborec
avgusta I99S
iz Nemčavec
V 54. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, zet, svak, brat, tast in stric Veselin Babovič iz Trimlinov 42
mase ter
Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ;-
Hvala tudi svakinji Idi za vso pomoč.
Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice
posebej dr. Alojzu Horvatu.
Iskrena hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
vsem
za
i za
Vem, da pride dan, ko se mi zgubi spred oči ta zemlja in se življenje tiho poslovi in mi potegne zadnjo zaveso čez oči.
(R- Tagore)
ZAHALA
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji   poti, darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene in nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju urološkega oddelka i Soboti za pomoč in lajšanje bolečin boleznijo.
Hvala gasilcem iz PGD Sebeborci m okoliških društev ter govorniku g. Matisu za besede slovesa.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem odpete žalostinke.
bolnišnice v M med njegovo hudo
žalujoči vsi tvoji najdražji
Sebeborci 14
Odšel si tiho, brez slovesa, počakal nisi na pomoč. Srce tvoje zdaj miruje, naše pa zelo boli.
zahvala
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, iskrenim prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence, šopke in sveče, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. direktorju Evgenu Nedelku in vodstvu   IMOL-a, g. duhovniku Škaliču, pevcem in godbeniku.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
V tihi žalosti: žena Irena, hčerka Jasmin njegovi najdražji
iz Trimlinov, Lendave, Ljubljane, Črni
'a z možem in vsi
' e gore in Danske
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Nepričakovano
.... nas je v 70. letu za vedno zapustil dragi oče, dedi, tast in brat
'Kihali Baša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem pokojnikovega sina in predstavnikom kolektiva Pošte Slovenije v Murski Soboti, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in   govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Rudolf z Ženo in vnuk Denis ter sestra iz Radovec in drugo sorodstvo
v 63- letu starosti
ZAHVALA
Janez Vinkovi
iz Bratoncev 144a
m za svete maše
Žalujoči vsi njegovi
iz Rakičana,
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki. zate cveti, in sveča, ki v spomin gori.
ZAHVALA
V 61. letu nas je prezgodaj zahrbtni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in
Franc Fartek
IZ Martinja 41
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku Camplinu pevcem za odpete žalostinke,
za pogrebni obred, . za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala'
žalujoči vsi njegovi najdražji
Dan, ki zarezal
r- — namJe bolečino, dan, ki naredil je praznino .
Karolina
Voros
iz Prosenjakovce
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali — sveče in nam izrekli sožalje.
Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem __ odpete žalostinke, predstavnici Društva upokojencev M. Toplice za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi organizacijo pogreba.
Žalujoči: hčerka Ida, snaha Magda, brat Aleksander družino in drugo sorodstvo
Prosenjakovci, Maribor, dne 20. 8
vence, cvetje,
Draga moja
Stara mama,
zelo te pogrešam
Ze leto dni te črna zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš. Srce ljubeče več ne bije, v naših srcih pa živiš.
V SPOMIN
Te dni mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mati, babica
Marija Farkaš
iz Rakičana
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, se je spomnite z dobro mislijo, obiščete njeni poslednji dom, prižgete svečo ali prinesete cvetje.
Vsi njeni najdražji
Dnevi in leta hitijo,
V SPOMIN
Tri leta minevajo od tragične izgube našega najdražjega
nam pa ne morejo ublažiti bolečine. Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu, prinesete cvetje ali prižgete svečko spomina.
Mama, stara mama, stari
oce in drugo sorodstvo
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. Vse do zadnjega si upal in se nisi vdal, da bolezen s trdno voljo boš prestal. Pa pošle so ti moči in zatisnil, zlati sin, trudne si oči
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 21. letu, nas je zapustil dragi sin, brat in vnuk
Robert Kerčmar
iz Šalamenec 71
Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo in na-
v težkih trenutkih tolažili. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter pospremili našega drageg sina v tako velikem številu k večnemu počitku. Iskrena
. hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govornikom Dušanu, Hedviki in Mam i ■ poslovilne besede ob odprtem grobu in Štefanu Zrinskem y za odigrano Tišino. Vsem gasilcem, mladini in
turističnemu društvu lepa hvala. Prisrčna hvala tudi kirurškemu oddelku drugega nadstropja, posebno dr. ii i
Potočnikovi in dr. Arpadu Norčiču za vsestransko pom med njegovo boleznijo. Hvala tudi pogrebništvu Banfi- 11
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
V solzah naših živiš vsa taka, kot si delovna, poštena, polna ljubezni, P° "
vere, molitve in upanja.
$3. letu nas je zapustila naša M1 mama, babica, prababica, Praprababica, teta, tašča in botra
a
roj. Martinec
iz Lendavske ulice 36
v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. s^S^02alje prijateljem in znancem za izrečeno ustno in P1S župnih darovane vence, šopke, sveče, za svete maše m ^u. , zavod in vsem, ki so jo pospremili k večnenw .ntl VfeC) Hvala g. dr. Karlu Bedernjaku in g. kaplanu Da	i
za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, moh gdigra”0 rožnega venca, pogrebništvu Banfi in godbeni
vsi njeni
Povejte zdaj vsem mojim odšel kakor padaj sabo vseh rta
da nisem zaprl za
Še zmeraj sem z varn1'
še zmeraj vas Ijubint f nekoč bomo skupaj - kak°
V SPOMIN
Minila so tri leta, odkar n med nami, dragi mož, oce
Rudi Zelko
IZ Gornjih Slaveč
je spomin na plemenitost tvojega srca in fla
skupne dni. - „ Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinaša
prižigate sveče.
Tvoji najdražji
V SPOMIN 26. avgusta sta minuli ^ nj in boleči leti od
J o že k a Lenarčič
■
Hvala vsem, ki mu v njegov spomin P0^3^. prižigate sveče na njegovem
Njegovi naj dražji

27. avgust 1998
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki v spomin gori.
*
ZAHVALA
V 70. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat
Rudolf Ružič
iz Bakovec
^°leči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Usedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na nJegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje, sveče, kovali v dobrodelne namene, za svete maše ter izrekli
l.	ustno in pisno sožalje.
Soh6na bva'a osebju urološkega oddelka Bolnišnice Murska ota- Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem odpete žalostinke, govornici in godbeniku za odigrano
Tišino.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
___ Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Dedi, pogrešale te bomo! Manica, Katja in Tjaša
Draga mama!
Bolezen huda te je premagala, v našem domu globoka praznina je ostala.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Rozina Temlin
iz Kamovec 52
hodnik °'eč' 'z8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem d"1’ Znancem, sodelavcem, prijateljem za izrečeno ar°vano cvetje, sveče, svete maše in prispevke za
Osebna h dobrodelne namene.
°sebju h la ge- dt- med. Ivani Kološa in zdravstvenemu ^aHčanu ' nadstropja internega oddelka bolnišnice v ^avcem’7Sekn' zdravnici ge. dr. Julijani Hebar Kepe in M Mravr ravstvenega doma Dobrovnik za vso pomoč
Jenju in lajšanju bolečin v zadnjih dneh njenega
:tena hvala
^vala
življenja.
8- župniku ter pevcem za cerkveni obred in odpete žalostinke.
Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti!
Odšel si, ni te več.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu ne moremo dojeti, da nas je v 53. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet in stric
Stanko Žabota
iz Zvezne ul. 13 v Bakovcih
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim nepozabnim sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Dragu Prkiču za odigrano Tišino. Hvala tudi govornikoma gospe Antolin in gospodu Ferencu iz Veržeja za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem članom športnih društev, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Mesne industrije Pomurka in kolektivu vrtcev.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek in brat
Janez Emberšič
iz Trdkove
Ob .boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, sveče, svete maše in dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Ati, skupaj bova uresničila tvoje sanje hčerka Janja in Tarik
Tiho toplo upanje je tlelo, da ostal boš med nami, a usoda izbrala je drugače, v žalosti smo ostali sami.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Vreča
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za vso pomoč.
Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred ter pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste mu poklonili vence, šopke, sveče in darovali za sv. maše. Hvala tudi za storitve pogrebnemu zavodu Radgona - Vrbnjak in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, strica, dedka in pradedka
Jožefa Kopinja
se zahvaljujemo g. župniku, sindikatu Nafte, lovcem, gasilcem, upokojencem, ZB, dobrim sosedom in vsem, ki so sočustvovali z nami in nam darovali cvetje ter nam izrazili sožalje.
Žalujoči žena in hčerka z družino
Žalujoči: žena Elza, hčerka Stanka z možem in sin Ivo z družino
Z nami si se veselila, z nami žalosti delila.
Nenadoma je tvoj korak obstal in te v neskončni čas popeljal. Milijijn solza zdaj teče iz oči in duša ve, kako zelo boli.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. avgust, ko nam je usoda nenadoma iztrgala našo drago
Beli cvetovi na grobu, drobne lučke tam gore, a pod tem grobom že enajst let ljubi sinek in bratec mirno spi. Zakaj si moral nam tako hitro umreti, dragi Kristjan?
V SPOMIN
28. avgusta bo minilo enajst žalostnih let od takrat, ko nas je tragično in brez slovesa zapustil naš dragi sinek, bratec in vnuk
Kristjan Cigut
'n Rankovec
Slnova Ignac in Janez z družinama ter vnukinja Zinka z družino
Iščemo te v petju ptic, na nebu v zvezdnih utrinkih, v drobnem cvetju pred domačo hišo. Iščemo tvoj ljubeči nasmeh, tvojo toplo dlan, močno ramo, na katero bi radi naslonili utrujeno glavo in poslušali bitje tvojega srca. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dobrega in večnega spomina.
V SPOMIN
so minila tri leta žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
Milan Horvat
Hviz Kroške ulice 60 v Murski Soboti
. Mžio’k' Podojite ob njegovem Pr®raneI” U’ mU
So- 8aU Sveče in se ga z lep° m'S 'J° sp U
°t,:	brat Franc in sestra Angela z možem Alojzom
V SPOMIN
Dolgih osem let je minilo, odkar nas je zapustil
Rudolf Flisar
tesarski mojster iz Pečarovec
TVqC' .^tko živi v tej solzni dolini, nič stalnega J “k nam ne zbledi do konca naših dni.
raSo in hčerka Draga z družinama
Heleno Kociper
roj. Lang
od Svetega Jurija, nazadnje je stanovala v Celju
Hvala vsem, ki z molitvijo ali lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Iskrena hvala tudi njenim sošolcem z OŠ Sveti Jurij za pred kratkim darovano sveto mašo.
Neutolažljivi vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Draga mama,
zelo te pogrešava
sin Denis in hčerka Anita
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
Od, kako boli, ko tebe, naša draga mama, več med nami ni!
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 76. letu zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra
Elizabeta Mekiš
od Svetega Jurija
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, šopke, sveče, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala dr. Čurčiču in zdravstvenemu osebju internega oddelka - pritličje.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in društvu upokojencev.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinesete cvetko in prižgete svečko.
Žalujoči tvoji najdražji
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok.
V SPOMIN
1. septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin in vnuk
Jože Kranjec
iz Ivanovec
Hvala vsem, ki mu na njegov prerani grob prinašate cvetje in sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: mama, oče in stari starši
N SPOMIN
29. avgusta bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila naša draga
Maijeta Časar
iz Križevec v Prekmurju
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, poklonite cvetje, prižigate sveče in z lepo mislijo počastite njen spomin.
Vsi, ki smo te imeli radi
34
27. avgust 1998 Jjjg
MALE OGLASE
» KROVSTVO * STAVBNO KLEPARSTVO *
* STRELOVODNE INSTALACIJE * HIDROIZOLACIJE * STREŠNA OKNA
LOKAVCI 41, 9245 SPODNJI IVANJCI, tel. (069) 60 037, (062) 731 438, faks: (069) 60 010 
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št.
31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
in izolacije zidov, strojni ometi
JOŽE HORVAT
Zidarstvo - fasaderstvo
Filovci 110, Bogojina, tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193
PARKETARSTVO KOZIC
Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lešče 3, Mor. Toplice, tel.:48805,
GSM: 041 637 052
Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico... kličite 27-983
28
LET
ITiaZDa Mohor
Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje.
VSE NA ENEM MESTU tei - 65 830
LJUTOMER d.o.o.
Tel.: Fax: 069/84-369
* UGODNO * Klimatske naprave na ^=12 obrokov
848-050 e-maii: pegas@sioi.net Gostinska oprsma
Mobitel: 0609, GSM: 041/
Dobava • montaža • servis

TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE
Prešernova 13, Radenci, tel: 66 763
Prodaja:
- GRADBENIH MATERIALOV - KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA - strešnih oken VELUX
CHRYSLER ©
IZVEDBA VSEH VRST ELEKTROINSTALACIJ
OD BREZPLAČNEGA SVETOVANJA IN PREDRAČUNA DO KVALITETNE IZVEDBE DEL
Puhan Milan, s.p. Kobilje tel/ fax: 79 654
MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV
•oljni gorilniki •termoregulacije
•solarne naprave
Gornji Črnci 3, 9261 Cankova
FICKO - DURIČ
tel. 40 152, 40 146
mtel 0609 612 628
servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV:
Zetor, IMT, BCS, Torpedo, Ursus Franc Gergek, Puconci 61, tel., faks: 45122

f AUTOREAL in TRAKTORJI
Aunnnntlllll NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM LAMBORGHINI SEJMU v Gornji Radgoni.
V	Inf. po tel.: (069) 57 350
VEŠČICA 1h
M. Sobota
Tel:3 2-406
GSM: 041 717 065 NONSTOP
avtokleparstvo
ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija
ZIDARSTVO ■ TESARSTVO -FASADERSTVO
MIO JAKOVLJEVIČ
Nemčavci 5 b, tel: 23 700
DOBAVA
IN VGRAJEVANJE PLASTIČNIH OKEN TER VRATINTERLESOVE PROIZVODNJE
090 43 95
PRIJATELJSTVO -AVANTURE - SREČANJA Brezplačni zmenki
KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. - kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL: 27 944
HOVI d. o. o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: [069) 48 426, GSM: 041 733 948
24 ur ^^fon
0609 630 898, 041630 898
Vzemi me strastno!
00.569.04575
Goli Sex!
00.569.04572^
Mednarodna
Si Želite Intimnosti?
00.569.04571
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200
VAM ZBISTRI POGLED IN OBARVA SVET
* IZ PONUDBE *
* sončna očala: VOGUE, WINCHESTER, C. DIOR, RAY-BAN * okulistični pregledi * montaža korekcijskih očal, tudi na recept ♦ okulistični pregledi * barvne leče, tudi z dioptrijo, po naročilu Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 421 430
20% POPUSTA ZA VSA SONČNA OČALA
computers
Breznikova 17,1230 Domžale
/as zanima delo v uspešni računalniški hiši?
/ naši poslovalnici v Murski Soboti nudimo nožnost zanimivega in kreativnega dela sodelavcem na področjih:
poslovodstva,
servisiranja računalniške opreme, komercialne dejavnosti.
/aše prijave pričakujemo do 15.09.98 na se-iežu podjetja ali na e-pošti info@jerovsek.si. Dodatne informacije na tel.:061/714-975, g. Marc
Obiščite nas 87. avgusta od 8. do 18. ure, kavica ča.ka!
Murska Sobota Nemčavci id c bel., faks: (069) 2*u
POPOTNIK, Podjetje za gostinstvo, turizem, trgovino in prevozništv0
Moravske Toplice, d. o. o., Dolga ulica 116
tel./fax: 069 48 533
Del poslovne stavbe, gostišče z opremo, v Moravskih Toplicah, Dolga ulica 116, ki stoji na parceli št. 3427/ 2 v izmeri 161 m2 in dvorišče s parkiriščem v izmeri cca 900 m2, z. v. k.o. Moravci, sanitarije M Ž 15 m2, klet s kurilnico 30 m2 in parcelo z gradbenim dovoljenjem za prizidek k obstoječi stavbi za razširitev poslovnega prostora, po izklicni ceni 30 milijonov SIT.
OBJAVLJA 3. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB . njA NEPREMIČNINSKEGA IN PREMIČNINSKEGA PREM°Z
treh dneh od dneva, ko je potekel P0^ ponudb. Izbrani ponudnik mora s bvesti,a0 o nakupu v osmih dneh od Preie^0 dneh P°s biri, kupnino pa v celoti plačati v sKlen® nitvi pogodbe. Če izbrani ponu ^jenen1 r°, godbe ali ne plača kupnine v pre^ je po9° se šteje, da je odstopil od nakup razveljavljena po samem zakonu- )<uPca j 7. Premoženje preide v lastn's.ana, takrat, ko je kupnina v celoti P a ne P . davek plača kupec, če kuPea	।od
kupnine ali kakorkoli drugače o Ki0 aIji se mu vrne le tisti del plačane na$taliz po pokritju vseh stroškov, ki s
Pogoji sodelovanja:
1.	Pisne ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na POPOTNIK MORAVSKE TOPLICE, d. o. o., Dolga ulica 116, 9226 Moravske Toplice, s pripisom ponudba za nakup.*
2.	Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe.
3.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, točen naslov, ponudbo mora podpisati odgovorna oseba.
4.	Ponudnik mora plačati varščino v višini 10 % predlagane izklicne cene na ž. r. Popotnik Moravske Toplice, d. o. o., št. 51900-601-16301. Potrjen izvod naloga se priloži ponudbi.
5.	Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, vsem drugim pa brez obresti vrne v roku treh dni po odpiranju ponudb.
6.	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v
kupčevega odstopa o nakupi
8.	Kupec lahko plača kupm «s pos 30 % po dogovoru. Lahko Pa „ v vi® lom SKB banke Murska SO kupčeve kreditne sposobno^

9.	Premoženje se prodaja po pljeno. Gostišče obratuje in Je nadaljnje poslovanje. .
10.	Podrobnejše informacije in 9-po telefonu (069) 48 533 vsa
prej.
NOVA MOŽNOST ZA NAROČNIKE VE?' MESEČNO PLAČEVANJE NAR0C*
Naročnino VESTNIKA lahko odslej poravnate tudi rt6	.
in sicer prek trajnikov.
Oglasite se na vaši banki - Pomurski banki, d. d., v Murski Soboti ali na nji^ pri Gradu, v Beltincih, Rogašovcih, Gornjih Petrovcih, Moravskih ToP^^O0^^ Radgoni, Radencih, Apačah, pri Svetem Juriju, v Lendavi, Turnišču,
Ljutomeru ali v Križevcih - in naročnino VESTNIKA vam bodo mesečno o računa. Pooblastilo lahko naredite na podlagi zadnjega potrdila o P'ac3v stnika na vseh zgoraj navedenih bankah ali v naročniški službi Vestnih
27. avgust 1998
NAPOVEDNIK
35
kulturni koledar
V naših kinematografih se trenutno vrti drugi del Smr-*°nosne bitke, kar je vedela tudi naša nagrajenka Sandra Leiner, Kolodvorska 35a, 9220 Lendava, čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je:
'gra v glavni vlogi filma Merkurjev srd?
0<19ovor!
Odgovore pošljite do 25. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Kino Park Murska Sobota ^Poletnem kinu bo na sporedu Oljski spektakel Smrtonosna bitka 2, in sicer od četrtka do W ob 21. uri.
Kino Gornja Radgona
si lahko ogledate ameriško filološko kriminalko Merku-srd. Vrteli jo bodo v petek,
28. avgusta, in v soboto, 29. avgusta, ob 21. uri, v nedeljo, 30. avgusta, ob 19. in 21., ter v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30.
Kino Ljutomer
V soboto in nedeljo ob 20. uri je na sporedu ameriški film Jackie Brovvn.
K
o
Glasba
MURSKA SOBOTA: V četrtek, 27. avgusta, ob 21. uri bo na grajskem dvorišču koncert Richarda Walleya s plesalci. Glasba, ki jo bodo izvajali, nastaja ob pomoči izvirnih aboriginskih instrumentov, plesalci pa bodo predstavili plese prvotnih prebivalcev Avstralije. Ob slabem vremenu bo koncert v grajski dvorani.
VERŽEJ: V soboto, 29. avgusta, bo ob 19. uri na nogometnem igrišču etno rock koncert. Nastopili bodo Soulfinger, Posodi mi jurja in Kontrabant.
Cirkuška predstava
MURSKA SOBOTA: Na grajskem dvorišču bo v petek, 28. avgusta, ob 19. uri cirkuška gledališka predstava Albert & prijatelji. Gostuje prvi londonski otroški oirus Velike Britanije, predstava pa je primerna za vse starosti.
Košičevi dnevi
BOGOJINA: V petek, 28. avgusta, bo v kulturni dvorani ob 20. uri celovečerni koncert sester Potočnik - Zdovčevih dečev s Koroškega.
BOGOJINA: V soboto, 29. avgusta, bo v Marko baru ob 19. uri otvoritev cikla slik stalne razstave na temo Bogojina slikarja Marjana Horvata.
BOGOJINA: V nedeljo, 30. avgusta, ob 9. uri bo v veroučnih učilnicah otvoritev slikarske razstave na temo 1208 Bogma -1998 Bogojina.
Otvoritev
LENDAVA: V soboto, 29. avgusta, ob 17. uri bo v prostorih lendavskega gradu otvoritev razstave zbranega gradiva na Vlil, mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru.
Razstave
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo skulptur Gabiriela von Habsburga in slik Nikolausa Hippa. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripo-
mooke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej.
V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost.
MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikove-ga fotografa Jureta Zaunekerja.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih soboškega gradu si lahko ogledate 1. klubsko razstavo fotografij na temo Murska Sobota. Pripravili so jo člani Fotokluba Murska Sobota.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Slovenska politična zavest od Zedinjene Slovenije do taborov in samostojne Slovenije.
LJUTOMER: V malem razstaven prostoru si lahko ogledate razstavo Od narodne besede do 1. slovenskega tabora. Odprta bo do 13. septembra.
BELTINCI: V galeriji beltinskega gradu si lahko ogledate razstavo slik Izaka Horvata in udeležencev likovne kolonije v Lipovcih.
LENDAVA: V grajski Galeriji Lendava si lahko ogledate razstavo slik arhitekta Tamasa Pinterja.
GORNJA RADGONA: V starem Špitalu je na ogled skupinska razstava Brez meja scenografov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
ČRENŠOVCI: V Kleklovem domu je do konca julija na ogled razstava likovnih del treh ljubiteljskih slikarjev iz Jakšičeve družine iz Dolnje Bistrice.
KRIŽEVCI: V Klubskih prostorih NK Križevci v Prekmurju si lahko ogledate razstavo akademskih slikarjev Nikolaja Beera in Franca Mesariča.
IVANOVCI: V prostorih vinogradniškega centra si lahko ogledate likovno razstavo na temo Gorice na Goričkem.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Alojza Makoterja.
LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in splošno muzejsko zbirko Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi.
diabetikov Murska Sobota ^sbja srečanle sladkornih bolnikov in zdravstvenega d°muria> ki bo v soboto, 29. avgusta, ob 11. uri pri ri-Ol5 Bakovski cesti v Murski Soboti.
k 7 krvi pri Okornih bolnikih bo predavala dr. Nataša Beder-^orja j. Podstavili bodo pripomočke za samokontrolo krvnega sla-
Plkaci)° insulina, tablete za zdravljenje sladkorne bolezni, ko-stopal Alkildia in blazino studia Sana s Ptuja, katere delo-^sr?61'na ne9ativni resonanci in lajša tegobe diabetikov.
^ikZv^3 b°sta Predstavnik mestne občine Murska Sobota in pred-društev diabetikov Slovenije Jože Snoj.
° koncu bosta pogostitev in zabava z ansamblom Mars.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
p . PBS.
°stna banka Slovenije, d.d.
1 godni potrošniški krediti sedaj tudi za nekomitente.
Informacije na tel št.: 062/449 24 70.
DELAVEC BREZ POKLICA
PROIZVAJALEC V PROIZVODNJI -PREDELAVA; določen čas 1 mes.; do 01.09. 98; MIR, MESNA INDUSTRIJA RADGONA D. D., LACKOVA 22, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 4
SNAŽILKA
ČISTILKA - VARUHINJA OTROKA; določen čas 3 mes.; do 01.09.98; BK KEGL TRGOVSKO PODJETJE D. O. O. MURSKA SOBOTA, MLADINSKA ULICA 60, MURSKA SOBOTA
NATAKARSKI POMOČNIK
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; do 28.08.98; LISSA D. O. O. GOSTINSTVO, TRGOVINA, TRANSPORT, DOKLEŽOVJE, TRATE 7, BELTINCI
POMOŽNI NATAKAR; določen čas 12 mes.; Družinsko stanovanje; jeziki: slo-
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba			
	l-ll	lll-IV	V	VI VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota 7		5	1	8	5	26
venski jezik - pisno; do 28, 08. 98; VUČKO BOJAN S. P. DNEVNI BAR PINKI, ČRENŠOVCI, JUŠA KRAMARJA 7, ČRENŠOVCI
AVTOMEHANIK
VOZNIK-AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 01.09. 98; AR AVTO, D. D. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, GORNJA RADGONA: št. del. mest: 2
KEMIJSKI PROCESNIČAR
MLINAR; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 29. 08. 98; TUŠEK ANDREJ S. P. MLIN VERBAJN-ŠAK, NARCISNA 12, VERŽEJ
KUHAR
KUHAR; določen čas 6 mes.; Družinsko stanovanje; do 28. 08. 98; BOBNJAR ANTON S. P. GOSTILNA -PENZION BOBNJAR, ULICA FRANJA KOZARJA 26, VERŽEJ
NATAKAR
NATAKARICA - DEKLE ZA DELO V STREŽBI; nedoločen čas; do 01.09. 98; MACUN SLAVKO, S. P. OKREPČEVALNICA MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
TEHNIK KUHARSTVA
KUHAR V VRTCU FILOVCI; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SREDNJA ŠOLA; do 01.09. 98; VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE, LEVSTIKOVA 11, MORAVSKE TOPLICE
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČNIK VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 5 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 01.09.98; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI VRTEC KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČNIK VZGOJITELJA; določen
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 3. septembra 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 35
Glasujem za skladbo - tuja: _
domača:______1________
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1. NEKA Ml NE SVANE - Danijela
2. ITS YOU - The Specials
3. TIME - Lionel Richie
4. BEGIN AGAIN - Space
5, IMMORTALITY - Celine Dion/Bee Gees
6. HEAVEN'S WHATI FEEL - Gloria Estefan
7. STIR IT UP - Gilberto Gil
PREDLOGI:
I JUST WANNA BE LOVED - Culture Club
JUGO - Giuliano
I LOVE YOU - Debelah Morgan
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1. ZA PRIJATELJE - Andrej Šifrer
2. DRUGAČEN - Faraoni
3. DVIGNIMO ČAŠE PRUATU - Ivo Mojzer
4. STARI NONO - Jan Plestenjak
5. NA KUM - Orlek
6. POLETNA PRAVLJICA - Supernova
7. OSTAN’ Z MENOJ - Janez Zmazek - Žan
PREDLOGI:
SLOVO - Edvin Fliser in Presstige
VETER NESI JI POZDRAV - Gianni Rijavec
BRIGA ME - Vili Resnik
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
1. KJER MURA ŠUMI - Pajdaša
2. ŠOPEK ROŽ SMO Tl PRINESLI - Ptujskih 5
3. ZAIGRAJTE OČE SPET - Darko Kegl
4. MARELAJE KRIVA - Dan in noč
5. HVALA GOSPODINJE - Prerod
6. VASICA POD BOČEM - Vesna in Vlasta
7 PRAVLJICA ŽIVLJENJA - 7. raj
PREDLOGI:
GORENJSKI RAJ - Trio Storžič
POZDRAVLJEN BOD' DOMAČI KRAJ - Franci Rajgl in Veseljaki
GLAS HARMONIKE - Show band
Zbirno Vas na Radgonski Kmetijsko živilski sejem Oc* 22. do 30. avgusta na razstavni prostor v halo D1, prevzamete vašo Nagrado brez žrebanja
sejemski popust
do 200.000,oo SIT
Nakupu posameznih modelov Daewoo vozil
KOMO

PRIPOROČAMO OLJA
Mobil
Možni tudi krediti: za zaposlene v tujini, za več kot 1/3 plače, na položnice, LEASING (z registracijo MB, MS ali LJ).
^jše informacije nas obiščite v naših prodajnih salonih ali pokličite
Ms d-oo., Industrijska la, 9000 Murska Sobota, (069) 36-600 ?'x d-o.o„ Prekmurske čete 61, 9230 Črenšovci, tel.. (069) j 0-550
lnt7 Himelrajh s.p„ Kapelska 21, 9252 Radenci, tel.: (069) ®9ral d-d„ Industrijska 1, 9220 Lendava, tel.: (069) 75-261'7^042
tUrpSyStemd.o.o„ Stročja vas 11, 9240 Ljutomer, tel : (069) 84-280
r°Point3.p., Prežihova 23, 2230 Lenart, tel.: (062) 72b-b^______________________
narodnozabavna:
Ime in priimek ter naslov:
čas 11 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN 4. LETNIK GIMNAZIJE IN OPRAV: POKLICNI TEČAJ ZA DELO S PREDŠOL. OTROKI; do 01.09.98; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MAN-KO GOLAR GORNJA RADGONA, KOCLJEVA ULICA 2, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 7
VZGOJITELJ ZA MOTNJE
VEDEN. IN OSEBNOSTI
SPECIALNI PEDAGOG ZA DPO; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: VI. ALI VIL STOPNJA IZOBRAZBE; do 28.08.98; OSNOVNA ŠOLA CVETKA GOLARJA LJUTOMER, CVETKA GOLARJA 6, LJUTOMER
D. INŽ. GRADBEN.
ZA ORGANIZ.-TEHNOLOG.DELA
PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; do 08. 09. 98; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA
VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I ZA POSEGE V PROSTOR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; do 08. 09. 98; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE - PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik -govorno, nemški jezik - govorno; do 28. 08. 98; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV D. D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER
DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 01.09. 98; OSNOVNA ŠOLA ŠALOVCI, ŠALOVCI 172, ŠALOVCI
PROFESOR ZA DUŠEVNO MOTENE
SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 01.09. 98; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MANKO GOLAR GORNJA RADGONA, KOCLJEVA ULICA 2, GORNJA RADGONA
PROFESOR PSIHOLOGIJE
SVETOVALNI DELAVEC 85% + DO-POL. OBVEZE Z VARST. VOZAČEV 15%; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 28.08.98;
OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; (*)
0801234
%

«5.
pr

TOM pri ZPM5
BREZPLAČEN KUC - VSAK O AN GO op
ZADNJA STRAN
Menjalniški tečaj
Pomurske banke 25. 8.1998
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25. 8. 1998 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.341,4219	1.332,00	1.344,00
Francija	100	2.815,5514	2.795,10	2.821,90
Nemčija	100	9.438,6569	9.370,00	9.460,00
Italija	100	9,5689	9,31	9,59
Švica	100	11.314,1180	11.064,30	11.283,40
ZDA	1	169,6599	167,30	169,80
Z nami lažje do cilja
Nenamenska gotovinska posojila
(Skupna obrestna mera)
Nekaj primerov izračunov:
Znesek v SIT	Odpl. doba	Obrestna mera	Obrok v SIT
100.000	6 mes.	TOM +3%	17.165
100.000	12 mes.	TOM + 4,5%	8.868
250.000	12 mes.	TOM +4,5%	22.170
360.000	24 mes.	TOM + 6,25%	17.169
500.000	24 mes.	TOM + 6,25%	23.845
500.000	36. mes.	TOM + 7,45%	17.199
700.000	48 mes.	TOM + 7,45%	19.288
1.000.000	60. mes.	TOM + 8%	23.773
pomurska banka
Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Matični urad Sveti Jurij ob Ščavnici:
Janko Kralj, strugar, in Sabina Omerovič, finomehaničarka, oba iz Negove; Bogdan Kramberger, kuhar, iz Kunove in Valerija Kaučič, pekovka, iz Lokavec; Branko Lackovič, kmetijec, in Zdenka Kramberger, gospodinja, oba IzTerbe-govec; Ivan Belec, gradbinec, in Simona Anžel, šivilja, oba z Brezja; Anton Miki, trgovec, in Klavdija Šinko, natakarica, oba iz Radenec; Milan Mišja, gradbeni delavec, in Jožefa Pajek, gospodinja, oba iz Kraljevec; Danijel Kuri, kmetovalec, iz Cogetinec in Brigita Dvoršak, gospodinja, iz Galušaka; Rado Trbuc, kmetovalec, iz Čakove in Melita Zamuda, kmetijska tehnica, z Galušaka.
-
V dvoje je lepše
Manfred Somer, star 27 let, je pismonoša, zaposlen na Pošti Gornja Radgona, izhaja pa iz Lešan pri Apačah. Sonja Šket, 24-letna šivilja, je doma v Drobtincih, ki so tudi na Apaškem polju.
Tako rekoč skoraj sosednji kraji, sosednji ljudje. Zanimivo pa je, da sta se, kot je povedala Sonja, »prvič srečala pred petimi v Gornji Radgoni na stopnicah bančnega urada, kamor je šel Manfred vplačat za nov avto.« Bilo je to »bežno« srečanje, ki pa je očitno pustilo globoke in prijetne vtise. To, da se je kak mesec pozneje Manfred zapeljal pred Muro v Gornji Radgoni, kjer je zaposlena njegova sestra Renata, da bi jo zapeljal domov, je bila le pretveza, kajti tja je šel predvsem zaradi Sonje, ki je bila (in je) njena prijateljica in sta delali v isti izmeni. Kmalu zatem sta začela skupaj hoditi. Pozneje sta tudi ugotovila, da se družita dvojček in devica. V prvem nebesnem znamenju je rojen Manfred, v drugem pa Sonja. Na horoskop se nista veliko ozirala in leto dni pozneje se je preselil Manfred k svoji izvoljenki Sonji v Drobtince, kjer sta dokončno uredila hišo, ki jo je začel graditi oče oziroma tast.
Pred dvema letoma in pol se jima je rodila hčerkica Lea.
Po petletnem »spoznavanju« sta se Manfred in Sonja.poročila. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Gornji Radgoni, cerkveni obred pa v cerkvi v Apačah. Na gostijo, ki je bila v restavraciji Vikend, je prišlo 75 ljudi. Imeli so se lepo. Tudi stara mama Mihaela Šket, na katero je vnukinja Sonja močno navezana. No, zdaj se lepo razume tudi z Manfredom, rada pa ima tudi Leo. Usoda je hotela, da sta se mlada srečala, ko je on šel vplačat nov avto. Ščasoma bosta kupila novejšega. - ŠS
VESTNIKOV	KOLEDAR
27. avgust, četrtek,	JOŽE
28. avgust, petek,	AVGUŠTIN
29. avgust., sobota,	JANEZ
30. avgust, nedelja,	ROZA
31. avgust, ponedeljek,	RAJKO
1. september, torek,	TILEN
2. september, sreda.	ŠTEFAN
Lunine mene: 31. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 21 minut, zašlo pa ob 19. uri in 43 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 22 minut, kar je za sedemnajst minut manj kot prejšnji teden. 30. avgusta bo ob 7. uri in 6 minut na nebu nastopil prvi krajec.
POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA!
NOVEMBRA PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE!
106 razlogov za PEUGEOT 106!
Upravna enota Ljutomer:
Robert Cimerman, elektrikar elektronik, iz Stare Nove vasi in Zlatka Horvatič, konfekcijska tehnica, iz Radoslavec; Rajko Trbuc iz Grabši-nec in Zlatka Lukačič iz Moravec; Bogomir Heric iz Grlave in Martina Kolbl iz Borec.
VESTNIK VAM ČESTITA!
0609 630 898, 041630 898
Srečneži so, ki se ponašajo s peugeotom (pežojem) 106!
In kaj naj storimo drugi?
Še sami kupimo pežoja, lahko pa ga tudi dobimo v Vestnikovem nagradnem žrebanju.
Imamo 106 razlogov za pežo 106 in najmanj en razlog -
107. razlog - za redno branje oziroma naročilo na Vestnik: Brez domačega časopisa pač ne gre!
Bralci in naročniki smo povabljeni k novi nagradni igri:
Izpolnite priloženo naročilnico.	p-।
Naročnino za pol leta boste poravnali ob	/ g '
prevzemu nagrade • paličnega mešalnika. I ............Ig
Naročam VESTNIK za^no "etoj	m
Ime in priimek:f
Izžrebani dobitniki Vestnikovih majic, ki so poslali pravilne rešitve prejšnjega nagradnega kupona:
Sabina Gomboc, Gornji Petrovci 12f, 9203 Gornji Petrovci - Suzana Nemec, Žiberci 48, 9253 Apače - Majda Štrukelj, Chengdujska 10, 1000 Ljubljana - Goran Varga, Dolina 2, 9220 Lendava - Marija Pivar, Okoslavci 63, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici -Marko Bavec, Užiška 1,9240 Ljutomer - Silva Kustec, Melinci 156, 9231 Beltinci - Kristina Anžel, Kraljeve! 5, 2236 Cerkvenjak - Bernarda Petek, Borejci 34, 9251 Tišina - Feliks Zadravec, Veščica 8b, 9240 Ljutomer.
Povem ti
na uho
106 pežo?«
»Voziti
Izreži, prilepi na dopisnico in pošlji rešitev do torka na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota
Nagradni kupon st. 6
Voziti želim 106 pežo, ker:
a)	ima poudarjeno dinamični značaj
b)	ima zvočni signal za prižgane luči
c)	ima tri varnostne pasove na zadnji klopi
Naslov reševalca:
Te dni je najbolj Zavod za spornem ki se ubada s pobudo škega veletra°^nje Panonije niški zaščiti nekdaj ob. in poznejše Jek ° za. jektje P°stalsp°Jkupiieden nimiv, ko gaje ,ceV0-od največjih os r^kiie lih trgovcev cebsk 0|p bil spretnejši od loka' tike.
****
. 7novavstalii Ludvik Novak - zn |pa občane PuconeodP izlet vBudimP±nOnaib°'ie ma ne uspeva .šihstiW’ pri vzpostavitvi tesM med občani, so za d^|iv li Madžari, ki so J kolektivnih spal"^ ruske vojaške i P jzredno Prr bi bili menda lahk pff stni, če ne bi bilo v več prahu.
**** Lendavski vinograjj'3 oddahnili, saj ra “ |jtrOv bo DARS spreieI 3^ županovega vina^^ tudi oni lahko odk zniza’ sod doDARS-a^jol zaloge. Jezni doPust.k župan popiha "	^0^
so se mudili pred"1 9 dencoPetro^^ pridni, da * niti kakšen sodt cijo Nafte.
**“ . rsW Po torkovitekrr|i potniki na ^^čejii"^ Dansko sklenil' ,takneOJ UEFE še enkrat pjet^ ce potem mrrre^iholog3'* ga ^^etSvizg^ bo iz nogometaš pleks Danska“ ■
****	VY
ioreklarnOnb čudne"1 distribuira ob narOčniko%i očitno sam . । že Kar n p stnika.najbi
blagajnah; N daSo^ ietakoPr^Hogramar1^ mesto P° v zavitki udarca na e celo kilo. 2gvpJača1 9 in nekaj tolar)	J
tolarjev.
Ulica:____________._________________________________________
Kraj:1 Pošta:_______________________________________________________ Podpis:______________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106!
L
J
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli Vestnikove majice. Vse druge dopisnice »gredo« v boben in novembra bomo izžrebali srečneža, ki se bo potem lahko pohvalil:
Povem ti na uho: »Vozim 106 pežo!«
**** ie* , Sez0"^®' Milan
svojem 90 °LerTi
le samega sen ot)|SkO ves čas poa ka|i st^jj prekmurske9 oprlcay v Ljubija^. ®a' stjti P°s> da jim b° ?aSo ali °d5tn^ skakokk>ba tje^ »kremena ’ potv"’ hpn eno mesarij ipvi^ LJubljanl Jaa, aliie i^' vedo nitite9. pOzorn kazal
iekii'- ♦***
reporter , jkpfiid ^sP bilpr^tehdi<5
Peterleta, n ]eb0 zor^L^0’ v Prekniur