UGTEUSKI
Glasilo Udruienja Jugoslov. UiltelJstva. — Poverjeništvo LJubljana.
Tn spis«, v oceno poslane knjige itd. je pofiiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska uL 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40 — K pol leta . . . 20'— „ oetrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-VTsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 45 K.
Z* oznanila je plačati od enostolpne peti »-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/DI.
PoStni čekovni urad 5t. 11.197. Reklamacije so proste poštnina
Delegacijsko zborovanje v Mariboru.
(Dalje in konec.)
Vprašanje nadzornikov.
(Poročevalec tov. Drag. Humek.)
Točna in zanimiva izvajanja poročevalčeva so izzvenela v nastopne resolucije :
1)	Ljudsko šolo nadzoruj ljudskošol-ski učitelj, ki je v pedagoško - didaktičnem in stanovskem oziru popolnoma ne-oporočen.
2)	Meščanske šole nadzoruj poseben višji šol. nadzornik. Prideljeni mu morajo biti aktivno delujoči strokovnjaki za posamezne skupine, ki imajo nalogo v pedagoško-didaktičnem oziru nadzorovati meščansko šolsko učiteljstvo dotič-ne skupine.
3)	Pravico imenovanja nadzornikov ima samo minister prosvete. Učiteljska organizacija pa imej pravico, da stavi predlog, ki se mora upoštevati.
Delegacija vzame resolucije z odobravanjem na znanje. Sprejme se tudi dodatni predlog:
Za ženska ročna dela na ljudskih in meščanski šolah naj se kot nadzornica nastavi strokovnjakinja.
Buren in viharen protest nastane proti eventualnemu imenovanju nadzornikov na bivšem Kranjskem od strani poverjeništva za uk in bogočastje. (Ogorče-sie. Vzklikanje: Upor od zgoraj! Jih ne pripoznamo! Spoštujte zakon!)
Tov. Alb. Lajovic stavi predlog: Učitelj, ki je prevzel katerokoli funkcijo v vladi, mora izstopiti iz organizacije, da ima organizacija napram njemu prosto roko v zastopanju koristi organizacije, od-«osno vlade. — Predlog pade. — Sprejme se predlog tov. Flereta:
Organizirani učitelji, ki kot šolski nadzorniki in podobno stopijo v vlado, lahko ostanejo v organizaciji, ki pa jim ne odkazuje nikakih funkcij.*)
*) Kakor čujemo, smatra poverjeništvo UJU ta sklep kot neumesten in za organizacijo škodljiv. Potrebno je, da ga revidiramo.
Podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar in minister dr. Kukovec
prideta živahno pozdravljena v zboroval-no dvorano. Predsednik jih v imenu delegacije pozdravlja.
K besedi se oglasi dr. Ribar in izvaja v blagoglasni srbohrvaščini sledeče: Prihaja na zborovanje zgolj iz simpatij za učiteljski stan. ki ga pozna tembolj. ker ie sam učiteljev sin. Dobro si je v svesti, da je učiteljstvo oni temeljni faktor, ki doprinaša k zgradbi naše države. Pozdravlja delegacijo kot človek iz naroda, kot Sokol, kot Jugoslovan. —
Minister dr. Kukovec prinaša pozdrave zadržanega ministra prosvete Svetozarja P r i b i č e v i č a. (Viharen aplavz.) Pozdravlja zborovalce tudi v svonem imenu kot minister za socialno politiko, ki ima tudi skrbeti za mladino. Pozdravlja delegacijo kot političen delavec. Javnosti še ne preveva oni veliki duh, ki pripomore k solidni državi. Ne smemo zaigrati tega, kar smo si pridobili "a boinih milih. Delo učiteljevo se bo upoštevalo povsod in vsikdar.
Volitev v odseke.
Stanovsko-politični: Rajšp Jos„ Čr-nagoj Fr., Šumer H.. Skulj A.. Sodnikova
Marija.	,
Časnikarsko-književni: Dimnik Ivan, Plesničar P., Hren A., Zupančičeva Vita.
Pedagoško-didaktični: Hočevar M., Flere P„ Černei I„ Scheligova Irma.
Gospodarski: Lapajne J.. Bernot Iv., Likozar A., Pristovšek Fr., Voglar Fr.
Častni sod: Černej L., Jelene L„ Skulj Fr., Miklavčičeva Janja. Sumer H„ Zupančičeva Vita.
O gmotnem položaju
poroča tov. Fran Voglar. Sprejete so bile resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu V zadevi upokojenega učitelia ie bila sprejeta nastopna resolucija: Pred
1. dec. 1919 upokojenemu učiteljstvu se nakažejo pokojnine kakor jih določa upokojencem sedanji šolski zakon. — Nadalje se sprejme predlog poročevalcev: Udru-ženju se naroča, da izposluje vsemu ljud-sko-šolskemu in meščansko-šolskemu učiteljstvu isti povišek novih draginjskih do-klad v istem razmerju kot so bili poviški izplačani ostalemu javnemu uradništvu že meseca junija t. 1.
Vprašanje ženskega učiteljišča v Mariboru.
(Poročal tov. L. Jelene.)
Nato je poročal tovariš L. Jelene v zadevi ženskega učiteljišča v Mariboru. Posegel je v zgodovino tega zavoda izza zadnjih dni. V Mariboru je bilo pred '->re-vratom deželno žensko učiteljišče, ki ie imelo lepo poslopje. Po prevratu ie bilo ukinjeno: iz katerega vzroka ni prav ias-no, kaže pa vse na to. da bi radi pognali vse gojenke tega zavoda na zasebno učiteljišče mariborskih nun. Na pritisk ljudstva, ki noče. da bi se bodoče učiteljice izobraževale v samostanskih šo'ah, se sicer mariborsko žensko učiteljišče ni re-aktiviralo, a pridelile so se gojenke moškemu drž. učit. - koedukaelia. Tako se je vršil pouk v zadnjih dveh letih. Ob koncu minulega šolskega leta je pa poverjeništvo za prosveto odredilo, da se ta zavod popolnoma opusti. Zaradi tega ukrepa ie liudstvo iako ogorčeno. Mariborski merodajni krogi so storili vse potrebne korake, da se prepreči namera. Tudi ministrstvo prosvete je izdalo na poverjeništvo prosvete v Sloveniji odlok, ki veleva, da se vzdrži zavod, a čuje se, da poverjeništvo vztraja pri svojem ukrepu. Ker stojimo na principijelnem stališču, da naj se vzgajajo učiteljice le na državnih učiteljiščih in ne enostransko v samostanih, se pridružuje poročevalec v tej zadevi predlogu velikovškega, pliberške-ga, slovenjegrajskega in marbreškega učiteljskega društva ter ga priporoča v sprejem. Predlog se glasi: Stojimo na principielnem stališču, da naj se vzgajajo učiteljice za javne šole na javnih učitelji-
ščih. Ker edino državno žensko učiteljišče v Liubliani ne zadostuje potrebam javnega šolstva in je za štajerski in koroški naraščaj preoddaljeno in premajhno, zahtevamo da se mariborsko žensko učiteljišče takoj zopet otvori. Zahtevamo to tem bolj, ker je to izrecna želja ljudstva, ki jo merodajne oblasti v urejeni državi morajo upoštevati. Ako bi se pa samostojen zavod zaradi pomanjkanja učnih moči res ne mogel vzdržati, naj se ustanove v prihodnjem šolskem letu vzporednice na ondotnem moškem državnem učiteljišču. Predlog je bil soglasno sprejet.
Poročila odsekov:
1. Stanovsko politiški odsek pomnožen z nekaterimi člani glavnega odbora, je razpravljal o mnogih vprašanjih in predlogih. Okrajna učiteljska društva in posamezniki dobe na vprašanja potom strokovnega tajništva pismen odgovor. Predlogi in resolucije, o katerih je delegacija sklepala že lani, se odpošljejo ponovno na pristojna mesta.
Radi kratko odmerjenega časa tudi sledečih predlogov ni obravnavala delegacija. temveč tih le v naprej odobrila z naročilom, da se objavijo v „Učiteljskem I Tovarišu".
1. Ljutomersko učiteljsko društvo predlaga, naj se dela na to. da se jesenske počitnice prestavijo na poletje. Odsek se izreče za izenačenje počitnic na vseh šolah v državi.
?. Predlog nliberskeea učiteljskega društva, naj se na merodajnem mestu vpliva na pospešitev izgotovitve zakona glede uradniških prejemkov in službene pragmatike, se sprejme soglasno in nujno priporoča.
3.	V smislu resolucije mariborskega učiteljskega društva glede razolsa sl užbenih mest. se naroči Piverieništvu Udruže-nia Jugoslovanskega Učitelistva Ljubljana, da se obrne na višii šolski svet s prošnkv da se tokoi raznišeio vsa začasno zasedena službena mesta v Mariboru in drugod.
4.	Ker se še vedno vračajo učitelji — vojni ujetniki, ki še nimajo usposob-
LISJEK.
t Franc Košir.
. V svojem rojstnem kraju v Studeni-cah pri Poljčanah je umrl v sredo 28. julija tov. Franc Košir, nadučitelj v Lokah v Savinjski dolini. Rojen 1. 1883. je služboval nekaj let v ptujskem okraju, potem pa se je preselil v Savinjsko dolino, kjer je učiteljeval od 1. 1908. v Št. Jurju ob Taboru. zadnji dve leti pa je vodil šolo v Lokah.
Poznal sem ga temeljito in zato lahko rečem, da je bil tov. Košir eden onih redkih naših ljudi, kakoršnih nam ravno da-na vseh koncih in krajih primanjkuje. Ponosen in samozavesten kakor malokdo, "i Poznal nikakega hinavstva in klečeola-stva. Neustrašeno ie povedal vsakemu v obraz, kar je bilo potrebno.
Učiteljski poklic mu je bil vzor poklica. Z veseljem je zahajal v šolo in se posvetil vzgoji mladine z naivečio vnemo. Z ljudstvom je živel v najlepši slogfin edinosti. Za vsacega je imel prijazno besedo m vsakemu je rad pomagal hodisi v tem ali onem oziru. Ljudstvo ga je spoštovalo, ljubilo in ga bo težko pozabilo.
Kot zaveden tovariš se je oklenil z yso ljubeznijo stanovske organizacije. Bil zvest in vrl član „Savinjskega učit. društva". Zamudil nj brez vzroka niti enega
zborovanja. Šele potem, ko ga je zavratna , in kruta bolezen vrgla na bolniško po- j steljo, srno ga pogrešili v svoji sredini.
Tov. Košir ie bil vedno navdušen Jugoslovan. Svojega narodnega prepričanja ni nikdar zatajil in nikdar prikrival. Leta 1914. je postal žrtev svojega iskrenega jugoslovanskega rodoljubja. Vrgli so ga v ieoo kier ie troel duševno in telesno. V graških garnizijskih zaporih je dobil, kakor se je sam izrazil, kal bolezni, ki ga je spravila v najlepši moški dobi v grob. Z ustvaritvijo Jugoslavije je dobil tudi on kakor mnoe-i drugi nailepše zadoščenje za vse trpljenje in preganjanje.
Zbolel je tov. Košir resno začetkoma maja na ledvicah. Podal se je za mesec dni v celjsko bolnišnico. O binkoštih se je podal navidezno dober k svojim staršem v Studenico, kamor je zahajal ob vsaki priliki. Zahrbtna bolezen pa se ie že čez par dni zopet pojavila in od tedaj nI več vstal. Smrt ga je rešila neznosnega trpljenja.
Dolga vrsta pogrebcev se je vila iz studeniškega trga tja gori na idilično pokopališče. Več tovarišev in tovarišic iz Savinjske doline, mnogo pa onih iz slo-vcniebistniškea okraia ie soremlialo dragega prijatelja in tovariša k večnemu počitku. Prihitela sta mu izkazat zadnjo čast tudi prijatelja izza mladih let tov. nadzornik Koropec in g. R. Koropec. vodia okr. glavarstva v Brežicah.
Spregovoril sem ob odprtem grobu prijatelju in tovarišu v zadnje slovo, zapeli smo mu žalostinko ter se začeli razhajati med ihtenjem njegovih starih roditeljev.
Še enkrat sem se ozrl na stari grad. na trg in na Boč. Pojavile so se pred menoj vse one slike, basni in pripovedke s tega lepega kotička slovenske zemlje, ki sem jih večkrat čital v „Zvončku" in ki jih je poklanjal pokojni tov. Košir slovenski mladini.
ALBIN SPREITZ:
Beseda o „Popotniku".
Neoporečen vodnik učiteljstva na potu samoizobrazbe in modernega šolskega dela ie Popotnik pod vodstvom tov. nadzornika Pavla Flereta. — Če pa premišljujem, v koliko so podavanja tega našega izbornega pedagoškega in znanstvenega lista prešla v duševno last enemu delu našega učiteljstva. ne morem se otresti grenke misli, da je iste bore malo. — Gmotne razmere žal ne dopuščajo več izhajati glasila mesečno. Pa bodi z ozirom na sedanji čas splošnih omejitev! Da pa preide vsebina, ki vsekakor pomenja napredek v udejstvovanju pedagogike, didaktike in samoizobrazbe y kri in meso tudi nepozornim, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne vglobiio tako v čtivo. kakor so jo zamislili marljivi in temeljiti sotrudniki
tega lista, bi priporočal v omenjenem interesu sledeče:
Razprave aii donosi iz šolskega dela naj tvorijo predmet predavani v učiteljskih društvih. Le na ta način se bo vzbujalo vsestransko zanimanje za podavanja v Popotniku in bodo v njem označene misli in nasveti o tem ali onem vprašanju oplodile spoznavanje vsem. ki so dobrih misli in bistrih glav. Vsestranska debata in sodelovanje bo le v prid za še temeljitejšo obravnavo kakšne teme. Društva lahko store obvezne sklepe in prikroje podane migljaje z ozirom na krajevne razmere, kar je velike važnosti za izvedbo teorije v prakso.
Nadalje bi bilo v velikem interesu aktualne vzgoje in aktualnemu pouku, če bi g. urednik ozir. naš pedagoški in di-daktiški odsek razpisal v Učiteljskem Tovarišu vsako četrtletje teme za prispevke. S tem bi ¿g ne samo smotreno napredovalo v moderni pedagogiki in didaktiki, marveč podnetila bi se delavnost, vnetost in vzbudila plemenita konkurenca v prid nai boljšim prispevkom!
Imeli bi tako mirno vest, da prinaša Popotnik svoječasno v gotovih vprašanjih res najboljše, kar so zamislili učiteljski teoretiki in praktiki.
Takšen razpis brez nagrad bi bil tem lažje izvedljiv, ker bi ne povzročal nikakršnih stroškov. Zelo bi me veselilo ako bi nrav kmalu izpreeovorili o podanih mislih tehtneiši tovariši kot sem laz.
lienega izpita, prosi delegacija na predlog kočevskega učiteljskega društva, da izda ministrstvo prosvete dovoliieme delati drugi iznit tudi leta 1921. po enoletnem
službovanju.
5.	Predlog Zveze slov. učiteljev in učiteljic pa Štajerskem glede učit. zastopnikov v višjem šolskem svetu in glede referenta v ministrstvu, predloži odsek v sledeči obliki:
a)	Delegacija nujno prosi ministrstvo prosvete, da prenaredi naredbo deželne vlade za Slovenijo o sestavi višjega šolskega sveta z dne 14. 11. 1918 št. 111. tako. da dobi ljudsko-šolsko učiteljstvo 3 zastopnike in 3 namestnike, meščansko-šolsko učiteljstvo 1 zastopnika in enega namestnika.
Ako ima 400 profesorjev 2 zastopnika v višjem šol. svetu, je gotovo upravičeno, da dobi 3000 učiteljev 3 zastopnike.
b)	Ministrstvo prosvete se naprosi, da dobi slovensko šolstvo referenta v ministrstvu. ki nai bo ljudsko-šolski učitelj iz Slovenije. Obenem se obvesti glavni odbor Udruženja J. U. v Beogradu, da posreduje v tem smislu.
6.	Resolucije in predloge prekmurskega učiteljskega društva je izročil odsek delegatom iz Prekmurja, da sestavijo spomenico ter jo pošljejo potom poverje-ništva U. J. U. Ljubljana ministrstvu prosvete.
II. Časnikarsko književni odsek poda
nastopno poročilo:
1.	Izposluje naj se učiteljstvu izpo-sojevanje knjig iz licealne knjižnice v Ljubljani in sicer poštnine prosto kakor se je svoječasno preiemalo knjige iz knjižnice „Joaneum" v Gradcu.
2.	Kmetijska družba za Slovenijo naj pošilja vsaki šoli po en izvod lista „Kmetovalec" kakor se je pošiljal ..Gospodarski Glasnik" iz Gradca.
3.	V zadevi novih šolskih knjig je bil sprejet predlog, nai se sestavijo na. podlagi „Šolskih listov" kakor hitro ti izidejo v celoti: treba pa je pri sestavi delati preudarno in ne nrenaglo.
4.	Zavezina knjižnica naj se uredi in pripravi za izposojanje ter naj bo kot Zavezina last na razpolago vsemu učiteljstvu.
5.	Stališče glede „Narodne Prosvete": Z večkratnim izdajanjem N. P. se slovensko učiteljstvo sicer strinja, a ne more prevzeti nikakega jamstva za eventualne previsoke izdatke. Slovensko učiteljstvo hoče delati za razširjanje N. P. v nadi, da ostane list politično povsem nestrankarski in strogo strokovno glasilo, oziraje se na vse pokrajine naše države. Kot poročevalec za Slovenijo fungira „Učit. Tovariš". V svrho propagande za | list se naroča vsem okraj. učit. društvom, da strokovnemu tajništvu takoj nomini-rajo po 2 člana agitatorjev za list. Tajništvo jih potem javi glavnemu odboru v Beograd.
6.	Z vso energijo naj se zahteva, da se obveznost prejemanja dosedanjega „Uradnega lista" ukine; za šolstvo naj pa začne izhajati poseben uradni list.
7.	Glede vloge učit. društ. za slov.-graški okraj se opozarja, da v slučajih, kjer se nastopa proti kaki osebi, naj se vedno informira pri društvu dotičnega okraia.
Pedagoško-didaktični odsek. — Na
predlog ljutomerskega učit. društva, naj se izvoli poročevalec, ki bi iz stanovskih in vzgojeslovnih (odnosno iz dnevnikov, znanstvenih in književnih) hitro zbral vsa važna na učiteljsko znanje se nanašajoča vprašanja in bi s tem stalno poročal na zborovanjih, je sklenil odsek: V principu je odsek za tak predlog, zajedno se pa pozove predlagatelj, da nominira takega poročevalca, za katerega tudi lahko jamči, da bo vestno deloval.
Gospodarski odsek. 1. Z ozirom na § 33. šol. zakona in na številne tozadevne vloge o tem vprašanju, sklene odsek, da je glede na stremljenje po izjednačenju naših prejemkov po skupni uradniški pragmatiki za odklonitev.
2.	Glede dolgov iz bivših deželnih šolskih fondov se opozarjajo prizadeti, da podajo tozadevne terjatve na likvidacijski odbor deželne vlade za Slovenijo.
3.	Pliberško učit. društvo zahteva takojšnje izjednačenje dnevnic z ostalim uradništvom. V tej zadevi se napravi vloga na deželno vlado. — Pri posebnih predlogih in nasvetih govori tov. Levstikova Jela za otvoritev gospodinjskih tečajev na bivšem Štajerskem. — Ponovno nastane zopet viharna manifestacija za naš narod, posebej učiteljstvo v zasedenem ozemlju.
S tem je bil dnevni red delegacijskega zborovanja izčrpan in zaključi predsednik zborovanje sledeče:
Delo današnjega delegacijskega zborovanja je končano, in s tem tudi delo naše stare, častitljive Zaveze, na katero se je s ponosom oziral vsak zaveden učitelj ves čas njenega obstanka v dolgi dobi 31 let in pol.
Z velikim naporom, trudom in žrtvami sta jo ustanovila tovariša Kocbek in Gradišnik. S tem činom, rečem, junaškim činom za tiste čase. sta mnogo koristila slovenskemu šolstvu in učiteljstvu. Njuni imeni se bosta bliščali kot svetli zvezdi v zgodovinski knjigi njenega šolstva.
Zaveza je bila ustanovljena 23. aprila 188S. leta. 25 glavnih skupščin in devetindvajset delegacijskih zborovanj ie imela po raznih krajih sirom Slovenije.
Ves čas svojega obstanka, tudi v dobi najstrastnejšega, najdrzovitejšega preganjanja in zatii^nja je visoko dvigala prapor svobode ter se borila za napredek narodne šole in za'svobodno, gmotno dobro podprto, strokovno naobraženo učiteljstvo. S svojimi impozantnimi nastopi je večala med narodom ugled učiteljskega stanu, njen vpliv je rasel od leta do leta, z eno besedo, na bivšo Zavezo bomo ponosni'vsikdar! Z vzklikom :Zaveza je bila, živelo U !U v Beogradu. Doverjeništvo Ljubljana, ki stopa na njeno mesto. S tem vzklikom zaključujem današnje delega-zborovanje. (Viharno odobravanje.) Takoj po zborovanju se je vršila prva seja širšega sosveta UJU. pov. Ljubljana. Na seji je bil imenovan strokovnim tajnikom tov. Rudolf Dostal. — Vprašanje urednika „Učit. Tov." ostane odprto. Nato zaključi predsednik sejo širšega sosveta.
ALBIN LAJOVIC:
Na življenja pot.
Prve korake nameriaš v svet. mladi prijatelj! Ali se zavedaš kai ie cili živcema?
PoBlei okoli sebe! Prvi živi živlienie živali. Raduie se nad zdravjem, imovino, iedio. zabavo, nad dobrim soamem. Drugi stremi, kot po naivišii blaženosti, po prl-IHiblienosti. nohvali. po popularnosti in nai si pada pri tem na vago i načelo i značai.
V nasprotni s takimi pa drugj delalo premisliuieio. poizkušajo naoeniaio svoie sile in si ne kaze volie z deistvom. da nekaterniki žive brez trplienia in znoia.
Različno se lahko živi. morda se- tudi no različnih potih pride do sreče. Prepričan sem. dragi nriiateM da nosiš v svoiem srcu blesteče vzore in da delaš prve korake v živlienie s trdno volio služiti po svoiih naiboliiših močeh narodu in domovini. In vendar se boiim zate. zato te pro-s'm. da si vsak dan ponavljaš globoke pesnikove besede: »O Bog. ne dopusti, da postanem vsakdanji!«
Ne utoni v vsakdanjosti, ne postani člo-vek-žival! Vsakdanjost ie strup. Omamilia. zastrupi ia v ničnem vrtincu gotovo propadel Nikakor ni lahka stvar, iztrgati se Tei iz krempliev. Mogoče te pelje pot v mesto. Najdeš oriiatelie. — morda slabe —. občutiš prvič, da si samostoien. za svoie delo dobiš prvič plačilo. Tam ob cesti pa to vabiiito kavarne gostilne, zabave, promenade, športi itd. Koliko časa ostane tebi samemu.
Mogoče te zanese usoda na vas. Postane ti dolgčas ozko. Starejši tovariš, morda tudi nadučiteli te potegne s seboi v gostilno. — Poboža te z lepimi besedami, da si vzbudil občo pozornost Ali se iim iz-kažeš hvaležnega in boš mešal vsak večer — karte ?
Ah ne. bodi samosvoj, upirai se svoii okolici ohrani si dušo čisto in dovzetno, stoj na straži, da ne padeš v slabosti, iz katerih ni več izhoda, varni se In ob vari da ne porečeš: »Končano ie nimam smisla za nobeno višno stvar več.« Zakai ne node mladi vzori klenega sadu? Zato. ker se V m izneveriamo!
Kako žalostno ie. če mladi učiteli trati dragoceni čas s klenetaniem. ooravlianiem itd. — ln kako često opravlja baš učiteli učjjtelia! Podreieni se soraviio na nadučl-telia. ta na svoie oodreiene ti medsebori — brr. groza. Vsakdo te bo hotel pridobiti za svoio stran. Kam ikr.eneš? Če te usoda zanese v take neznosne razmere, potem te prosim: Ne prenašaj pošt in ne opravljaj!
Opravljanje ie nizkotno in znak duševne revščine. Samo človek najslabšega značath ie zmožen ooravliania. plemenito srce ie proti svetu zanrto Prenašanje pošt nostane navada, vedno na se prenese zloba in preoir. To ie znak nezadostne samovlade.
V življenju spoznaš, kako se rušHp vzori. Pogosto se prepričaš, da ti ie ljudska zlobnost zastrupila živlienie. In zopet te prosim: Nikdar ne toži! Slabiči se vdaiaio tožbam, si išoeio varstva, iu-naki nosi» nebesa in peklo molče in brez izoremembe na obrazu. Moško in ¡odločno uoirai svoi pogled v svet! Loči resnico od i laži. dobro od slabega, zrno od plev! Naletiš li na resniico. brani to. pokaže se ti li zloba. laž. boiiui se proti niima!
Bodi skrajno previden, kadar izbiraš prijatelja! Vsakda-
nii duši poidi daleč s pota. zakai le-ta llu-b osumi na vsakogar, ki ie boliš i kot ona sama. Sovraži vzore ker iih sama več nima. in ne dooušča da bi jih imel kdo drugi Ge oa naides dobrega oiiiatelia. potem ga snoštui in ceni visoko ter se tresi zanj. da ne izgubiš.
IJči+eli si! Tvoja prva skrb ie in mora biti šola. Skušai osredotočiti vse svoie misli na uspešna delo v šoli. Toda ori tem ne "ozabliai nikoli, da vzgaiai šola za živlienie: ta pa stori zopetjahko le tisti, ki ga dodobra pozna. Bodi torei človek šole in živlienia! Učitelii mora liubiti svoio deeo. Ker io. liubi. ie naravno da za mio tudi skrbL a ne samo za formalno naobrazbo temveč tudi za pravo narodno naravno v/goio. Pri vzgoii svoiie dece mora biti učiteli silno tenkovesten. delati mora kar naiboliše. Šolsko delo ie težko, zakai ono ;e delo ustvarjanja in snovamia. priprava na delo ni nikdar dosti temeliita.
Deoo mora učiteli poznati, zato občni z njihovimi stariši. Tako se vzbuia zanimanje za šolo Tvoie občevaruie pa bodi tako. da stopa množica za Teboi na coi-gato vzorov nikoli pa ne dovoli, da bi na-dal z množico — sam. Bodi vedno navdušen. navdušui srca slabotnih in izčrpanih!
Prav tako da ne smeš pozabljati nase. na svoio samoizobrazbo. Često zabavljamo na nezadostno izobrazbo, toda tisti, ki zabavlia naiboli glasno, navadno ničesar ne stori, da bi se izobraževal še nadalie. Polie. ki ga obdeluješ, ie neizmerno široko snov. ki si io moraš prisvojiti, ie silno obsežna. Potrudi se. da si izbereš tako imero. ki io lahko temeljito obdelaš. Kdor veliko hoče. navadno malo pokaže ko se ?e skrilo solnce živlienia.
Samostojnost ti ie prinesla pravice in dolžnosti občana. Kot tak se lahko adeistvuieš na političnem ooliu. Dobro premisli in orevdari. predno vstopiš v kako politično stranko da Ti ne bo pozneje žal. Upoštevaj ideie. zametai osebne koristi!
.Organiziral se tam. kier naideš svoie vzore, svorie ideie. Prepričan sem. da si napreden, zatorei sam veš. fcte ie Tvoie mesto. Vendar Te prosim, da često pre-mišlitiieš o nalogah naprednega uaitelia in glei da postaneš vzor.
Še marsikaf mi ie na ieziku. a naii bo dosti. Kako cesto si izbereš? Gotovo pot dela in trplienia. Zu.lii na rokah oslavc celo lenuha. Delo vnema in priganiia. Delo nam*pribori spoštovanje. ugled, zadoščenje. Zato delai navdušeno, mladi ori-iateli! Ge se Ti zazdii. da to ali ono delo ne uspeva, ne obupni poidi znova nazai. kier si zaoel. uberi novo smer in poizkusi nov način enkrat, dvakrat, gotovo se Ti •.osreči., da dosežeš svoi vzor.
Ne čakai na nrigovarianie drugih, krepi samec,-) sebe. nikdar ne reci: »Da-He ni mogoče!«, temveč zavpii na vs» moč: »Naprej, vedno naprej!«
IVAN UREK:
Alkohol in narodno delo.
Narodno delo se osredotočuie v naših naroclniih društvih. Delo za narod obsega skrb za dušo in telo. Kajti ako de-luiemio za narod, delamo za dobrobit vsakega posalmeznika istega naroda, hočemo ga torei materialno in duševno povzdigniti. Drugega smotra nima in ne more imeti delo za narod. Vsako narodno društvo ima torei namen delovati v eni ali drugi srneri. večinoma pa ste obe združeni.
Na eno stran pa so narodna društva do zdai večinoma pozabljala in to ie: v kakšnem razmerju ie alkohol ln narodno delo. Razmerje med zavživanlem alkoho-ia in prireditvami narodnih društev je še dandanes tako tesno, da si večina teh prireditev brez alkohola niti misliti ne more! To so oa krivi poimi. katere ie treba odpraviti.
Namen teh vrstic ni razpravliati o škodliivosti alkohola na človeško telo !n dušo. To spoznanie se širi bolj in boli. od dneva do dneva.
Tega se pa mora zavedati naiboli delavec za narodni blagor, narodni vzgc-iiteli.
Zatorej ga mora ta vedno in povsod poučevati o škodljivosti alkohola. Skrbeti mora. da pride liudstvo s to ljudsko kugo čim mani v dotiko.
Se oa dela to dandanes v resnici? Ne.
Ako si narodna društva nočeio teptati sama svojega dela. moraio vse narodne orireditve ločiti od zavživania alkohola !
In tukai slišimo od mnogih in mnogih: to ni mogoče. Mi pa pravimo: to ie in mora biti mogoče, ako hočemo naš narod vzgajati k treznosti in štedliivosti. In kdo se ima trditi, da mu teea ni krvavo potreba! Ako si Amerikanci in Angle-
ži dva tako mogočna naroda, postavita 7ci načelo v živHeniu treznost in varčnost, kai nai porečemo mi uboge pare, ki še ndnega lastnega domu nimamo ln 114111 tuiec na dveh kratili sili v našo domovino! Kai nam pomaga klicati: »Živela Jugoslavija!« in se navduševati pri omamnem alkoholu, ako Pa noedinci v naši državi z'ioravliaio duševne in telesne moči. Slabo bo potem lugoslaviia živela. Le ako bii vsak izmed nas kakor skala, ootem bomo premaga'i vse ovire in rešili bomo rudi svoie neodrešene brate.
Narodna društva ne smeio nikoli dati prilike ljudstvu, da piiančuie. Zato poudarjamo :
1. Vse narodne orireditve nat se vr-š:'o kier ie le mogoče, izven gostilniških Drostorov.
2; Kier to ni mogoče in se prireditve vršno v gostilniških prostorih, nai se za dan prireditve točenje alkohola prepove — po 'oblastih.
3. Nobeno narodno društvo bi se ne smelo uod nobenim povoiem nečati s točenjem in prodaiantem alkoholnih pijač.
Obračamo se s temi tremi zahtevami do vseh centra! in oodružnlc vseh narodnih društev, nai vžameio te točke r nretres!
Vzemimo 11. pr. takozvane liudske veselice! Tukai se naravnost piiančuie za narodov blagor. Gleda se le na to. da se mnogo stržii. Čim več ie čistega dobička, tem boli ie veselica uspela Svota se po-šlie za dotični namen — in društvo ie storilo svojo narodno dolžnost. Seveda, tega ra ne premislimo, od kod ie ta čisti dobiček prišel Prišel ie iz žepa istega naroda /a katerega delamo. Izdati ie moral petkrat. desetkrat več kolikor ie čistega dobička: ori tem pa se ie še povrh telesno in moralno kvaril.
Liudske veselice ki ne nudiio nobene druge (duševne) zabave nego samo riiie niso samo nepotrebne ampak tudi škodliive. Namen ie. delati za narodno blaginio. a uspeh ic nasproten: Denar preložimo iz desnega v levi žeo. pri tem se nam pa devet desetin istega raztrosi. De-'o zri 11 an,d nai obsega: gledališke predstave. telovadbo, petie. predavanja različne vsebine in čtivo. Prostore, kier se ori-"eiaiio te prireditve, nai liudstvo spoštuie kakor šole in cerkve. Narodni vzgojitelji, delavci za narodni blagor pa nai bodo Kakor žreci. ki stopiio le z očiščenim srcem ored lijidstvo in ne iščeio nobenega stranskega namena kakor edino le narodov blagor. Denarni dobiček pa Imejmo od vstopmc teh prireditev in pa s prilič-nim pobiranjem udnine. prispevkov i. 1. d. Da so ti prispevki tem večii. obudimo v narodu z živo besedo zaninianie in sočut-ier Ne 57vabUaimo mu pa denarja iz n a s oomočio omafnnega alkohola: kalt» nntem smo podobni mešetariu. ki omami kuoca prei z vinom, da blago dražie nroda.
DRAG. HUMEK:
Osnutek načrta za 4. razred meščanskih šol.
Četrti razred smatram kot organič-ni del meščanske šole in nie zaključek. Njega doscdami ustroi ni odgovarial temu načelu. Bil ie nekai nedoločenega, ne-izvešenega. Med niim in ostalimi razredi ie bila vrzel in nesoglasie. Značilno ie. da oblasti še danes ne priooznavario imena četrti razred, ampak so ustvarile za tiiega imenovanje besedni izoaček »nastavni razred.« Da pričnemo razmišljati
0	enotnem načrtu ie sestavilo učitelistvo deške meščanske šole v Mariboru sledeči osnutek, ki ga oodaia tovarišem v premotrivanie in izporcolnilev.
1.	Verouk.
Cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na nie kulturno udeistvovanie.
2.	Slovenski iezik.
Navaianie k spoznavanju temeljnih idei berilnih sestavkov in literarnih del. Temelini poimi metrike in poetike. Pre-giedno obravnavanje slovstva s posebnim noudarianiem noveiših književnikov. Čitanie literarnih del v originalu. Dekla-movanie obširneiših nesnitev. Prosto po-davanie lastnih doživljajev, opazovani
1	t d s noudarianiem logiškega sestava in združitve. Navaianiie k ni srn enemu slogu. Obrtmo in trgovsko spisie. Poglab-iianie besedoslovia. Temeliiteiša obravnava glagola. Skladnia. Besedni red v stavku. Vsak mesec ena šolska, vsak dnigi mesec ena domača naloga. Vmes mamše nismene vaie.
3.	Nemški jezik.
Kenntnis der für die deutsche Sprache wichtigsten Epochen des Schrifttums und deren Vertreter. Die Klassiker und ihre Hauptwerke. Lesen der Originale in Schulausgaben. Moder-
ne Schriftsteller und Dichter. Zusammen- j hängende Darstellung und Erklärung der j Diphtumrsarten. Die rhythmischen Ge- j setze. Strophenformen. Wiederholung der 1 Wortarten, der Satzteile und der Satzlehre. Satzgliederung. Geschichtlicher Rückblick auf die Entwicklung der Sprache. ihre Veränderung und Schicksale. Pflege des schriftlichen Gedankenausdruckes auf Grund gemeinschaftlich ausgearbeiteter Gliederungen. Geschäftsaufsätze. Jeden Monat eine Schul-, jeden zweiten Monat eine Hausarbeit. Nebst-bei kleinere schriftliche Übungen.
4.	Zemljepis.
Ponovitev osnovnih pojmov iz matematične geografije. Najvažnejše iz zgodovine astronomije. Sistematično obravnavanje fizikalne geografije s posebnim ozirom na vplivanje toplote, vode in zraka na zemeljsko površje. Kartografična projekcija, merilo, konvencijonelni znaki, elementi iz načrtovanja terena, krokira-nje. Kratka ponovitev snovi iz deželo-znanstvaX)četnjava s posebnim ozirotn na prometne, trgovske in gospodarske razmere.
5.	Zgodovina.
Kratka ponovitev svetovne zgodovine s posebnim ozirom na kulturne od-nošaje in pridobitve v posameznih dobah. Zgodovina očetnjave. Državni osnovni zakoni in najvažnejše socijalne uredbe doma in v tujini.
6.	Prirodopisie.
Osnovni zakoni kemiie v kolikor so potrebni za razumevanje kemičnih pojavov v prirodi s posebnim ozirom na mi-neraloeiio in eeoloeiio. Pomen mineralogije v obrtstvu in industriii. Anarea-nična in oreanična kemikaliia s posebnim ozirom na živalstvo, rastlinstvo v zvezi z industriin obrtstvom. zdravstvom, trgovino. kmetijstvom in sploh s človeškim razyitkom.
7.	Prirodoslovje.
Kratka ponovitev obravnavane snovi iz fizike. Fizika vsakdanjega življenja, posebno nje uporaba v industriji, obrtstvu, trgovini in tehniki sploh. Pomen tehnike za razvitek človeštva. Razvitek fizike in kemije.
8.	Računstvo -in geometrija.
Ponovitev snovi prejšnjih razredov.
Štirje osnovni računi z algebraičnimi števili. Linearne enačbe z eno in dvema neznankama. Prednosti pri trgovskem računstvu. Čekovni in clearing-promet. Hranilništvo. Ustroj in poslovanje bank in borz. Bančne in hranilniške obresti. Rent-ni računi. Amortizacije. Bančno preračunavanje meničnega diskonta, deviz, valut in vrednostnih papirjev na podlagi kurz-nega lista. Kontokurent. (nemška, francoska, angleška metoda). Izvedba enomesečnega poslovanja s ca. 30—40 kupčij-skimi slučaji po načinu dvostavnega knjigovodstva.
Ponovitev snovi iz geometrije. Nje poglobitev s posebnim poudarjanjem načrtovanja. Geometrijski računi z ozirom na vsakdanje življenje s stopnjevanimi zahtevami. Geometrija v zvezi s tehniko Mesečno po ena šolska, vsak drugi mesec Po ena domača naloga. Vmes pismene vaje.
9.	Geometrijsko risanje.
Osnovni pojmi opisne geometrije s posebnim ozirom na obrtniško in tehniško življenje. Risanje primernih predmetov po naravi. Enostavni načrti stavb in strojnih delov. Spoznavanje snovi, ki jih uporablja tehnika.
10.	Prostoročno risanje.
Nadaljevanje risanja po prirodi. Navajanje k umetniškemu razumevanju. She-matiziranje. Opazovanje umetniških umotvorov z upoštevanjem zgodovinskih del. Najznamenitejši svetovni umetniki. Domači umetniki in umetnost v naši domovini.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Radovljiško učiteljsko društvo bode zborovalo dne 23. septembra 1920 ob 10. uri dopo-iudne v Begunjah. Prijave za obed naj se naslovijo na tovariša Zavrla.
+ Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer je zborovalo dne 11. avgusta 1920 v Radencih v prostorih gostilne g. Rosenbergerja.
Tov. preds. K. Mavric pozdravi vse navzoče flajprisrčnejše. Posebej pozdravi goste, ki so s sVOjo navzočnostjo počastili zborovanje v tako |epem številu. V prvi vrsti prof. dr. Ilešiča, g. inženirja F. Lupša, gospo Čehovo, tovarišice Po-liančevo, Kocmutovo, M. Caherlovo, R. Pauliče-tov. J. Seršena, nadalje častita tov. Miklu, novoporočencu.
L Zapisnik se prečita in odobri. Svoje odsotnosti nista opravičila tov. Hercog in tovarišica "einejeva.
II. Dopis okr. gl. Ljutomer, zadevajoč nabl-'anje dobrovoljnih prispevkov za vojne sirote m Za spomenik zmage in ujedinjenja, v kateri na-se je nabralo 100 K. — III. Gosp. inženir Upsa nam je v tem šolskem letu že drugič pre-
daval, to pot v vzhodno azijski kulturi. Kakor , prvič, tako je tudi sedaj žel za svoje nad vse zanimivo in natančno delo mnogo zahvale ou strani učiteljstva. Predavanje je trajalo z majhnim odmorom vred, polne tri ure.
Glavne tri točke so bile: 1. Narodno kulturn! značaj Kitajcev, Japoncev in Si^mezov. 2. Kitajsko kot republka. 3. Problem naših interesov v vzhodni Aziji. Akoravno je bilo predavanje precej dolgo, je vzbudilo pri navzočih splošno pozornost in zanimanje. Kot najlepši dokaz dobrega vtisa, ki ga je predavanje povzročilo, je bilo splošno odobravanje, ki je temu sledilo. Tov. predsednik se g. predavatelju v imenu vseh prav lepo zahvali za požrtvovalno delo in simpatijo, ki jo goji napram učiteljstvu. IV. Tov. Koprive nam nato kratko in jedrnato poroča o učit. kongresa v Beogradu. V imenu društva se predsednik zahvali članom, ki so se udeležili učit. kongresa v Beogradu, posebno še zaradi tega, ker za potovalne stroške ne zahtevajo nobenega povračila. V ta namen nabrani denar naklonijo društveni blagajni. V. Soglasno se sprejme predlog tov. Kaprivca: Učiteljstvu naj se čimprej izplačajo 25% dr. doklade. — Tov. preds. zaključi dobro uspelo zborovanje z željo, da bi se po počitnicah zopet zbrali z novimi in čilimi močmi. Po zborovanju se je razvila prav živahna zabav», ki je s sodelovanjem pevskega zbora in salonskega orkestra pod vodstvom tov. Caherla trajala do odhoda večernih vlakov. — Tajnica.
+ Učiteljska samopomoč. Občni zbor »Jubi-lejske samopomoči«, sedaj »Učiteljske samopomoči, se je vršil v Mariboru, dne 27. avgusta 1920 ob 15. uri .v deški meščanski šoli.
Predsednik tov. Šmajdek pozdravi navzoč; in poroča o društvenem delovanju sledeče:
Leta 1898. je ustanovila »Zaveza« društvo *Jubilejska samopomoč«. Njega namen, po smrti društvenikov dedič: obvarovati pred naih' J"-«o stisko in bedo-, je do leta 1918. še ustrezal. Od imenovanega leta je pa začela draginja stopati s tako dolgimi koraki, da jo namen društva ni mogel več dohajati. Z okroglimi 500 K podpore ne morejo dediči kupiti niti poštene krste, katera svota je v mirnem času zadostovala za dostojen pogreb in je še toliko ostalo, da so se obvarovaM dediči najbližnje stiske in bede. Zato si je stari odbor slavil nalogo, nasvetovati občnemu zbore, da sedanjim in bodočim razmeram primerno spremeni društvena pravila. Kako, bodete slišali pri 5. točki dnevnega reda.
Člani: 31. decembra 1918 243. Pristopilo —. Izključen 1. Umrli 3. 31. decembra 1919 239. Umrlo do 26. t. m. 5. Pristopilo 2.
27. avgusta 1920 236 članov jn še med temi jih je 24 v okupiranem ozemlju.
Da je število članov tako majhno, je veliki vzrok premala stanovska zavednost, največ pa voina. Takoj ob mobilizaciji je bilo veliko učiteljev vpoklicanih in med temi sem bil tudi jaz. Vse društvene stvari je blo treba vposlati v Ljublia no in agitacija za društvo je prenehala. Tov. Ke-celj je bil tako prijazen, da je kot upTavnik upravljal vse posle z največjo natančnostjo. Dovolite, da tovarišu Kelju izrečem na tem mestu prisrč- j no zahvalo.	j
Od zadnjega občnega zbora, ki je bil v Celju 11. avgusta 1912, je umrlo 30 članov in kar obstoji društvo 65 članov.
Denarni proniet v letu 1919. je bil naslednji.
Prejemki: 1. Gotovina 1. jamfarrja 1900 1003 K 97 v. 2. Dvigi iz hranilnice 2912 K 64 v
3.	Doneski članov 2011 K. 4. Prejete obresti 453 K 80 v. 5. Poštnina 127 K 33 v, 6. Prehodni znesek 236 K. Skupaj 6744 K 44 v.
Izdatki: 1. Manipulacija in provizija'15 K 50 v. 2. Pisarniške potrebščine 25 K. 3. Reklama 35 K.
4.	Nagrada 200 K. 5. Prehodni znesek 236 K. 6. Vložilo se je 3890 K 34 v. 7. Doneski članom 962 K. 8. Poštnina 71 K 25 v. 9. Davek 22 kron 68 vin. 10. Gotovina 1286 K 37 vin. — Skupaj 6744 K 44 vin. Promet: Prejelo 6744 K 44 vin. Izdalo 5458 K 07 vin.. Skupaj 12.202 K 51 vin.
Bilanca.
#
Imetje: 1. Hranilna vloga »Hran. in posojilnice Uč. kon.« 2312 K 45 vin. 2. Hran. vloga »Kmetske posojilnice« 1641 K 47 vin. 3. Delež, vloga »Hran. in pos. Uč. k.« 105 K. 4. Deležna vloga »Učit. tiskarne« 100 K. 5. Posojilo »Uč't. tiskarni« 8500 K. 6. Vojno posojilo 500 K. 7. Terjatve na letnini in smrtdth slučajih 638 K. 8. Inventar 28 K 36 vin. 9. Gotovina 31. decembra 1919 1286 K 37 vin. Skupaj 15.111 K 65 vin
Dolgovi: Predplačana letninj 8 K. 2. Pred-plačani smrtni slučaji 4 K. 3. Neizplačani 58. smrtni slučaj 484 K. 4. 50% odpis letnine in smrtn. si. 319 K. 5. Imovina 31. decembra 1918 13.401 K 60 vin. 6. Prirastek imovine 895 kron 05 vin. Skupaj 15.111 K 65 vin.
Ako poleg dolgov odštejemo od imetja še vojno posojilo, vse negotove terjatve in inventar, imamo čiste imovine 13.449 K 29 vin.
S tem je moje poročilo končano in prosim člane, da oproste, da se jim ni iz gospodarskih ozirov izdalo v roke tiskano poročilo.
K predsednikovemu poročilu se oglasijo:
Tov. Podobnik: »Učit. Tovariš« naj prinese poročilo občnega zbora in dotična številka na! se potem pošlje tudi članom učiteljem-penzljo-nistom proti povrnitvi stroškov.
Isti tudi predlaga, da se naj agitira posebno pri mlajših tovariših za vstop v društvo.
Tov. Gnus: Vsak smrtni slučaj naj se naznani v »Tovarišu« in tudi na poslanih položnicah kot se je vršilo pred vojno.
V imenu poročevalčev računov poroča lov. Jelene, da so vse knjige in vsi računi v najlepšem redu.
Za predsednika in blagajnika je bil soglasno zopet izvoljen tov. Šmajdek na predlog tovariši Gnusa.
Tov. Šmajdek je sprejel izvolitev a samo za eno leto.
Na predlog tov. Lichtemvallnerja so bili izvoljeni soglasno dosedanji odborniki, tovariši Dimnik, Gangl, Režek in Sič.
Pregledovalcem računov sta bila na predlog tovariša Gnusa soglasno izvoljena dosedanja tovariša Črnagoj in Jelene.
Tov. Šmajdek poroča o premembi pravi'. Društvo se bo glasilo: »Učiteljska samopomoč v kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev«. Uči-teljstvo cele države bo lahko pristopilo v društvo. Prispe\ki so se z kron dvignili na dinare. takisto bodo tudi podpore v dinarih.
Pravila so bila soglasno sprejeta, le § 7. naj odbor še v toliko popravi, da bo v prihodnji dobi lahek pristop vsem tovarišem-nečlanom.
Pri premembi pravil je bila debata jako živahna. Posegli so v debato tov. Rajšp, Škulj, Lichtenwallner, Jelene, Šumer, Gnus, Podobnik i. dr. Iz debate je blo razvidno, da v učiteljstvu res biva čut idealnega tovarištva in da ne gleda na izdatke, kadar gre za pomoč tovarišem in njih svojcem. (Ko se prestavijo pravila še v srbohrvaščino, se natisnejo v »Tovarišu«.)
Pri slučajnostih nasvetuje tov. Škulj: Odbor naj stopi v stik s poverjeništvi UJU, da ista zainteresirajo celotno učiteljstvo za pristop v društvo. Na vsakem mestu poverjeništva UJU naj bi bil tudi društveni poverjenik. Število članov bi lahko naraslo na 10 do 15 tisoč. Isti tovariš nasvetuje, da se naj odbor takoj obrne na vsa okraj, učiteljska društva v Sloveniji, da ista agitirajo za »Učiteljsko samopomoč«.
Tov. Podobnik nasvetuje, da stopi društvo v stik s pogrebnimi zavodi.
Predsednik tovariš šmajdek obljubi, da bo odbor upošteval vse nasvete.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi zaključi predsednik ob 18. uri občni zbor in se zahvali udeležencem za toliko zanimanje.
Iz Jugoslavije-
— Anarhija v šolski upravi Slovenije.
S trenotkom, ko se je poverjenik za uk in bogočastje v Ljubljani, dr. Vrstovšek odločil za upor proti soglasnemu sklepu min. sveta v Beogradu glede imenovanja okr. šolskih nadzornikov za Slovenijo, je vpeljal sam anarhijo v šolsko upravo in pokazal pot k nadalnjim uporom pokrajinskih oblasti napram ministrskemu svetu in ministrstvu samemu. Še vedno v veljavi stoječi avstrijski šolski zakon pravi jasno, da ima imenovanje nadzornikov izvršiti minister prosvete in naslednji člen istega zakona določa, da se ima to imenovanje izvršiti v sporazumu s faktorjem ki plačuje namestnike nadzornikov — in to je zopet država. Istotako daje srbski šolski zakon pravico imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov edino ministru prosvete. Naredba deželne vlade za Slovenijo z dne 14. novembra 1918 L, št. 111, na katero se opira poverjenik za uk in bogočastje in klerikalni člani te vlade za Slovenijo, temelji gotovo na šibkejših nogah, kakor jasna določila še veljavnega avstrijskega in srbskega šolskega zakona. V času, ko je bila izdana naredba dež. vlade v Ljubljani šr. 111 še ni bilo centralne vlade v Beogradu in je bila določba IV. dela točka I. te naredbe, ki govori „da tvori narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in boeočastie naivišio instanco v Sloveniji« upravičljiva. S 1. decembrom 1918: ko je bilo proglašeno ujedinjenje in je bila postavljena centralna vlada v Beogradu, je pa obsebiumevno postalo ministrstvo tudi vrhovna instanca za šolstvo — posebno ker je pozneje prevzela država tudi plačevanje učiteljstva in se je s tem učitelj-stvo podržavilo. Sicer je pa kršil naredbo dež. vlade št. 111 poverjenik za uk in bogočastje dr. Vrstovšek sam in jo že zdavnaj uničil in razveljavil sam s svojimi dejanji, tako da mu ne kaže sedaj v upravnih sporih se sklicevati več na njo. Tretja in četrta točka naredbe št. lil govori, „da so člani višjega šolskega sveta višji šolski nadzorniki, ki jih imenuje poverjenik za uk in bogočastje." Poverjenik dr. Vrstovšek pa je predložil imenovanje viš. šol. nadzornikov za ljudske šole v Sloveniji lani ministrstvu prosvete v Beogradu in je s tem sam priznal ministrstvo za najvišjo instanco tudi v šolstvu in anuliral s tem naredbo deželne vlade št. 111. Sedaj seveda, ko mu to ne kaže, stoji dr. Vrstovšek zopet na drugem stališču in se sklicuje na zastarelo naredbo deželne vlade št. 111!! Pa še druga dejstva dokazujejo, da je poverjenik dr. Vrstovšek sam ovrgel in kršil naredbo deželne vlade pod št. 111! Člen 3. in 4. naredbe št. 111 pravi, „da sta člana višjega šolskega sveta dva ljudskošolska učitelja, ki jih v o 1 i ljudsko-šolsko učiteljstvo'/. Dr. Vrstovšek je pa imenoval proti temu določilu enega zastopnika učiteljstva v višji šolski svet kar sam in to zato, ker bi potom pravilne
volitve ne prišel ta član učitejstva nikdar v višii šolski svet. Ta ..zastopnik učiteljstva" je namreč pristaš klerikalne stranke in predsednik klerikalne učiteljske organizacije v Sloveniji, Ivan Štrukelj. S tem dejanjem je poverjenik dr. Vrstovšek zopet sam uničil in kršil naredbo dež. vlade št. 111., na katero se sedaj s tako vnemo sklicuje! In ta klerikalni zastopnik učiteljstva v viš. šolskem svetu, kj sedi protizakonito v tej korporaciji. je stavil predloge klerikalnih okrajnih šolskih nadzornikov v višjem šolskem svetu, katere hoče sedaj dr. Vrstovšek imenovati brez ministrstva. Nečuvena anarhija ie to s strani poverjenika za uk in bogočastje v Ljubljani, ki jo sam uvaja v šolsko upravo. Vse to postopanje temelji na samih protizakonitostih! Nečuven je pa tudi ta udarec za učiteljstvo, da mu hoče postavljati šolske nadzornike nezakonito postavljeni „učiteljski zastopnik" v višjem šolskem svetu, ki ni bil nikdar od učiteljstva izvoljen in zastopa komaj 350 klerikalnih učiteljev iz Slovenije nasproti 2300 organiziranim slovenskim učiteljem; nečuveno je tudi to. da se hoče vzeti nadzornike iz vrst onih 350 klerikalnih učiteljev, ki so zgolj eksponenti klerikalne stranke in nekateri bivši avstrofili in srbofobi, popolnoma se je pa prezrlo predlog referenta, ki je nestrankarsko predlagal strokovnja-ško vošče učne osebe. Nečuven ie na ta strankarski udarec tudi za Uaruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, ki šteje 16.000 jugoslovanskega učiteljstva in katerih član je tudi 2300 organiziranih slovenskih učiteljev in učiteljic iz Slovenije, katerim hočejo postaviti sedaj nadzornike vzete izven njihovih vrst. Protizakonito ie imenovanje nadzornikov od poverjenika dr. Vrstovška, protizakoniti so pa tudi predlogi od višjega šolskega sveta, ker jih je stavil nepravilno postavljeni član višjega šolskega sveta, ker je glasovala za nje protizakonito sestavljena večina in je zanje glasoval še drug protizakonito imenovan član višjega šolskega sveta, to je zastopnik socijalnega skrbstva Fr. Lavtižar, ki ga je klerikalni poverjenik imenoval za člana višjega šolskega i sveta, še predno je bil sam imenovan za | poverjenika. Vse postopanje pri imenovanju nadzornikov temelji na nepobitno pro-i tizakoniti podlagi in je iz te anarhije le en izhod: čimprejšnja odprava poverjeništva za uk jn bogočastje v Ljubljani in upravna zakonita vzpostavitev višjega šol. sveta, na zakoniteiši podlaei kot miu io daie poverjenik za uk in bogočastje dr. Vrstovšek | in klerikalni člani sedanje pokrajinske vla-! de v Sloveniji.
— „Puntarsko" zadržanje dr. Žerjava i v vprašanju okrajnih šolskih nadzornikov j (tako poioča klerikalno glasilo dež. vlade i za Slovenijo) začenja roditi lepe sadove, j „Slovencev" članek se glasi nadalje: | „Njegov poziv na učiteljstvo, naj odreče : svojim predstojnikom pokorščino in po-| vzroči v šolski upravi pobuno, je našel j odmeva v liberalnem „Udruženju Jugoslo-| vanskega učiteljstva", ki stopa ravnokar I pred javnost s predrznim oklicem. Ta divna organizacija se čuti poklicano, soditi o vprašanju kompetence med deželno in centralno vlado in poziva učiteljstvo, naj zapusti šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat ti nezakonito imenovani nadzorniki." Brezstidni oklic se glasi (kakor je bil natisnjen v zadnjem „Učit. Tovarišu.) Da bo stvar javnosti pojasnjena, hočemo „nezakonitost" tega imenovanja do dna i razbistniti. Poudariti moramo predvsem, da je izza časa prevrata imenoval okrajne šolske nadzornike brezizjemno poverjenik za uk in bogočastje v Ljubljani! Zadnjič so bili imenovani okrajni šolski nadzo^iki leta 1919 za Štajersko in Koroško in nihče ni temu imenovanju ne v Ljubljani ne v Belgradu oporekal. Dr. Žerjav s svojo j JDS je bil s tem imenovanjem zadovoljen, smatral je to postopanje za zakonito in postavno. Meseca junija 1920 se je pa naenkrat zazdelo gosp. Pribičeviču pripravno, da zahteva imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov zase in ukrade tako slovenskim pokrajinam kos ljudske samouprave. Poverjenik za uk in bogočastje se je seveda tej želji gospoda Pribičeviča zo-perstavil, ker je bil mnenja, da naša samouprava ne more biti predmet želj in zahtev in nagonov kakega posameznega gospoda v Beleradu. Poudaril ie. da ie po naredbi o prehodni upravi z dne 14. nov. 1918, št. uradnega lista 111 poverjenik za uk in bogočastje v vprašanju okrajnih šolskih nadzornikov zadnja inštanca in da se je to doslej tudi brezizjemno praktici-ralo. V uredbi št. 111 iz leta 1918 ie urejena in določena obenem s kompetenco poverjeništva za uk in bogočastje vsa avtonomija Slovenije. To naredbo je regent in prestolonaslednik Aleksander v svojem odgovoru na adreso Narodnega veča v Zagrebu 1. decembra 1918 svečano potrdil in-pred celim svetom odobril. Ta naredba je postala tako podlaga vse avtonomije in vse samostojnosti slovenskega Hudstva. S to naredbo stoii in nade dežel-
na vlada in slovenska samouprava. Gospod Pribičevič pa je poslal iz Belgrada brzoiav. v katerem iziavlia. da naredbo št. 111 iz leta 1918 ne more smatrati veljavno in merodajno in da si zato pridržuje pravico, imenovati sam okrajne šolske »adzornike. Gospod Pribičevič potemtakem ne priznava slovenske avtonomije in naše deželne vlade in misli, da more s svojo brzojavko prekucniti podlage vsega dosedanjega političnega življenja. *-/e bi hoteli Slovenci brzojav gospoda Pribiče-viča upoštevati, bi morali zapreti urade deželne vlade, razgnati vse svoje poverjenike in prepeJiati ves inventar v Beo-erad. Taka ;e tedaj ..nezakonitost" imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov, o.kateri se predrzne govoriti čedni gosp. Žerjav, njegov pomagač Pribičevič in brez-stidna organizacija liberalnih učiteljev. To so brezvestni razbijalci in mandrači naše avtonomije, zavedni pokončevalci vsakega samostojnega kulturnega življenja Slovencev. Vsaka urejena in pravna država bi smatrala za svojo sveto dolžnost, da spravi vse Pribičeviče in Žerjave na zatožno klop ter iih brez usmiljenja preda roki pravice. „Udruženie Jugoslov. Učiteljstva" pa ie društvo, ki bi ga bilo treba vsled svojega protizakonitega in zločinskega oklica po zahtevi naših zakonov takoj in brez odloga razpustiti. Povzročitelji tega oklica bi morali pa priti nemudoma v disciplinarno preiskavo, kar zahteva najpriprostejši čut pravice -'i najvišji interes države. Če se ukrepi ne store, drvimo nerešljivo v popolno anarhijo našega upravnega živlienia."
— Sporna naredba št. 111, ki naj ščiti imenovanje klerikalnih okr. šol. nadzornikov, se glasi: Štev. 111. Naredba celokupne vlade v prehodni upravi v ^emlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. IV. Šolska uprava. I. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, tvori najvišjo instanco za šolstvo in vzgojo na vsem ozemlju, označenem v točki 1. št. 2. (t. j. Slovenija.)
2.	Za vse to ozemlje se ustanovi višji šolski svet v Ljubljani, ki prevzame pos'e dosedanjih deželnih šolskih svetov.
3.	Višji šolski svet je sestavljen:
a) iz predsednika;
h) iz dveh ali treh poročevalcev za upravne in gospodarske šolske zadeve;
c)	iz štirih ali petih višjih šolskih nadzornikov ;
č) iz dveh katoliških duhovnikov:
d)	iz dveh članov srednješolskega in iz dveh članov ljudskošolskega učiteljstva;
e)	iz zastopnika poverjeništva za so-cijalno skrbstvo;
f)	iz zastopnika staršev, ki ga začasno imenuje občinski svet ljubljanski, dokler ni pristojnejšega mesta.
4.	Člane višjega šolskega sveta, omenjene pod 3 a, b, c, imenuje poverjenik za uk in bogočastje, člana, omenjena pod 3 č, pa knezoškofijski ordinarijat na ozemlju, označenem v točki L, št. 2.
Člane, omenjene pod 3 d, voli srednješolsko, oziroma ljudskošolsko učeteljstvo. Vsak volilec voli enega cla.ua. Izvoljena sta v vsaki skupini ona člana, k! sta dobila največ glasov.
Za vsakega člana višjega šolskega sveta se irnenuie oziroma voli namestnik.
5.	Zoper odločbe višjega šolskega sveta v Ljubljani v upravnih zadevah ni pritožbe.
5. Šolstvo, ki ni podrejeno viš. šol. svetu, upravlja Narodna vlada SHS v Ljubljani v svojih stvarno pristojnih oddelkih.
Naredba je datirana z dnem 14. nov. 1918 in objavljena v Ur, listu št, 11 z dne 21 nov. .1918,
— Razprava o pragmatikl državnih uradnikov. „Jutro" poroča: Po prizadevanju ministra Kukovca je prišlo uradniško "vprašanje sedaj v odločilen štadij. Včeraj ie minister Kukovec oficijelno po-setil ministrskega predsednika Vesnida, ter ga opozoril na opasni položaj, ki je nastal vsled zavlačevanja uradniškega vprašanja. Vesnič je priznal tehtnost argumentov ter prosil ministra Kukovca, da vzame akcijo v svoje roke. Popoldne je dr. Kukovec imel sestanek z upraviteljem fin. ministrstva ministrom Draškovičem in nato ponovno z ministrskim predsednikom. Sestavljen je bil poseben ministrski komite, ki je danes dopoldne imel svojo sejo, in ki je nato se vršeči ministrski seji podal svoje poročilo. Danes popoldne je dr. Kukovec pozval v Beogradu se mudeče zastopnike zagrebške in ljubljanske deželne vlade na konferenco, v Kateri se je dognalo, da uradniški komite, ki je izdelal elaborat o novi službeni pragmatiki svoje naloge ni popolnoma dovršil. Neurejeno je ostalo vprašanje eventualnih nadaljnjih draginjskih doklad in tudi ni poskrbljeno, da se izdela pregled, kakšne «i-nancijelne žrtve bo nova uradniška uredba zahtevala od države. Pod vodstvom ministra Kukovca se sedaj pripravlja gradivo za pretres o ministrskem svetu, ki je
za pondeljek sklican k posebni seji, na kateri se naj rešuje uradniško vprašanje.
—	Pragmatika državnih uradnikov.
Dopisni urad objavlja iz Beograda: Kraljevska vlada se bavi z ureditvijo uradniškega vprašanja in izboljšanja materijel-nega stanja vseh vrst uradništva, ki je v današnjih razmerah zelo nepovoljno. Upati je, da se bo to nujno vprašanje v kratkem času ugodno rešilo.
—	Uradniško vprašanje ponovno v min. svetu. Beograd, 13. septembra. Danes se ie vršila ministrska seia. na kateri se ie razoravlialo o uradniškem vprašanju Podlago razprave tvori načrt službene pragmatike. kakršen ie bii izdelan v ministrstvu za konstituanto. Težkočc dela finančno vorašanie. Minister Protič se ni namreč prav nič pobrigal za ootreb-ni finančni oreeled ki bi omogoči] izračunati vsekakor ogromne stroške nove nragmatike. Prevladuje oa mišljenje, da ie treba zadevo vsekakor čim nreie urediti. Razprava se danes ni končala ter se nadaliuie iutri. Demokratski poslanci so ponovno intervenirali v prilog takoišnii rešitvi uradniškega vprašania.
—	Draginjske doklade. Ministrstvo financ je odredilo na zahtevo ministra prosvete, da se izplačajo učiteljsivu 25% draginjske doklade od junija t. 1. kakor prejemajo iste vsi drugi državni uradniki. Tako poroča „Jutro" od 12. t. m.
—	Za državno uradništvo. Na predlog predsednika je deželna vlada v Ljubljani z ozirom na gibanje, ki se opaža med uradnišlvom. sklenila, da se osrednia vlada v Beogradu ponovno in najresneje naprosi, da takoj reši vprašanje službene pragmatike in ugodi zahtevi uradništva glede 25 odstotnega draginjskega poviška.
—	Prememba v višjem šol. svetu. Poverjenik za socijalno skrbstvo je odpoklical zastopnika tega poverjeništva v viš. šolskem svetu, bivšega nadzornika F. Lavtižarja in na njegovo mesto imenoval učitelja tov. Teod. Betrianija.
—	Naredba poverjeništva /a uk in bogočastje o cenah šolskih knjig. Po novi naredbi. ki io je izdalo poverjeništvo za uk in bogočastje v sporazumu z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo, morajo knjigotržci - založniki odslej dajati knjigotržcejn - prodajalcem na drobno vsem enakf popust (rabat), in sicer 25% od odobrene cene dotične učne knjige. Cene morajo biti razvidne na naslovnem listu vsake knjige z navedbo odloka, s katerim so se dovolile. Razen odobrene cene je dovoljeno, da si zaračuni tisti, ki trpi odpravnino, poštnino ali prevoznino še v to svrho 10% prodajne cene. Druge doklade zaračunavati je prepovedano. Nobeden prodajalec torej ne sme šolske knjige prodajati za višjo ceno nego za odobreno z omenjenim 10%nim poviškom vred. Knjigotržcu, ki prestopi to naredbo, se odtegne prodajo šolskih knjig za dobo dveh let. ako pa prestopek ponovi, za vselej. Razen tega se kaznuje z denarno kaznijo oziroma z zaporom. Nova naredba mora biti natisnjena pri vsaki šolski knjigi, ki odslej na novo izide, na drugi strani naslovnega lista.
—	Telovadba naraščaja. Dodatno k poročilu mariborskega dele?. zborovanja nbiavliamo še sledečo resolucijo: Učiteljstvo naienergičneie protestira proti nameri šol. oblasti, da bi se šolski mladini prepovedala telovadba pri telovadnih društvih. V tei zadevi nimaio oblasti nl-kake oravice. ker so v izvenšolskem času edi"ole roditelii v orvi vrsti odgovorni za svoio deco. in ker bi s takim nosto-oaniem vršila oblast orotikulturno delo. Protestiramo proti temu. da bi bila uporaba šol. telovadnic telovadnim društvom oreoovedana. Telovadnice so postavili kraievni činitelii. ki iih v šole prostem času lahko daio na razpolago kulturno emin-entno važnim korporaciiam. Pač pa nai se Šolski prostori za vselel zapro političnim shodom in političnim nrlreditvam.
—	Neljuba pomota se nam ie vrinila v zadnji številki v poročilu o našem zadnjem delegacijskem zborovanju v Mariboru. Mesto pravilnega imena Viktor Be-žek stoji v poročilu Robert Bežek. kar blagovoli vsak sam popraviti.
—	Učitelji vojaki. Ministrstvo prosvete orosilo ie voino ministrstvo, da osvobodi, vsled pomanikania učitelistva .ičitelie-reerute enoletne vojne službe v kadru in se čas službe nadomesti v šolskih popitnicah. Ministrstvo volne ie odgovorilo. da ne more ugoditi ti prošnil ker bi se na ta način ne nudilo izvežbanle regrutoy a tako postopanje nasprotule tudi pravilom o ustroistvu vojske. Tudi bi kmalu vsi stanovi, zahtevali slične
olajšave.	. v	^ ,
—	Savez učiteljskih dru&tava u Dalmaciji je imel dne 11. t. m. v Splitu zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se Savez kot tak razpusti in da pristopi kot novo poverjeništvo k Udruženju jugoslovanskega učiteljstva.
—	Čitanka za meščanske šole. Ker
prihajajo od raznih strani vprašanja, ali izide II. del Brinarjeve Čitanke za inešč. šole še pred pričetkom šol. leta. zato je treba pojasnila: Rokopis Čitanke se je februarja 1.1. predložil na pristojno mesto v odobrenje. Šele vsled večkratnega dre-zanja je poverjeništvo za uk in bogočastje z odlokom z dne 29. julija 1920. št. 3079, podelilo knjigi predaprobacijo. Rokopis se je nato takoj izročil v svrho natiska zalogi šolskih knjig v Ljubljani, kjer pa ie zadeva spet „obtičala". Tako se „pospešuje" ori nas kulturno delo. seveda. 'Ker ie preveč opravila z izbiranjem „pristašev" za odlična mesta. — J. B.
—	Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda V nedelio dne 19. t. m. se vrši XXXI i-edna velika skupščina Ciril-Me-todove družbe, in sicer v veliki dvorani ljubljanskega „Narodnega doma". Priče-tek je določen na 10. uro dopoldne. Spored zborovanja je sledeči: 1. Nagovor prvo-mestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagaj-nikovo poročilo. 4. Poročelo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo (4 članov). 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti.
Na razstavo ročnih dei jugoslovanske dece v Londonu je odposlal tov. Božo Račič 107 predmetov. Prvotno je bil določen rok za prispevanje k razstavi do 20. t. m„ a kakor nam sporoča B. Račič. se je ta rok spremenil in pretekel že 12. t. m„ katerega dne je moral biti ves nabrani materijal v Beogradu.
—	Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg 3, II. nadstropje. Vpisovanje se vrši dne 15. do 18. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17. ure vsak dan. Poučevale se bodo sledeče tehnike: Klekljane jn šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo. filet in biserna dela s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prinesejo krstni list in zadnje šol. spričevalo. Vpisnine in šolnine ni. Učenke dobivajo vse za uk potrebno tvo-rivo in učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo šolski izdelki last zavoda. Pridne revne učenke prejmejo podpore. Ženam in dekletom, ki nimajo časa za redni pouk, se nudi prilika, da kot hospitantke obiskujejo zavod v gotovih urah in se priučijo kake tehnike in si tako omogočijo zaslužek. Redni brezplačni pouk se prične 21. t. m.
—	Višje pedagoške šole. Naredba o višjih pedagoških šolah predvideva, da se te šole smejo otvoriti samo v onih krajih, v katerih se nahaiaio vseučilišča. Pogoji za sprejem slušateljev v te šole so: 1. da so slušatelji dovršili učiteljišče najmanj z zelo dobrim uspehom; 2. da so služili kot učitelji najmanj tri leta z zelo dobrim uspehom; 3. da so položili praktični učiteljski izpit vsaj z zelo dobrim uspehom; 4. da niso starejši od 38 let.
—	H. komorni večer i?odalneea kvarteta Zika 20. t. m. v Unionu. Po krasnih koncertnih usoehih v Kraniu. na Bledu in v Rogaški Slatini nastopi kvartet Zika prihodnji pondeljek v Ljubljani. Obisk komornega večera, ki obeta izreden umetniški užitek, t®plo priporočamo! Vstopnice so naprodaj v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.
— Himen. Joško Čeme učiteli v Tržiču in Franica Mrakova, učiteljica v Tržiču sta se vzela v Ljubljani dne 6. sept. t. L Vso srečo 1
Neodrešena domovina.
—r O tolminskem šolstvu je sestavi civilni komisar v Tolminu sledeče poročilo: Šole sov tukajšnjem okraju veliko pretrpele vsled vojne» Dela za obnovitev so se pričela takoj po okupaciji, a se bode moralo še veliko delati, predno bodo šole v normalnem stanu. Manjka posebno učnih moči in nekatera šolska poslopja niso še docela popravljena; učni materjal je tudi pomanjkljiv V pretečenem šolskem letu je bilo otvor-jenih 71 ljudskih šol s 85 učnimi močmi in a iV58 učenci Radi pomanjkanja učnih moči je bil» zaprtih S šoi s skupno 375 učenci. Ivlanjka skupaj 22 učitel ev. čipkarski tečaj v Cerknem je obiskovalo okrog 30 učenk; slovensko učiteljišče v 7'jlnsir.u (pripravnica in I. tečaj) 88 učencev in učenk od katerih je bilo 66 v konvinku »Franca Šk~dnik«. V otroški vrtec je hodilo okoli 30 otrolj —r Na otoku Lošinju so z dohodom Italijanov vse narodne institucije propadle. Italijani so zatvorili vse hrvatske šole, samo ena je še in sicer na otoku Iloveku, ali tudi v tej se morajo hrvatski otroci učiti italijanski. V Malem Lošinju obstoji še „Hrvatska Posojilnica", ki sicer mnogo dela, ali se ne bo mogla vzdržati, ker ji Italijani delajo vse polno neprilik.
—r Uradni dopisi in slovenščina. V zasedenem ozemlju so vpeljali kai čudno prakso glede rabe slovenskega jezika v uradnem dopisovanju. Italijani si še danes niso na jasnem, kako bi najhitreje poitalijančili naše šole, zato to neenako nostonanie v različnih okrajih. Uradni dopisi v tolminskem šol. okraju so na šolska vodstva še vedno samo italijanski, med tem ko so v goriškem šol. okraju dvojezični, v sežanskem okraju pa samo slovenski.
Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil?
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
99
Efesin
áá
črmSrti ekstrakt
tovarna
Frane Schüller, Amstetten.
pravkar dospel.
Cena za 1 kg za 40 litrov I a črnila 308 kron — franko.
Rudolf Cotii,
Vrhnika.
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje knjige:
Spisi Mišjakovega Julčka. I—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I.—VI. zv. — E. Gangl: Zbrani spisi. I,—VI. zv. — J. Ribičič: Vsem dobrim. — J. Trost: Moja setev. — F. Palnakovi spisi. I. in II. zv. — Zvezek tu
navedenih knjig stane vezan h 14 kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. I. in II. zv. vezan a 7 kron. -JanBaukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron.
I.	stop., 1. štev. 3 krone, I. stop., 2. štev. 5 kron. —
II.	„ 1. * pošla, II. , 2. » 8 „ —
III.	_ 1. „ 6 kron, III. „ 2. „ 14 „
Šolski list.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
ŠOLSKE KLOPI
dvosedežne, Rettigovega sistema ima v zalogi
Obrtna centrala v Ljubljani,
Sodna ulica 11.