L»eto I. T$ST, dne 10. oktobra 1908. » Štv. 10 ---------------v Izhaja v Trstu , TOo sibo o opolndae. Rokopisi so ne vra-™J°- Nefrankovana pisma se ne sp rej e-| majo. Uredništvo in npravništvo del Lavatoio St. I, I. ^TELEFON 18-67. Posamezne štev. se 1 prodajajo po 6 vin. ■ Insorati se računajo na milimetre v širo-kosti ene kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno ob j a-vo pa po dogovo ru. Naročnina za celo leto K -41—; za poj leta in za četrt leta ra zmerno. »s Glasilo „Narodne delavske organizacije“ v Trstu. so konsumne zadruge res koristne, oziroma nevarne? • ?'k!° 8e je Pred vsem, da mn.enja o '!s 1 honsumnih zadrug niso povsod enaka, da da se je celo v eni in isti vi-/!)1 1 veckrat izpreminjalo naziranje o • dn?stl konsumnih zadrug. Za primer se ja c tiralo socijalno demokratično stranko. 9 Je- Lassalle n. pr. je zametaval kon-t;.tne zadruge in tudi socialno demokra-Spha st.ranka nekoliko časa ni kazala* po-ne simpatije napi-am istim zadrugam. 0 se pa da vse tolmačiti z zgodovinskim doU°^em S^ran^e same, ki se je iz strogo , llnarskega razmotrivanja železnega P ?na lflezde, oziroma zakona o mezdnem 8P. u P°vsPela do t?ga, da je vrgla od n? V?« fiiozofi)e >n »e s tem postavila p 8 v 6 Praktičuega, vsakdanj- ga žival« la; ' tem oziru naj nam služi za vzgled trogi marksUt Karol Kautskv, ki je sum ze^° nepovoljno o kon- ss^rsii’ £& kft - fbuterbeivegung piišel v uzveličanju i nsumnih zadrug do tega, da primerja Je socialistični državi bodočnosti. Sploh skeo « , aaanJa teorija toliko „meščan-v k ,kollk.or socijalističuega kova, edina ko* °.n, taciji, da so konsumne zadruge vetu k‘ in Zares k0ri8tnP- .Pr- CrdSer> od-nemst) pravni zastopnik splošne z»eze , ih pridobitnih in gospodarskih zadrug ruS Je Štela leta 19(R>, okoli 300 kon-i,;™ .lh. zadrug, s približno 280.000 člani u. °i ...terib so tvorili obrtniki podjetniki, xjdad?. ltd- torej takozvani „meščani“ km ° °’ ^r' Crfiger Pravimo, označuje j811.111116 zadruge kot nekako rešitev e njega stanu. Giasoviti nacijonalni eko-m protesor Mataja je odločno za kon-, ne zadruge, in vidi njih kori it v od-ki anJevanju prekupo?anja in nevdobnosti stJ,k provzročuje v narodnem gospodarji Prekupovgnje. Monakovski profesor, kn' klU^° Lrentauo konstatuje, da je v „an8Ulnnih društvih odstranjen dobiček, ki m tC8rky«i‘i očetje označujejo kot „sra-z .nnn“, ter nadovezuje, da je> v konsumni tik Vresnioen starokrščanski ideal. Do-• 8Je politike srednj' ga stanu zaklju-^U,le Profesor Brentano : „Mogoče da bodo v' P°Iitiki (srednjega stanu) bolj previdni ■ 8VoJ>li napadih na kousuuone zadiuge čs Previdij0, da s pobijanjem potrebe, po-ona in važnosti konsumnib zadrug, po-^a)° prav tisto, kar odgivarja staro- krščanskim nečelom. Ramo tiko laskavo o konsumnih zadrugah so se izrekli profesor Dr. Staudingeriz Darmstadta, ki vidi v zidrugah, in posebno v konsumnih zadrugah uveljavljen princip socialističnega skupnega dela, profesor Conrad iz Halte itd itd. Če smo torej dognali, da toli moderna teorija kot praksa priznavata socijalno-ekonomično misijo komsumnih zadrug, potem je potrebno da preiskujemo, v čemu obstajajo udobnosti in piednosti konsumnih zadrug pred prekupovatno trgovino. Prvi in poglavitni pomen konsumnib zadrug obstoja v tem, da služijo kakor močno in uspešno orožje proti po draženju ž vil. O tem je bilo govora uvodoma. Tukaj samo en primer. Veliki lastniki mlinov, ki so med seboj zvezani v kartelu, zdražujejo moko za četrt krone. Veletržci, ki jemljejo moko direktno-pridelovalcev-mlinov, okoriščajo se s tem podraženjem in zdražujejo moko tudi za četrt krone, tako da je moka podražena za pol krone. Mali trgovci — prekupovalci, ki morajo tudi živeti — zdražujejo moko zopet za četrt krone. Moka se prodaja v malih trgovinah torej za 75°/o dražje. Tukaj nastopa konsumno zadruga. Konsumna zadruga kupuje moka naravnost od pridelovalca. Ona jo more tedaj dajati skoro popolnoma po tovarniških cenah, podražen > za samih 25 od sto. To se da lahko zas'edovati pri vsaki panogi trgovine z jestvinami. Ne oziraje se na to, konsumne zadruge uplivajo močno na tržno cena vže s tem, da obstojajo na trgu kot konkurent in sicer — resen konkurent. One delujejo kot nekak „memento“ proti vsakemu podraženju. V tem obziru je torej njihova funkcija preventivna, v kolikor preprečijo pod izogibom konkurenci j e — podraženje živil v mali trgovini. Kje so pa direktne koristi, ki jih prinašajo konsumne Zadruge Bvojim članom ? Veliki vzgojevalni pomen istih, ki slonijo •na principu: plačevanja v gotovem denarju? Korist, ki jo ima kou-sument zadružnik od tega, da dobiva pristno in dobro blago po ceni? Korist ki jo ima konuiment-zadrugar od tega, da mu se vrača na koncu poslovnega, leta v obliki „dividende“ razliko v ceni, ki jo je plačal nad pravo vrednostjo pridelkov oziroma izdelkov ? Ni tukaj mesta, di* bi se temeljiteje bavili s posameznimi udobnostim'. Najlepše p iporoč lo za konsumne zadruge si ga podajajo konsumne zadruge — same, se svojo ogromno razširjenostjo po celem »modernem svetu. Reklo se je : vprašanje jo še vedno, ali konsumne zadruge dajajo zares svojim ; (članom posebnih koristi, ki jim jih ne bi lahko dali tudi mali trgovci ? Po našem skromnem mnenju, to vprašanje treba zamikati. Ni smeti namreč pozabiti, da je pri ‘konsumnih zadiugah izplačanje „dividende“ ■He le podrejena stvar in da je najvišje načelo vseh konsumnib zadrug : kolikor mogoče velik promet, prodaja ia kar mogoče nizke cene in majhen do-ficek, torej naravnost nasprotno od tega, kar se navadno misli in govori. Končki Smoter vsake kousumre zadruge je in mora biti : izboljšanje splošnega gospodarskega položaja svojih članov. To se pa ne da doseči samo s tem, da se nastoji izplačati na „dividendi“ mesto 10 kron — 20 ali 30 kron na leto. (Zvršetek prihodnjič.) V. J. Klofač: Poslanstvo nar. socijalno stranke v češkem narodu. I. Narodna in državnopravna misel je provzročila vsled znanega protidržavno-pravnega proglašenja soc. dem. poslancev v državnem zboru 1. 1897 postanek naše stranke. To je resnica. V malem in zatiranem narodu ni bilo in ne more biti -.•■’kom4rJ.',ča se mu zdi važno z\ bodočnost naroda, vseeno, kak duh preveva 1 robe vrste njegovega ljudstva in špecijelno delavskega ljudstva. Obstanek našega naroda je bolj kot kje drugje navezan na male ljudi, na srednji stan in tikozv. nizki, samo njim se imamo zahvaliti, da je bil naš narod sploh probujen iz spanja, in tudi danes bili bi kot narod brez teli stanov zgubljeni. Uvidevajoč torej, da soc. demokracija vsled slabo umevanega internacijonalizma tepta narodno čutstvo, poprijeli smo se dela, da se delavsko ljudstvo vnovič vrne narodni ideji in to delo, hvala Bogu, ni bilo prazno. Danes je tu velika in močna armada delavcev, ki umevajo, da se pravi pljuvati na narod, pljuvati na samega sebe, na svojega očeta in na svoje najdražje — kajti narod smo vendar mi sami, celokupnost nas vseh — in če se kdo še posmehuje, da nam ni vseeno bodočno t naroda, potem nad takim maloumnežem se eda samo zmajemo glavo, kajti delati za bo~ dočnost naroda, je vendar isto, kot delati za lastne naše vnuke in otroke. Na nas ne vpliva fraza o vsečloveštvu. Kdor hoče delati za vsečloveštvo, mora najprej e delati za svoj narod in ravno s tem deluje za človeštvo v celoti in za napredek vesoljnega ljudstva. Naj deluje Francoz za napredek svojega naroda, Anglež angleškega, Italijan italijanskega i. t. d., mi pa Čehi za napredek naroda češkega in s tem povspešujemo docela naravno vseobčo kulturo. Drugače se to sploh st; r.ti ne da. A narodno-socijalno gibanje se je moralo poroditi, tudi če bi ne bilo neumornega protinarodnega stališča soc. demokracije. Socijalizem je moral — naj si bo že prej ali slej — provzročiti to gibanje, prej ali slej se je morala dvigniti pri nas na Češkem v češkem ljudstvu močna reakcija proti mačističnemu socijalizmu, proti raz-redništvu soc. demokrate in proti njenemu enostranskemu materijmzmu, proti njenemu dogmatizmu, ki je napravil iz soc. demokracije naravnost nestrpljivo, f matično vero, ki ne pripušča nobene kritike in nobenih različnih nazorov, in terorizira kogar le more z grobo silo in inkvizitoričnim delovanjem svojega vodstva. Poleg črne cerkve je nastala enostavno enako gnila druga cerkev, cerkev rudeča, poleg črnega klerikalizma, klerikalizem rudefi, slednji še veliko bolj nestrpljiv in maščevalen kot prvi. Bolj kot kje drugje se je tu uveljavilo načelo : »veroval boš samo to, kar te inrdoino mi «Ai1i ot rmših KaanA nd nn^jh dogem ne smeš se oddaljiti niti v najmanjšem, vse drugo je krivoverstvo, in če boš o tem, kar ti mi pripovedujemo, v najmanjšem dvomil, obračunamo a teboj v imenu Marxa in dr. Fr. Soukupa kot s krivovercem !“ Ne oziram se , samo na to, da je znanstvena kritika spodkopala vse temeljne stebre marxizma. Odpor proti njemu je moral izvirati že iz češkega značaja samega, iz slovanskega človeka, ki cilj svojega življenja ne more nikdar videti samo v utešenju svojih materijelnih potreb, potreb želodca. Trije glavni tipi socijalizma so nam bili znani: 1. praktiCfti, strokovni, samo-pomočni, angleški; 2 revoldcijonarni, francoski, izvirajoč iz impulzivnega francoskega temperamenta in slednjič 3. profesorski, dokt inarski nemški. Pri nas na Češkem to bili naravni =======^P 0 D L I S T E K. Oslova štorija v Bosni. Češki spisal: Jaroslav Hašek. IV. i V Črni Bati je imel edini človek i °z° >n to je bi Branko Nušii% ostale i°z,e ‘° bile [že postieljali vojaki. Na-a*Jni dokaz : Branko Nušič je b i nekdaj P°®lancom. Hočete še nekaj vi č ? Imamo Jdi druge dokaze, ki govore proti Nušiču. °zo Branka Nušiča, ko so po njo prišli v°jaki, niso našli. Koza Branka Nušiča je pobegnila v , Branko Nušič se je po ce i poti k kožnemu sodišču pridušal, da je nedolžen. Kozo je imel vso noč privezano in Pustil jo je šele pol ure pred prihodom °lakov : „Kam si jo pa potem skril ?* »Pobegnila je v Srbijo, kajti na rt>ski strani je zagl dala kozla“. Mi, ki že poznamo njegovo kozo kot Po^teno kozo, da bi to verjeli? s. Hotela je enostavno prehiteti upad srb-Jga kozla v bosansko ozemlje, zavedajoč tega, da bosanska vlada prepoveduje in strogo kaznuje prehod živih živali iz Srbije. Z druge strani smatramo možnim, da je koza Branka Nušiča oglodala drevesce vsajeno v spomin okupaciije Bosne in Hercegovine pri trdnjavici n e d Gsno Biro Morda se ni mogla več vzdržati in je oglodala erarno lastnino v stanju duševne neodgovornosti. Kajti kakor pošteni državljani Ri ne moremo misliti, da bi bila kaj tacega storila pri normalnem duševnem stanju. Branka Nušiča ao vrgli v ječo okr ž-nega sodišča in ob enem se je pri njem vršila hišna preiskava. Kdor pozna vroča bosanska tla, se ne more temu čuditi, di je poveljnik trdnjavice stotnik Kraus, semkaj prestavljen radi dolgov z Gorenje Avstrije bistro pojmil, da stvar ni . tako enostavna, kakor izgleda. Storil je toraj, kar je spoznal za dobro, in za ostalo se bo že brigala deželna vlada. Toda da se gre tu za veleizdaj sko afero, je bilo tako sigurno, kot da so Nemci v okupiranih deželah osovraženi. To je spoznalo tudi okrožno sodišče, ki je Branka Nušiča pridržalo v preiskovalnem zaporu. Še isti dan je bil Nušič zaslišan in došlo je k senzacijskemu odkritju. Branko Nušič je priznal po daljšem navzkrižnem zaslišanju, da je k u- pil kozo pred dvanajstimi leti od Milivoja Neškoviča. Telegrafiralo se je tedaj, nai se aretira Milivoja Neškoviča v Črni Bari. Ukaz je bil izvršen in drugega dne je bil M. Neško-vič skozi tri ure zaslišan pred okrožnim sodiščem. Nijprej ni hotel o ničemur nič vedeti, potem pa je priznal: „Kozu sam kupio od Turkinje Medžime Čarapič i pak prodao Branku Nušiču." Okrožni sodnik si je mel roke. Torej se ui motil! Zapleteni so v to stvar tudi mohamedanci! Takoj je bil odposlan telegram : »Aretirat Turkinjo Medžimo Čarapič v Rako'ici.“ Do zveč r je bila že pri sodišču ta strašna starka. Na vprašane, koliko je stara, je odgovorila, da sto let. Odpeljali so jo v ječo, po ponesrečenem zaslišanju, v katerem je trdila, da se na nič ne spominja. Okrožni sodnik pa ni obupal. Nit se je sicer tukaj pretrgala, toda po zaslugi njegove dovtipnosti je prinesel drugi dan nova senzacijska odkritja. Ni bilo dvoma, tu se je vršila daleko in široko razpredena zarota. Milivoj Neškovič je imel, kot se je preiskovanjem dognalo, bratra-.ca Jankota Veselinoviča v Zarkovu in isti Janko Veselinovič je bil ženin Evice Vasičove v Črni Tvrdžavi in njen oče je bil zaupnim prijateljem Petra Mihtiuoviča z vasi Zuh-varice. In ta Petar Milutinovič je bil naročen na časopis »Srbski Obran“, izhajajoči v Sarajevu, časopis protidomovinski. Tekom dveh dnij so jih imeli pod ključem. Jankota Veselinoviča, Evico Vasi-Čovo, njenega očeta in Petra Milutinoviča in te vse z Brankom Nušičom, Milivojom Neškovičem in Turkinjo Medžimo čarapi-čevo prep ljali so od okrožnega sodišča k višjemu deželnemu sodišču v Sarajevem z urednikom »Srbskega Obrana" vred. Istočasno je bil v Kotorju v Dalmaciji aretiran sin Petra Milutinoviča, petnajstletni gimnazijske. Bilo je strašno. Zarota je bila, kot se vidi, razširjena tudi v Dalmaciji! J V. Med tem je okrožni 6odnik pregledaval spise v tej zadevi in tu je k svojemu presenečenju spoznal, da manjka tožbi temelj, koza Branka Nušiča, kajti ta se ni nahajala med aretiranimi. Storil je tedaj vse, kar je bilo v njegovi moči. Pozval je posadko nad Črno Baro, da pridno straži mejo v slučaju, če bi se hotela koza s Srbije v Bosno vrniti, naj jo nemudoma ujame in spravi v trdnjavico. Ko je dal ta ukaz, preiskal je še je-denkrat vse spise v tej aferi in novo presenečenje se ga je polotilo. pogoji za prvi tip. Najstarejše, najmočnejše organizacije delavske, kot n. pr. tipogra-fična, niso delo soc. demokracije. Bile so vstvarjene od narodnih delavcev po angleškem vzgledu. Angleški vzgled je dohro deloval, kar je pri nas zdravfga, je v njegovem duhu vprizorjeno. Nemški socijalizem je k nam zanesel samo fanatičnost, cer-kveništvo, odtujcnje praktičnim zadačam, politično pa je postavil češkega delavca pod nemško židovsko komando, enako nečisto kot nevarno. V slovanskem svetu se oglaša za socijalizem nova struna. To je struna, s katero govori srce. Slovanska mehka narava upe-ljava v socijalizem človeško čustvovanje, nravstvene momente, visoko etične cene. Zapadnoevropski človek se peča samo s vprašanjem p'ačila. kruha, dela, to mu je že vse, njegov socializem ne presega roa-terijalizma. Slovan ki človek se povspenja višje. Socijalni problem ni za njega le gospodarski problem, on razume, da se zamore le sit človek brigati za višja kulturna vprašanja, toda na to slovanski človek vedno misli in radi tega vidi v socija-lizmu tudi psihologični problem. Ljudstvo ne bo že radi trga boljše, če bode delo drugače organizirano in ne bode materijtlne revščine, ljudstvo bode še le tedaj na boljšem, ko bode tudi odstranjena nravna revščina, ko bode oplemeniteno in vzgojeno v vseli posameznikih. Ne rujemo se često niti z gospodarskih ozirov, ia postranska stvar je, ali živimo v republiki, ali v monarhiji. Rujemo se za to, ker so v nas razne slabe la-tnosti. Tu tiči glavni vzrok današnje družabne mizerije. In njo moramo pri najmanjšem enako odstranjevati, kot vzroke gospodar ke revščine. Na to visoko nravno stopinjo se stavi naš socializem, st m se uveljavlja v Evropi, kot novi tip socializma, tip slovanski. \ Če pristopiš k socialni demokraciji in plačuješ razne prispevke i. t. d., si takoj „Genosse“, „sodrug“. To je čisto formalno ; pri tem si pa lahko najslabši človek To nam ne more zadostovati. Mi pravimo popolnoma odkrito : večja je razlika med človekom slabim, nevrednim in dobrim in plemenitim, kot med bogatim in revnim. Dobri ljudie so v vsih slojih in ne redni so tudi v vsili stanovih. Po našem prepričanju ni delo preporoda celega človečanska posebcim poklicom enega samega stanu, marveč vseh plemenitih Ijudij, naj pripadajo kateremkoli sloju. Dobri ljudje vseh družabnih slojev podati si morajo roke, da uničijo nevredne in neplemenite značaje, naj se pojavijo kjer in kakorkoli. To je drugi razredni boj, kot ga proučuje povsem nesmiseljno in očitno v škodo delavstva — rocialna demokracija. In v tem tiči jedro naše narodno-socialne filozofije. Na delavstvo, na male Ijudij v obče se opiramo najbdj v tej velikej borbi za preporod človeštva. To je naravno, tu pojavlja se največ ulealizma in resnico, a tu se tudi sledmič najbelj čuti zatiranje in krivica in radi tega se najde tu tudi največ marljivosti. Toda nič manj nam ni dobrodošel inteligent, ki z nami enako čuti, ravno tako kot nam je na drugi etrani sovražnik surov, plemenitim čustvom nfipris‘open delavec. Mi, ki imamo v češki zgodovini tako slavno zapisano ime Chelčickega, Komenskega in Čeških bratov, mi ne začenjamo nič novega. Češki duh je vedno skušal Uvidel je jasno, da se je predaleč zaletel, Ker pa že ni bilo mogoče stvar popraviti brez blamaže, ukazal je še aretirati konečno sriedskega načelnika občine Črna Bara, kjer je živela koza Branka Nušiča, župana Milkoviča, ker je zanemaril svoje dolžnosti. Kake dolžnosti, tega začasno ni vedel niti aretirani triedski načelnik, niti okrožni sodnik, VI. Od okrožnega sodnika vrnimo se sedaj k oslu, ki vlači vodo v trd javico iz bu-nara občine Črna Bara. Ta osel je bodil ves ta čas tako klaverno naokoli, kot bi ga grizla vest. Vojaki so govorili o vsej zadevi brez ovinkov pred prebrisanim oslom, večinoma nemški, koji jezik je tudi osel najbolje, umel, kajti živel je preje med Nemci na Tirolskem. Vedel je t dij o celi aferi in žalostno je rigal in kadarkoli je šel okoli ogloda-naga drevesca v spomin okupacije Bosne in Hercegovine zvlekel je vselej svoj rep med noge in oči so se mu skaliie. Bil je prej bujen, poln življenja, strigel je veselo z ušesi a sedaj, vedel se je mizerno. Z ušesi ni strigel, ni skakal in bodil je leno po trdnjavici. Potem je nekega dne prišla komisija. opreti življenski nazor ob take nravne, humane momente. In zadostuje vam vzeti v roke prve rusko pisatelje, Turgenjeva, Dostojevskega, Gogola, Tolstega i. t. d., da slišite zveneti isto struno čustev tudi s širokega slovanskega vshoda. Vzgajati, vblaževati, povzdigniti moramo pojedinca, da bo plemenit cel narod, in nazadnje, da bo k socialni pravičnosti in popolnosti- dospelo tudi vse človeštvo. Naš veliki socialni problem ni več tedaj vprašanjem razrednega boja, marveč vprašanjem vzgoje, problemom dulaktično-pedagogičnim in psihologičnim, velikim filozofičnim problemom. Prej so se z njim pečali ustanor vitelji veroizpovedanj, danes moderni sociologi- , Ce agitira kaka stranka tako, da ljudstvo posurovi, če vzbuja v ljudstvu samo nizke instinkte in če zida samo na egoizmu,’ ne more nikoli delovati za socialni napredek, marveč proti njemu. To ni strauka v resnici napredna — če tudi se s to besedo baba — marv« č reakcionarna, kajti ona napredek zadržuje, da celo onemogoča. To očitamo pri nas odkrito in po pravici vodstvu socialno-demokratičnemu. Mnogi privrženci te strank«? so gotovo dobri ljudje, toda daljše vstrajanje v stranki prevstroji jilf često v strankarske nasilnike, v interes^ stranke (torej nekako cerkveništvo) ubijajo v sebi celo čut za resnico, svobodo in človečnost. (Brezčutno preganjanje drugače mislečih delavcev, krvavo razbijanje shodov, in drugo.) Ce je socijaloi problem v veliki večini vzgojevalni problem, potem moramo vpraševati prve pedagoge, kako Re v ljudski duši zaduši egoizem in na kak način je mogoče vzbuditi tako imenovana plemenita čustva, brez kojih resnični socijalni napre-> dek ni mogoč. Nastajale bodo sicer stranke, kot so nastajale cerkve, toda kot ni s postankom teb vedno rastlo kristjan-stvo ali pa drugo, v resnici versko gibanje,j podjarmljajoče si možgane in srce, Ltotako postanek in razširjenje gotovih strank ne bode imelo nič skupnega z resničnim socijalnim napredkom. In za ta se nam gre. Veliki slavni naš pedagog, preminuli L i n d n e r, nas je poučil. Berite njegova pedagogična razmotrivanja in naučili se bodete ceniti narodno mišljenje in narodno čustvovanje, spoznali bodete, da je ravno narodno čustvovanje vir ogromne sile nravne in odgojne, da je narodna ideja misel .socijalno vugojevalna, tista misel ki ima sama po sebi dovoljno moči in vpliva, da v vsakem človeku prirojeno in od rojstva eksistujočo sebičnost kolikor mogoče omeji in potlači in vsakega nas nauči podrejati se širši c loti, to je svojemu narodu, njegovemu prospehu in dobru, njegovi moči in časti, njegovi sili in slavi. Glej, kak vir žive, rskarjajoče moči in vsega napredka je narodna misel! Na eni strani oplemeni in deluje socijalno, na drugi povzbuja in jači, s p sameznikov dela heroje in z narodov orjake imponuioče notranjo nravno močjo, disciplino, olika-nostjo in kulturo. Nedavno pokazala nam je Japonska, česa je zmožen narod, čegar vse nravne in fizične moči so bile izvežbane in disciplinirane v sferi roduljubja in na-cijonalizma ! Mladi Tolstoj, sin slavnega Leva Tolstega, je pravilno pokazal na to, da je v deželah, kjer narodni čut ni razvit, tudi kultura nižja. To je n. p. Turška, to je Pripeljal se je okrožni sodnik in gospodje z višjega deže’nega sodišča v Sarajevom. Prišli so preiskat oglodano drevesce. In tedaj se je 03el, ki je porazumel, za kaj se gre, pridružil komisiji. Stal je pri nesrečnem drevescu s po-V' Seno glavo, repom potegnjenim med noge in povešenimi ušesi. Samo, ko je čul ime koze Branka Nušiča, je pozorno prisluškoval. Najedenkrat je prodrl sklenjeno vrsto komisije, zarigal je in se zagnal proti drevescu v spomin okupacje. Predno se je gospoda s komisije zavedla, je nesrečni osel oglodal preosta-jajoče igle in lubje. Potem je dvignil r< p naravnal ušesi in zarigal mogočno in veselo : „1, a, i, a! To sem bil jaz !“ To je bila izpoved nesrečnega osla, katerega je z očitanji mučila vest. Ia slavna komisija osla ni razumela... VII. Kako so se aretacije iztekle ne vem, kajti o Hercegovini se ne sme govoriti in o Bosni se govoriti tudi ne sme. Koza Branka Nušiča se s Srbije še ni vrnila in menim, da se o nji tudi ne sme govoriti. Veleizdaja je kočljiva stvar. Poslovenil H. Ruska. In nasprotno j deželah, kjer je narodni čut najbolj razvit, je tudi kultura najvišja, Poglejmo le Angleško, Francijo in Nemčijo, izmed Slovanov pa nas Čehe! Rekli smo tudi, da narodna misel ne del «e samo kulturno, marveč i socialno vb,..žuje, da nas uči naš sebični „jaz“ podrejati širši celoti, in to tako daleč, da se včasih človek ume tej celoti popolnoma žrtvovati. Je tedaj najkrasn^jši vir, najplemenitejša državljanska vrlina, vzrok velikih in znamenitih dejanj, o katerih mora celo zgodovina poročati. Naše narodno probujenje ie najlepši dokaz tega. Koliko posameznikov se je tedaj žrtvovalo celoti samo da bi naš narod v že v prali poteptan, se z nova dvignil in slavno živel. Kot bleščeči primer k navedenim besedam stopa tu seveda v ospredje moška postava Karla Havlička Borovskega. Pri njem najbolje vVlimo, kako velik vzgojevalni pomen ima narodna misel. Tudi v Havličku je cvetel gotovo sebični „jaz“. Tudi njemu se je gotovo tožilo mirno in zadovoljno živeti v sredini svoje rodbine, skrbeti za samega sebe in svoje najdražje. Toda moč narodnega čutenja in narodne misli je potlačila vse sebične žUje, — tudi najnaravnejše popolnoma. Havličik narodno midijo opleme-nijen, popolnoma od nje vzgojen, se je svojemu narodu posvetil in se do cela žrtvoval, njegova požrtvovalnost ni poznala mej in je šla tako daleč, da 'e postal v službah celonarodne misli celo mučenikom, podavši nam mlajšim in vsem bodočim pokoljenjem vzor patrijotičnega samozata-jenja in pravega rodoljubnega delovanja in češtva. Če bi ne bilo v Havličku narodnega čutenja bilo, ne bi bilo velikega Havlička ! Samo narodna misel je zamogla iz njega napraviti to, kar ie bil, samo ona je bila vir rravne moči, katero pri Havličku toliko občudujemo. In s takimi idejami bi moderni socializem ne smel računati ? (Pride še.) DELAVCI! vpišite se v ..Konsumno zadrugo" članov M. D* O. Politični razgled. Senzacionalne spremembe na Balkanu. Ta teden smo doživeli historičnih dogodkov na Balkanu, ki so v kolikor toliko spremenili lice balkanske politične geografije. Dne 5. t. m. se je Bolgarska proglasila samostojno državo z naslovom Bolgarsko c rstvo (kraljestvo). Naslednji dan je pa avstrijski c*?sar s proklamacijo — datirano tudi 5. t. m. — proglasil aneksijo Bosne in Hercegovine. Tretjega dne se je pa Kreta po plebiscitu priklopila h Grški. Bolgarska je bila dosedaj sicer dejanski samostojna, ali po pravu Turčiji tributarna (vazalna) kneževina. Da, južni del Bolgarske, vzhodna Rumelija, je bila po pravu celo le auknomna turška provinc ja in Bolgarski knez je bil — sma-trano se stališča berolinske pogodbe — le guverner te pr-vincije. Seveda je bila, kakor rečeno, cela B lgarska dejanski samostojna "država, ali vendar tudi to formalno podaništvo nasproti sultanu ni mogla vtč prenašati toli vzbujena narodna in državna zavest žilavega, resnega in delavnega Bolgarskega naroda. Sedaj je ton-j Bolgarska — seveda v sporazumljenju z Avstrijo, katera je imela g’ede Bosne iste namene — proglasila tudi svojo formalno samosto nost. Bolgarska je država tretjega reda s primerno močno vojsko, narod je resen in delaven (bolgarsko šo’stvo je naravnost vzorno) in Bolgariji je še prisojena velika vloga v nadaljnem razvoju stvari na Balkanu. Z Bosno in Hercegovino se ;e avstro-ogrska monarhija povečala za deželo, ki je malone tako velika kakor Češka. Od 1878. 1., ko je dobila naša monarhija od berolinskega kongresa mandat, da zasede in upravlja tu- ški provinciji Bosno in Hercegovino, sta bili isti v nekakem dvoumnem razmerju nasproti monarhiji na eni strani in nasproti Turčiji na drugi. Obe provinciji sta bili formalno še vedno turški, a'i pod avstrijsko upravo. S daj pa je kon c temu razmerju in Bosna -in Her- cegovina sta postali tudi dejansko in lof malno del avstrc-ogrske monarhije. Da bi bilo prej ali slej prišlo 'd sedanjega dogodka, fo je bilo vsem jasno vendar ni vsaj pred meseci nihče priča; koval, da se Avstr ..-ogrska že sedaj, povspne do takega čina, kakoršnemu nisi«8 bili v Avstriji že zdavnaj navajeni. Ta čin je povspešila vže neodložljivi potreba po uvedenju konstitucije v Boso' in Hercegovini. Neodložljiva zlasti je p»' stala ta potreba, ko je postala celo Tur čija ustavna država in sta bili Bosna.«1 Hercegovina zadnji absolutistični deželi) Evropi. Torej v notranjem preporojenj1 Turčije je iskati razloga vsem sedanju®! senzacij'inalniin dogodkom, ki padajo ko*; Por vdarci zopet na Turčijo samo. Avstro-ogrska monarhija je hotela p*i pred pr delitvijo ustave tem deželam. ustv»' riti jasno razmerie istih k monarhiji, t. J1 priklopiti jih. Kaka bo ustava, to bodo s®! le pokazali prihodnji dnevi Gotovo oa j*«; kakor je razvidno iz cesarskega manifesta; da se ustanovi deželni zbor na podM1 neke kurijalne vcdilne pravice. Delegacija ki so se v sredo sešle v Budimpešti, * bodo večinoma pečale z bosanskim vpra šanjem in bo treba določiti natančnf ustavno-pravno razmerje novih pvovincij * | ostali monarhiji. Tretji, da-si manj važen dogodek, ,1* priklop’enje Krete Grški. Kreta je bila °*l 1895. 1. avtonomna turška provincija P®"’, kontrolo velevlasti. Vsi ti dogodki so razburili, kakor !*! samo ob sebi umevno, ve3 svet. Najbolj, nasprotna tem novotarijam je od vseh ve' levlasti Anglija. Druge velevlasti so se vzemale za nek evropeiski kongres, ki nsjl bi v sporazumljenju vsdi držav sankcijoni* ral novo stanie stvari, a’i Avsko-Ogrsk* je temu odločno nasprotna in zdi se tudii da do kongresa ne pride. Da so ti dogodki v živo zadeli Tut' čijo, je umevno samo ob sebi. Dejansk® sicer ne zgubi Turčija nikake dežele, vet« dar je njen ugled kršen in se zlasti sedal vladajoči mlaeDturki boje, da bi reakcij*, zlorabila te dogodke pr ti njim. Kak°f umevno se je gdvorilo o možnosti vojsk* mej Bolgarsko in Turčijo, sli govoriti * vojski je eno, a vojskovati se je drugo. Poparjena je pa tudi Srbija, ker * čuti radi Bosne in Hercegovine ošk®d®j ^ vano na svoiib aspiracijah. Srbski na«0 ' je gorke krvi in žalibog še preveč fitat«1« in se v Belemgradu kar navdušujejo z® vojsko proti — Avstriji. Naslednji dnevi bodo pokazal', kak® se bodo stvari nadalje razvijale. Bržkon® se pomirijo duhovi in ostane pri tem, k«r se je zgodilo. —« DOMAČE VESTI. Iz krogov težakov smo prejeli: P«' jemo, da namerava odbor „N. D. 0.“ * kratkem vstanoviti večerne poučne tečaj* in sicer za analfabete, to je nepismen® člane, kakor tudi nadaljevalni šolski tečaj v splošno iz^br.«zbo pismenih tovarišev-Ta korak v povzdigo našega znanja moram0 javno pozdraviti in sicer posebnim veseljem* ker obeta slovenskim dela’ ceni največj® koristi. Zakaj premn go jih je še mej nam1« katerim neugodne razmere v mladih leti« niso dovolile, d t bi se kaj naučili, ko je bil čas za t -, a kasneje smo pozabili S* to malo ker smo znali, k*r nismo im®« priložnosti se vaditi v koristnem čtivu, p®' božne buk e nas niso veselile, a dru£* knjige in časniki so bili redki, posebno n* deželi. Ko smo se vrnili od vojakov, kj®fJ smo še najlepše leta zgubili, ostala nam j6 le gola dlan, s to se pehamo sicer pridu* naprej ali v trgovskem prometu velikegj* tržaškega mesta zahteva se celo od p'1' prostega težaka, ako hoče kako stalno «*' boljše mesto vdobiti, naoredovati v plači* ali vstopiti h kakemu podjetju ali k želeZ' niči, da zna dobro č tati, tudi kai pravilu® zapisati, še precej računiti in da se k®-! spozna v jezikih. Vsaki dan čutimo na sel« in opazimo pri tovariš h kako naš nasluže* ni le odvisen od naše zmožnosti in pošte" nosti, ampak v< liko tudi od izobrazbe I« to gotovo mi pritrdijo tudi tovariš* drugih strok, da tudi pri njih mora m'V' sikdo večkrat obžalovati, da ni bolj izučen* Zato vsi želimo da se prav kmalu priredij® taki večerni tečaji, in up«mo da ne bo d® od naše strani primanjkovalo marljivosti i« ukaželjnosti v svo o korist in čast naš® skbne organizacije. Civilist! Ta čudna in brezpomembna besedica se je udomačila kako«* prav® zasramovalna psovka v ustali raznih Ijudij« ki se mislijo s tem pripasati, da smejo a« celo morajo nositi vojaško suknjo. Prostak« ko vstopi v voiake navadno je ne razum®« ali jo sliši neštetokrat od svojih predp®' stavljenih v zvezi z drugimi zaničevalnimi izrazi, dokler se tudi v njem ne vzbudi neko vcepljeno zaničevanje za vse kar ni Vojaško za kar je civilistiško, kakor da dotični, ki je oblečen v uniformo bogsigavedi koliko boljši ali več vreden nego ostali smrtni zemljani 1 Ali za navadno človeško razumevanje in baš uniforma, nič posebno prijetnega ali hvalevrednega ; ker uniformirani so navadno taki ljudje, ki se od drugih razlikujejo v tem, da morajo svojim predpostavljenim slepo vbogati, da nimajo tedaj svoje volje, svojih misli, ampak so le nekako mrtvo orodje volje drugih. Radi tega je karati ni obžalovati da se to besedo »civilist11 kakor psovko pogodoma čuje v mlajših krogih in dolžnost naša je, da po naših dandanašnjih naprednih nazorih, ko ne ukaže samo vojaški komando, podučimo vsakogar, da so civilni stanovi za obstoj *n napredek človeške družbe gotovo boli koristni in potrebni, nego katerikoli drugi, kj nosi uniformo. Radi tega pade psovka civilist na onega nazaj, ki jo nepremišljeno izreka, ker dot čni se sam izd »ja, da ne razume kaj govori. „Adriaperle“. Pred nekoliko dnevi smo čitali v „Edinosti“, da se je ustanovilo neko nemško nacijonalno delavsko društvo „AdriaperlRado>edni smo bili kake vrste delavci morajo ti Nemci b ti. Poizvedeli smo, da se to velikansko dru-Stvo nahaja v ulici G ovanni Boccaccio v gostilni bivšega narodnjaka in sedanjega renegata Krajšnje. Temu Panožnemu društvu predseduje neki Zupančič, ki je svojedobno imel veliko besedo pri jugoslovanski socijalni demokraciji, a ker je prišel pri Kopaču v nemilost s tem, da ga je hotel izpodriniti, so ga je jedno-stavno izbacnilo. Člani tega društva, katerega število je doseglo celih 36 udov, so razun dveh v i bivši členi jugoslovanske socijalne demokracje, toraj sami Slovenci oziroma renegati. Neverno iz kikšnega rizroka se je ustanovilo to društvo, iz potrebe gotovo ne; kajti pravili nemšk h delavcev je v Trstu tako malo število, da pridejo niti v poštev. Ne vemo kaj porečejo gospodje voditelji jugoslovanske so-cijalne demokracije k temu, ko vendar vedno kričijo, da so oni desetkrat v č storili v narodnem oziru za sloven ke dt-^avce, kakor vsi narodnjaki. S cer se pa Popolnoma nič ne čud mo, da so bivši slovenski socijalisti ustanovili nemško na-