te^^TUI! Prostato, poglojto U '»V^ vokg anion za dan, ko ^nina poteč«. V teh čaaik •I ^ poviknja cen, potrebuje Uc?^. % sodelovanje. Skušajte imt V \ino vnaprej plačano.
1 r tp « V '^jiajiigii^^^^g
GLAS NARODA
Rmtond u Seewid CUm KUtUr
Dsf dcteRBlah dch?ccrr Ameriki.
Mk 1949 at Um P«st Offfc® at New York, N. Y„ under Act af CoafreM of March Srd. lttl.
'NTo. iS — otev. il
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 5, 1944 — SREDA, 5. JANUARJA, 1944
VOLUME LII. LETNIK
RUSI PET MILJ V POLISH

Raeča armada je včeraj napredovala 8 milj ter zavzela Belajo Cerkov, 50 milj južno od Kijeva ter se obrnila proti Dnjepru, kjer preti velika nevarnost 1,000,000 Nemcem. — V včerajšjnih bojih je bi'o ubitih 4000 Nemcev in general Vatutin je osvobodil 100 mest, trgov in vasi
Poročilo iz Stookholma
naznanja, da je nuilo višje proti severu armada generala Vatu-tina, broječa tri divizije, vda-rila čez mejo pet milj v Poljsko, toda rusko uradno poročilo ne omenja nobenega napredka rdeče armade na tem kraju fronte. Rusko |>oroč»lo celo pravi, da ko Nemci pričeli z močnimi protinapadi proti No-vogradu Volinskemu, 16 milj vzhodno od <meje in -ho na nekem 'kraju celo vdrli v ruske postojanke, toda so 'bili kmalu obkoljeni in uničeni.
Francoski komentator Jean Paqwi pravi }>o radio, da so ruske prve straže prekoračile poljsko mejo in da general Vatutin vodi ofenzivo z velikansko armado 1,000,000 mož ter da je to največja dosedanja ruska ofenziva.
V včerajšnjih bojih je bilo ubitih 4000 Nemcev in general Vatutin je osvort>odil 100 mest, trgov in vasi.
Rusi so napredovali 6 milj od Berdičeva proti jugu v namenu, da zapro Nemcem zadajo pot za. uiuik J kjer je baje 70 nemških divizij, nI i skoro en miljon vojakov.
Belaja Cerkov je mesto z 43 tisoč prebivalci ter je padla po štiridnevnih bojih in Nemei so imeli v mestu velikanske zaloge vojaških potrebščin. Po zavzetju Belaje Cerkve so Rusi južno od mesta nadaljevali svoje prodiranje na 30 milj dolgi fronti ter so zavzeli Plosko je, 24 milj jugovzhodno od Belaje Cerkve, Ružki, 20 milj južno in Severinovko. 17 milj proti jugovzhodu.
S tem prodiranjem bodo Rusi med Belajo Cerkvijo in Cr-kasijem Nemce potisnili 'bližje do armade generala Koneva, -ki se pripravlja na novo ofenzivo že oni 14. deeenibra, ko je zavzel Cerkasi.
Južno od Nov ograda Volin-skega je armada generala Va-t nt i na zavzela Strijevo in Smol-direv.
Londonski listi prinašajo poročilo iz Stoclcbolma, ki pravi, da so Rusi vdrli na Poljsko tri do šest milj.
VEST O PADCU BOLGARSKE VLADE
Istanbul, 3. jan. — Telefonske in brzojavne zveze z Bolgarijo so bile nenadno pretrgane včeraj in to brez vsakega pojasnila. Zveze n:.so bile obnovljene tekom 3. januarja in okrog so krožile vesti, da je padla bolgarska pro-nacSjska vlada premierja Bojilova.
Druge vesti, ki niso bi'le potrjene od nobene -zanesljive strani, «o govorile o potežko-čali bolgarske regencije, ki skuša sestaviti novo vlado, pa ne more najti primernih ministrov, ki bi tvorili novo vlado.
Kriza /bolgarskega kabineta je bila prvič v dnevnih vesteh, ko je bila objavljena izjava teheranske konference. V Bolga-riji je pričel med sateliti Nemčije rasti strah pred posledica-mi zavezništva z Nemčijo, kakor hitro je bilo j a mi o. da Rusija ne bo mogla rešiti Bolgarije odgovornosti za njeno sodelovanje z naciji, pač pa 1>o mora-
la sprejeti pogoje, ki jih ji l)o-<lo naložili zavezniki, ko bo končana vojna.
Bombardiranje Sofije po zavezniških letalcih je tudi prepričalo ljudstvo, da gre osi.ška moč h kraju in bo prišel prej ali slej obračun za vse one, ki so stali na strani nacijev in fašistov tekom te vojne. Ljudstvo, ki čuti z Rusijo, s katero Bolgarska ni v vojni, zahteva mir in nepotrjena |>oročila govore. da tipa bolgarska diplomacija okrog za kakimi možnostmi, ki bi omogočile Bolgariji izstopitev iz nemške zveze.
Jug. artilerija zdrobila nemški taneni napad pri Banji Luki
svoj odpor ob Berdičev-Vinica železnici, ki je zadnji izhod iz Pnjeprovega kolena. Rusi pa sii prizadevajo, da to železnico
Ufcrajir*»J ^''c^cka jo, NijLte.m kraju^o^Hu.--
si od romunske meje oddalje-ni samo še 83 milj.
Dvajset milj. jugozapadno od Vinice je tZmerinka, veliko železniško križišče ob Lvov-Ode-sa železnici, katero skuša general Vatutin doseči ter s tem Nemcem odrezati umik iz Dnje provega kolena.
Na severu je ibaltiška armada generala Ivana C. Bagra-miana očistila 41 milj dolgo železnico 'N e vel-Veliki e Luki. Včeraj je 'bilo libit ill več sto Nemcev in Rusi so zaplenili velikanske zaloge vojnega materiala. General Bagramian je včeraj osvobodil nad 100 obljudenih krajev, med njimi tudi Izibočo, 12 mil severno od Ne-vela in napredoval 6 milj.
Predsednik Boosevelt odpovedal časnikar, konferenco
Predsednik ;Roosevelt je v torek odpovedal svojo običajno ilwrkonfereiwo rn je po
naročilu svojega zdravnika admirala Ross T. Mclntyre ostal ves dan v postelji. Predsednika se je preti nekaj dnevi lotila hripa, toda njegovo stanje se izboljšuje.
London, 4. jan. — Jugoslovanski partizani čistijo zadnja odporna gnesda nacijev v Banjaluki, kakor se glasi poročilo radija Svobodna Jugoslavija.
Semkaj došla poročila kažejo, da -se vrši v Banjaluki najsrditejša .bitka tekoče ofenzive v Jugoslaviji. Ker je mesto središče nemških čet v Bosni in obenem glavna železniška postaja, se Nemei Ijoto borijo za obrambo mesta.
Partizansko poročilo o bojevanju za Banja hiko se glasi, da so naciji vrgli v boj tanke in poljsko artiljerijo, toda partizanski topovi so vse napade odbili. Nemški tanki so bili razbiti kar na ulicah Banjaluke, kjer se partizani spoprijemi jejo z Nemci v 'bajonetnih napadih.
Poročilo tudi pagri^ -da, «o
partizani razbili nemški glavni stan ter povzročili Nemcem težke izgube v moštvu in materi-jalu.
Partizanske čete so prodrle do severuozapadnega predela
Nemško poročilo o uničenju letališča
Dočim so zavezniški krogi že davno priznali, da je dostav-ljana pomoč partizanski vojni sili maršala Tita, ni bilo do-zdaj določno povedano na kakšen način se dostavlja ta ]mj-rnoč, razen, da je znano, da gre
Ko se bo 10. januarja zopet sestal kongres, predsednik naj-brže ne /bo, kot je njegova navada, osebno prebral svoje poslanice na kongres in njegov tajnik Stephen Early je rekel, da predsednik svoje poslanice niti še ni začel pisati.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
Bombniki mehčajo nemško črto v Franciji
Za majhnimi angleškimi bom bniki, ki so leteli v Nemčijo, so ameriški srednje veliki 'bombniki prelteli Rokavski preliv in so bombardirali nemšike vojaške naprave v okolici Pas de
Nemci tu di zelo povečujejo'Calais. Vsi aeroplani z obeli
Rusko mnenje o
Osvododilni fronti
REVIJA "VOJNA IN DELAVSKI RAZRED" PRINESLA ČLANEK O ODPORU V JUGOSLAVIJI
Pred nekaj dnevi smo prejeli iz Moskve brzojavno poročilo, v katerem je v izčrpku podan članek, ki ga je prinesla revija *'Vojna in delavski razred." — Ta članek se nanaša na odpor Jugoslavije proti nemškim vpadnikom, ter ie bil poslan po novinarski službi Vse-slovanskega odbora v Moskvi.
Originalni člaivk za revijo je spisal Vladimir Osminiu, brzojavni kerpek pa je podpisan Ivanu Borisov«. — < lanek se irlasi:
''Borba se je vzdržavala p« m l izredno težkimi okolščinami. Armada je trpela pomanjka-nje živeža in niunicije ter orožja in se je morala pri tem boriti še proti domačim izdaja 1-eem, poznanim ]*>d imenom 44četniki—torej proti dvojnemu sovražniku.
"Vodja četnikov je gen. ^liha jlovič, bivši polkovnik v ju-poročilom, katero trdi, da, gos I ova ns k i armadi, ki je po-
I>omoč preko Jadrana in jo hodijo partizani deloma sami i-skat > svojim zasilnim brodov-jem, ki je sestavljeno iz ribiških in drugih manjših ladij in čolnov. Zdaj pa so prišli Nemei s
* . ...'.i so nemški letalci uničili letali-1
šče blizu (ilamoea v za pad ni Bosni, na katerem so pristajali zavezniški letalci, ki so dona-šali Titovim četam zaloge po zraku.
Nemci tudi poročajo, da so našTT Wzavzetem'dtdfcu"Sflje-	** igrajo njegovi <
tu zalosro vojnesra materiiala. tnikj, v pravi luči. Stevi
tu zalogo vojnega materijala, ki je povečini angleškega izdelka. Pravijo tudi. da so zajeli dva obrežna pa mika .
poletov so se vrnili.
Ameriški bombniki so bombardirali kraje okoli Pa de Calais, kjer so postojanke nem škili raketnih topov, katere i-mennjejo Nemci novo orožje.
na hiša** je bila zavzeta po partizanskih četah.
Sinoči je bilo po radiju, po-ročano, da so partizanski voja-(ki vjeli nemškega ordonanca, ki je imel pri sebi sporočilo nemškega poveljstva, katero je vprašalo za nujno pomoč v o-jačanju.
Stalin poslal Novoletno voščilo Puricu
Premier Stalin je ]x»slal predsedniku zamejile jugoslovanske vlade, Božidar u Puricu, novoletno voščilo, v katerem je izrazil upanje, da ni več daleč o-svobojenje jugoslovansk e g a ljudstva,
Prepričan sem," je pisal Stalin, 14da bo leto 1944 leto zmage za 'Združene narode."
Vpadni svet na zborovanju
V nekaj dneh se bo v Londonu sestal 44vpadni vojni svet", ki '1k> samo odločil, kdaj se naj vpad prične, kajti načrt za vpad so že generalni štabi izdelali do zadnje podrobnosti.
General sir Bernard L. Mont gomery, ki bo poveljeval angleški kopni armadi pri vpadu, je že prišel v I^ondon. V Angliji sta že t u*! i zavezniki zračni poveljnik maršal Trafford I^eigh - Mallory in poveljnik ameriške zračne sile general Carl A. Spaatz in ostali poveljniki raznih armad IkmIo kmalu
IZ BOJEV NA PACIFIKU
prišli.
Generala Mo ntgomery ja so in ljudstvu je morala biti za
zneje postal vojni minister u-bežne jugoslovanske vlade. Jugoslovanski patri jot je so že mnogokrat na podlagi neovr-gljivih dokazov in dokumentov obelodanili izdajstvo Mihajlo-vica ter prikazali izdajalsko
čelni
članki ozir. vesti, ki jih je prinesel tisk v nevtralnih deželah, razne izjave ter dokazilni papirju tudi potrjujejo izdajalski značaj Mihalovičevih aktivnosti.
4 4 Složnost jugoslova nskega ljudstva je našla svoj izraz v1 organizaciji anti-fasrističnega sveta, ki se je prvič sešel llfl. in 27. novembra 11*42 ter združil v svojem območju predstavnike celotnega jugoslovanskega ljudstva, brez ozira na vero, prepričanje ali politično opre-deljenje. Vse ant i fašistične stranke so podprle organizacijo antifašističnega sveta. Na širokem ozemlju, katerega so osvobodili izpo<l sovražnikove oblasti jugoslovanski patrijo-tje, so morale biti rešene važne političnie in druge zadeve
ljudje v Ijondomi burno po-zdravljali. kakorhitro so ga spo znali. V hotelu, kjer se je nastanil, je rekel: 44Tukaj ne mislim dolgo ostati, kajti dandanes sem vedno na potovanju."
amer. čet na jugooapadnem Pacifiku. Vojaki se pripeljejo čez ocean na ve-likkk trana|K>rtnih parnikih, nato pa ee izkrcajo na majhnih in, zelo hitrih ladjajh.
PALAČA KANCLERJA PORUŠENA
V ponedeljek so težki angleški bombniki navzlic velikemu krdelu nemških aeroplan bombardirali Berlin, na katerega so*vrgli 1100 tom bomb._
Zadnji napad je posebno bil namenjen središču Berlina, kjer se nahajajo vladna poslopja in velike palače. Kot pravijo švedski potniki, ki so prišli iz 'Berlina, je bila zadeta tudi 'kanclerjeva palača in bila skoro popolnoma porušena. Celo noč so delavci odkopavali razvaline in so iskali nacijske uradnike.
Poročila iz Stoekholma pravijo, da je pod razvalinami mogoče več sto nacijev in drugih ljudi, kajti palača je imela močna zaklonišča. Streha je 'bila baje varna toda ni zdržala težkih bomb. Palača je porušena do treh četrtin. Kot pravi neko (poročilo, Hitlerja ni bilo v palači tekom napada.
Prebivalci Berlina trnmoima
beže iz mesta, ki na več krajih gori. Poročilo iz Madrida pravi, da podzemske železnice ne vozijo, ker ni eleiktrike. Po hišah je zelo malo vode.
Berlinčani skoro ves dan žive v zakloniščih, ker po ulicah pokajo časovne bombe.
Švedsko poročilo pravi, da je bilo pri zadnjem naipadu u-bitih 2760 ljudi, 140,000 pa jih je brez strehe. Pri napadu je bilo vdeleženih okoli 730 bom bnikov.
Nad Nemčijo so viseli težki oblaki, debeli tri milje, toda bombniki so videli cilj, kajti po napadu v nedeljo je bilo v Berlinu še mnogo (požarov, či-jih sij je bilo videti 900 milj daleč.
gotovi jena uprava, ki bo spoštovala demokratične pravice naroda. Razumljivo je torej, da je obstajala nujna potreba, da se iz antifašističnega sveta u-stvari pravo vladno oblast in upravo provizoričnega značaja. To se je tudi zgodilo, ko se je koncem novembra 1. 1943 sestal antifaŠistični svet in predstavniki krajevnih odborov istega, ki so izvolili provizorično vlado Jugoslavije na terenu. Pri volitvah je bilo zastopanega več kot polovica jugoslovanskega ljudstva, katero je poslalo na zborovanje 208 delega tov.
44V teku diveh let borbe pro ti i tal i ja n sko-n em šk i m vpadnikom rn proti hadajaikem v lastni deželi, je zrastlo med ljudstvi Jugoslavije nerazdružljivo pri jateljstvo ojačano in utrjeno po krvi, ki je bila prelita za skupno stvar. Tekom te dobe so bile sestavljene partizanske kolone, (ki tvorijo moderno in diseiplirano Ljudsko osvobodilno armado, katera šteje preko 200,000 mož in je vodena po častnikih in generalih, 'katerih so bili izkušeni v ognju. Vrhovni poveljnik te ljudske armade je maršal Josip Brož,
(Tito) znani partizanski vodja in organizator oboroženih sil dežele.
"Armada j«» tesno povezana z ljudstvom. Celo po zasedenih krajih so ljudje aktivni v odborih osvo4)odilnega ljudskega gibanja ter podtalno držijo stalne zveze z osvobodilno armado in ji pomagajo.
44Jugoslovanska ljudska o-svolMHlilna armada ali na kratko Osvobodilna fronta, je v teku dveh let doprinesla mnogo k Inirbi proti Hitlerjevi koaliciji. Nad dve leti je držala o-krojf trideset os i škili divizij v Jugoslaviji ter prizadela tem divizijam občutne izguln? v moštvu in lnaterijaJn. Kot je razvidno iz uradnega seznama glavnega stana Osvobodilne vojske. je bilo tekom prvih šesti mesecev leta IJH'i pobitih in ranjenih 35,000 nemških častnikov in mož, zajetih pa je bilo 15,(MX).
4 4 Zborovale i so slišali |M»ro-čilo maršala Tita o poteku lw»r-Im* za osvobojen je in o zvezi te bori h* z mednarodnimi dogodki. Izvoljena provizorična vlada je napravila važne zaključke, ki so zagotovili nadaljni razvoj osvobodilne l>orbe.
44Nova provizorična vlada, kateri je na čelu dr. Ivan Hiba r, ima v principu federativni značaj in v njej so zastopani vsi sloji in celotno ljudstvo Jugoslavije po svojih predstavnikih. Srbih, Hrvatih in Slovencih. Ti predstavniki uživajo zaupanje vsega ljudstva.
44Načelnik narodne vojske za osvobojen je je maršal Tito, ki ima v področju vse zadeve, ki se t oče jo obrambe dežele.
4 V zavezniških deželah je bila nova provizorična vlada Jugoslavije isimpatetično vzeta na znanje. Izseljeniške organizacije v Angliji ter v Zdr. državnih Severne Aimerike so takoj naznanile, da Ibodo nudile svojo poil|>oro novi vladi Jugoslavije na teremi. Pisec članka, Osminin, citira nekaj tozadevnih izjav v svojem spisu in nato zaključuje z besedami: 4Jugoslovansko ljudstvo, strnjeno okrog svojih voditeljev, katere si je izvolilo, je pripravljeno za novo in odločno borbo proti skupnemu sovražniku — Hitlerjevi Nemčiji —za pravična osvobojen je svoje zemlje in za zavezniško stvar.* *'
Ital ianska municijska tovarna razstreljona
Ameriški bombniki so včeraj razbili veliko tovarno za mu-nieijo v Villa Perosa v severni Italiji ter tudi raadejali želes-nisko postajo v Torinu. Villa Perosa leži 23 milj jugozapadno od Torina.
"flljlfi NAHODA* — NKW TOU
WEDNESDAY, JANUARY 5, 1944
r
i *
"GLAS NARODA"
fv+ica or the PEOPtr
PnWlehin* Oonpuy, (A Corporatlaa) Hod«, Trauonr; iowpn Upaba, Bm.
kdlre—■ ot tbor« nffl—■ ] SflO WH8f lfitb HTHEBT. NEW XOUK 11, N. 1.
1
51st Year
"<JUa Naroda" la la«w<* every day except Saturday«, Sundays and Holiday*
t*iih*rrtr>tl0n Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
7.A CKIX) IJSTO VKLJA L.18T ZA ZUKU^ENE 1>KZAVB IN KANAJLHJ: $7.—; S&A POL. LETT A S3.B0; ZA ČKTKT LETA »2.—._
•*«Ua« Narula" lakaja vaaAl dan Lavama« aobot,	to praznikov.
'1.IJIH NAKODA", 21« WEST 18th STKXET. NEW YORK 11, N. Y
CHelaea S—124*
bombardiranji: berlina
Kak tiariKMi imajo za leto« zroVzniki <s svojim zračnim l",nikinliranjem, ji* jasno razvidno iz bombardiranja »i«-rii prestoliee: potlačiti morah) nemškega naroda do . rajfie nižiiv-
IJerlin je ]K>rnšen že do dveh tretiu. Zadnja dva napa-a si sledila, v 21 urah in ob družin napadu so še bili ■ -nji «m! prvega napada.
Kol glavno iiiH-itr> in živčno središče je Berlin že od-!.jeu. Tekom ciic^a leta je bilo nanj vrženih 2o,(MX) Miti^h in treba, jih 1h* še 1~> <U> 20 tisoč, da bo mesto iz-r. \ narjo z zemljo.
nio^o napadov jk bilo izvedenih v razmerah, v ka-t , red t* tli 111 lelom ne bi bilo ino^x"e. Bombniki so i mi • <" premagali največje vreirienske neprilike ter so med i i.j' tejso me^lo natančno zadeli cilje.
i napadi t»b raznih vremenski h ]>olo&ajih dajefjo tudi , . i f \ da bo vpad zavezniških armad ntspešen skoro <>b m vrvmerai. Aeroptani, zlasti ibombniki igrajo v se-« . ,j v«>jni največjo vlo^o in saino zaradi te^a, ker so ; « zniki zj<radili veliko število aeroplanov, so <lo^.*o]i preteklo leto talko velike nspeehe.
Za\l*zniški aemplani so na osiško jemlje lansko le-> \ i * I i	ton tyxmib, v primeri s 14,00(1 tonami le-
ia UM'). leta 1941 so vrgli :t3,000 ton, leta 1942 pa kakiJi tji. Tekom eele vojne pa so nemški letalci na An-
•	'ij -jiii-tili samo 7"),(XK) ton bomb.
I'm •t(»^naiiju angleške zračne komande so zavezniški . - i |»lani skoro po|x>lnoma uničili 24 nemških mest, med j jimi Hamburg, Hreinen in j*o dJolini RnJira ter več ali juaiij p -k»»lovali 21 nadaljnih mest. Kar j ki je še po<se-i.»i<>	m\f• to, da mora vsled teh napadov iieni»ška zra-
čim 'a imeti na zapadli 70 odistotkov svojili aeroplanov. . - l, oa zavt^zniška "os>nja zračna armada iMiičilu
•	('O vrraznih aeroplanov, !no^o<v-e še 911 nadaljnji* aero-j •! a o o v, {«>šk<wli(<vala pa jiii je 1H21. Zračno poveljstvo v
I i ki poroča, da je tamošnja zračna sila uničila 15146 so-r.t/.nih aeroplanov samo v zraku, na tleh pa 24i26. Tekoin i j bilo uničenih ali pa zelo poškodovanih okoli 12,000 r« ii. ifi aer<jpla.nov, kolikor jih more Nemčija na leto vr.iditi.
V to je bilo mogoče doseči samo z novimi tehnični-t i/najdbami, kar Hitler »sam priznava. Kakšne so te i/h ji I l)i% je seveda velika vojaška tajnost. Najvažnejša i/ oa.idba je aparat, ki natančno najde cilj. Izviklniški ae-plani poli te nad kraj, ki ga nameravajo bonibniki bombardirati, j^a razsvetijo z balončki z žarnicami, nato pa \ a-f>adejo bombniki. Na to je najbrže mislil Hitler, ko je rekel, da so zavezniki vsled nove tehnični' iznajdbe doise-
•	• 1 i premoč na*l Nemčijo.
V« inčija je ia^ubila vojno na morju in tu H v zraku, in dve izgubi Iwjista in^li za |K>sleilie^ izj<ul)o vojne kopne armade.
SPBETKOST V ROČNEM DELU V PROSTEM ČASU
Nja dolgo listo prostovoljne poinočl, ki jo Rdeči križ ukazuje naši vojski, je stdaj uvr-s>e eno delovanje: poduk v spretnosti pri ročnem delu. Na ta način je pripravljena za-
ter 'kožnih stvaixiic, kakou* tudi lezljanje lewa in iadielovanje prsti ne posode. Maogi kon-s aeJ^seenti tudi radi iadelujejo značke vojske i ji niornai'ice. \ predejo jih v (preproge, i&re
ponh te v za 'konvade^-ente ki so. žejo iz lesa, napravijo iz gline.
hi I i ranjeni, bolni ali ki so v vezejo jih in liar vajo..
službi v lx>hiišnicah. Toda, to' „, , , . ... , 7 • r -	' . To ueiovan ie voqjjo ooOel'ki;
}Kxtu<enie so ne sme zanicujati	, . J
*	.. , .	, i za umetnost
■/. delovno terapijo, katero ijxxl-
Za
in izurjenost v edi; i: i call Rdečega križa, ki L-ikrhi-l
utruQejo ibuk"eni terai)isti. x/a - . , . . .
.v , « . . . . . ni za bolnišnice m zabavo. Ola lulfcH-i kriz |)o<lu<-uje|o izurjeni
liiifaeriniki in t|-laivei iz dotič-noi^a kraja, k^ji je ta kurs na-metiijen na prvem mestu onim, ki se za časa ofk reva nja hočejo rznčiti kakemu delu ali i<e sa-mo zabavati.
Pred letom dni so v ta--katerih velikih bolnicah uvexilLi te kurse radi etk^periiibenia. To-1 da impeh ie hll tako velik, da se to delovanji« isedaj širi v vsf-bolnišnice, v katerih pred.-toj niki želijo imeti take burse. Ninčrlti so napravljeni v vsaki lKjITni^niei posel>ej in z odobritvijo odgovornih zdravnikov trn« z ozironi na okrajne umetnike, ki so poiMi«lili svoj ta'**nt
|V teli kurzih se vojaki učijo vezavi knji^, barvanju, izdelavi stvari iz kože, kovin, ri^a-Tiju, »mrkemu ročnemu delu. fkianjn. l»elenj'ii, iy.di 1ovfin.ru qr>lakatm', prsteni ih posod, preprog, skulfxt.irri, rezancu el-sa in drnarim stvarem. V vsaki bolnici vse to delovanje nad zom.ie irla\Tii izurjeni delavec Xaibol i ohluiildjena .ie izdelava modelov 'ladij in aeroplanov.
ii i teh oddelkov so eksjjerti v svojem ]xjU}u in dainujejo svoje <1. lov an je. V vseh kurzih se obdržujejo najvišji standardi osnutka, iu i&wlehvve, zat-o da bi se istočasno tudi dalo razumeti, od kdtike kultujue in trgovinske vrednosti ino>-< biti nična dela v boiločih z-iv'e r.jrh teh hi vseh vojakov.
V krajih, k j r se deluje na tenl, <Mlpj'ti o<llični kurzi. 'zurjeni umetniki in delavci j»o\i^(mI prostovoljno darujejo svoje znanje in čas Rdečemu križu. Ko se -v lfcznih bolniš-nicab rdpirajo ti kurzn, je veil-r.o treba imeti v vidu kakšne r&aul ker obse.ara največ črik.
SO N ART REKORDI
Nove slovenske plošče!
Jerry W. Kopriv&«k In n]«aov orkester M595—Wedding Polka.
(Na tkom se muilla: TI pa
jeat, pa židana rourela) WediliriK Waltz	,
Slovanski Waits
Pojo Rupnlck sestre
MSM—Polka.
(Mat' potico pe^jo) Marine — polka
&7G—T*-r»-j;inka
polka
Na pluiii/.rah—v:il«'nk
Lepe Melodije
Duquesne university Tamburica Orkester
.Mr.7.r(~Na Marija nt-f, [jolka
Kje »t* moje nižini
Marinka i>c£la—polku Jerry Koprivšek in orkester
Mf. Tli TtTtj.inka polka
Na pla/i inc-uh—valček
Za tozadevni cenik In cene plošč te obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST..
NEW YORK

ANOVLffiN L II
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
1'Ameriški družinski koledar"
Pred kratkim je izšel trideseti letnik " .Aaneriškega dru-ižinske^a koledarja", ki stane lepo v platno vezan, $2.— in , katerega vsubina je razno]rka ter radi tega zanimiva, j V letošnji izdaji Koledarja je | mm i; i m -pregled zgodovine te knjige in oiln isno so predstavljeni i" i tat H j ii tu»li sot nwlaiiki, ki tekom	tridesetih let
prispevali svoje spise ali prevode. Pre??Ie<I je sestavil urednik Koledarja. Frank Zaitz. j foetus so v Koledarju zastopani z izvirnimi spisi samo najsi tiricajšnji literarni delavci in
sieer Katka ZupuučLe, Fraak iS. Tanx-rltar, Leo Zakrajšek, Frank Keržcs Jano Zega (psev-< Ioni in), Rfcbin Kri«t«n, Louis Benitfer, Frank t 'esen, Anton Ivan Molek, Mirko 0. Kilhellj, Anton Shular. Louis Kafer le, .J»>ško Oven, Joseph i 'esarek, Fred A- V"wI«m , A nton (»an len indrn<^i.
Stnrokrajski prispevatelji >o letos zastopani samo s fMMiati-si prejšnjih prispevkov. KoU-<lar krasi lepo število slik. Naroča se pri 44 P rolet arm", 2301 S. Lawn da le Ave., ducati, 111. (23).
NAJDALJŠA RODBINSKA IMENA
Ali pridete v nedeljo na prireditev Združenih društev
Kot tajnica Združenih slo- nizirani v doJbri in močni or Iz Ruenos Aires je prišla me-, venskih društev v New Yorkti. da-vno \1 <lsv tam živi Grk, J>i seveda želela, da bi imeli v ki je njegovo ime neke vrste nedeljo, 9. januarja obilen po-
talcn-t' je mo^-oče do>biti v do-tičin-m kraju Teprav izgleda, da to Tnalo obremenjuje ta na-črt. v resniei ni tiiko; zgodi se saono v izjemtnih slučajih. Malo je knajev, kjer ni umetnikov — ljudi, ki znajo de.lati polii-
To je ime Zenoglanokopmilos,. rejmvv težko nei, k.}e na svetu imajo Ijmlje najtla^ša imfona, je gotovo da se pojavljajo na "Westfalskern.
V Wiedeiibrucku rwlhin.ska imena v katerih je nad 30 crlc.
št»vo, rezljati I s, ter takih, ki ™so nič po<=ehnl ^a. Tam nam-SO tzitrjoti i <lelavei, katerih <ve- naletimo na imena kakor:
<v-i»a zelo ra<li dajo svojo pomoč ranjencem in bolnim vojakom potom Bklečegn kt"iža.
BOJI ZA SUEZ V ŠTABIH ČASIH.
P»a«kervord<«rusandfoi-th, Jidko hfeuerhorn. Fleekeramfeuer-honienteiche itd. Ta imena nastala tako, da ■so s:- združi-J
set na naši letni prireditvi, kajti bolj kakor kdorkoli med nami, se zavedam važnosti te skupne organizacija in to posebno v tem času, ko se obračajo na razne narodnostne organizacije predstavniki ameriških in d nisi h s>kupin za sodelovanje in informacije o posameznih tujezenrskHi skupinah ter njili delovanju.
| Za<lajič smo imeli našo letno prireditev v Arlington dvora-
la kr-Ttna in rodbinska imena.}
j ni in jo bilo s tem veliko dela
za nekatere od nas. Letos bi se
"VOJAŠKI TEPCI"
Šele pred nekaj več kot enim letom je Hitter rekel, ' ' nima sovražnikov, ki hi Ke mogli meriti z njegovo vo-. iško izurjenostjo. V svojem g>ovoru 30. septembra leta '12 je rekel: "Ako bi imel nasprotnika enakih zmožiio-«i — rcMnične vojaške zmožnosti — tedaj bi mogel na-i Mično dognati, kje bo napadal. pa imam nialsproti < jaškeoa tepca, potem ne morem niti najmanj dlomneva-i, k je bo naipadel."
Petnajst mesecev po tem bahajiju pa so "vojaški tepe i" pognali Hitlerjeve armade že več sto milj daleč; od enega konca Afrike do drugjega; zavzeli so Sicilijo in šefi j nabijajo Hitlerjeve čete v T tab'ji, tako da je v svojem z. m i njem novoletnem govoru Hitler sam moral priznati • 44 Leto 1943 nam je prijic*vlo največje poraze."
(Krajina ofciog Sueza, kjer se razprostira sue&ka puščava, za piostor med Sirijo in Sueškim prekopom, ki tudi to jx>t ni »bilo prvič 'prizorišč* krvavih bojev. Že v starih časih so potovali tod egipt.sk i k,i«iji, »lasti Ranvses v 14. stoletju pred Kristusom in vodili ^eboj velike armade preko- puščave v Sirijo, da bi si podjarmili narod He to v ali Hekitov, kakor jih naziva sv Pmiio. Tudi: asirski Ikralj Sargon se ni ustfrašj 1 vojnih težaiv in ovi-r v t j pu&"avi, preko katere je vod iff 1 ta 715 pred Kristus-rojstvom svojo vojsko. Njego va ]K>t je šla glavlko. Ko se je pa čez dve leti vračal, jo utrpel velike izgu1>e, kajti r njegovi vojski ie izbmhnila kuga.
To (priliko so izrabili Kgip-čaau, ki so ^ skuhali rešiti r^irs/kega jarma. Pozneje sta Sargova naslednika Sanliorib m Asarrliadon prodirala z videni i vojnitmr silami skozi to ščavo, da bi zopet zlomila odpor Egipčanov. Kako sta vo-d i la svojo vojsko preko pušča-ve lahko pflvlepamo iz opisovanja ekapediiclie perzijskega
bitkah. To je imeCo za državo Aleksandra Velikega zelo težke posledice. To je )pa edini ji liane r, ki ga je zal>eWžila zgo-^inivlina o nesrečnem vojnean pohodu skozi puščavo pri Sue-7.u. Tiuli prejšnji vpadi Turkov v Kgipt niso naleteli na j n »sebne težflt oče.
\-A novejših čjisov j • znana sirska ekspedieija Napoleona leta 1779, ki je šla v začetku gladko, yjotem ko je izbruhni-v vojski kučra, t^e je pa mo ral Niapoleon vrnili v TCgitpt.
alt pa eelo krajevna imena. V. . , ,	.. «... ^ ,
* i	.	I sicer dela ne strašili, toda se je
nekaterih primerih najdemo'	7	J
colo združena rodbini a irne-
ra z f»značl>o poklica ali z ime 7-oml žene dotičnega- Xaan «;e ta iniiena čudna, ker ne poznamo podobnih primerov v na >ih raizmerah.
ALI VEaTE?
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tem, da kupujete znamke za le 10 centov.
ČITATEIJEM Je znano, kako a* ja vse podražilo, te nvnotalEO tudi tiskovni papir in dru^e tiskar-ak» potrebščihe. Da si rojaki zasi^urajo vedno dopošiljoiije Hsts, lahko gredo . upi a inUtm na roko g tan, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano navoteine. ALI NE BI OBNOVILI 8VOJFO

TvTTrTV
! J 'l^1
DOMAČI HLADILNIKI
V Ameriki so iprišli na novo praktičiwj idejo. Ce si lijudje izposojajo v denarnih zavodih fskrinjice za svoje di-a^occ^iosti zaikaj hi ni ne mogli izposojati tudi skrinjic, v katerih bi lahko imeli spravljena živila, da bi se ne pokvarila. In tako imajo zdaj v Aanortki trgovine živili, mlekarne in ledenice powebne od<® Ike z uniietmo hla jenhivi pre<lal«'iki, ki jih icopo -u>jajo ljudem, da s=pravljajo v njih živiila- Navadno so v natfiueii na razpolago ljudem št i I ri sobe. V fjnvi živila spreje-k lalja Kamlbvza v 6 stoletju limj0 in jih pnpravljajo rza pH d Kristusom v Kgiipt. Ko je «-hramfbo, v drugi je zmerna priiipeBa perzijska vojska na hladilnica, v tretji so otnunrice. m,ejo, se je pojavila ogroenma že iy4><>«taivl jer^e mrazu, v «Vh fkaravana veliblodov, nsutovorje J)a skladišče, na z m^hi vode. Vodili so jo
njihovi lastniki, poglavarji be1 Omarico So izdelovali naj-daiinskih plemen. Z velblodi T>ro-i iz ^ a1i pločevine, zdaj so si morali pomagati tudi dru 55]l Pa delujejo večiinoorn iz gi osvojeva^-i", ki so bili navad j^emih ploščic. Živila spra no v zvezi z beduinskimi pl^ -|v5'i° v to ali <mo	kalkršna
meni prebiva jočimi v oazah. .iim ^ V™' potebna temper at u
ra, <1Yi se ne polcvalrijo, bodisi v <Kam>bvzes je prišel brez te- od pmvr'i«otke ali prenizke tem-mv v Bgnpit, kjer se je takoj p^ture. To novortarijo so zla spuatii v odločilno bitko pri sti z	po^draivili Ijudie
Pelusiji. V tistih časih je bU v	mestih, kjrr nimajo
E^ript, ki je >bi| ob Kamibyzo- ^^ ,kleti, ne hladnih shramb, vem v^ladam.] u izgnibil samostoj nost, pozoriŠM^ pogostih vojnih ekapedicij. Le teh so se udele zevali vojaki različnih natno-hramila le malo poročil o teh hranila le maol poročil o teh vojnih ipohodih.
O Aleksandru Velikem je tudi znano, da je Ihta 332 pred Kristusom prodiral skozi puščavo pri Sueziu. Nesrečno se ie pa končaJa ekspedieija, ki jo je vodil po soruti Aleksandra Velikega Pedikkaz, da bi prodrl skcei pnšcavo v Egipt in zatrl tam upor. Njegova vojaka ie prišle v Egipt vsa izčrpana in tam ni imela sreče v
Frank Zagožen umrl v Sheboyffanu
T^ne 21. de<*. je umrl v Slie-boyganu, Wis., ."?0-letni Frank Zagnan, ki jt» zapustil ženo. o-troka, mater, ibratsa in <lve sestri. Zailnje čase je imel <*o-stilno.
"\Tak ubil rojakinjo
Pre<l dnevi je umrla v Imperial, Pa., 24-lena Frances FŠeničnik za jioškoilbami, ki jih je dobila, ko je vlak zadel avto, v katerem se je vozila z možem. Poleg moža zapuš<*a otroka, očeta, sedem bratov in dve sestri.
smatralo, da je tre/ba enkrat prirediti program, in zabavo skupnih društev v Slovenskem domu.
Združena društva imajo po eno, k večjemu dve prire<tt>i na leto in zadnjih par let pa sploh samo letno priredbo, <zato je pričakovati, da 'bo udeležba do-
nizaciji, dober in povoljen vtis tako na ameriške oblasti in organizacije, kot na di-m^e •skupine tujerodeev. Neorganizirani ljudje delajo vtis nesloge in spričnjejo, hote ali uehote, u-pravičeno ali neupravičeno, pomanjkanje inteligence in volje do skupnega dela. Iz teua razloga je tudi potrebno, da ohrani skupno organizacijo, ker dokler smo povezani skupaj nekaj štejemo celo v tem ogromnem mravljišču, ki mu pravimo ew York, ka-kor bitro pa razpade naša skupnost v tem o-zim. ne štejemo nič. To mi lahko verjamete, ker imam v tem pogledu izkušnje in veni, kako se na važnih mestih gleda na tujerodee, ki ne morejo pokazati drugega, kakor nekaj raztresenih skupin, ki se ne morejo vzeti skupaj za. noil>cno stvar. Slovenci smo se dozdaj potom Združenih društev še povsod dobro izkazali, čeprav nismo številčno posebno jaki ozir. se
bra. Program priredbe Združe-fne moremo zanašati na celotno ndi društev je vsikdar pester.število naših ljiuli tukaj za so-in zanimiv in tak bo tndi le-i delovanje pri raznih akcijah in
tos. Za zabavo po progranwi bo na jboljše preskrbljeno, tako z ozirom na armlfbo, kot glede drugih stvari, ki spadajo k takim priredbam.
Nihče naj ne misli, da vloga naše skupne organizacije v naselbini ni važna. Je važna in še preeej. Kamorkoli sem še bila poklieana kot tajnica ali ]>redstavnica naših Zdnr/.enih društev, povsod sem opazila, da napravijo ljudje, ki so orga-
Našli so rojaka mrtvega
Dne 30. decembra so našli v •sobi hotela Storey na severni strani mesta v Chieagu 28-le-tnega rojaika Alvina Dollarja mrtvega. iMrliški ogled j e konstatiral, da je mladenič ležal v sobi mrtev najmanj tri dni, torej je umrl 27. deoemibra. Vzrok nagle smrti je menda srčna hiba. Pokojnik je bil sin rojaka Johna Dollarja iz Rad-leyja, Kans. Troplo je bilo poslano v Kansas, kjer bo pokopano poleg njegove matere.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom.
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^SfciJEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600	Premoženje $5*300,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JED NOTE ZNAŠA 127.24%
C* ImM dobe* mM ia »ojia dngiM, aararaj m pri imlfcaljil. ftieni In nadaolveotaii padp«nd •nmnftmuUl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JZDNOn, hjtr M
fa»
dolžnostih, ki nam jih nalaga vojna.
Združena društva torej zaslužijo, da se jim naselbina oddolži za trud in delovanje v prid skupnosti in za u if led, ki i^a naselbini ustvarjajo v ameriški javnosti, kot tudi med drugimi narodnostmi.
Podprite nadaljne delovanje te skupne organizacije s tem, da se v nedeljo udeležite njene letne prireditve, ki vam bo nudila mnogo duševnega u-žitka in razvedrila. Vstopnina je prostovoljna. Začetek programa ob štirih popoldne. Pripeljite tudi svoje prijatelje tu znance.
K. S. K. JKDNOTA •trak« ps ta««J pa njrtra la
K S. K
•d IBftjN 4a iff.Nt ts
Cm ft» bM
GLAVNI
S51-353 Ko. Chicago Street,
USAD
Joliet, Illinois
V PESMARICI
"AMKMdKA SLOVENSKA URA"
m vkljotcm iliieh
slovenske pesmi:
1. Fodoknlca — moški zbor s bari-
ton samotipevom S. Pozdrav — moftkl m bor S. Lahko nof — mofikl zbor
4.	Otoški zvon — mefia.nl zbor
5.	Pomladnnka — meia.nl zbor. a
bariton Mmoip«vom t. Lira 1. — za solo spev«, mofikt
In metanl zbor 7. Lira II. — za metenl zbor t. Altantakl odmev) — za molki In tenald zbor. s bariton aa-moepevom ». K an ta ta. la paalraa 1M — moftkt zbor
1®. Sod — za aamospava, maftanl abor In —f niiljavanlain ■laaovtra U- Paalm a — aa aanwapave. ma-•ant abor In «nail]*v>n)* Slaaovlra aH orfal
C UNA SAMO
50 centov
SLOVENIC PUBL.
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
WEDNESDAY, JANUART 5, 1944
T8TAN0TUIN L 1M
Kanads
m
Poročila iz menih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
FARMF.RJI BODO ZAVEZNIKE
Ottawa — Kamadelka novi-laraka d.iucšba, poroča, da bodo ^unads-.ki farmarji še v bodoče liagali Artyiijo a živili 111 nia-čolmiu-i in pričakuje »e, da se to zailaiganje razšiiriio tako, 'm bo imelo Uikorakoč iiiedna-10«len Obseg- (Jfeivobojt ne dežele bodo diobrvale najprej živilske iiaJoge, 'ki bodo prišle ie [Kantu le in ^zavezniške dežele bodo, kalkor doadaj, deležu* ži-'Lskih pošiljk iz Kanade.
R;tiziu>iiljivo je saano ob &e-bi, [da IkkIo nnorali 'kanadski far-f mar ji (pomnožili živilsko produkcijo ter rejo prašičev, kokoši, goveda, drobnice, itd. afeo I odo hoteli po vojni ohraniti 1 zagotoviti svojim produlv-tonr* trg, ki l>o niortla crfo ob-s ^ "ži icjš i nego je dan ji.
(Kanadski fai"mar se najbolj hoji tega, da ne '1k> wiwel dovolj delovnih moči na razpolago za t aišorjlšn jo povečano živilsko produkcijo. Amtfliija prič»kwje Velikih izalng špeha, jajc, perutnine, sira in drugih živil in zavoznikr enako računajo na kanadska pridelke, kar tvori pnnsejšnjo odarovornosi za kanadsko v*ludo in 'še l»olj za kanu* takega farmarja ki j- l>oga-tega trga v«w4, toda ne vidi rumenosti, da bi mogrtl zadovoljiti vlado in odjemalce s potf»-čano produkcijo, ako ne )>o invel Tin ra^nolasro več delovne
ZALAGALI ANGLIJO Z VAŽNIMI ŽIVILI
IN
in ii.«egledal, če se ne bi daito d-dbiti precej farmskih delavcev med oninui, ki so vojaško obvezni, toda. nesposobni za aktivno vojawko tfhižbo.
Po drugi strani je mmogo farmskih fl lavcev sedaj znpo-Hljenih v industriji, ker jih farmarji ne potrebujejo v zim-Nkeim času. Ti delavci so seveda sezonski delavci, kri nifo izurjeni za posebna dela na mlekarskih in drugih farmah kjer potu bujejo dobre delavce Vse leto.
PRIDEN UREDNIK
Toronto. — Tekom božičnih pravnikov si je vzel H. W. Garrett, u renin Hk 'tednika Courier nekoliko zasluženih počitnic. Mož na hum r izda ja svoj list že 24 let in ves ta čas ga je sam urejeval, tiskal in odpošiljal. Poleg tega je tudi sam. nabir; og^se za svoj Hi«t. Ob Bo%y* je vedno izdal 28 strani obsega jočo božično prilogo, za ka two je trne]i sam nabral oglase ler Opravil škripaj in uredil gradil. Mož je pri vsem tem inuel dotvolj časa, da je vedno pisal prav dobre iti zanimive uvodnike.
SfovštncL d Jlanadi
BOŽIČNA KARTA — UVODNIK
Kanadski list prinaša n aisled nji zanimiv uvodnik:
4 4 Po š i 1 ja n je votšč Llnih k art nI) .priliki ibožičnih praznikov .le nekaterim ljudem »4o esctno opravilo, ker jim jem3je dra-go<*ene proste ure, ki so posebno ob fl atfinikih lahko vedno porabljene za kaj nujnega, k» r je ipač treba kupiti darove za svojce, Lsorodnike in prijatelje kar nikakor ni majhna naloga in dolžnost.
"So pa sefreda spet drug-! lju dje, katerim je božična karta najljub-a ]>osla«nika, ki jim prinaša najprL^rčriJ-jse iziraze prijateljev«, ljiVbn vi in i^lrreno->*ti — da isku^nosti. ikajti 1<o pri<Te okjx>g tisti praznični čas. ki um pravimo prerlbo^ični čas, se oprane v slednjem Čflo-sile kot preteklo leto in pre}>- Veku nekaj blagega in dobretga nja vojna leta npfloh.	por toploira, kar želi priti do
Sicevi je vlada do sedaj sod/ - j izraza. Ta % Ija do izraza nas 1 ovala s farmarjem in mu nn- žene dc pulta," kjer prodajajo
d H a vsaj približno zadostno Število seizonsik'ih delavcev in mlai mu ofbljiiMja, da bo po-
skiHMieno arlede farmskih de-
-»'oš^ilne ika rte in tu potem brskamo za verzi in izrazi, ki bi se najbolj ipr'Ilegali našemu bo žičnemu občutju, katero hoce-n a ž e dli«-znance in pri-
lovfiih mloči. lri moreio o-<tati mo. da doseže na farmah vse W.n. To po- ge ali pa naiše sebno važno z vidika onrh far- ;atelj<». rnariev. ki se pečajo z /ivinore- "'Božična 'karta je dobrodo-io, mlekarstvom, rvrasičierejo. š a tudi takim, Iki pravijo, da neru111 i*narstvom itd. Rečeno jim ni <Io takih sentimentaJinih ie. da l»o oom-cti-I v zadf vo reči. Treba je te J judi le po-vladlr.i urad za naborno slu/l»oJ rani in H opažono motrili,
---—---J ko <lobe ka*ko voščilo. Ui-^ne
se jim raztognejo v usmiefv in v očeh zassari nekaj, kar je nio-
iJlne 21. novembra smo imeli javnr shod za pconoč v stari ikiraj. >»0, še precej nafc je bilo, ali ne, kot bi mogio biti. Za— (kaj! Zato, ker so eni še vidno tistega duha, kot je Snoj. Saj nam je naš pisatelj Lfouis Acfcaanič razjasnil in resnico o-pisal. Pied letom dni sem po svojem umišljen ju pisal dopis, da je tneba postaviti take slovi nske voditelje, ki bodo resnično delovali za združeno Slo ven i jo, delova.fi,- za federativno Jugoslavijo. Tu'kaj imamo se-<faj pravega ibori lca, našega pi-sateljji Adamiča. Sicer sem tu pa tam slišal, da je koamuuisit, t<xla sam se je javtno iferazil, da ni. Pa današnji čas jt vsakdo kaminu is t, ki se zavzema za kaiklšuo napredno stvar. Take kritkke se povsod slišijo, taiko pri nas, ikot d'injgod. Naša pri >lovioa »sicer pravi; Slovenska kri nikdar ne fa'li, to<ia je mino go slučajev, ikje»n je mnogo kričanja, pa nualo dela.
• Danes so časi, <La moramo vs i- skupno -A la t k, ne pa samo nekateri. Nekateri, ne samo dci nič ne delajo, ternjveč celo <Vliujejo nasprotno in delajo
ima dandanes često natipkano ime pošiljatelja ali voščitelja, — to ni prav nič božično — v tem ni toplote, 'ki jo pričakuje pit jemiiLk lM>zic«ne karte. OHo-vok tako karto odpre, poseda
na mrzlo tiskane in enakomer- -r ^	^ za.
ne čitke m doIovjco radosti, tki ^ Zato, ker saT1W) to veru-io je vzbudila ob prejemu kar-( ^ kar (hl]mVlTtrki pišejo in ta, izgine v nič. Podpis- pri- ^V(>rijo to pri niih kot
JŽJiJ&^JiJi
Note
KLAVIB
aU za
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 xa $X.—
Bnena of Spring
Time of BloMom (Cvetni Cas>
Po J«aeru
Tam na vrtni (redi Maribor Wait* >*p«Tnj mika MoJa Orpban Walta DokJa aa veta OJ. Marinka, pediaj Barttaa
Mladi kapKaao
Gremo a Atajerli
Črn aa tajea
*	H lov eu lt, o Dani«
♦	Zidana atrda VomII braid
♦	Oblo Valloj Sylvia Polka
#	Bvadd mb Ko pCftica ta
*	Pojdi > menoj Dol ■ planine
*	Kadar bol d randrat fel
B^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za tnano4iarmoyYflro. xa 1L
Po 25c komad
Moje dekle je Se mlada BaiWra polka
Maroato pri:
Kal i ft Kr nI Savinic PnbUflbimr Co.
i al o tam živo plameneti v Klali otroški dobi, iko je bil Bo-v ič 17^» se<laj skeptičnega posa-ir| y.nika še vdik praenik. Prsi i se pobožno dotaknejo pestite lepote karte in tudi verz je prebran « skrlwiositjo — a seveda nikdar ne pred pričami
'^Pa pustimo ljudi, ki ne marajo d- liti svojega *no»tranjena zadovoljstva ali radosti z komur in Kropimo do onih, ki imajo z božično karto dvojno zadovoljnost. To so, bajpada. posamezniki, ki jih zanirom čas hov i, iko je treba napisa ti komu* pi*mo v odigovor na presto po?to. Kalko neznansko prav pride tem zaniktrmim dobrim dušam božična karta, ki jim da priliko, da napišejo pole«* voščil «še dol^o zavflačevan wl^vor na pismo znanca, ali prijatelja. In to ob ikratkem ker dol£ t^a pisma z božično karto nihče ne pričakuje. Po-le-p tojra pa tekom svečanega božičnega riiaapoloženja ne pri de nHkomur nn miisel, da bi sr j ail na potzaihlljivejra a4i oafii-Irme^a prijatelja in tako mu je staro pTiijateljstvo n&dalje za-<;YTrtm'ljefio.
"Moderna 'božična karta
jatelja, znanca ali kogarkoli T a božični kaiMti, je kakor stisk detsTiice. Zaito ipKxlpisite voščila za dm-gi Božnč 111 pridajte s tem k veselem« l>ožičnemu razpoloženju vaših prijateljev.
KANADSKI RDEČI KRIŽ SE ZAHVALJUJE
(Gen, nuijon C B. Price,, komisar kanadskega Rdečega kri >,a v krajih preko morja, je iz-razil N^'in onim, ki so požrtvovalno pomagali pri deiu za Rdcei križ, iakreno zahvalo-
01>enem pa bila izražena tudi želja, da bi se to delo na-dailjevalo, kajti potrebe odnlej l^odo vsak dan večje.
Osvobojene dežele v Evroi bodo potitlbovale v.cakojšne pomjoči, iki jo more nuditi Rd'-*-či križ.
Kanadski Kdeči križ je pridobil veli i k ui^led j>ovsod, k,jei ,je deloval do sedaj. Raoni jji tnlmeti, (kot obleka in dmiv potrebščine, rawi ljevane ]>o kana<Ljkam Bdečeaii ikrižiu so bile prvovrstno iadvlane.
V tem gre priznanje kanadskim ženskam, ki so šivale in plctle Rdeč[ križ. Vrfb d' -io vTT-šijo tudi ženske in dekleta, ki služijo pri Rdečem kn ižu. One žirtvinijojo veliko m dol/nosit onih, ki so doma je, da i.4o'i0 sivo jo ddk/nost v enaiki meri »kot do zdaj ti r pri dobe tudi druge za to potrebno delovanje.
.1
Pavel i č in general Rupnik so i-zdtijalci Jugoslavije in Slovenije.
(Partizani so ustanovili iavr-šilni od'bor Osvobodihie fronte in v tem otfrboru zastopa Sto-Jožef Vidmar. In sedaj ima Osvobodilna fronta svojo armado, ki se ba:i za svojo zemljo.
fn ko b<xlo naši stariši, na.ši otroci in žene vprašali: "Ksiji ste vi v Kanadi delalH? Kaj ste nam poImag^^li!,, Kaj jim bodivo odgovorili na to vpraša-r.j^ f Polagali jim bomo račune o tem-, 'kotiko smo jim pomagali..
Odkrito pofvem, da je slovenski narod v-Kanadi jako dotl>er in usmil jen, pa vi ndar so še i:>e<l nam,! taki, ki med svojimi rojaki delajo razdor, ker si želijo sjtari iiežim, ki pa si je sam jamo iziknfpal. Zapmnaiite si. tla toga režima ne bo več! V starem kraju imamo izvrstne voditelj • in tako tudi v Asmc-riiloi. Sledimo jim do polne zmage, da bo Združena Slovenija v federativni Jugoslaviji.
7>ne 5. decembra >»mo imeli igTo, ki ie i^JViMno uspela. Xa odtru so bili večinoma samo mladi igralci. Kličemo jim: dobrodoš-li prihodnjič!
Stopili smo v novo Jet o in lupemje inunn, da bo leto 1944 jnMTve+do večje nižanje an ed luwni, da bomo vsi prijatelji in prijateljice jhmI svol»o»lmiin sortceni.
Vsem či ta tel J m želim vese-
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONIRANIH ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV $«* 50
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
2.
K^Knjiga je trdo vezana in ima 821 at ran i
Recepti >0 napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje m «e hočejo ▼ njem eimtoolj lzvežbati in Izpopolniti.
Knjigarna Slovcnu* Publishing (lomjiany 216 West 18th Street	New York 11. N. Y.
m
pribito. Kar driwri pišejo jai govorijo, je pa pri njim saona
^hsL
JAdasirič podal resnično sli ko o pa rtizanih in o njihovem txw odmiku1, maršalu Jos-ipu Brozxxvifm (Titu) medtemj. ko i libeŽTna jugoslovanska vlada j lo 'Vto 1944. poseJbno pa umi-iz T.ondona pošiljala lažnivci r. Sku. <la ne bi več opiral naj l^odatke -ter go^-orila, da ^o 1	noiro. T^i^hi pa obilo!
T»artr»aeni razbojniki in da se Miha^-ovič bori proti vpaduitkom. Miba.iJovič, Xe<lič.
r-^poba!
Prank ^aic. Sud'hurv. Ont. Pan.
POSTA V POLARNI NOČI
I^panska je bila pred vojno, •ko je bila se pod Rt*>ijo, najbolj oddialjen in najbolj osamljen d| 1 Evrope. Pozimi je bila takorekoč oilrezana od vsega sveta in nihče ni vedel, kako ise taim živi. Takrat .je prebivalo po tem samotnem, z jezeri pretkariLm ozemlju le nt* kaj ti^oče-v na pol nomadskih Laponcev in mikaj sto ruskih •kolonistov, ki so v tem nedosegljivem kotu Evrope živeli svoje tndo življenje. Odtrgani so biHi o*!1 L^veta in vsaik je ži-^ if saiiDOtar^ko, le kratko poletje j" omogočalo nekaj pogledov v svet.
il^eta 1917 pa je Finska po->sta'la samostojna, dobila je več ji del T>apon«ke. potom katere imja dohod do Severnega morja, kjer le-ži tudi njeno edino pristanišče. P*rav zato je T^a-pomffka za Fm-fsJko tako velike-
STARE MAJNE NA DRAŽBI ^^ ™	skrhi
^^^ za njo- Finska >p taJkoj v pr-
Kirklanid I^aike. — V CJole-m&ii okraju so bili - prodane na dražbi at aire majne ter žemljica, na ikaterih so upali nekdanji fetniki najti z4ato rudo, ki bi jih obogatila. Kupci to do
vih fotiii svoje saimoictojnosti podnljsaki avtomobilsko cesto •ki so jo Rusi začeli graditi mr d vojno, prav do pristanišča "Linahftmiari oih Ledenem morju, ki lewi tik oh 70. severnem
bili majne m zelišča in v ^|vapOTedlniku. Ta cesta je bila katerih primerih tudi h .ko, za ^ wkaka Vhodna žila, ob
jajt
Rojaka prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da m jftosliiiujaja —
UNITED STATES
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, aka ja vam. le priročno
nizko -c-eno.
Prvotni lastniki so dolgovali okrajiu davke, obresti, itd.. in tako so zapadla njihova po-Mtva, lote ter majne. Ena .^tara majna je bila prodana za $25, druga za $20, nekatere pa ao prinesle par dose-taikov več. Dolgovi «so v vseh slučajih znašali po več sto dolarjem, razen seveda pri a?m-Ijiščih.. Prvotni lasrtniki imajo eno leto in en dan ča^a, da odkupijo prodano posest. Seveda morajo ofemaju plačati zrno stale davke in dolgove.
Smrtna kosa
Prejeli smo dbvestHo ifc Los Ajmgeles, Oalif., da je tam na 17. dec. 1943 umrl znani rojak John f'ekada. Bil je naročnik "Olas Naroda " zadnjih 30 let.
Pokojni zapušča ženo in otroke, katerim na tem mestu izrekamo naše prav iskreno soža-lje.
ka»t0ri se je razvijalo naseljevanje finskih 'kolonistov po La poiviki. Finrika termi svetu po seleča velilko pozornost in vse jstoni, da hi ji tudi to oaeonlje prinašalo (gospodarske koristi in da bi ^e vedno rc-dkim naseljencem omogočala življenje in njihovo -delo, s tem pa privabila v te nekdaj tako puste pokrajine še novih ljudi.
(Ntova arvtomabilska cesta jr.' d<%a 531 milj, to je "Cesta k Soverneora ledenemu morju." Promet vradršnjejo državni av-«to4w»i, toi v novejšem času o-prafvijajo trudi redno počfaio zves&o, s katjPTo so te pokrajine i a ostalo dinžaivo* Se-•danji prdbivalei LapoinWke do-tbixra.io pipma in jih oddajajo, berejo ISnsopise i® skoro 2000 n til j oddaljenega gtavnega im»-»sta m so tako poučeni vsi o narfvaanejmh dogodkih v c^ tu* Ker država ves ta promet •vosd^pžoje vse leto, je izginila
tudi tista romantična polarna noč — v medli svetlobi sredi zime pridrvi avtobus in pripe-je časopise in božična voščila. Ni 'kdanji Laponci tega čuda ni so posmali.
(rlavni postni postaji so v Rovaniemi, na južnem koncu, iu v Lfinahamari, na severnem kortcu *'Oeste k Seerm m ledenemu morju'*, vmes pa.« je nelcaj nmncj&ih pošit. Kji»r pa ne prebivajo vsi kolonisti ob tej cesti, so si ob avtomobilslki cesti postavili svoje nabiralnike: na nad 1 meter visokem nročnem ikoln je pritrjen lesen zaiboj s pokrovom — to j(* vse. Brea štei|ke, bez imena stoje ti nabiralniki ob dolgi ce.^ti, <laleč nek .je v notranjosti pa ž i ve njihovi lastniki. Avtolnks-ni sprevodniki poznajo vse na biralnike tudi brez imen in so v svojem po^Uu zl io »ročni. Avtobus se niti-ne ustavi, sprevod !'ik spredaj skoči ven, privzdig ne pokroi\* in spusti časopis in ostalo pošto v nabiralnik, pokrov spet zapre, in že je pri zadnjih vratih spet v avtobusu, nato -zbere pošto za naslednji nabiralnik in tako gTe v.so dolgo prcngo. Kadar .v v nabiralniku Ika j poiSte, ki jo je treba odpeljati, je na njem pritrjena bela zastavica.
Poleg te iceste je na Lapon-skem še veliko vodnih poti, po iaiterih švigajo urni motorni čolni, nekateri med njimi raa-nalšajo tudi pošto. Najbolj sivo jevrsten je pač poštni promet aia Široki reki Paat, ki je na ve J iko razdaljo obenem državna meja med Finsko in Niorvtsko, Tudi po tej reiki stoje poštni nabiralniki kakor ob veliki av-tomimbilski cesiti, in sicer dvojni: finski in norveški, za naseljence na finskem in norveškem^ breign. TKvaOrrat na t)eden priftVrzi motorni čoln in poštar ■spns+i pw9to v nabiralnik in hiti spet k naslednjemu, afeo pa mm kaj poŠte, ki je namenjena «r neko sosednjo državo, pa zavije k ifKuzemrtkeurra nafcirnlui-kni in opravi svoj posel. Tako zivr daljni evropski f^ver, kamor seže le rahel odmev naše-i
ga vfrišč«.
PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO ž
---i
New Modern Encyclopedia ž
•GF V ANGLES 0 INI
Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno \ platno vezana. — Skoro ^ neverjetno je, da je mogore tako najpopolnejši knjigo dohiti za tako ^
zmerno ceno.
Knjigarna Slovenic Publishing Company «
216 West 18th Sti*et, New York 11. N. Y.
----------------------------------------------------........5
TO KNJIGO BI MORAL IMKTI Tl'DI VSAK DIJAK NA RAZP<»1.A«0 #
22,000 Razlag ... 1,100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4.-
(Poštnina in zavarovalnina plačana.>
Sedaj
"Ko
smo
šli v 9 bridkosti"
morje
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJfiEK
Tu spodaj so priobtena nekatera mnenja naftih rojakov In rojakinj, ki jih je pinalclj knjige prejel od onih, IU m knjigo naročili in pretitali. To je samo en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh.
Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo SU v morje bridkosti sem prejel. Id če porem, <la seiu jo Se isti večer prebral do polovice in naslednji dan |« do k«H)<-a, je dovolj priznanja za nje vwbinoi • • •
CJreaney, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Vafio knjigo: "Ko smo AH v morje bridkosti". Vam bočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brula. Kako lefKi ln .lasno ste itopisali pot .»lovetiskega naro«la v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj prijioročitl vsem ameriškim rojakom.
• • •
Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo 91 v mor te bridkosti ml tako zelo ugaja, da takoj naročim Se eno za svojo prijateljico.
• • •
Los Angeles. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo MKo smo Sli ▼ morje bridkosti* In zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem jo rojaku.
ki Jo tUdI hoče imeti. Tu pošiljam naročilo.
• • •
Morgan, Pa. — Va2a knjiga zasluil vse priznanje la zato
pa tudi zasluži, da pride naSlm ljudem v roke.
« • »
Walsenbnrg, Colo. — R knjigo ** Ko smo »I r morje
bridkosti" ste storili veliko narodno delo. želim, da bi m atala pa vseh naSih naselbinah. Jan jo vsem priporočam.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 West lBtli Street New York 11, N. Y.
Irt V» H Milil*a - —
.WEDNESDAY, JANUARY 5, 1944
p
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: P. 8. FINŽGAB.
—- -— 91	-—
STA M, DEŽELA BELEGA SLONA
Pred ča&om e^e je visiU ms de- je preslab m zato nm prime-žek- Thai kakor se imenuje sedaj uradno Siaim, uslužbenec nekega češkega podjetja. Po« slan je bil tja, da pokaže siarn-
Mrural je strani .o razjarjen in šel skozi vrata, i^cat Iztoka.
Zagledal je o«b ognju piazne mochove, zvrnjene vrče, tla polita z vinom.
*4Požeruhi/' je zarenčal in sunil z nogo spečega vojaka-, k; se je takoj prebudil in skočil na noge. V vesejLi vinski omotici jI" zakričal: 1 'Hoj Radovane! Kakšen pa sit"
Vsi so se zbudih. Iztok je piišd iz častnikov* spalnice. Slabo je spal, ker ga je skelela rana na nogi.
"Požeruhi, vve ste popili! Sarnogoltniki V*
**Pa smo zaslužili, očka," se mu je smejal Iztok.
144Zaslutili? Kakor da hi jaz ite b:l zaslužil desetkrat toliko!"
"Ti si bežal, mri pa sirio se bili, kruto bi5i!'
se ti zdi moj fhes sramoten, pa je bili kori^te©!"
"Koristen? Ker so ti menda volčje konja požrl i.''
•4So ga. Toda tisti volčje so posebne vrsti?!"
*<T>osebne? Kakšne? TVa invajo po sest nog!"
Mladi Sloven je pomežiknil sosedu, ko jp tako podražil jeznega Radovj;na.
"Jezik! Bleknil $ai neumno, da hi aa^lužil torbo na grtbec. Uganil si vendarle. Tisti volčje sc imeli po 'šest neg!"
44Oho, oho!" so planili -».Teli hkrati v smeh in silili v Rado-vnnn, naj jim pripovedtaje o tej volčji večerji.
Godec je nk oliko po molčal. Jezne obrvi so se mu na-ježi!e, z levico si je iztisnil brado, da so pritekle kaplje potu, ozrl se je divje po voiakih. pa krikniL kakor hi: izbruhnil ves srd in <*trah iz duše. "Tuujuš!"
Vojaki so onem li, Iztok je stopil bliže in z divjim hrepenenjem v licih ponovil: "TnnjnS!"
44Da, on! NTifojer miru prod koolobwlrn ikoni! ("V spian, samjam o njem, če potujem, se nri nastavlja pired noge kakor lačen (pes pred gospodarja. 1 Kalkor hi voh nT s svojim prašičjim roe-om preko sedem voda! Tn vw Je j naletim nanj, ko sem razorožen!"	]
"Radovane. ne fnati b^ed! Povej, kje si ga videl, kod ti«či! Takoj udarimo za njimi"
''Prepozno! Da ste rrw poslušali saioči, hi vi-sel Tinnjuš danes na /kolu. In to 'hi bilo za mansikogaj zelo koristno."
44Očka, ni propozno! Ta/ko j 'na Ikon je in za njim!"
Vojaki so si že stisk i jermen je za pasom Ln goreli od požel jen ja.
44Prepozno vami p?avi,v». Vol "mia samo eno kožo, to si zapomnite. Samo če bi bili 'poslušali nnene, l>i bii morda odrti z njega nocoj dvi?; prva Tutxjws. <lriiga trdnjava !"
Iztoku se je Bresnilo lice.. Z naglasom poveljnika, ki mm ni ugovora, je zahtevni od starca:
4 4 Ne ubijaj časa! Govori, kar vprašal."
ski vladi neke posebne naprave. Ka vprašanje novinarjev, da pove nekaj doživljajev iz dežele Belega slona, se je odzval:
Prve, za kar sem se zanimal
šajo konoplje. Ni mi treba pripomniti, da Evropcu taka cigareta nič kaj posebno ne di <ši. Evropec si sploh ne sme dovoliti (posnemanja domačinov v teh grdih navadah. Na domačina .skoraj »ploh ne vplivajo .škodljivo, ckx-ifii postanejo belokožo^m mamila po dalj šem uživanju zelo nefvanna. č'e
v glavnem mestu Baoiglkoku,'t-e neha kdo iz evropske kolo-so bili rojaki. Na-Šk-l sem naj- nije brit i, vedo drogi, da je za-P'ej t<ri Oehe v Batinih podruž padtfl opiju ali morfija. Edi-nicaih iu ti so mi povedali o 110 kar lahko store zanj je, da drugih. V ondorni pivovarni poskrbe, da si' čimprej vrne v iiuži Oeh, druga dva sta trgov-, Evropo.
ca, chI t, prodaja acetUen, d™- ok	v Siajim bistveno
gi pa ie misijonar. Ko sem bu , . „ ,	, , ,
0 ** . . ^ ,	1 - • drugačen Ikakor v drugih kra-
v £.i»rm tr. tedne, sem staeaj- 8	belokožeem ne uga-
uo odfcril se enega rojaka, za ja ^ ^ ^JV
katerega drugi niso vedeli. Ce	,	.
, . ° , j v- ,	vraistva do nas. .Nasprotno,
n sun, ne bid doživel prigode, ^ B {. ^aujijo, to-
k! vain .K. bonipnpovedoval o Ja na-a	^
tei.i srečanju, bi je ne verjel iz , .. 1 , ,, * * -i * - , • a - - ^a, zlasti pa evropska obleka, tujih ust. V izlozbi starinaria	. •
. . ... . » j , j . J i ne o<igovar|a njihovenm l>o.-mi je bu vsee droben dekora-1 ,	^ , , .
. , .	..	mu o lepoti.. Prt d vhode svo-
tivm premoet. Stopil eem t i	. • u-__
.*	,	jih hnimov postavljajo kipe
trgovino m se domenil v zme-.	• • ., _ • \
... .	. .. , j raznih zmaiev in prikaizmi, da
si t nth svetovnih jez^ov glede ^ ^ hlwldhno dllhopre.
cene, potem sem pa cak^da!pri y	^ hraiua
mi trg:ov'ec kupljeni predmet	običajnih kipov
zavije. Droben, živahen mozi- reKtvoro u Evropcev s ka-
NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI
ATL A8
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako fx>-trebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah.
Gena 50 centov
Naročite pri: 44G L A S D NARODA", 216 West 18tl> Street, New York 11. N. Y.
VBTAROTUIR L It
ček lokavih oči mi je pomolil zavitek ;n zamnmral v gladki češčini: Evo ga, in gliej, da ne padeš. N:i treba praviti, kako so fc mu raašrrile oči, od presenečenja, ko sem ga v že-ščini zagotovil, da bom pazil.
•S Čehi v Banglkoku sem pri-j^itel jsko občeval ves čas svojega bivanja v Siamu. Bili so z menoj zelo prijazni Svetovali in pomagali so mi res prijazno in nesebično. Najdragocenej-
še hočem obvarovati želodčnih' SianicL niso posebno pobož-
krčev, temveč naj čimprej ni. Vsaka rodbina vzdržuje
privadim kitajski kuhinji. . enega duhovnika, aii bolje if-
,r r, - , , - .	. 'čeno meniha, 'ki moli za vse
Mislite si, da bi nneli za ju- . Vll ^ , . , , . , ,, • j i • v x . i • r^ene iJlane. Ce bogovi rod tri takle jediJni list: juha iz 'r .	-	,, . .
,	,	; . hini niso posebno naklonjeni,
plavuti morskega psa, lastavnc . . . , Jf	n '
, i , -V	je kriv duhovnik. Ddslove ga
jih gnezd aLi lokvanjih seniem.
Po juhi pet let stara jajca s
črnim beljakom in zeVnkastini ' -
rumenjakom. Pltičja jajca, za
Radovan je odprl usta, da 'bi pozalbavljal Iztoku. . Ali rstrašil • je njegovega lica tako, da je pogoltnil z aha vejico.
44Tjakaj," je pdknzal z roko, "(proti zatonu sem jahal isnoči. Konj se je paisel grede, jaz sem kinnal v seillu ijn si izmišljal lepo pesen;. Nazadnje sem moaxla celo zasipafl-Ne hvalim se, da rad jaham, pa sem že v sedlu, potem ine-t!im, kakor hi bil edc«n, to se pnavi,oba eno, konj m jpz. Kar moj šareč zareegeta, odprem oči, (pogledam — žolč se trni je razli! v tem hipu po žilah, da sem vid! 1 vse zeleno. Zaikaj naiievnost v obraz sem pogledal — Tunjušu. Pri ognjoi je eddel in z njim morda Še p« t ali) šest H.nnov. Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj zarezg tal. jeza, da nem plani! iz sedla in hotel nad! Tunjuša Ali zopet vrabcev, pečena z vsem diobo-i ni bilo ne noža, ne meča, ne "bodala za pasom. To pot pa je vjem.. Okiusnejša bi se vam bila moja jeza in moj pogum — moja rešit- v. Huni so šini- SOtovo adela račja koža ali ku-li krviaicu, zajezdili so in zadrevili za mojim konjem, ki se je han riž z ingverom. Ne dvo-brtžkone spiWiil Turnjuiševega oibraiza. Tema je bila tolikai, m-um, da bi bili že nekoliko v da niso razločili, je li konj prazen ali ni. Šlo je po stepi to- zadUfgi, kakor sem bil jaz, ko kat», tokate, jaz pa p° trebuhu v praprot in robidovje- Do j* prišla na mizo v sladkorju zone sem tičal v grmu, napol živ, naipol mrtev in Humi. se niso zapečena riba. Toda zadrega vrnili.. Morda me še sedaj love. Toda jaz isem jih ukani) in strah sta bila odveč. Prav in jih je konj zakaj modrost iga je obšla,, odkar je nosil inenr." kmalu sem se privadil, in te
ne >*o skoraj zastonj. Podnebje je nam znosno, čeprav znaša najhujši mraz pozimi, ko donia čini že slklepeeejo z zobmi, 18 stopinj nad ničlo. Konnarj<*v je sicer mnogo, toda njihovi piki no prinašajo malarijh, ni-druge liolezni. Škodi samo. da je ta dežela tako nekam od rok. Moja pot iz fivrojiskeira pristanišča <lo Bangkoka je trajala točno mesec dni.
rikaturno pretiranim«; tipičnimi znaki. To naj bi ne bila •kaikšna žalitev, za katero so Sšiamci preveč dobrodušni in vljudni — temveč ni mogel po mnenju dotičnega graditelja ndben nestvor talko uspešno odganjati hudobne duhove, ka kor Evropec.	i
lAiuhejj ii je pri Siamcih naj večji dar, k.-ir so jih dali bogovi ljudem. Dnugi darovi —
so nekaj samo ob sebi umevne-Brez teh bi ne mogli na-
... .	.. - .... .... n^rkrasna priroda m udobno
si njihovi masveti so bili tisti, l.	1 .. . .... v. ^
, .	v	^ i j zivlien^e sredi izobilja zn'ul,
ki so se nanašali na želodec. , .
Za 400 Evropcev, živečih, v milijonskem gfŽavnern1 mestu, je ... . T. u •	_
• i. Ti i u.	a i praviti iz IjuH am sredica svo
zgrajen hotel z dobro evroriHko '.	. . ,
c:^: ^ lu-i■wa z i vrenja m ustvarjenj*
Siamci so postavili ljubezen ce lo v oltar kakor božanstvo. Na mnogih javni-h pnostorih in v
Igri "Si Si" in "Tico Tico"
Xavier Cugat Iki januarja teb 8.:!0 zvečer po radio \Y. O. R. izvajal igri 'Say Si Si" in *4 Tico Tico". Orkester iu Aimr bosta pričela predstavo s "Say Si Si", ki je Špancem s Cugatovim zborom znana P1**, 44Para Vigo Me Voy." 44Ti<-o| Tieo'* je zaključna točka. Med obema predstavama jmje Doii Rodney 44The World Is Waiting for the Sunrise'*, Lina Ro-may 44(Jay Rauehero", IK«I i'ampo 44 Banbonita". orkester in zlwir pa 41 Intermezzo."
J^irain, I/»»uiM Itulant, Jobu Kunis*? Ti»unn>io\% u, Aiitou Kikelj Orreon:
Oregou City. J. K.ihla-PransylvKiils:
Bessemer, John Jevnlknr CoueuiHiigli. J. llrmirn-* Coverdale lu ukulicv, J«m. I'atfrnel
Exj^irt, l>>uis SupniV*
Farrell, J»-rry 4 »koru
Forent I'it.v, ila'ti Kan»ln#, Frunk
BUxluikar CJriH.iisl»urK. Frnnk Novak H«>ui«'r City. Joseph Kerln lui|ierial. \>n«-e I'ai«*i< h Johustow n, Ji.lm 1'oImiiTz* Krayu. Ant. TaitSHj Lii»-riie. Frank l'.i.)l.»h Midway, John Žu»t* Citishurpt» In ok«>li<-a. I'hili|> l*ro»ra. Sre**ltun, A. Ilr»«i» Tnrll*. «'r»n-k, Fr. rtrtilfrer* W»«sl New Umi, Jtnwpli Jovan
Wisconsin:
Ml I wm like**. Uesf A1IN. Frank Skok* Slieho.vgan. Anton Kolar
Prispevki za JPO—SS in za SANS
Uprava "Glas Narodu" j {Ktslala svoto	na Jugi
slav Relief Committee of Amr riea, Slovenian Section, kater« svoto je Mprejela od sledečil naročnikov: Peter Matktis, Ber goo, \V. Va., $10;	Mikn-
liHi, Sliirmleton, Micli. $1.—. in Neimenovani, Xe\v V<»rk, $1.
Xa urad Slovenian Auwri-ean Xational Council, 111., (LSAXS) svoto katero je sprejela od Mr K. IIMm-nja, Hayes, S. I).
A ^oiii darovale«'m se v imenu zirorajšnili ustanov prav i-skren<» zahvaljuje uprava (JX.
Dober zaslužrk dobr:
ŠIVALKE
SLAMNIKOV
na milon in Eeo in druge vrste kite. Dolga sezija. Vpra šate lahko vsak delovnik iz vzemši v soboto.
BERWICK HATS (15th floor) 54 West 39th Street New York City
kuhinjo. Siaarfci jedo na kitaj ski način. O lastavičjih gnezdih in starih jajcih ste gotovo že vsi slišali in razumeli bo-
\Tsakem h ranou stoje olbeliski
ste, da me j?: presenetil nasvet, . .. .. . , . . j t • ... ^ Z snr<boli -življenja, ljubezni ali ki so mi ga dali vsi rojaki, ces» . , ..
, ,	v »plodnosti,
naj ne jem evropske hrane, ce.*
m si poilščejo drugega, bolj-
Visaka sivecanost ima v
deželi T»hai verski značaj. Naj-
44Za njimi!" se je glasilo kratko ipoivelje Iztokovo.
, p«sn	j • j..	večja svečanost, lOv s:liono\% se
Pograbila me je tolika polov,eo maojs* od gaje naših	^^ ^ pnkTat Tpj
svečanosti prisostvuje vsa vladarska rodbina, zastopniki tujih držav in 'vojska. Priprave se začno že več irr-secev prej Tz vise dežele seženo skupaj čre de divjih islonov v ogromne o graje. Na dan svečanosti izbe: o vpričo gledalcrv najboljše samce — plemenjake za državno rejo, torej nekaj podobnega kakor pri nas držajvme
iz-
poslastice so mi celo teknile.
Nihče ni več. poslušal, -odca, ki je godrnjal, se jezil, tožil .. ^ ^ V privatT1.5. h! žrebce. Druge slone zop <t
o žeji in lakoti. Sajn »i je moral poiskat i jedi in pijači.	™	^ Se S	pu^e. Da je slon v Siamu sve-
^flnrrli A^n	I gostiti li. Pozneje so me vasbili,!	„
iArmuii sta dve uri	, _ . v .	, ita izival, je splošno znano. Fo-
Iz trdnjave so prijezdili Sloven i na nizkih tračemslkih	m Y«*^® v rod?.mt|tografiran7e posebno privile-
vrancih. Za njimi je šla dolga vrsta natovorjenih konj. Iztok "ra1v,.1l imei z "^'.oiranih l>elih slonov je prepo-je dal izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali orožja, ki ga	J ^	^ K dano
je bila velika zatona: Ot:lepov, šlemov, sulic, kopij, nvčev;	P^™ ^ ^ m noz Ve-[
«t relic in lokov, prač in svinčenega želoda. Do petdeset konj de!n ^ ^ ^^ da so obremenili s imenom tako, da so se Sibili. Odgnali so s V?*™^ Sianucem, ce ne odklo-seiboj tudi nekaj volov, da jimf ni bik) treba tovori ti na konje «iairt9ki pnbor in ce bom za hrano.. Ko je odšel zadnji tovor skozi vrata, je vrgel "Ti •	To sl°
Iztok ogorek v kup sena in odjeadiL Kmalu se je'dvignil	teako' T!T1?ar	^
gost oblak dima iznad strehe — predrli so plameni, trdnjavica T^™ s, P^^l0. spretnosiho je gorela	^	*	obvladal ta jedilni pribor. CV>
Iztok je odbrail dva stara vojaka in tri ranjene, da so ti, SVG ™ (1otakTin ^ Tiai TK>-rpli zaplenjeno zkvnno.	je, da je či^o varen pred po- SG	° P1-1'8^ P,vo lV
goffiom is Bizanca.. Sam r ostalom vojaki pa je sUdenM, da *	razmeroma dobro, ^j
poišče Tunjuža.	, ^	Aohola je pa v
"Radovan, ti cranes pri lovcih! Poglej, na vr/Hh 71^Tn ™]n- ,kaikor Pov.«wd v
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
San Fran<4aco. J«'-ol» I^usbln* Colorado:
Pueblo, Peter Culi g Walseuburg, M. J. itajuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Markleh Illinois:
Chicago, Joseph Bevčič* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cl<^ ro in llllnoia* Joliet, Jennie Bambieh La Salle. J. K|ieli«-b Masruutah. Martin l>o!enc North Chicago in Waukegan, Math WarSek Michigan:
Detroit. L. Plaukar* Minnesota:
Chishohu, J. Lnkanh'h Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis CotiXe CJilhert, I»ultt Ves»el Montana:
Hon ml tip. M. M. Paninn Washoe. I.. Champa Nebraska:
Omaha, P. Broderick New York: Gowanda. Karl Stroiaha* Little Falls. Frank Maste* Worcester, Peter Rixle* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Tbarie«
KarlingerO, Ju<-oh Kesnik Glrard. Anton Nagode
lt«--k S|«rln»r«<. I .mi is Taih'liar* IHainond% ilie, Jo*. Koli« b
(#Z:isto|>niLI. ki iinitjo |miU-k Iiii*^ na a«« upravii'-eni olilskall tudi dru-P' na^t-ltiin*- v ii jilt okraju. kj«-r Je kaj na^ih rojxkov uawljHiib.)
V«itk zastopnik IzOa potrdilo za sv«* to, katero je prejel. Zastopnike toplo —I'prava "<;ia* VurnH«"
Kdinivojni bond,za katerega vam ho žal, j<» oni. ki sja ni>te kupili!
RADA BI ZVEDELA,
za .svoje»fa hratraiK-a, KAlf* -II VAN A, doma i z Domžal iti po pokli<*n kovača. Kolikor mi j«' znano živi nekje v Kanadi, lina sina Kndolfa in njegftva žena je doma i/ Kočevja. Kdor hi vedel zanj, naj blagovoli sporočiti na 111 navedeni naslov. <'e pa bo moj bratranec sam či-tal te vrstice, lwim zelo vese'a ako se sam oglasi s pismom «lo mene. — Tončka Juvan, 91(i Onderdonk Avenue, Biooklyu,
X. Y.____
Molitveniki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
Slovenski:
UA.JSKI (1 LASOVI
Velikost :» x 4 inče; v belem celolidii; 2HS strani
Cena ^1.25
150 36 ^
, \cdot s* -
n^x ^10
Angleški: NOVA ZALOGA!
"KEY OF IIEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnja
$1.50
Slovexiic Publishing
Company216 w-18th st* New York 11
Orientn. Žganje, k!
Telo inža
visijo potoi mehovi.'
"X© rečeni, d» bi se n»i prilepi« kaplja vina.	for "rabljeno, kuhajo iz
gT©5 pa nad TcnjoŠa, p-om s teboj. Kočem biti brez deleža lTTia	18 »topinj.
ob *mrti tega kraivjeropnika."	I Bolj ^^ za pijačo so Siain-
< "^Jaat, čast!" «o vzklifcaK vojati Radovanu.	]ci navdušeni za mahnila. Vec-
,4Tx>d« brez orožja otkaV	j trat sem moral počakati, <Ja
"Ukana je za deset meSev!"'	dal rik«2a mjekcijo morfija in
*' Torej naprej 4	J šele potom jo je nbral s svojim ' Iztok je v*po<Jbodel konjiča, trn <-e*ti je dvignil prah J vozičkom po cessti. Kakor se
tovori SO zaostali.	frre pri nas tfžafc dkrepoa-t z
Mehka trava je gorela v zahajajočem oonen-. Sloveni so .^^ pIva: prebrodifi prostrane step^ na l^vo in na desno ob oestL ^ ,krepcik) V pipi ^^ ° ^
diil so honsk« konje. Toda sledovi so bili zmešani, križali so §€ na sewr in na jog.
(Nadaljevanje prihodnjih)
i Središče siaimske^a drozaib-ne^a yiWtjeiija je ^ledaližče, k- je pa nekoli'ko drugačno ka kor nas. Siamci poanajo sa-mo pa Titom iniio. I^raloi vse tri ure T^Všejo in gestikirlirajo. Vsaka kre*tmja in vsaikia poaa ima avoj .pomen. Nobena beseda if?e ne sliši z gledališkega odra. Bvropou se zdi gledali i-ška predstava ikakor balet ali kaj podto-bnega- Domačini pa po predistaivi hvalijo poedine priaiare in njihovo v^bino. Solo nasrtopi jgTalcev, 'ki jih smatra tnjec za (baletne vložke niso nrč drtfge^ra, nego imono-poln filozofskih raasmotii-vanj.
iNarodni sport Siaimcev je igra z -^ilko žo^o. Malo je na k vetrn nogometaš v, ki bi tako imenitno obvladali* žogo, kakor siamteki.
Dejali sem, da je narava Siamoev zelo radodarna. Bede
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
Ona M fMlttT
Filozofska zgodba
Spi G
Alojs Jlraaek
Ona M centov
Ko smo šli v mor j« bridkosti
Spisal Rev. K. ZakraJJfes
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Umanlce ln sanjke ln prlpniTlJal "strtip" sa Jugoslovane ln ojlbovo dr-lavo te dolgo prej kot to Je napadel.
Knjiga je v 207 strani.
platno vesana In Ims
Ona $2.—
ičenju, od kateresra ima vsak
jSiamec črne zobe, niti ne <?o-'v m&e*n poraamr besede tam vorrm. Tobak, ik»i bi mu rekli IspVVh no poznajo. Iakljnorno pri nas mornariaka vrsta, jim'je, da bi kdo gtodoval. Jestvi- .
BiiiB drtsvljMrf naj ureiIJe kn^tlee — "BOW TO BKCOMB A CITIZKN Or THE UNITED STATES*
▼ tej knjigi so vsa pojasnila In aakonl aa naseljenca.
Listki
Spisal Ksavar MeAko; 144 str.
Ona rente«
Malenkosti
Spisal Ivsn Albreht
Cena 73 rente v
Živi izviri
SplMl Ivan MNtlJH«
Knjiga Je svojevrsten pojsv v
slovenski književnosti, kajti v v nji Je t trinajstih dolgih glavjlh opisanih trinajst nidov slovensk^sa naroda od davnih početkov t starem slovanstvu do danafinjega dne.
13 poglavij — 413 strani V platnu Tesano
Državljanski priročnik
(V slovenSčlnl)
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriJIkl drtavljan.
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
t K. J. Kem) — Veaana knjiga
Knjiga o dostojnem vedenju
IU strani.	Osne I
Mlekarstvo
8plsal Anton Pave. H slikani. HM strani. — Knjiga sa mlekarje Id fanner Je v sploAnem.
M
Obrtno knjigovodstvo
2fift strsni esana. — Knjlgs ja namenjena v prvi vrsti aa atav-
l»no. oiDrtno ta strojno klJuCev-nlčsretvo ter leaollvarstvo.
ti —
Ake nareMto knjiga. prfleilU k Min (J. 8.
pa L