Vol. VII, No. 8 * ORGAN OF THE SLOVENE COMMUNITY IN AUSTRALIA, "THOUGHTS" * AUGUST, 1958 SLOVENSKI INFORMATIVNI LIST V AVSTRALIJI. SYDNEY, MELBOURNE, ADELAIDE, PERTH, BRISBANE, HOBART. * R«9ijtered ot the G.P.O. Sydmy, fer tranimhtlon by pMt a> • p*rlodlcal. Na uvodnem mestu te številke prinašamo poziv, ki ga je slovenski župnik v Torontu, Canada, napisal za ondotne Slovence. Njegove besede so pač nad vse času primerne in zaslužijo, da ne bi šle kar tako v pozabljenje. Marsikaj v tem pozivu velja več ali manj dobesedno tudi za razmere pri nas v Avstraliji. Bralci sami izluščite iz članka, kaj zadene v živo tudi pri nas ... Če pa to ali ono za nas ne velja, naj pa služi v informacijo, s kakšnimi težavami se imajo boriti naši rojaki drugod. — Ur. OČETOVSKI OPOMIN ROIAKOM JUd k miAu ZAKAJ TRPIM OD BLAZNEGA NEMIRA, KI GRABI V URAH NOČNIH BREZ POKOJA ME V BLODNI TEMI BURNIH MISLI ROJA IN DUH MOJ DROBEN MUKOMA UTIRA SI POT TJA, KJER ŽIVLJENJA TOK IZVIRA: IZVEN SVETA, IZVEN OZVEZDIJ SOJA, KJER BIVA SREDI ANGELSKEGA VOJA TROJICA SVETA V ENEM — V KRALJU MIRA? SAJ VEM, ZAKAJ NEMIR ME ZASLEDUJE: ZAMAN TU IŠČEM SVOJE KORENINE, KO VENDAR UM MI JASNO NAREKUJE, DA VSE POZEMELJSKO SNOVANJE MINE. LE TAM, KJER, OČE VSEH LJUDI DOMUJE, JE DOM MIRU, LE V NJEM SE DUH SPOČINE. Pavla Miladinoinč. Slovesnosti v Mirenskem Gradu NRAVSTVENE ZADEVE. Sedanji sistem, ki vlada doma, je v mnogih ubil vsa moralna načela in jim vzel vso moralno resnobo. Sicer se je to dogajalo v vsakem času in tudi v drugačnih razmerah. Toda sedanji komunistični sistem, ki v veri vidi strup za ljudstvo, je s tem, ko je ljudem omajal vero, izpodkopal tudi vse temelje moralnega življenja. Tudi v tem pogledu moramo ločiti dvoje vrste najnovejših naseljencev: take, ki so božje zapovedi sploh črtali; zanje moralnih zakonov ni več; oni hočejo ostati nevezani. Drugi pa so taki, ki sicer teoretično ne tajijo božjih zapovedi, mislijo pa, da jih v tej deželi ne vežejo več. To je svobodna dežela, pravijo. Tukaj je vse dovoljeno. Zato se prepustijo lahkomiselnemu življenju in nemorali. Veliko žalostnega smo v tem pogledu že doživeli in ponovno doživljamo. Najprej že v taboriščih ni bilo in ni vse v redu, kakor vedo povedati nekateri. Tam se fantje in dekleta seznanijo bolj, nego bi bilo prav. Na transportu se tako razmerje nadaljuje in ko pridejo v Canado, ostanejo kar skupaj. Najamejo si skupno stanovanje in tako živijo cele mesece in tudi cela leta v nedovoljenem razmerju, ki mu pravimo priležništvo. Včasih se pozneje vendarle poročijo. Taki primeri ..skupnega stanovanja” pred poroko se vedno bolj množijo. Prav tako se množijo primeri ..bratrancev” in ..sestričen”. Fant in dekle ne moreta dokazati, da sta poročena, ker nista, ne moreta reči, da sta brat in sestra, ker se drugače pišeta, pa ostaneta „bra-tranec in sestrična”, če se duhovnik zanima za take pare, navadno zginejo neznano kam. Vedno bolj se odkriva, da mora biti na delu cela družba ljudi, ki se pečajo s tem, da lovijo slovenska dekleta in jih spravljajo k sebi na stanovanje, ali v gotove hiše, kjer postanejo žrtve največjih propalic. Dekleta, svarim vas pred temi zvodniki. Če hočete sebi dobro, se jih boste varovale. Saj niti ne govorijo našega jezika, ampak jezik južnih bratov. Ne bodite lahkoverne, če se vam približa človek, ki se vam laska, vam obljublja ljubezen in zakon. Pazite, morda je zapeljivec, morda ima doma ženo in celo otroke. Imamo že take primere. Fantje in dekleta, delajte več časti slovenskemu imenu. Prvi naseljenci po drugi svetovni vojni so veljali za pridne, delavne in poštene. Sedaj pa Slovenci izgubljamo dobro ime med tukajšnjimi domačini. Naj navedem primer, ki pa ni osamljen. Spravili smo dekle v dobro družino. čez nekaj dni me je poklicala gospodinja in se pritožila. „Saj bi potrpeli z njo”, je rekla, „zaradi neznanja jezika. Toda nimamo miru. Neprestano jo kličejo fantje in prihajajo k njej ali pa gre or\ Zmotno bi bilo misliti, da se je mavrica tistikrat pojavila — prvič. Saj je svet stal že sam Bog ve, kako dolgo, in po naravnih zakonih se je morala tudi mavrica pojavljati ob določenih časih. Tistikrat se je pač pojavila „prvič spet” po dolgih dneh velikih nalivov in trajanja vesoljnega potopa. Lahko si mislimo, kako ..blažilno” je njena pojava vplivala na ljudi v hipu, ko so spet stopili na suho iz Noetove barke, če je Vam še dandanes „težko povedati”, kaj čutite ob pogledu na mavrico — kaj šele naj rečemo o onih, ki so srečno preživeli potop in se zazrli v mavrico! Nič čudnega ni v tem, da je Bog porabil to razpoloženje v Noetu in njegovih, pa je pokazal na mavrico in jo postavil za ,,znak sprave”. Hotel je, da bi pogled ha mavrico spominjal človeka na Stvarnika in njegovo oblast nad človekom. ..Sprava” ne prihaja od mavrice, prihaja od človekove ponižne misli na Boga. Zato tudi nima mavrica, nobenega drugega ..verskega pomena” kot ga imata na primer grom in blisk, ki sta spremljala izročitev desetih zapovedi na gori Sinaj. — Ur. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiutiiii i tu iiiiiiii n n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Milinimi mi im n Milinimi minil V ŽUPEČI VASI pri Cerkl jah na Dolenjskem sta 23. maja obhajala biserno poroko — 60 let poročena — Janez in Frančiška Račič. Oba sta še kar pri dobrem zdravju. Od osmero otrok je še pet živih, vsi Koročeni. En sin je v Canadi, ena či v Clevelandu, tam je pa tudi najstarejši sin, Ivan Račič, urednik Ameriskanskega Slovenca. V RIBNICI na Dolenjskem imajo župno cerkev, ki je ..kakor mučenica, vsa razbičana in stepena, kakor Kristus po bičanju ...” Za popravilo doma ne smejo pobirati, razen v puščico v cerkvi sami. Zavzeli so se pa za popravilo ameriški Ribničani in so pod vodstvom ribniškega rojaka Johna Škrabca sklenili nabrati med seboj poldrug milijon dinarjev ali 2.580 dolarjev. Nabirka je v teku in po poročilih bodo postavljeni cilj celo presegli. DR. FRANC LUKMAN je umrl v Ljubljani zadnje dni v maju. Pokojni je bil vseučiliški profesor, nekoč dekan teološke fakultete in nekaj časa tudi rektor ljubljanske univerze. Bil je štajerski rojak in je dočakal 78 let. Domala vse življenje je sukal tudi pero in je napisal nešteto učenih razprav iz najrazličnejših ved, največ pa seveda iz bogoslovne. Kot človek in duhovnik je užival vse življenje povsod veliko spoštovanje. DOMŽALE zelo naraščajo in potreba po novem vodovodu je vedno večja. Za prvo silo mislijo dobivati talno vodo iz Grobelj, kjer so se poskusna vrtanja dobro obnesla. Pozneje kdaj bi pa nepe-ljali vodovod iz črnega Grabna, tak je dokončni načrt. V LJfUBLJANI so imeli ob času komunističnega kongresa goste tudi iz Kameruna v Afriki, ki je pol angleški, pol francoski. Domačini se pa navdušujejo za neodvisnost, svaj nekateri. Ustanovili so si ..osvobodilno fronto". Gotovo bo tudi Kamerun postal neodvisen, da so pa šli njegovi zastopniki iskat opore na ljubljanski komunistični kongres, nastaja vprašanje, kakšne vrste ..neodvisnost” mislijo Kame-runčani doseči ... POLŠNIK je vas na visckem hribu nad Litijo. Župna cerkev je posvečena lurški Materi božji. Zato je postal kraj v letošnjem letu — božja pot. Vsa ljubljanska škofija je bila povabljena na romanje dne 25 marca. Verniki so se lepo odzvali in poročilo ve povedati, da je bilo ..veliko romanje". „V OBČESTVU ZDRUŽENI” je naslov molitveniku, ki je po dolgem pričakovanju vendar smel iziti v Sloveniji. Obsega 230 strani in se deli v poglavja: Združeni pri maši — pri zakramentih — pri pobožnostih — pri petju — pri molitvi. Deloma je v njem poleg črnega tudi rdeči tisk. Trdijo, da je to najmodernejši molitvenik, kar jih je izšlo v slovenščini. G. IVAN KOBAL, duhovnik go-riške administrature v Sloveniji, je menda še edini slovenski duhovnik v zaporu. Bil je bolan in je dobival preko sobratov v Beneški Sloveniji zdravila iz Rima, Oblasti so ga osumile, da dobiva kot vatikanski vohun po tej poti „plačo” za svoje podtalno delovanje .,, MARIBORSKA ŠKOFIJA praznuje letos in prihodnje leto 100 letnico, odkar je škof Anton Martin Slomšek preložil svoj škofijski sedež iz St. Andraža v Labodski dolini na Koroškem v Maribor. Ta korak velikega slovenskega buditelja je bil zelo važen mejnik v slovenskem kulturnem stremljenju. Nastaja vprašanjev če bodo smeli pod komunistično vlado proslaviti ta jubilej tudi na zunaj, TELOVADBO še tudi v novih razmerah gojijo v Sloveniji. Drušst-va, ki jo gojijo, nosijo ime ..Parti- zan”, kakor po vsej Jugoslaviji. Poročilo pove, da je takih društev v Sloveniji 287. Baje vodijo ta društva po največ bivši Sokoli. Posebnih uspehov menda nimajo, saj pri državnih tekmah zmagujejo večinoma le Hrvatje in Srbi. Vendar je neki osmošolec, Miro Cerar, komaj 19 let star, odnesel odnesel prvenstvo pri državnih tekmah v Osijeku. Bil pa je bela vrana med svojimi tovariši iz Slovenije. V VASI LAZE, Beneška Slovenija, je v dneh 21. in 22. junija strašna poplava odnesla njive 37 kmetom. Pa se poplava ni omejila samo na to vas. Pismo trdi, da je bilo to neurje za Beneško Slovenijo največja nesreča po vesoljnem potopu. Hudo neurje je povzročilo velike poplave širom po deželici. Reka Nadiža je strašno narasla in poplavila vse ravno polje po dolini s trto in sadnim drevjem vred. So nekatere vasi, ki nimajo niti ene njive več. Nesla je mostove, mline itd. Enako so zdivjale druge reke in potoki po Benečiji. Vsepovsod so se vdrli plazovi po hribih in odnašali, kar jim je bilo na poti. Nekatere vasice so morali ljudje za vedno zapustiti. Revščina se je silno povečala in mnogi bodo deže-Tico sploh zapustili. Ljudstvo je silno potrto. Upajo, da bo vlada vendar priskočila na pomoč- Pri vsej nesreči je sreča, da človeških žrtev ni bilo. Vsi ljudje so se pravočasno rešili. KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE)- NEW SOUTH WALES Canberra.—Tu v našem glavnem mestu avstralske federacije zelo napredujemo. Canberra se neprestano širi. Hiše in hišice rastejo kot gobe po dežju. Prebivalstvo je v dveh letih naraslo za 15.000. Canberra bo v kratkem štela 40.000 ljudi. Naravno je, da federalna vlada podpira z denarjem razvoj ACT-a nekoliko bolj kot druge predele Avstralije. Moderne stavbe z lepo urejenimi vrtovi in parki krase naše mlado mesto, da se mora človek počutiti srečnega, če mu je dano živeti tu, ali pa vsaj z bližni Canberre. V načrtu za nadaljnji razvoj Canberre je celo umetno jezero, ki bo zgrajeno nekje v sredini. Polnila ga bo voda iz struge majhnega potoka. Nad jezerom bo stala palača novega parlamenta. Kadar bo to, takrat se bo dalo kaj več napisati o lepotah Canberre. — Fr. Bresnik. Sydney.—Kroničar je imel ta mesec kaj malo dela. Poroke ni izvohal niti ene, krst je ujel en sam: svojo drobno Cvetko sta poslala na prvo pot v cerkev Janez Geršak in žena Ana iz taborišča v Cronulli. Naj se razcvete mala v krepko dekle in odlično ženo! — Drugih novic ni kaj prida. Po večini so rojaki zdravi, tudi g. Stanku Veliščku, ki je pred časom dobil napad mrtvou-da, se počasi vrača na bolje. Bog daj, da popolnoma okreva. — O napovedanem sestanku v nedeljo 13. julija ni kaj povedati. Premajhna udeležba, da bi se moglo kaj ukreniti. V meso in kri je žašlo geslo: Kar nazaj! — Kroničar. VICTORIA Albert Park.—Prejeli smo knjige, za katere se prav prisrčno zahvalimo. Posebno še za katekizem ali krščanski nauk s slikami. Smo že mislih, da zaman iščemo tako knjigo. Smo stikali za njo že pred odhodom v Avstralijo, pa nam je bilo rečeno, da takih ne tiskajo več. Smo se kar začudili, da se v Avstraliji dobi, kar smo v Evropi brez uspeha iskali. Veseli nas, da je tu poskrbljeno za to, da bi mi sami in naši otroci ohranili vero in narodnost tako, kot smo jih podedovali po starših. Prav lepo se tudi zahvalimo za knjižico „Fatimski pastirčki”, ki je tako ganljiva. Saj smo že večkrat čitali kakšne objave o Fatimi in njenih dogodkih, pa ni bilo tako presenetljivo kot v tej knjižici. Posebej se zahvaljuje za knjige naš Joško, saj so bile v glavnem njemu namenjene. — Družina Tomažič. QUEENSLAND Darra.—Vsako leto, ko eitam o obletnicah komunističnih pokoljev v Sloveniji, mi spet in spet prav živo stopa pred oči slika dragega brata Stanka Klavžarja. Bil je med tistimi, ki so jih komunisti pobili nekje pod Sv. Goro pri Gorici. Zelo bi bila hvaležna, če bi mi kdo mogel dati kakšne podatke iz bratovih zadnjih dni. Le kje bi se našel tak, ki kaj ve? Ob koncu teh vrstic lepo pozdravljam Janeza Klavžarja iz Jesenic in ga vabim na obisk v Darro. Samo če hoče priti. Vsem drugim Slovencem po Avstraliji pa tudi lep pozdrav.— Marica Podobnik. WEST. AUSTRALIA Perth.—Danes, 18.7, smo spremljali skozi naše mesto ob udeležbi veselega občinstva in šaljive mladine k poslednjemu počitku v muzej z venci, cvetjem in zastavami okrašen-poslednji tramvaj. Na poslovilni karnavalski paradni vožnji je vršil službo sprevodnika Mr. Bill Davies, ki je bil že kot mladenič tramvajski uslužbenec, ko je pred skoro 60 leti prvi tramvaj škripal skozi Perth in tedaj uvrščal mesto med najnaprednejša in najmodernejša mesta ob nastopu 20. stoletja. Sedaj sta doslužila oba, Bill in tramvaj. Tramvaj ni več potreben, izpodrinila sta ga dosti bolj gibčna avto in bus. Tramvajske vozove bodo prodali second hand podjet- OBISKAL SEM DRUŽINO. Gospa je prašala, če imam kaj novih knjig. Dal sem ji seznam in kupila je povestno knjigo. Takoj jo je prelistala in ugotovila imeni junaka in junakinje. Potem je brž preskočila na zadnje strani. „Pre-den berem, moram videti, če sta se vzela’*. ★Sodim, da bo ta gospa — in še katera — najprej poiskala v moji koloni — ženitbe. Moram ustreči. Takole: Katica KOBE s Sinjega vrha je stopila pred oltar z Dragu-tinom TKALČEVIČEM, ki sem ga nedavno pripeljal iz Bonegille. — Cerkev sv. Brigite v No. Fitzroyu je videla slovenski par: Hinko BEDRAČ iz Šturmovca v Prekmurju je popeljal k poroki Štefko VAL-HER, tudi iz Prekmurja. — St. Albans je dobil nov slovenski zakonski par v Jožetu TURKU in Štefki ŠTEFAN, doma iz zelene Dolenjske. — Čel rti „hočem” smo slišali iz ust dveh, ki sta doma iz knežaške fare: Jožefa URBANČIČ iz Koritnice in Alojzij LUDVIK iz Bača. — Iskrene čestitke vsem? V mojem imenu in vseh bralcev, posebno tistih, ki najprej preberejo — ženitbe! ★H krstu so prinesli dve punčki. Fantki so to pot figo kazali. Družina Jakoba KOROŠCA in zene Vere je dobila Suzano, ki je bila krščena v Sunshinu. — Jože GO-LENKO in žena Marija sta dobila prvorojenke Helenco, Krščena v Hawthornu. Nič nista jokali — cerkveni pevki ne bosta! Kljub tem«.: čestitke! ★Dobil sem vprašanje: „Zakaj ne objavljate krstov z dežele?” Ljuba duša, kako bos objavljal, če pa zanje ne izveš? še v mestu je več rojenih in krščenih, kot jih pride v slovensko knjigo. Če bi mi jih kdo javil, bi z veseljem tudi nje uvrstil med ostale. In še eno vprašanje je bilo: „Zakaj objavljate samo krste, rojstev pa ne? Odgovarjam: Sem pač le duhovni pastir in nimam registracijskega urada. Sicer smo pa Slovenci katoliški in nam krst res nekaj pomeni. Saj tudi naše družine ne vabijo na proslavo rojstva, vabijo pa na — krstitke! No, torej! ★Že mnogo Francetov in Janezov in Lojzov sem pripeljal iz Bonegille. Ko se nastanijo, se jim čudno zdi, ko jim rečem: Napišite si na listek tukajšni naslov, vsaj za prve nim pionirjem busha, kjer bodo dobro služili kot stanovanja ali privatni hoteli, morda celo kot šolske sobe. Velezaslužni Bill pa je tudi resda potreben pokoja, ki naj ga dolgo vrsto let uživa brez žalovanja za svojim nepozabnim tramvajem! Čestitamo napdrednemu Perthu, prvemu avstralskem mestu, ki je docela zamenjalo tramvaj za bus. Zlasti pa čestitamo vsem šoferjem in šoferkam. Sedaj jih ne bo več dušila in zadrževala okorna cestna železnica, pred polstoletjem še zelo moderna, danes pa že zastarela. Ali se podobno ne godi tudi meščanskemu in podeželskemu občinstvu? Ali ni usoda tramvaja le ena od neštetih primerov staranja? — M. O uborni t. dni. „Saj nismo otroci”, jim berem v mislih. Pa je le vsakdo otrok, ko pride v veliko tuje mesto! Imam že veliko primerov, ko je fant odšel iz novega doma dela iskat. Taval je po mestu iz tovarne v tovarno, ko pa je kanil mahniti jo domov, ga je čudno spreletelo: Kam pa? Zavil je na levo, zavil na desno — prave ulice ni bilo nikjer. Pa tudi vprašati ni znal — izgubil se je. Otrok v velemestu, čeprav 30 let star. ★Ob zadnjem prihodu ladje „Castel Felice” mi je carinski uradnik dobrovoljno dejal: ,,Da bi imel več takih ,pacientov’ kot so ti tvoji fantje!” Pred njim so stali — brez kovčkov! Nič za carino! Kar so imeli, je viselo na njih. še tiste kose obleke bi na prste preštel — oleg raztrganih čevljev, seveda, rav takšni so prišli preko meje v avstrijske kampe. — Fantje, nič vas naj ne bo sram! S pridnostjo svojih rok boste kmalu imeli več kot poln kovček. Sram naj bo tistih, ki so leta in leta v Avstraliji, pa nimajo, da bi se enkrat preoblekli. Naj kolnejo Avstralijo, kolikor hočejo, v srcu si morajo le priznati, da so si sami krivi! ♦Zadnjič sem poročal o smrti mladega Balažiča. Pokopali smo ga na keilorskem pokopališču, ki je izven mesta, a ne predaleč in na lepem kraju. Pokopališče se lepo razvija. Balažičev grob je kupljen, je torej naš in ga nihče prekopati ne more. Istočasno sem uresničil zamisel, ki mi je več mesecev ležala na duši: Dokupil sem več bližnjih grobov za podobne primere. Rojaki umirajo in še bodo — brez svojcev, ki bi se zanje zav-eli. Država jih pokopava in nihče ne ve za grobove. A zdaj imamo lastno božjo njivo, ki jo bomo v doglednem času obdali s cementno oblogo in na njej postavili dostojen spomenik z napisi vseh tam počivajočih. Lahko bomo dodali tudi imena onih, ki leže po pokopališčih širom po Viktoriji. Ta bo naše „Navje”, tam se bomo od časa do časa zbrali in pomolili za svoje pokojne. Tudi sorodniki onkraj morja ne bodo zaman spraševali, zakaj ne morejo dobiti slike grobov, kjer počivajo svojci. Že več družin je izrazilo željo, da bi kupili svet za dTužinski grob v bližini. Ni napačne misel. Zdaj je svet ie prost, po nekaj mesecih bo verjetno pokupljen. (Konec str. 8) SLOVENSKI DOM IN Ml O PREBIRAM SLOVENSKI TISK ter od časa do časa zapazim kako skromno omembo Slovenskega Doma v Melbournu, ki je v načrtu, se mi nehote pojavi vprašanje: Ali bodo možje okoli Sl. Kluba z akcijo za Dom uspeli ali ne? Da je vsa zamisel vredna velikih ljudi, o tem ni dvoma. Da je neki slovenski center v Avstraliji potreben, naj že bo v Melbournu ali kje drugje, je ravno tako pribito. Da pa akcija, oziroma izvajanje akcije, ni dovolj živahno, se pa ne da oporekati. Ko se človek spomni na podobne akcije doma in pomisli, s kako lepimi uspehi so bile kronane, si skoraj ne more misliti, zakaj tu kaj podobnega ne bi uspelo. Če primerjamo takratno življenje ljudi v domovini z našim življenjskim tsandardom tu, moramo reči, do so živeli od rok do ust. še na misel jim niso prihajali avtomobili in druge ugodnosti, ki se nam tu zde vsakdanja potreba, pa tudi dosegljiva. Enemu prej, drugemu pozneje. Koliko manjše so bile plače tam od naših tukaj! Pa tudi za življenje je šlo primeroma dosti več kot tu. Kljub takim dosti slabšim razmeram se je silno veliko napravilo za take in podobne reči kot naj bi bil Slovenski dom. Stopili so skupaj, sklenili — in šli na delo. Vsakdo je dal svoj prispevek, bajtar, delavec, uradnik, bogatin. Tako so postavljali cerkve, prosvetne domove, telovadnice, čitalnice, dvorane. Ni bilo veliko denarja v žepih, zato jj^i toliko več zavednosti v dušah in srcih. Zato se je pa Slovenec tudi lahko potrkal na prsi pred vsakim tujcem in mu povedal, kdo smo in kaj smo. Nepismenosti ne poznamo, kulturno smo pustili za seboj marsikak večji narod. Do tega je privedla narod zavednost poedincev in skupnosti, pa seveda tudi darežljivost, ko je šlo za „našo stvar”. V tujini smo razbiti po mestih in po deželi, posebnih vezi ni med nami. In vendar — zakaj ne bi zmogli vsi in povsod vsaj skromnega daru za tako veliko stvar kot je SLOVENSKI DOM, če vsak le nekaj prispeva? Koliko laže se bomo predstavili javnosti v tujini, ko bo enkrat stala naša skupna streha, ki nas bo povezala! Čujem, da ne zahtevajo dosti več kot 7.000 funtov, da bo zadeva zagotovljena. če k temu, kar je že nabrano, Slovenci v Victoriji pridno dodevamo, pa nam priskočijo na pomoč še rojaki v drugih državah, ni zlomek, da ne bi uspeli. In zakaj ne bi še drugi pripomogli k uresničenju velike ideje? Človek nikdar ne ve, kje bo jutri. Pa čeprav se rojaki iz Adelaide, Syd-neya, Brisbana ... ne mislite ravno preseliti v Melbourne, vsaj pot vas bo zanesla sem k nam prej ali slej. Da, kjerkoli bi se dvignil Slovenski dom, bi bil last vseh Slovencev v Avstraliji. Podjetnemu odboru za Slovenski dom v Melbournu kličem: Ne odnahajte, vztrajajte, da se bo čimprej glasila slovenska beseda in pesem v — SLOVENSKEM DOMU.— Zlatko Verbič- P. BAZI LIJ TIPKA IZ SLOVENSKE DUHOVNIŠKE PISARNE ZAPOVEDAN PRAZNIK V petek 15. avgusta, MARIJINO VNEBOVZETJE. Za vse katoličane dolžnost — biti pri maši. Po vseh cerkvah bodo tudi večerne maše — poizvedite za uro v nedeljo poprej! SYDNEY! Romarski izlet v nedeljo dne 17. avgusta v Marijino cerkev v CHATSVVOOD, North Sydney! Od železniške postaje dva bloka po Victoria Ave. do Archer Street, pa ste tam! Iz mesta vozijo tudi busi. Zbiranje za procesijo od 2. — pol. 3. na igrišču pri cerkvi. V cerkvi pridiga, pete litanije in blagoslov. Po pobožnosti družabni sestanek v dvorani s primerno zabavo. Pridite v obilnem številu — SVET JE NUJNO POTREBEN MOLITVE! VVOLLONGONG! Mesec avgust ima letos pet nedelj. Zadnja je vaša — 31 avgusta. V soboto poprej družabni sestanek v dvorani poleg katedrale ob pol osmih zvečer. G. dr. Mikula bi rad vse osebno spoznal. Pridite! V nedeljo popoldne ob 4. spovedovanje, ob 5. sv. maša s pridigo in obhaljilom. — Dolgo je do konca meseca, opozarjajte se med seboj, da kdo ne pozabi! NEVVCASTLE IN OKOLICA Četrta nedelja v avgustu — 24. v mesecu — je odločena rojakom tam gori. Obiskal vas bo g. dr. Mikula. Sv. Maša bo spet v znani cerkvi v Hamiltonu. Natančneje bo sporočil g. dr. osebno. Vsi prav lepo vabljeni! VNEBOVZETJE MARIJINO ZAPOVEDAN PRAZNIK — petek 15. avgusta! Marija, Mati božja, je bila v nebesa vzeta! Ne samo njena duša, tudi njeno deviško telo. Praznik Vnebovzetja (Assump-tion) je nekaj drugega kot VNEBOHOD (Ascension) GOSPODOV, ki se praznuje 40 dni po veliki noči. Kristus Gospod je „šel v nebo” s svojo lastno močjo, ker je bil Bog. Marija je bila le človek, čeravno Brezmadežna, vendar le božja stvar. Sama iz lastne moči se ni mogla dvigniti na pot v nebesa — Bog jo je „vzel” tja gor. ’ Znak slabega poznanja vere je, če kdo zamenjava ta dva izraza in morda tudi ta dva praznika. Oba sta pa zapovedana, to se pravi, katoličan mora biti ta dva dneva „spodobno in pobožno pri sveti maši”. Da je bila Marija tudi s telesom vzeta v nebesa, so kristjani verovali od nekdaj, čeprav sveto pismo o tem ne poroča. Cerkev utemeljuje svoj nauk ne samo s svetim pismom, tudi z ustnim izročilom. Ko je sv. Oče Pij XII. to versko resnico tudi slovesno razglasil kot nezmotljivi učenik razodete vere, je samo na novo potrdil, kar ni bilo novo. Mariji ni bilo treba niti umreti, ker je bila brez izvirnega greha in smrt ni imela nad njo oblasti. Vendar je tudi ona resnično umrla, kot je umrl njen Sin. Toda kakor je božja moč obudila nazaj v življenje Kristusa, Boga-človeka, tako je obudila ista moč nazaj v življenje tudi njegovo Mater. Če je po obu-jenju ostala kaj časa na zemlji (Kristus je ostal 40 dni), nam ni znano. Verjetno je bila takoj „vze-ta” v nebo. Njen sprejem v nebesih je bil po besedah sv. Petra Damijana še bolj slovesen kot Sinov. To pa zato, ker je Materi prišel naprosti v spremstvu angelov in svetnikov tudi Sin, tedaj že tudi s svojim poveličanim telesom v nebesih. Lahko si mislimo, da je ob tem slovesnem sprejemu Marija ponovno zapela: „Moja duša poveličuje Gospoda ... Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi .. Pot v nebesa je odprta tudi nam. Kristusov Vnebohod in Marijino Vnebovzetje sta praznika človeškega telesa. Da, tudi nam je obljubljeno, da bomo v nekoč v nebesih tudi telesno: Verujem v vstajenje mesa (telesa) ... Seveda se pa moramo ravnati po besedah sv. Pavla: „Iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Katje zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji”. Prav na te besede nas živo spominja tudi Marija, posebno na svoj prelepi praznični dan, na praznik VNEBOVZETJA. SV. CIRIL IN METOD V BREVIRIU II. Ko je moravski knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja, naj pošlje moravskemu ljudstvu znanilce evangelija, sta bila za to poslanstvo določena Ciril in Metod. Odšla sta na Moravsko in sta kljub grškemu pokolenju tako dobro prevedla sveto pismo in obredne knjige v slovanski jezik, da je papež Hadrijan II. to res občudovanja vredno delo po pravici pripisoval božji milosti in priprošnji sv. Klemena. Moravcem sta vcepila v srca krščanski nauk, izbrane učence pripravila na mašniško posvečenje in se čez tri leta napotila v Rim. S seboj sta nosila ostanke sv. Klemena, ki so že na Vzhodu usmerjali srce svetih bratov v Rim. Na poti sta v Panoniji utrdila v krščanski veri in kreposti kneza Koclja in njegove podložnike. Ko sta se bližala Rimu, jima je v znak počeščenja prišel naproti Hadrijan II. v spremstvu duhovščine in ljudstva. Ciril in Metod sta nato apostoliku poročala o svojem misijonskem delovanju in slovan- skem bogoslužju: ta je njiju prizadevanje in slovansko bogoslužje pohvalil in odobril. Bilo pa je v božjih načrtih, da je Ciril v Rimu končal tek svojega življenja, v krepostih dozorel, po letih še mlad. Njegovo truplo so nesli v javnem sprevodu k sv. Klemenu in ga pokopali ob njegovih ostankih. Ko so ga spremljali skozi mesto ob slavnostnem petju psalmov in je bil obred bolj podoben zmagoslavju kot pogrebu, mu je rimsko ljudstvo kot svetemu možu očito pripisovalo nebeško čast. Metod pa ie bil imenovan za panonskega in moravskega nadškofa; vrnil se je v Panonijo in na Moravsko, postal tam živ zgled svoji čredi in se z vedno večjo vnemo trudil za katoliško stvar. Nasprotniki so ga hudo mučili in ga posla- li v izgnanstvo, a papež Janez VIII., Hadrijanov naslednik, ga je rešil pregnanstva in ječe ter ga vrnil moravski Cerkvi. (Konec pride.) SYDNEY! N.S.W. ROMARSKI SYDNEY! IZLET k Marijini cerkvi v Chatswood v nedeljo 17. avgusta ob 2. popoldne Od zelezniske postaje dva bloka po Victoria Ave. do Archer St. — Avtobusi odhajajo od Carrington St. pri Vynyard postaji v mestu vsakih 20 minut. Postaja na vogalu Victoria Ave. in Archer St. Tam je cerkev. ................................................ um....... Po pobožnosti zabaven program v dvorani. PRAV RAD USTREŽEM VAŠI želji, da bi kaj napisal za MISLI, kako se imamo tukaj. Saj je razumljivo, da se tudi pri vas zanimate za naše razmere. Lep odstotek Slovencev v svobodnem svetu se je znašel v Argentini in — kot veste in vidite — noče biti ne za domovino ne za emigracijo izgubljena kaplja narodove krvi. Toda vprašali ste, kako je sedaj, po zadnjih svobodnih volitvah, v Argentini na splošno. O slovenskih razmerah tu itak prilično dosti či-tate v raznih publikacijaH. Karkoli naj zapišem o Argentini današnjih dni, kaj prida svetlih barv ob sestavljanju slike ne morem rabiti. Naj se lotim gospodarskega ali političnega položaja, ne eden ne drugi ni rožnat. Gospodarske razmere so iz dneva v dan bolj čudne in nejasne. Cene najosnovnejšim predmetom rastejo s tako ljrzino, da jih poviški plač, naj bodo kakršnikoli, ne morejo dohitevati. Kako se bomo izmotali iz tega, nihče ne ve. Drvimo v inflacijo, pa tega uradno nočemo pri- ‘Plimo bj, (Zadnje dni junija 1958) znati. Vlada skuša podajati — umetno — boljšo sliko kot v resnici je. Naj stvar ponazori primer našega tednika „Svobodna Slovenije” o čemer smo pravkar ugibali med seboj. Ne vemo, kako dolgo bo mogla plavati njena barčica — in druge naše publikacije z njo — in kdaj jo bodo zagrnili valovi draginje. Zvedeli smo, da so tiskarne v zadnjih šestih mesecih že dvakrat občutno povišale stroške, drugikrat za celih 20%. Pa so namignile, da ta povišek nikakor ni končno veljaven, pričakujejo naj še v tem letu nadaljnji „lep” povišek. Publikacije si ne upajo spet in spet poviševati naročnine, saj je na primer za ..Svobodno Slovenijo” 140 pesov za Argentino že visoka vsota. Seveda so pa tudi med nami taki — kot povsod — ki bi z lahkoto prispevali tak in še kaj dodali, pa se take reči ne zanimajo ... Tako se morajo uprave naših publikacij z zadnjimi silami loviti za sredstvi, iz katerih naj bi krili primanjkljaj V političnem pogledu ni nič manjša nejasnost. Novi predsednik izgublja avtoriteto na vse strani. Če se bo hotel vzdržati — in obenem novonastalo demokracijo — bo moral v marsičem ubrati druga pota. Danes skuša delati tako, da bi vsem strujam in poedincem ustregel, in tako si povsod pridobiva sovražnike.. Če upoštevamo, da so mu prav za prav peronisti dali pri volitvah potrebno večino, da je v lastni radikalni stranki ostal v manjšini, da se njegovi politični pristaši, ki imajo v senatu in parlamentu trenutno absolutno večino, med seboj kregajo kot pobalini, da ima vlada rešiti vprašanje petroleja, ki je za Argentino življenjskega značaja, pa ga „rešuje” zgolj s političnih vidikov, da je predsednik pomilostil poleg drugih političnih zaznamo-vancev tudi peronistične kriminalce, prepoveduje pa proslavo obletnico osvobodilne revolucije ,— itd — imamo pred seboj dovolj jasno sliko naše tukajšnje — nejasnosti ... Da se v takih kaotičnih razmerah znajo izvrstno sukati razni šseku-lantje, ki jih mrgoli po vsej Južni Ameriki, je enako — jasno, Vsestransko izrabljajo težave današnje Argentiife — in drugih držav tu doli — zaenkrat pa njihova zla dela čutimo najbolj v vseh mogočih panogah gospodarskega življenje. Naj bo dovolj. Lepo pozdravljam — v imenu nas vseh — rojake v Avstraliji in jim voščim mnogo — in večje — sreče! — Nepodpisani (za javnost). PORAVNAJTE NAROČNINO! SAMO EN FUNT NA LETO! OB POLETU HRUŠČEVA V NEW YORK Gre za vse bolj resne REČI kot je ta polet sam, toda ko nastajajo te vrstice, je vsa svetovna pozornost obrnjena v to smer. Niti še ni popolnoma dognano, da do poleta pride. Vendar vse tako kaže. Težko je reči, kaj ta polet pomeni za bodočnost sveta. Za sedaj ostane, da zapišemo: Bolje je kljub vsemu, da se bijejo med seboj dip-lomatje, kot da bi uničevale svet atomske in vodikove bombe, poleg njih pa vse drugo strahotno orožje. Sredi meseca je kar kazalo, da smo na robu tretje svetovne . . . Zapadnjaki so po dolgem obotavljanju končno pokazali zobe. Koliko iz idealov in koliko zaradi olja, o tem bi se dalo razpravljati. Dejstvo je, da so do zob oboroženi in brez ozirov na posledice zavzeli svoja mesta v Libanonu, Jordanu, Turčiji in še kje. Irak, ki je s svojo merilno revolucijo izzval ta postopek Zapadn jakov, je ostal nedotaknjen . . . Prav zaradi tega je podobno, da zlasti za Amerikance velja napoved: Prepozno! Morali bi bili pokazati zobe pred dvema leti, ko je šlo za Suez! Libanon in Jordan v vsem sklopu Srednjega vzhoda ne pomenita veliko, če nista zgolj odskočni deski . . . Odskočni deski nista mogla postati, zakaj v Moskvi je sicer završalo, pa niso padale morilne bombe, samo hude besede. Zapadnjaki so se oddahnili in z njimi svet: Tretja svetovna ni na vidiku . . . Koliko pomeni ta tolažba za bodočnost? „Amerikanci nazaj! Če ne . . . Imamo tako in tako orožje . . Tako je kričal Hruščev in Nas-ser je sekundiral: „Bili se bomo, bili se bomc, vse imamo domenjeno z Moskvo!” Pa je poslal Hruščev drugačno bombo, spet zgolj besedno: „Sedimo za nnzo v Genevi in pomenimo se!” Amerika od svoje strani: „Ne v Genevo, v New York! Pod okriljem Združenih Narodov se bomo pomenkovali”. Hruščev brž nazaj: „Pridem, pa kar prihodnji ponedeljek!” „Tako brž pa spet ne,” je bil odgovor iz Washingtona, „moramo se primerno pripraviti . . In zdaj se pripravljajo. Razgo-varjajo se, o čem se bodo razgovar-jali, kdo se bo razgovarjal in pod kakšnimi pogoji. Hruščev si natika masko največje vljudnosti in ..osebnega prijateljstva” z velikimi glavami . . . Velikih uspehov, se bojimo, ni pričakovati. Naj napravijo Ame-rikanci in Angleži, kar hočejo — ostanejo na bližnjem Vzhcd ali se umaknejo — Moskva in Cairo jim bosta še naprej očitala, da si hočejo podjarmiti arabske dežele, čeprav se v' resnici na vso moč bojijo poseči v Irak ... In ves prizadeti svet bo verjel tej propagandi, vpliv Zahoda bo postajal manjši in manjši. ..Izkazalo se je, da Sovjetija ni pripravljena na vojno — vse njene grožnje so bluff . . .” Tako slišimo, da ugotavljajo mnogi. Je nekaj na tem, ni pa to vse. Kdo pa ve, koliko je pripravljena za vojno druga stran? Ne kaže drugega — obe strani se morata še nadalje zadovoljiti z medsebojnim „bluffom” — do kdaj se to lahko vleče, Katera stran bolje „zna”? Kaj pravite? Ali ni res še največ upanja na odvrnitev tretje svetovne vojne in v zmago nad komunizmom v „tretji velesili”, ki jo vodi Sv. Oče v Rimu — v dejavnem krščanstvu in zaupanju v Boga? Velika devetdnevnica pred praznikom Vnebovzetja naj bi izpolnila praznoto, ki jo bodo brez dvoma pustili razgovori v New Yorku. Ali bo dano svetu, da razume to skrivnost? — Hotimir. JL Univ. prof. W. K. Matthews, * slavist in prijatelj Slovencev Začetkom maja je v Londonu nenadoma umrl Mr. Matthews, slavist londonske univerze, predavatelj ruske književnosti in urednik revije „Slavonic and East European Re-view”. Bil je poročen s koroško Slovenko in z njo je vzljubil tudi slovenščino, ki jo je dobro obvladal v čitanju in govoru. Z mnogimi članki in razpravami je simpatično tolmačil anglo-ameriškim bralcem slovensko književnost. Boljšemu poznavanju naše književnosti v anglo-ameriškem svetu je storil neprecenljivo uslugo zlasti z dvema publikacijama. Izdal je 1951 angleški prevod Prešernovih pesmi ter je knjigi napisal izvrsten uvod o Prešernovi dobi in poeziji. Zadnje njegovo delo pa je „The Parnassus of a Small Nation”. Obe knjigi je založil John Calder, London, in tiskala v Ljubljani državna založba Slovenije. Knjigi nosita na naslovni strani ime prof. Matthewsa in njegovega prijatelja-soprevajal-ca, ljubljanskega uni. prof. Antona Slodnjaka. Letos izdani „The Parnassus of a Small Nation” je antologija ali cvetober najboljših slovenskih pesmi, ki podaja angleško govorečemu kulturnemu svetu pester šopek naše poezije. Najbolje so zastopani Prešeren (15 pesmi), Župančič (17), Kette (5), Gradnik (10). Ostali pesniki, tudi najmlajši, se predstavljajo z eno pesmijo ali dvema. S Parnasom se je prerano umrli univ. prof. Matthews poslovil od angleškega naroda in od Slovencev, ki žalujejo za zelo odkritim, delavnim, vplivnim prijateljem v anglo-ameriškem svetu. Žalujoči soprogi, naši rojakinji, in družini naše iskreno sožalje. Blago pokojnemu povrni Bog z nebeško nagrado! — Dr. I. Mikula. SPUTNIK IZSTRELJEN V SYDNEYU Tiste dni po novem letu je melbournska ŽUPANOVA MICKA „zapropastila” sydneyske Slovence skoraj tako kot ruski Sputnik Amerikance. Stopili so skupaj, zavihali rokave in — 27. julija so spustili v vse-mirje svojega lastnega Sputnika — Glavni DOBITEK, Lipahovo igro v treh dejanjih. Melbournski in sydneyski Sputniki bodo odslej verjetno še in še tekmovali krožili po avstralskem slovenskem vsemirju. Pred nami je lepo izdelano vabilo na to igro, na oder pa ima priti šele takrat, ko bo pričujoča številka MISLI že v tisku. Zato ne moremo povedati, kako je bilo. Nič pa ne dvomimo, da imenitno. Tudi tako si upamo zapisati: Čestitke Igralski družini S.D.S.! OČE IN HČI SE POGOVARJATA OČE JAMNIK: Metka, ti ne slutiš, kako,ljudje globoko padejo. HČI METKA: Pač res! No, pa saj vidim na svojem bratu in na svoji sestri. Tako popolnoma brez srca! Oče, ali morda človek v zakonu tak postane? Oh, potem bi se jaz rajša ne omožila nikdar. OČE JAMNIK: To je tako. Kakršna se vzameta. Če sta oba slaba, sta potem v zakonu še slabša, če sta oba dobra, sta v zakonu še boljša. Če pa je eden dober in drugi slab, potem je to zelo vagana reč. O, mladi ljudje tako malo pretehtajo bodočnost! (Anton Medved: Starin mladi, ljudska igra v štirih dejanih.) NARTE VELIKONJA IV. Zjutraj je Lipnik ogledoval kočijo že ob devetih. Stopil je v hleV, kjer je stal na eno oko slepi Miško; dve močni kobili sta drobili iz jasli oves, iz kota se je oziralo dvoje živih, poskočnih žrebet. „Lumpa!” jima je dejal ter ju potrepljal po vratu. „Lumpa, ali bi rada ušla? Vidva bi rada ušla? Vidva bi rada ušla. Kam? Mh, past se. Bravo, gospodiča, o, se poznamo predobro; pšenico bi šla rada tlačit. Kaj? O, se poznamo!” " N Gladil ju je po vratu in po hrbtu; žrebeti sta veselo in razposajeno rezgetali. Starcu se je obraz razlezel v smehljaj. „No, Miško, ali pojdeš ti? Menda ne veš, po gospoda greva. To ni daleč. Ali bi šla, Iskra? Je že res, da bi šla. In žrebiček, ta lump, kam pa ž njim? Vidiš, na cesti je lepo, a sitno je, če je žrebiček, ki je še premlad. Ti ostane, Pera pojde”. Kobila v kotu je dvignila glavo in pristrigla z ušesi. Njeno močno kopito je bilo ob pod. „Le glej, najbolje je, če greš ti. Ti si že nekoliko večji”, se je obrnil do žrebeta, „ti si sicer večji, a neumen si še zmerom. Priden boš in nagajal ne boš, drugače boš kar doma počakal. In Iskra bi tudi rada šla? Tebi pa pripeljem fanta — Janez ti pripelje Rjavčka. Samo, da se s Pero zanj ne skregata. Rjavček je vojak in bo gledal na levo in desno”. Starec se je zadovoljno smehljal in mešal oves. Pogladil je Miška, Iskro in Pero, popravil grive, žrebeti potrepljal po vratu in menil nato s trpkim izrazom na licu: Zdaj bomo večkrat, pravzaprav zmerom skupaj”. In po premolku: „Voziti se bo treba, ker me v nogi trga ...” Tisto dopoldne ni nikjer našel miru: parkrat se je napravil po stopnicah, a se takoj vrnil: „Vidiš, pa pozabiš; zdaj stanuješ drugje. Star si, in zato pozabiš. Se že privadiš”, Nato je šel v novo stanovanje in srečal ženo, ki je šla po vodo. „Tudi za vodo je boljše, kajne, mati? Zdaj zajemaš poldrugo vedro; to je poldrugo vedro, vsaj petnajst litrov! Prej si komaj z enim majhnim prisopla po stopnicah. In pa tako daleč. Pri konjih sem bil, vsak žrebiček je vreden šeststo kron. Zdaj v tej draginji, o več, več- 1 o bo Janez gledal. Zakaj ni nič pisal?” In čudno, kljub temu, da je bil tako zgovoren, skoraj vesel, ga je vedno nekaj težilo. Kakor svinec mu je ležalo na dnu srca in čim bolj se je skušal otresti, tem bolj je rastlo v njem, tem bolj vrtalo. „Kaj si bo mislil, kaj bo rekel Janez, ko jih tako najde? Da sem se kaj zameril, da sem kaj narednil napak. In kaj si bo mislil?” Kar naenkrat mu je vstala ta misel živo pred očmi: „Hotel bo k materi, hotel se bo preobleči, pa bo skočil po stopnicah. Par skokov. In v sobi, kjer je bil rojen, bo vse prazno. Kaj poreče?” „Gospod bo že uredil, da bo prav; gospod pač razume in bo vse predrugačil”, se je tolažil starec in stopil k oknu. „Od tu se pa res nikamor ne vidi”. Spomnil se je včerajšnjega čolna na jezeru in nevede vprašal: „Ali je tudi danes tam?” Sam ni vedel, kdaj je prestopil prag, kdaj je obšel poslopje, korakal mimo plotu malih smrečic in se ustavil pod visokim mecesnom. Jezero je bilo mirno, modrozeleno, valovi so rahlo pljuskali ob kameniti breg, v vodi so se blesteli oblaki in modro nebo. Čolna ob skali ni bilo. V prvem hipu se niti spomnil ni, kaj išče, potem se je nasmehnil: „Kako bi ostal čez noč!’!’ Jezero se je smehljalo kot poredna deklica, v smrekah je šumelo. Na drugi strani gozdiča ob cesti je vpila kopica otrok, ki so igrali vojsko. „Ti moraš ležati, ker si ustreljen!” je vpil deček v dragonski čeladi nad drugim, ki je imel moder predpasnik. „Jaz sem ranjen samo v nogo in lahko grem!” „Ne, to ni nič, jaz ne igram več; zakaj ti si ubit. Vidiš, zakaj pa začneš?” „Pa naj bo, a potem me zagrebite, zakaj me pustite, da ležim?” „0, kako si neumen; zdaj streljajo nate s topovi, pa bi te pokopali. O, ti si res!” Starec je stopil par korakov naprej; takrat se je bitka prenehala, vsa truma se je vrgla v divji beg, najbolj pa še ranjenci in padli. * (Dalje.) REŠENE UGANKE 1. SPUTN 1 K Nagrada: Alojzij Semenič, Vic. 2. Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike. (Večina ni razumela „ključa” v številkah in pikah ...) Nagrada: R. Sta var, Brisbane. 3. Povsod iste črke ... Nagrada: M. Cimerman, Vic. 4. SVETI OČE PAPEŽ. Nagrada: Stana Penko, Sydney. Rešitve so poslali vsaj deloma prav še naslednji: Fr. in Jožica Bresnik, Milka Stanič, Jože Grilj, Francka štibilj, Ivanka Pungerčar. Sem Kranjčičev Jurij... Nove uganke 1. DR. ACA ČOLNIK, CO. Jurija je bolel trebuh. Šel je k gornji doktorski kompaniji po zdravila. Dobil je recept v angleškem jeziku, ki ga pa ne zna prebrati. Pomagajte mu! Na vseh oglih berete ta recept. 2. DOBRO JUTRO, MOJ SIN! Tako je nekdo pozdravil Jurija na vse zgodaj. Ko je Jurij lepo odzdravil, je zaslišal besede: „Seveda jaz nisem tvoj oče, ti si pa vendar moj sin”. — Kdo je bil? (Poslala Ivanka Študent.) 3. Poletno popoldne grem na sprehod. Nad mano zakriči vrana. Pogledam kvišku in vidim celo trumo vran. Kam neki leti teh sto vran, mislim sam pri sebi. Tedaj pride ena dol k meni in mi pravi: Misliš, da nas je sto? Ni nas toliko. Če bi nas bilo še enkrat toliko, pa še polovico, pa še en četrt in še ti zraven, ki računati ne znaš, potem bi nas bilo sto. — Koliko vran je bilo? (Poslal Anton Dermota.) 4. Devetero črk NOVA BILKA —IVO BALKAN — NAKLO VABI — IVA BLANKO — BOLNA IVKA — BOKAL VINA — NABAVI LOK — BANKA LOVI — LOV NA BIKA — IVO B. KALAN. Povsod istih devetero črk. Iste črke so potrebne za ime pesnika, ki se oglaga v MISLIH. — Kdo je? GOSPODNIČA IN VOL „Nič boljša nisem”, je potožila bolnica, ko jo je zdravnik že petič obiskal. „Kako pa to veste?’' je vprašal. „Čutim. Pa še nekaj je: Sem brala, da bolnik ne ozdravi, če nima v zdravnika zaupanja ...” „In vi vame nimate zaupanja?” „Po pravici povem, nimam ga”. „Nič za to, gospodična. Pred tedni sem zdravil bolnika, ki je tudi očitno kazal, da nima zaupanja vame. Pa je danes zdrav kot jelen na planinah. To kaže, da ni vedno res, kar ste brala". „Ali smem vedeti, kdo je to?” „Seveda smete. Prav rad vam povem. Sosedov vol”. „Vol? Vi tudi vole zdravite? Pa naj vam človek zaupa!” „Pa zakaj ne, če ravno tako nanese. Bil sem v bližini, pa so mi povedali. Veterinar je bil daleč, jaz pa pri rokah. Še sam se ponudil”. „Hm! No, če je tako. Ampak kako ste vedeli, da vam vol ni zaupal?” „Kako bi ne vedel! Oplazil me je z repom skoraj tako krepko kot vi z jezikom .. SHAKESPEARJEV »SLUČAJ” Dobska (navdušeno) O kdo more o nesmrtnem Shakespearju drugače govoriti! Jaz sicer ne razumem angleški. A vendar nosim izvirnik tega velikana zmerom pri sebi. (Potegne knjigo iz žepa.) Lenovič (zase) Nekaj malega sem čul o njem pripovedovati. Zdaj moram kaj prikladnega reči. (Glasno): Govorite mi od duše, mi-lostiva gospica. Vsak izobraženec mora vaše nazore odobravati. Toda ako pogledamo v življenje tega velikana, moramo odreveneti, če pomislimo, da moramo biti hvaležni le slučaju in da bi brez tega slučaju lavorika ne bila ovila njegovega čela. Dobska (presenečana) Slučaju? Kako to mislite? Lenovič: Če bi bil Shakespeare umrl kot otrok, bi bilo njegovo ime svetu prav tako neznano kot je moje. A ker je slučajno ostal živ, je mogel ustvarjati in si postaviti neminljiv spomenik v človeški zgodovini. Dobska: Vaša utemeljitev Shakes-pearjeve slave je jako duhovita. Da, slučaji povzročajo često velike in važne posledice. (Josip Štolba: Bratranec, burka v l dejanju.) P. BAZILIJ TIPKA (konec s str. 5) ★Prav čedno „novo-avstralsko” sem bral zadnjič v časopisu. Nova družina je bila dospela iz Bonegille in £antek je šel tukaj v šolo. Po nekaj dneh ga je mama vprašala, če že pozna kaj sošolcev in kakšna imena imajo. Odgovor je bil: „Mama, tu imajo vsi fantje enaka imena”. Mati je neverjetno zmajala z-glavo, ali sinko ji je pojasnil: „Res, mama. Sestra zmerom vse enako pokliče: Be Quiet!” Z VSEH VETROV V ASTENU pri Linzu v Avstriji je znano begunsko taborišče še vedno natrpano z ljudmi. Med njimi je samih Slovencev največkrat po 2.000. Je res, da se po malem neprestano selijo v prekmorske dežele, zato pa na njihova mesta v taborišče prihajajo novi in novi iz domovine. V duhovnih in po možnosti tudi telesnih potrebah imajo veliko pomoč v osebi svojega dušnega pastirja, dr. Ferdinanda Kolednika, ki je znan zlasti po svojih prevedbah Jurčičevega Jurija Kozjaka v tuje jezike. Za leto 1957 so slovenski in hrvatski begunci v tem taborišču skupno izdali razmnožen zbornik z naslovom: Glas iz Astena. Vsebina je zanimiva, v glavnem pa diha iz vsake strani nujna želja po skorajšnji preselitvi čez morje ... „NOVI SVET”, mesečnik v Chi-cagi, piše: „Tudi v Avstraliji živi okoli tisoč Slovencev in še celo na Alaski kakšnih sto”. — Oboje se glasi kot nekaj novega. Za Alasko ne moremo nič reči, kaj pa glede Avstralije? Nekje drugje smo pred meseci brali, da je Slovencev v Avstraliji 25.000. Resnica bo pač nekje v sredi. Vendar mi sami ne moremo reči, katera gornjih dveh številk ima bolj prav. „NAŠ TEDNIK-KRONIKA” v Celovcu prinaša v svoji številki od 22. maja na privi strani skoraj samo — nemško besedilo. In to v zelo debelih črkah. „Da stch in der le trten Zeit schwerste Angriffe in den Zeitungen gegen di Slovvenen meh-ren ...” itd. članek našteva celo vrsto nemških časopisov, ki grdijo Slovence in lažejo o njih. Obtožuje Nemce, da kršijo državno pogodbo glede manjšin v Avstriji, in brani Slovence pred napadi. Obrača se na poštene Nemce v njihovem lastnem jeziku, naj vendar uvidijo, kam vodi taka podla propaganda. Upajmo, da so si vsaj nekateri prizadeti vzeli stvar k srcu in še bolj k pameti. „RUS” NAMESTO AMERI-KANCA. Ko je v Rimu umrl ameriški kardinal Stritch in je ostalo mesto pod-prefekta pri kongregaciji za širjenje vere prazno, je ravno prispel v Rim sydneyski kardinal Gilroy. Sveti Oče ga je izredno lepo sprejel in so časnikarji brž iztuhtali. da bo Avstralec stopil na Amerikančevo mesto. Pa se ni zgodilo tako. Papež je imenoval na izpraznjeno mesto kardinala Aga-gianiana, Armenca in pripadnika vzhodnega obreda. Zibelka mu je tekla prav blizu tam kot Stalinu — je torej vsaj toliko Rus kot je bil Stalin. Seveda obvlada ruščino popolnoma, poleg nje pa celo vrsto drugih jezikov. BODOČI PAPEŽ? Pi j XII. je še drugače močno pritegnil kardinala Agagianiana v svojo bližino. Dal mu je še več častnih in odgovornih mest pri vladi vesoljne Cerkve. Saj je kardinal tudi res izredno sposoben. Znan je tudi v Avstraliji, kjer se je pred petimi leti udeležil evharističnega kongresa v Sydneyu. Pojavljajo se mnenja, da papež želi opozoriti nanj bodoče volilce novega papeža, kadar se bodo Piju iztekla leta. Splošno mnenje je, da bi bila „odlična poteza”, če bi Cerkev imela papeža — Rusa ... Bomo videli, je rekel „ta slepi” ... IZ AMERIKE V RUSIJO in obratno je zdaj že silno blizu. Treba je samo skočiti preko ozkega Beringovega preliva, pa smo iz ene države v drugo. Amerika je namreč oklicala Alasko za svojo 49. ..združeno” državo in je tako postala neposredna soseda Rusiji — bolje rečeno: Sovjetiji. Alaska šteje kakih 200.000 prebivalcev. V Washingtonu jo bosta zastopala dva senatorja, pa en sam poslanec ali ..kongresnik”. Vsi trije morajo biti .še izvoljeni. NOVA AMERIŠKA ZASTAVA, ki bo imela 49 zvezd, bo dala lepega zaslužka izdelovalcem. Z dnem 4. julija 1959 bodo vse dosedanje zastave ob veljavo, povsod bodo morale plapolati nove. Vsenarodna zastava v Ameriki pomeni veliko več kot drugod po svetu. Ni še dognano, kako bodo na novi zasta- vi razvrstili zvezde, da bi ne bilo neprijetnih praznot. Vrhu tega je treba računati s tem, da se bo število držav še pomnožilo. Verjetno pridejo Havaji kmalu na vrsto. Najbolj primerno se zdi, da bi bile zvezde urejene na zastavi v nekaki polžasti obliki, ne več na štiri ogle. Tako bodo nove zvezde z lahkoto dodajali, če bo treba, ne da bi zmerom morale stare zastave v nezaslužen pokoj. DINKO BERTONCELJ, dobro znan po svojem opisovanju hima- lajskih tveganj, se mudi v Antarktiki že kako leto dni. Je član argen-tiske ekspedicije v okviru mednarodnega fizikalnega leta. Njegovo pismo od tam doli je nedavno objavila ..Svobodna Slovenija”, pisal ga je pa zadnje dni preteklega leta. Seveda je zanimivo. V Argentino je pismo prinesla ladja ,,San Martin”, ki je ledolomilec in le enkrat na leto napravi pot na južni tečaj in nazaj. ZLOČIN ..REVIZIONIZMA” je spravil v grob že mnogo komunistov pred sodnim stolom lastnih tovarišev. Med še živečimi pa obte-žuje ta zločin najbolj maršala Tita. Hrušeev sam je pa nedavno uvedel v samo Sovjetijo močan revizionizem, pa trenutno ni sodišča zanj. Na predlog Hruščeva je v Sovjetiji odpravljena prisilna oddaja poljskih pridelkov komunističnim oblastem. Odslej bo mogel ruski mu-žik po svoji uvidevnosti pridelke prodajati državi, sicer v precej omejnih možnostih, vendar za denar. Zahodni opazovalci trdijo, da je ta nova gospodarska politika v Sovjetiji naravnost revolucionarna. ^NATIONAL ABORIGINES’ DAY” je uvedla lani Avstralija. Na ta dan naj bi se avstralska javnost spomnila, da so še tisoči prvotnih Avstralcev na tem kontinentu, obenem pa mislila na to, kako jim pomagati do civilizacije in kulture. Tak dan je bil letos 11. julija. Pišejo, da je komaj kdo vedel zanj. Kdor od nas je vedel, naj dvigne roko ... Tipkar teh vrstic je po vesti ne more dvigniti ... Publisher Slovenc Chaplaincy, 66 Gor-don St., Paddington, N.S.\V- Printed by Publicity Press Pty. Ltd., 71-75 Regent St., Sy