ISSN 0350-5561
za konectedna
Precej jasno bo. Jutra bodo mrzla, ponekod meglena.
številka 1
četrtek, 8. januarja 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
*......
' f'
■ Mi	■ i ' *
■k . » i f I

Veselo v 2009
Kljub precejšnjemu mrazu je veliko občanov preživelo ^ najdaljšo noč na prostem v središču Velenja.
9U
W/Tíi
uit
' fl v ¿L. w
f
¡
r'K * * Ju \ ö i
t t. J
m, k
'. ** to
■i t ^
M \ j* f} ,
* ^ i \
i'-, i 7]
Foto: S. Vovk
Rudarji se ne dajo tudi v najtežjih razmerah
Dobro, da so dosegli boljšo kurilno vrednost, kot so načrtovali - Uspešne odvisne družbe
Milena Krstič - Planine
Velenje, 30. decembra - Velenjski rudarji, vse tri izmene, so zadnji delovni dan opravili v torek, predzadnji dan leta. Zaradi težav, ki so se pojavljale v jami, zaradi njih pa je bilo oteženo izkopavanje načrtovanih količin premoga, so v Premogovniku v drugi polovici leta sprejeli nekaj organizacijskih ukrepov in spremembo delovnega koledarja. Vključili so dodatne sobote in dodali delovne dni konec decembra.
Najbolj pestro je bilo dogajanje na plošči Y v jami Pesje. To je talninski odkop, pri katerem so bile razmere odkopavanja zelo zahtevne. Pričakovali so, da bo ta odkop v celem letu najbolj produktiven. »Odkop ima najboljšo opremo, na njem
so delali najboljši rudarji, pa vendar je tukaj narava kazala svoje zobe kar dva meseca in pol, skoraj tri,« je ob koncu leta pripovedoval direktor dr. Milan Medved. »Na koncu smo seveda zmagali. Ta zmaga j e tudi dokaz značaja, ki je značilen za velenjske rudarje - nepopu-stljivost tudi v najtežjih razmerah. Nikoli se ne vdajo. Tudi ko je najtežje, znajo strniti vrste. Težave so za nami, sam ta odkop, ki je povzročal največje težave, pa je novembra in decembra, ko je bilo najbolj potrebno, velik del svojega dolga povrnil. Dnevna proizvodnja na njem je bila tudi preko 10.000 ton.«
Nadaljevanje na strani 4
Znam in
zmorem
Milena Krstič - Planine
Finančna kriza in gospodarska recesija kažeta zobe tudi v Sloveniji. Posledice so vidne v odpuščanjih delavcev, v nepodaljševanju pogodb o delu za določen čas in odpuščanju tujih delavcev, ki so jih delodajalci zaposlovali zaradi nadpovprečno visoke gospodarske aktivnosti v preteklem letu. Med njimi so tudi tisti, ki so jim potekla javna dela.
Že prvi delovni dan novega leta, je bila gneča tudi pred pisarnami na uradih za delo v Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje. Kar 158 (v Velenju 55) zdaj že nekdanjih delavcev je prišlo, da si uredijo nov status in si zagotovijo nadomestilo za čas brezposelnosti, če jim to pripada iz dela. Prihajajo od povsod in za zdaj je še
težko reči, da kakšna branža - vsaj v tem prostoru - posebej izstopa. Precej prijav brezposelnosti je iz vrst samostojnih podjetnikov, manjših družb, nekaj tudi velikih podjetij, javnih zavodov ... Kar lahko kaže na to, da bodo krizo precej bolj kot drugi občutili kooperanti velikih podjetij, ki so prvi izgubili posel. A je k sreči tok vedno dvosmeren. Možnosti za zaposlitev so in se bodo še našle. Poznavalci razmer pravijo, da predvsem na področju storitvenih dejavnosti. Prvi dan novega leta so delodajalci povpraševali po prodajalcih, blagajnikih, voznikih tovornjakov ... Ce se je leto 2008 v prostoru Območne službe Velenje začelo s približno 4.900 brezposelnimi, da bi se do septembra število zmanjšalo na 4.200 in potem do decembra povzelo spet na več kot 5.000, se bo v tem in naslednjem mesecu brezposelnost, žal, še poviševala. Mogoče komu v uteho: na zavod »prihajajo« dobro usposobljeni ljudje, delavci z veliko izkušnjami, ki bodo gotovo zanimivi na trgu dela, ko se bo zaposlovanje spet začelo. Morda ne za istega delodajalca, a lahko za drugega.
Ta čas pa je treba nekako preživeti. Tudi
s pomočjo socialne države in programov aktivne politike zaposlovanja, da bodo včeraj še zaposleni, danes brezposelni in jutri spet zaposleni do takrat obdržali delovne sposobnosti, se morda naučili še kaj novega ali prilagodili čemu tretjemu. Aktualne bodo subvencije, ko se bo gospodarska situacija obrnila in si bodo delodajalci znova upali zaposlovati, vse bliže je napovedan vladni ukrep za skrajšan delovni čas. Območne službe se pripravljajo tudi drugače. S primerno organiziranostjo. Morda se zdi komu malenkostno, a za tistega, ki pride na zavod, še zdaleč ni. Zagotoviti si želijo večje število sodelavcev v prijavnih službah, da ljudem, ki bodo trkali na njihova vrata, ne bo treba v dolge žalostne vrste.
Kako pa je kriza za ljudi, ki izgubljajo delo, lahko priložnost? Morda tako, da začno pospešeno razmišljati o samozaposlitvah?Marsikdo sije z delom v podjetjih nabral dragocene izkušnje, veliko znanja. Škoda bi bilo, če bi jih pestoval doma in sam zase. Samozavest bo v teh časih potrebna še bolj kot v prejšnjih. Tista pozitivna. Znam in
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

8. januarja 2009

lokalne novice
Slovenec med najbolj vplivnimi
Velenje, Beograd - Na seznam 50 najbolj vplivnih tujcev v Srbiji se je uvrstil tudi Slovenec - direktor beograjskega Gorenja Marko Mrzel je pristal na 35. mestu. Pred tem je prejel tudi priznanje menedžer leta 2008. Gorenje v Srbiji cenijo kot uspešno slovensko podjetje, ki je v zadnjih treh letih v srbski trg vložilo več kot 50 milijonov evrov, načrtujejo pa še višje naložbe. Ravno v začetku decembra so v Novem Beogradu odprli nov poslovni center, velik 8000 kvadratnih metrov. Širitev dejavnosti prinaša 18 delovnih mest, vrednost investicije pa je znašala deset milijonov evrov. Gorenje ima v Srbiji sedem podjetij, od tega sta dve proizvodni, skupno pa zaposluje približno 900 ljudi.
Socialno šibkejšim kritje dela zdravstvenih storitev
Ljubljana - Socialno najšibkejši državljani so z letošnjim letom upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, torej do storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravičenci do doplačil iz socialnih razlogov so prejemniki denarne socialne pomoči in osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te denarne socialne pomoči.
Rezervoarji ne predstavljajo nevarnosti
Šoštanj - Kajuhova cesta v Šoštanju naposled dobiva podobo, ki ji pripada. Zaradi obnove je bil v mestu kar nekaj časa otežen promet, a je bilo vredno potrpeti.
Se je pa ob obnovi Kajuhove v Šoštanju znova postavilo vprašanje bencinskih rezervoarjev na bivši bencinski postaji ob njej. Nekateri so menili, da bi jih bilo treba odstraniti. V Petrolu pa pravijo, da so bili rezervoarji že leta 1995 v skladu z zakonskimi predpisi kemično očiščeni in razplinjeni, do vrha napolnjeni s peskom in prekriti z zemljo, zato ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za onesnaženje okolja. Odstraniti bi jih bilo potrebno le, če bi na tistem mestu gradili kak nov objekt.
■	mkp
Dohodnina brez sprememb
Pri dohodnini za leto 2008 ne bo sprememb. Davčna uprava bo informativne izračune dohodnine vsem zavezancem poslala na dom do konca maja letos. Izplačevalci dohodkov pa morajo na davčno upravo poslati ustrezne podatke do 31. januarja opolnoči.
Informativni izračun bo poslan vsem, ki so v odmernem letu dosegli višje obdavčljive dohodke od 2.800 evrov, in upokojencem, ki so poleg pokojnine prejeli obdavčljive dohodke, ki presegajo 80 evrov.
Kdor med letom ni uveljavljal olajšave za otroke ali druge vzdrževane družinske člane, mora davčnemu uradu poslati vlogo do konca januarja.
■	mkp
Na Grilovi domačiji eko muzej
Velenje - Na Grilovi domačiji bo Mestna občina Velenje uredila neklasični eko kmečki muzej, v katerem bodo imeli pomembno vlogo tudi obiskovalci. V muzeju in njegovi okolici bo prikazano življenje malega kmeta od sredine do konca 19. stoletja, življenje Grilove Marice med letoma 1950 in 1960, črna kuhinja, klet s pridelki in spalnica.
V muzeju bodo izvajali tudi etnološke dneve in kotičke, potekala bo tudi raziskovalna dejavnost za učence, dijake in študente.
Podjetniška delavnica SAŠA inkubatorja na Ljubnem
www.uniforest.com
mB&tESR
NOVO V NAŠI PONUDBI
-	Za najbolj zahtevne kupce!
■ CEPILNIKITITANIUM
-	sila cepljenja 12t - 25t / dve hitrosti -velika hitrost prostega hoda
-	samostojni rezervoar olja
-	miza z razširitvijo - serijsko
-	možna nastavitev širine priklaplanja na traktor
-	mehanska podajalka ali vitlo - opcija
□ GOZDARSKI VITLI OD 30 kN do 80 kN (3t ■ 81) VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 71314 10, infa@uniforest.si
Velenje, Ljubno - Savinjsko-šaleš-ki regionalni podjetniški inkubator organizira v sodelovanju z zavodom Savinja, zavodom za razvoj podeželja in turizma, v okviru regionalnega projekta ''Zmagovalna ideja'' podjetniško delavnico, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 9. uri v sejni sobi Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12. Delavnica je namenjena (bodočim) podjetnikom in vsem, ki želijo uspešno uresničiti
svojo podjetniško idejo in pridobiti nova znanja in veščine s področja podjetništva.
Na delavnici bodo predstavljeni temeljni napotki za raziskavo trga in pripravo trženjskega načrta, napotki za uspešno črpanje nepovratnih sredstev EU, možnosti koriščenja Leader sredstev ter napotki za uporabo najsodobnejšega orodja za poslovno načrtovanje pri pripravi finančnega načrta. Predsta-
vil se bo regionalni partner, ki je uspel v svoji podjetniški ideji. Prijave zbirajo na e-mail savinja.ivica@-siol.com (zavod Savinja) in luci-ja.paradzik@sasa-inkubator.si. Udeležba na delavnici je brezplačna.
V okviru delavnice bo predstavljen regijski natečaj ''Zmagovalna ideja'' za najboljše start-up podjetje v SAŠA regiji, v okviru katerega bodo najboljša tri mlada podjetja skupaj prejela 6.000 EUR. Z nate-
čajem želimo prispevati k dvigu na znanju temelječega podjetništva in k nastanku novih inovativnih podjetij v SAŠA regiji. Natečaj pripravljajo skupaj z osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in partnerjem znanja Tovarno podjemov ter pod generalnim pokroviteljstvom Premogovnika Vele nje, d. d.
Iz občine Šmartno ob Paki
Za projekte pridobili tudi nepovratna sredstva
Lokalna skupnost je bila lani na razpisih države in skladov EU za pridobitev nepovratnih sredstev kar uspešna. Tako je pridobila več kot 389 tisoč evrov za sanacijo plazu Skorno-Tajna, 3300 evrov požarne takse, za rekonstrukcijo občinske javne poti v Gavcah dobrih 34 tisoč evrov in za sofinanciranje izgradnje fekalnega kanala kanalizacijskega omrežja v Šmartnem ob Paki nekaj več kot 62 tisoč evrov. Večino teh projektov naj bi uresničili letos.
Podgorškova vrnila mandat občinske svet ni ce
Predzadnji dan minulega leta je na upravo Občine Šmartno ob Paki prispela pisna izvaja Urše Podgoršek, sicer hčere župana Alojza Podgorška, s katero obvešča občinski svet o vrnitvi mandata občinske
svetnice.
V obrazložitvi je med drugim zapi sa la, da se je za tak šen korak odločila iz osebnih razlogov. Preselila se je v drugo občino in se v okolje pod goro Oljko vrača bolj poredko. »Zato, žal, ne morem kakovostno opravljati del in nalog, ki bi jih kot svet ni ca v občin skem svetu in v delovnih telesih morala. Moja odsotnost je tudi razlog, da se ne udeležujem raznih družabnih prireditev in proslav, čeprav bi si jih želela.« Podgorškova meni, da je korektno, da preda mandat osebi, ki je bolj prisotna v sami lokalni skupnosti in ki bo zaradi tega lažje delovala v dobro občine, občanov in občank.
Urša Podgoršek je bila kandidatka za svetnico na listi SD. Naslednji na lestvici je Stanislav Točaj. Ker pa svetniška skupina SD razmišlja o ohranitvi ženskih kvot v občinskem svetu, se zna zgoditi, da bo nova svetnica Vera Slokan, ki je na lestvici takoj za Točajem. O tej kadrovski zadevi bodo sedaj naprej razpravljali člani občinske
komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, nato pa še občinski svet. Kdo od omenjenih bo zamenjal Podgorškovo, bo morda znano že na prvi seji občinskega sveta v letu 2009. Predvidena je v začetku prihodnjega meseca. To bo druga zamenjava svetnikov z liste SD v tem mandatu. Lani je odstopil z mesta svetnika Bojan Prašnikar, namesto njega je danes v občinskem svetu Robert Crnjac.
V	prostorih trgovskega centra tudi poš ta
V	trgovsko-poslovnem centru, ki gaje v središču občine zgradilo podjetje Kograd Igem, je za zdaj samo Mercatorjev market. Prostore za restavracijo je že odkupilo Steklarstvo Benda iz Mozirja, kije za njihovo ureditev najelo svojega arhitekta, zato direktor podjetja Kograd Igem Oto Brglez pričakuje, da se bo v njih začelo kmalu »kaj dogajati. Že v teh dneh pa se bomo lotili
ureditve prostorov, ki jih je odkupila Pošta Slovenije na desni strani glavnega vhoda v market. Po pogodbi smo ji prodali urejene prostore, ti pa so namreč zdaj gradbeno grobo izdelani.« Kot je še pojasnil, so jih zgradili po merilih pošte, saj je ta poka za la zani ma nje zanje ob začetku izgradnje centra. Vsa stvar pa se je zavlekla zaradi zamenjave vod stva pošte, zara di izsto pa Ere iz projekta ... »Sedaj, ko so se po daljšem čakanju vendar odločili za nakup in so svoje povedali še njeni arhitekti, bomo prostore - mimogrede, ti bodo večji od obstoječe pošte - stvar uredili v približno dveh mese cih.«
Na vprašanje, kaj je z ostalimi še praz ni mi loka li v cen tru, pa je Brglez pove dal, da je zani ma nje zanje med zasebniki precejšnje, vendar večina med njimi nima dovolj lastnega kapitala, banke pa za odobritev kredita terjajo precejšnja jamstva. Za zdaj so še najdlje v dogovorih o nakupu prostorov z eno od bank.
■ tp
Začetek, na osemnajst let podlage
Kriza grize, kako pogoltna bo, a med prazniki je še ni bilo čutiti -Pokrajinizacija, umeščanje hitre ceste v prostor: kje začeti, na koncu ali na začetku
No, pa smo tam! V letu, ki ga mnogi ocenjujejo kot prelomno. Žal ne na bolje, ampak na slabše. To so po svoje že občutili delavci, ki se še niso vrnili na delo, ampak še vedno 'uživajo' božično-novoletnepraznike. Vendar ne brezskrbnih in veselih. Po daljšem dopustu mnoge čakajo krajši delovni tedni. V mnogih primerih z nič kaj veselimi posledicami; manj bodo delali, zato bodo dobili tudi nižje plačilo. Razen če bo na pomoč priskočila država. Ta že veliko obljublja, pa mnogi pravijo, da samo od takih obljub ne bodo mogli živeti in preživeti. Čakajo konkretno pomoč. Tudi taki, ki so nedolgo tega še govorili, da od države ne potrebujejo nič, le pri miru naj jih pusti. Zdaj so postali bolj ponižni. Ali povedano drugače, če država meni, da naj zadržijo sedanje število zaposlenih, naj pomaga. Sama vodstva bodo že preživela?! Vsekakor nas v letu po polnoletnosti Slovenije ne čaka nič kaj lagoden čas.
Kot je bilo videti, zadnjih praznikov kriza še ni načela. Tega ni bilo čutiti ne v trgovinah ne v lokalih, na praznovanjih, ne v turističnih centrih. Kot da se nič ne dogaja. Razen da so mnogi ob nakupih ali za šanki, na smučiščih ali v bazenih tarnali, kako huda kriza nas čaka. In te besede zalili s kakšno žlahtno pijačo. Seveda, lani so plače dobili še redno in v ustrezni višini, mnogi so bili še vedno tudi deležni božičnice ali kakšnega drugega poplačila ob praznikih. In so si privoščili, kot bi bilo zadnjič! S težavami pa se bodo spoprijeli, ko se bodo z njimi soočili. Marsikje na to ne bo treba čakati dolgo. Tudi deset odstotkov nižja plača je za nekatere veliko. Pa ni čudno, da so si tudi tisti v Šaleški dolini, kijih je bilo kar malo sram podpreti pobudo Franca Severja o ukinitvi prispevka za vlaganje v komunalo, oddahni-
li, ko je vmes poseglo ministrstvo za okolje in prostor. V navideznem boju med SD in SDS sije tako nekaj točk priborila tudi stranka upokojencev. Prek svojega predsednika, kije tudi okoljski minister. Pa čeprav so njegovi v velenjski vladi izpodbiti odlok podprli. Tisti, ki so se ob razreševanju vprašanja o tem odloku spustili v politične vode, so se pač znašli v zapletenem klobčiču. Takšnem, v katerem sicer hitro najdeš začetek, težje pa konec.
In ko smo že pri okoljskem ministru. Ta je na prvi letošnji delovni dan sprejel predstavnike civilnih iniciativ z območja Celja. Ne zaradi trase hitre ceste, ampak zaradi dveh drugih težav. Ene tare onesnaževanje, ki naj bi ga povzročala Cinkarna, in deponija sadre, drugi so ga opozorili na poplavno (ne)varnost. In tudi v ponedeljek terjali dosledno izvajanje zakona o vodah ter načrtno in redno vzdrževanje vodotokov ter nadaljevanje projektov, ki so jih zastavili skupaj ministrstvo in celjska občina. Konec leta pa so tudi štiri občine Spodnje Savinjske doline ter zgornjesavinjska Solčava dobile svoje dimnikarske koncesionarje. Vlada jim je 'določila' koroško podjetje Eko dim z Raven. Vtem začetku novega leta pa se mnogi sprašujejo, kako se bodo strokovnjaki in politiki lotili nadaljnjega reševanja nekaterih projektov, ki s(m)o jih zastavili že lani in prej in ki so doslej že dokaj razburkali tudi našo ožjo javnost. Gre seveda najbolj za dva: ustanavljanje pokrajin ter umeščanje hitre ceste med avstrijsko in hrvaško mejo v naš bližnji prostor. Tako imenovana pokrajinizacija Slovenije je bila že dokaj daleč, mnogi se bojijo, da je zdaj padla na sam začetek. Celo do točke, ko naj bi spet začeli govoriti, koliko pokrajin naj bi naša deželica sploh imela. In pri tem je za šaleško-zgornje savinjsko območje najbolj pomembno, ali jih bo res toliko, da bo pod slovensko kokljo prostor tudi za Sašo. Za še širše območje naše sedanje regije pa je pomembno, kje točno bo potekala trasa hitre ceste tretje razvojne osi. Kje preko Šaleške doline, kako v Šentrupertu, pa tudi kako bo zavil južni krak od avtoceste proti Dolenjski.
Vsekakor nas pri vsem tem čaka še veliko besed, preden bomo preški k dejanjem!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz
8. januarja 2009	V SREDIŠČU
Šaleška dolina ob znatna nepovratna sredstva?
Po nekaterih informacijah bi lahko lokalne skupnosti pridobile za ta vlaganja blizu 30 nepovratnih milijonov evrov iz kohezijskih skladov.

H
I h'■

Ministrstvo za oko lje in prostor zavrnilo odlok, ki so ga sprel eli na svetih vseh treh občin Šaleške doline glede plačevanja prispevka za razširj eno reprodukcij o
Tatjana P odgoršek
Poročali smo že, da so občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki predvidele do leta 2020 večja vlaganja na področju vodooskr-be in kanalizacijskih sistemov. To jim nena zad nje nare kujejo tudi usmeritve države in zahteve EU. Potreben denar za ta vlaganja naj bi si med dru gim zagotovi le z dodatnim prispevkom gospodinjstev, in sicer naj bi ta za vsak porabljen kubični meter pitne vode plačala po 0,45 evra za izgradnjo vodooskrbnih objektov in po 0,45 evra za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo so sprejeli vsi trije občinski sveti, gospo dinj stva pa naj bi obremenili za omenjeni prispevek od letošnjega 1. januarja dalje. Ta denar naj bi bil podlaga za črpanje nepovratnih sredstev iz evropskih skla dov. Vse pa kaže, da vsaj za zdaj ne bo tako. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč pred minulimi prazniki obvestilo Mestno občino Velenje, da odlok ni v
skladu z zakonom. Odlok so glede na usmeritve države in v soglasju z občinami izdelali na Komunalnem podjetju Velenje, osnova zanj pa so bili lani sprejeti programi vodooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v lokalnih skupnostih.
Iščejo rešitve
Direktor Komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki za zdaj v zvezi z zavrnitvijo odloka ne daje izjav. »Povem lahko, da z lokalnimi skupnostmi v Šaleški dolini iščemo rešitve. Te naj bi bile znane v naslednjih dneh.«
Kot je poudaril, bo rešitve za investicije v oskrbo z vodo ter čiščenje komunalnih odplak potrebno poiskati zelo hitro, saj so zakonodaja RS in zahteve EU jasne, denarja za njihovo uresničitev v določenih rokih in obsegu pa občine nimajo. »Vedo pa, da lahko pridobijo za nujno potrebne novogradnje v komunalni infrastrukturi tudi do 50 odstotkov nepovratnih sredstev, če zagotovijo potreben delež lastnega denarja. Teoretično je mogoče
tega zagotoviti iz občinskih proračunov, vendar potem v lokalnih skupnostih nekaj let ne bodo mogli delati nič drugega. Še vedno menim, da možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev ne bi smeli zamuditi. Toliko bolj, ker naj bi bila Slovenija do leta 2013 neto dobit-
nica, po letu 2014 pa neto plačnica. Če te priložnosti v lokalnih skupnostih ne bodo izkoristili, bo uresničevanje zakonskih zahtev v določenem obsegu in rokih uporabnike še bolj udarilo pa žepih kot sicer. Vse bodo namreč morali plačati sami - tako ali drugače.«
t
Nujne naložbe
Kot so že decembra lani dejali na Komunalnem podjetju Velenje, bodo lokalne skupnosti morale do leta 2020 nujno veliko vložiti v čistilne naprave pitne vode, v povezovalne magistralne vode, kjer je
še kar nekaj metrov azbestnih cevi, urediti vodooskrbo na območju Paškega Kozjaka, Vinske Gore, Cir-kovc, Škal, Raven, Florjana, Belih Vod, Zavodenj, Topolšice, občino Šmartno ob Paki čaka izgradnja povezovalnega vodovoda. Na področju kanalizacije jih čaka izgradnja sistemov v KS Paka, Konovo, Vinska Gora, Šentilj, Cir-kovce, Podkraj, Kavče, Bevče, Straža, Šalek, Lokovica, Ravne, Zavod-nje, Florjan, Topolšica, v skoraj vseh 10 vaških skupnostih v občini Šmartno ob Paki. Brez pridobitve nepovratnih sredstev iz skladov EU tudi ne bo možnosti sofinanciranja pri izgradnji lokalnih malih čistilnih naprav, malih čistilnih naprav in podob no.
Sicer pa je enak sistem pobiranja prispevka za investicijska vlaganja uspešno deloval že v obdobju 1998 do 2008. Tako so v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zgradili nekaj zelo pomembnih komunalnih infrastrukturnih objektov.
V zvezi z uvedbo okoljske dajatve kot prispevka za razširjeno reprodukcijo je na zahtevo Občine Šoštanj Komunalno podjetje Velenje pridobilo pravno mnenje. Odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina iz Ljub-lj ane je v sklepni ugotovitvi zapisal, da je »kljub opustitvi izdaje podzakonskega predpisa (vlade) uvedba okoljske dajatve po šestem odstavku 112. člena ZVO-1 za namene, določene v tretjem dostav-ku 7. člena ZFO-1 dopustna in možna«. Je pa še pripisal, da mnenje odraža zgolj avtorjevo stališče o določenem pravnem vprašanju, zato ne prevzema odgovornosti za poslovne odločitve. Prav tako je mnenje pripravil na osnovi dejanskega stanja, pri tem pa ni razpolagal z morebitnimi dodatnimi informacijami, ki bi lahko vplivale na zaključke v tem pravnem mnenju.
Sporočilo za javnost
EfHcL Is iS JO
Franc Sever, predsednik mestnega odbora SDS Velenje, pobudnik zbiranja podpisov občanov za razveljavitev odloka o prispevku za investicijska vlaganja: »Kot mestni svetnik sem tudi sam v ponedeljek, 5. januarja, uradno dobil
dopis iz uprave Mestne občine Velenje, daje Ministrstvo za okolje in prostor RS opozorilo občine, ki so odlok sprejele, da odlok ni v skladu z zakonom. V stranki SDS z zbi ra njem pod pi sov ne moremo prenehati, saj je poziv za zbiranje na podlagi našega predloga izdal župan Srečko Meh.
Le on lahko tudi prekine zbiranje podpisov z obvestilom Upravni enoti Velenje. Do ponedeljka smo na sedežu stranke SDS zbrali že 1150 overjenih podpisov občanov in občank. Samo v dneh po novem letu smo prejeli 1000 podpisov.«
Razveljavitev odloka o prispevku za investicijska vlaganja
Velenje, 5. januarja 2009 - Obveščamo vas, da smo 22. decembra 2008 prejeli dopis Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z Odlokom o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020.
Gre za odlok, ki so ga na osnovi 112. člena zakona o varstvu okolja sprejeli trije občinski sveti - svet Mestne občine Velenje, sSvet Občine Šoštanj in svet Občine Šmartno ob Paki.
Ministrstvo z dopisom občine opozarja, da jim zakon o varstvu okolja omogoča predpisovanje okoljskih dajatev, vendar mora predhodno primere onesnaževanja okolja lokalnega pomena s poseb-nimp redpisomd oločitiv lada.
»Vlada tega predpisa še ni sprejela,« navaja minis-
trstvo, »zato občine ne morejo predpisovati okoljskih dajatev v skladu z zakonom o varstvu okolja.«
Ministrstvo je tudi mnenja, da vsebina navedenega odloka ni zmanjševanje obremenjevanja okolja zaradi onesnaževanja. Oskrba prebivalstva s pitno vodo ni ena od oblik onesnaževanja, zaradi česar bi bilo mogoče uvesti okoljsko dajatev, temveč je namen odloka zbiranje sredstev za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe in kanalizacije.
Dopis Ministrstva za okolje in prostor smo v vednost posredovali vsem članicam in članom sveta Mestne občine Velenje, saj bomo svetu Mestne občine Velenje na letošnji prvi seji (predvidoma 27. januarja 2009) posredovali predlog za razveljavitev odlo ka.
■ Služba za odnose z javnostjo MO Velenje
O golf igrišču in hitri cesti
Teoretično lahko Velenje dobi veliko golf igrišče, a l e do tja dolga pot - O hitri cesti se bo še nekaj časa le govorilo, gradilo pa bolj malo
Velenje - Na decembrski seji sveta MO Velenje svetniki in svetnice sicer niso postavili toliko vprašanj kot ponava di, tudi pobud je bilo le nekaj. Pa vendarle so odgovori zanimivi tudi za vse nas, zato jih nekaj povzemamo.
Mag. Jurij Terglav (SDS) je vprašal, koliko je občino stala izdelava Strateškega razvojnega programa do leta 2020, o katerem smo v eni od prejšnjih številk poročali tudi mi. Izdelalo gaje podjetje Prof. dr. Ferk & Partner iz Maribora, zanj pa so v decembru iz proračunske blagajne nakazali 42 tisoč evrov.
Terglava je zanimalo tudi, kdaj bo obči na zače la urejati pre de l Lipa - vzhod, saj je menil, da tudi ta ne kaže lepe podobe, kar zagotovo velja tudi za Lipo - zahod, kjer naj bi do novega leta vsi, ki so si v preteklosti tam uredili vrtičke, odstranili vrtno opremo in pospravili za sabo. V Uradu za gospodarske javne službe pravijo, da je v
planskih dokumentih predvidena gradnja na območju Gorice, in sicer na podlagi sprejetega podrobnega prostorskega načrta LN Lipa - vzhod. Izdelava idejnih in glavnih projektov komunalne infrastrukture in programa opremljanja je predvidena v letih 2009 in 2011, samo komunalno urejanje pa naj bi se pričelo v letu 2011.
Jože Kavtičnik (LDS) je na seji podal pobu do, da se pro učijo pro -storski načrti, če je v Velenju mogoče zgraditi večje golf igrišče. O teh zadnje čase veliko beremo zaradi gradenj v hrvaškem piimorju, Kavtičnik pa je omenjal tudi velik razvoj turizma ob njih, pri čemer je omenjal možnost gradnje po sistemu javno-zasebnega partnerstva, pa s pomočjo evropskih sredstev ... V Uradu za okolje in prostor MOVvelenje so pripravili odgovor, ki ga prav tako začnejo z ugotovitvijo, da je izgradnja novih golf igrišč v Sloveniji, še posebej pa v
Evropi, zadnja leta v velikem porastu, saj predstavljajo golf igrišča enega od generatorjev razvoja turizma na posameznih območjih. K temu dodajo: »Žal pa je za gradnjo golf igrišč potrebna zelo velika površina, po možnosti še posebej naravno in ekološko atraktivna. V mestni občini Velenje smo glede potenciala prostih površin za rekreacijo in šport precej ome-je ni, saj nam zara di narav nih danosti in državno predpisanih omejitev primanjkuje prostih površin celo za stanovanjsko gradnjo, gradnjo poslovno-obrtnih con in drugih pomembnih dejavnosti za razvoj mesta. Pred leti izveden urbanistično-krajinski natečaj ureditve okolice Velenjskega in Škal-skega jezera je nakazal možnosti za izgradnjo golf igrišča na severni obali Velenjskega in Škalskega jezera. V natečajnih rešitvah so bile poleg ostalih razvojnih rešitev športno-rekreacijskega območja ob
velenjskih jezerih, podane tudi možnosti izgradnje golf igrišča. Obe varianti izgradnje golf igrišča zasedata velike, danes pretežno kmetijske površine, ki so namenjene drugim dejavnostim (konjeniški šport, obstoječi intenzivni sadovnjaki Kmetijske zadruge Šaleška dolina, sprehajalne poti, zaščiteno območje naravnega rezervata severno od Velenjskega in Škalskega jezera...).«
Ob tem pa je potrebno poudariti, da je za izgrad njo golf igri šča potrebno pridobiti tudi soglasje lastnikov parcel, na katerih naj bi se igrišče gradilo. Lastnina zemljišč na edinem možnem območju za gradnjo golf igrišča (severna obala velenjskih jezer) pa je zelo različna in zato bo po mnenju MO Velenje potrebno veliko usklajevanja med lastniki zemljišč za tovrstno gradnjo. Celotno območje, kjer je možno zgraditi golf igrišče, se nahaja znotraj meja pridobivalne-ga območja Premogovnika Velenje, ki daje tudi vsa soglasja za posege v tem območju.
Obstoje ča veljavna pro storska akta, Odlok o prostorskih ureditve nih pogojih za plan sko celoto 02 in Odlok o ureditvenem načrtu za območje sanacije ugreznin s pepelom, žlindro in produkti razžveplje-vanja (oba pokrivata celotno
območje severno od Škalskega in Velenjskega jezera), sicer že omogočata ureditev športno-rekreacij-skih površin in tudi golf igrišča na tem območju. Oba prostorska akta dopuščata tovrstno rekultivacijo danes degradiranih površin.
Do hitre ceste hiti mo poča si
Sta ni slav Videm šek ( SDS) je
vpra šal, kako daleč so postop ki umeščanja trase tretje razvojne osi v prostor. Zanimalo ga je tudi, ali bodo o hitri cesti spet kmalu razpravljali v sejni dvorani, kjer je želel, da bi dobili pojasnila od odgovornih iz ministrstev. Odgovor zagotovo ne bo všeč ne občanom in občankam, še manj ga gospodarstvenikom iz Šaleške doline in Koroške. Izdelavo državnega prostorskega načrta (DPN) za severni del trase hitre ceste od avtoceste A1, Šentilj-Koper do meje z Republiko Avstrijo vodi Ministrstvo za okolje in prostor RS v sodelovanju z Ministrstvom za promet RS. V izdelavi je trenutno idejna zasnova trase od Šentruperta do Dravograda oziroma do Holmeca. Številne variante trase so glede na pripombe občin, preko katerih poteka trasa predlagane hitre ces-
te, združene v eno traso. Predlog optimizirane trase hitre ceste preko območja občine Velenje je bil posredovan v vednost upravi MO Velenje konec novembra 2008. »Glede na analizo trase, ki smo jo opravili v Uradu za okolje in prostor MOV, je bilo pri umestitvi trase hitre ceste preko Mestne občine Velenje upoštevanih veliko pobud in pripomb, ki jih je posredovala naša občina v fazi proučitve številnih variant predvidene trase hitre ceste. Trasa hitre ceste med Velenjskim in Škalskim jezerom je v fazi idejnega projekta še vedno v proučevanju,« piše v odgovoru.
Konec novembra 2008 je bil občin ski upravi posre dovan tudi terminski plan izdelave in sprejemanja DPN za hitro cesto Šentru-pert-Holmec. Zaskrbljujoč je čas sprejemanja tega prostorskega akta, o katerem so na občini še vedno skrivnostni. Če pomislimo, da je potrebno nato izdelati še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti gradbeno dovoljenje, izbrati izvajalca del, odkupiti potrebna zemljišča za gradnjo, je jasno, da bo pričetek gradnje hitre ceste očitno pomaknjen daleč v prihodnost.
■ bš

Odlično sprejet Lokalc ostaja brezplačen
Pogodbo med MO Velenje in Izletnikom Celje podpisali do konca avgusta 2009 - Če bo podpora gospodarstva in šolstva ostala, bo Lokalc brezplačen tudi v naslednjih mesecih - Izletnik kupil še tri nove avtobuse
BojanaŠ pegel
Velenje, 24. decembra -V sredo,
dane pred prazničnim božičem, so v mestni hiši pripravili slavnostni podpis pogodbe o izvajanju mestnega prometa v MO Velenje. Glavna novica je, da ta tudi v januarju ostaja brezplačen, kar je zagotovo zelo socialno naravnan in pohvale vreden projekt MO Velenje in vseh, ki ga podpirajo. Teh ni malo, kot tudi ni malo tis tih, ki se vozijo z Lokalcem. Konec koncev smo z mest nim pro metom pos tali res mesto, saj je to sestavni del dobrega servisa občanom in občankam.
Preden sta velenjski župan Srečko Meh in direktor Izletnika Celje, d. d., Darko Šafarič podpisala pogodbo, smo slišali veliko podatkov, ki pričajo o tem, da se je Lokalc med Šalečani in obiskovalci mesta resnično »prijel«. Naj spomnimo, da je mestni promet zaživel s prvim šolskim dnem, torej v začetku septembra, v času poskusnega obratovanja pa je vse do novega leta ostal brezplačen. Predvsem zato, ker so projekt finančno podprle večje gospodarske in trgovske družbe ter Šolski center Vele nje, ki so v teh treh mesecih prispevali 50 tisoč evrov. To pa je toliko, kot bi pri speva li obča ni, če bi bilo po
ŽupanS rečko Meh ind irektorI zletnika Celjen istas krivalaz adovoljstva obp odpisu osemmesečne pogodbe za mestni potniški promet. Januarja je še vedno brezplačen, morda
pa bo tako tudi vn aslednjihm esecih.
prvem poskusnem mesecu treba začeti vožnje plačevati. Še 137 tisoč evrov je prispeval občinski proračun, svoj vložek v višini 4 tisoč evrov pa so vsak mesec primaknili tudi na Izletniku Celje, kjer so se zavedali, da je ta potreben, saj je šlo za poskusno obratovanje. Mestna občina Velenje bo do konca
avgusta 2009 predvidoma prispevala 472 tisoč evrov, morda pa tudi manj, saj je župan pouda ril, da bodo začeli tudi tržiti oglasni prostor na avtobusih in postajališčih.
Direktor Izletnika Celje Darko Šafarič je dodal, da so prav zaradi uvedbe velenjskega lokalnega prometa na novo zaposlili 6 šoferjev,
že kmalu po novem letu pa naj bi v svojih gara žah ime li še tri male rumene avtobuse, za katere so dšte-li 300 tisoč evrov. »Ti bodo še modernejši kot prva dva, saj bodo imeli tudi dostopne rampe za invalide,« je še dodal Šafarič. Da se je Lokalc odlično prijel, pričajo tudi statistični podatki, saj se je v prvih
Delajo veliko, krajani vse manj zadovoljni
V krajevni skupnosti Topolšica so v letu 2008 največ poznosti namenili izgradnji kanalizacije in posodobitvi cest - Največja letošnja želja začetek izgradnje doma krajanov in gasilskega doma
Tatjana Podgoršek
Po mnenju nekaterih v krajevni skupnosti (KS) Topolšica že dolgo niso postorili toliko kot v letu 2008. »Tudi tisti, ki smo že dlje časa vpeti v delo KS, ima mo tak šen občutek. Dejstvo je, da se trudimo narediti vsako leto čim več. Žal pa so potrebe večje, kot je zanje na voljo potrebnega denarja. Delamo veliko, naši krajani pa so vse manj zadovoljni, tako da ne vemo, ali naredi vodstvo KS premalo ali pa so drugi preveč zahtevni,« je menil predsednik KS Topolšica Viki Drev.
Lani so največ pozornosti nameni izgradnji kanalizacijskega omrežja. Zgradili so ga v samem središču kraja, na območju od trgovine do križišča proti Lajšam, in nanj priključili približno 17 stanovanjskih enot. Del kanalizacijskega omrežja so uredili še v samih Lajšah. Poleg sanacije plazu Adam so, po navedbah Dreva, precej postorili na cestah. Za redno vzdrževanje 22 kilometrov kategoriziranih in 2,5 kilometra nekategoriziranih cest so porabili dobrih 28 tisoč evrov, za investicijsko vzdrževanje pa slabih 59 tisoč evrov. Lansko obilno deževje in tudi neurje sta namreč precej poškodovala makadamske ceste, ki jih imajo v KS še kar nekaj, med drugim pa so asfaltirali še cestni odsek Ferlin, del ceste Jelenko, del ceste v Strmino, na dolgu pa jim, žal, ostaja predvideno nadaljevanje posodobitve ceste Tenik. "Nekaj težav imamo pri tem z zemljiščem. Upam, da bomo zadevo rešili in v
Lani so zgradili kanalizacijsko omrežje od trgovine v središču kraja do križišča proti Lajšam
in nanj priključili 17 stanovanjskih enot.
čimprej nadaljevali tam, kjer smo pred leti končali." Kar nekaj truda in časa jim je »vzelo« pridobivanje dokumentacije za izgradnjo doma kraj anov in gasilskega doma. V teh dneh pričakujejo vrnitev podpisane pogodbe od države. Projektno dokumentacijo so že uredili tako daleč, da lahko takoj po pridobitvi lastništva vložijo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kot je še pove dal Viki Drev, je večina projektov občinskih. »So prezahtevni, da bi bili samo naši. Zelo dobro sodelujemo z občino Šoštanj. Županje res krajan Topol-šice, vendar to nima nobene veze
pri delitvi denarja. Tudi v minulih letih je bilo tako. V občinskem prora ču nu za leto 2008 je ime la KS 44 tisoč 500 evrov, TEŠ nam je namenila 58 tisoč evrov. Po ocenah smo lani poleg denarja za delo KS iz proračuna pridobili blizu 160 tisoč evrov, za izgradnjo cestne infrastrukture pa od 180 do 200 tisoč evrov.«
V letu 2009 bodo poskušali nadaljevati v »takem tempu«. Največja želja vodstva KS Topolšica je začetek izgradnje doma krajanov in gasilskega doma, za kar si prizadevajo že nekaj let. »V Topolšici imamo kar nekaj prizadevnih društev,
ki za dobro delo potrebujejo prostore. Sedanji dom jim za dejavnost nudi zelo slabe pogoje.« Sicer pa naj bi še naprej gradili kanalizacijsko, urejali vodovodno omrežje -prednost bo imela sanacija vodovoda v Lomu, kjer naj bi vzporedno urejali še ceste, poskušali bodo nadaljevati projekt javne razsvetljave in po najboljših močeh uresničiti tudi druge potrebe občanov. Za delova nje KS je v pro ra ču nu občine Šoštanj za letos predvidenega toliko denarja kot letos, nekaj čez 100 tisoč evrov.
treh mesecih z njim prepeljalo že več kot 120 tisoč potnikov na rumeni in rdeči progi skupaj. Slednja je medkrajevna in bo tudi po novem letu ostala enaka kot doslej. Rumena pa je dobila nekaj novih postajališč - skupaj jih je sedaj že 23 - in nekoliko podaljšano progo tako v Šaleku pri Intersparu kot v Pesju, kjer je zadnja postaja sedaj pri pod-
hodu pri železniški postaji. Velika novost je tudi ta, da Lokalc po mestu, torej na rumeni progi, po novem vozi v obe smeri in ne več le v smeri urinega kazalca. Vozi vsake pol ure, kar pa dejansko pomeni, da se na postajališčih avtobus ustavi vsakih 15 minut, kot doslej, le da gre enkrat v eno, drugič v drugo smer. Od ponedeljka do petka vozi Lokalc od 6. ure zjutraj v intervalu 30 minut, zadnja vožnja z avtobusom je ob 20.12. Ob sobotah in nedeljah pa bodo avtobusi vozili na 60 minut, zadnja vožnja bo ob 20. uri. Analiza je namreč pokazala, da se število potnikov po 20. uri močno zmanjša, večja pa je tudi verjetnost za van-dalske poškodbe na avtobusih.
Lokalc do pokopališča v Podkraju?
Tako na brezplačni telefonski številki na MO Velenje kot preko interneta so na MO Velenje dobili veliko pobud občanov in občank, da bi Lokalc po novem vozil tudi do pokopališča v Podkraju. Na decembrski seji je to pobudo dal še Franc Sever. Pred podpisom pogodbe za lokalni mestni promet smo slišali, da zaenkrat Lokalc do pokopališča Podkraj še ne bo vozil. Ko se je za to pokazala večja potreba, v času pred 1. novembrom, so uvedli izredno linijo do pokopališča, ki se je dobro obnesla.
Občinska delovna skupina bo pobudo o podaljšanju rumene proge »Lokalca« preučila skupaj s prevoznikom. V teku so dogovori ali bi bilo mogoče bolje, da uvedejo novo progo samo za pokopališče Podkraj. Ker je pogodba z Izletnikom Celje, d. d., že podpisana, vpeljava nove ali podaljšane proge, ki bi porušila intervale voženj, zaenkrat ni mogoča.
Rudarji se ne dajo tudi v najtežjih razmerah
Nadaljevanje s strani 1 Rudarji so nakopali 4 milijone ton pre mo ga ozi ro ma pri do bi li dobrih 44.000 teraJoulov energije, dosegli so boljšo kurilno vrednost premoga, kot so načrtovali. »Tako smo v celoti izpolnili obveze iz pogodbe HSE in TEŠ, kar daje dobre obete za pozitivno poslovanje.«
Uspešne so bile tudi odvisne družbe. »HTZ uspešno trži dve blagovni znamki, in to Sonelex in AquaVallis. V teku so priprave za podpis pogodbe za največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Ambici-
ozno sta na pot razvoja stopili družbi RGP in PV Invest. Prvi je aktiven po vsej Slove niji pri raz lič nih specialističnih gradbenih delih. V letu 2008 dosegajo preko 12,5 mili-j ona evrov prihodkov, bistveno več, kot smo načrtovali. Skoraj ves prihodek ustvarjajo na trgih zunaj Premogovnika. PV Invest se je lotil treh ključnih projektov v SAŠA regiji, odkup sta re elek trar ne za potrebe fakultete za energetiko, pridobil koncesijo in gradbeno dovoljenje za dom za varstvo odraslih v občini Šoštanj in postal lastnik precejšnjega dela RTC Golte.« ■
Čas zimskih razprodaj
Ljubljana, Velenje, 5. januarja - V skladu s pravili sezonskih razprodaj se je zimska sezonska razprodaja tekstila in obutve v Sloveniji pričela prvi delovni ponedeljek v januarju.
Trgovci izdelke ponujajo po do 50 odstotkov nižjih cenah. Po prvih dneh razprodaj se še ne da ocenjevati, kako uspešne bodo, a poznavalci pravijo, da obisk zimskih razprodaj iz leta v leto pada, na kar vplivajo (tudi) decembrski popusti.
Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja ter času trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in novo ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, pa mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti blaga.
■ mkp, foto: vos

DOGODKI
Potrebno bo strniti vrste, se dogovoriti...
Šmartno ob Paki, 26. decembra - Tako kot že nekaj zadnjih let doslej so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali praznik enotnosti in samostojnosti z božič-no-novoletnim koncertom tamkajšnjega mešanega pevska zbora. Ta je v goste tokrat povabil pevski sestav Gabrski cvet.
Zbranim v polni dvorani šmarškega kulturnega doma je ob tej priložnosti spregovoril šmarški podžupan Janko Avberšek. Med drugim je menil, da je pred 18 leti izražena jasna zahteva po vzpostavitvi suverene države, ki bo vsem državljanom zagotavljala svobodo, človekove pravice, dostojanstvo in z blaginjo dosegla cilj. Slovenija je danes uspešna evropska država. V časih finančne in gospodarske krize, ki jo občutimo tudi že pri nas, bo na veliki preizkušnji njena sposobnost delovanja v novih, težjih gospodarskih razmerah. "Krizo bomo lažje premagali, če si bomo medsebojno zaupali in imeli jasne, nepolitične cilje, za kar pa bo nujno potreben politični konsenz. To velja tudi za našo lokalno skupnost. Potrebno bo strniti vrste, se dogovoriti za prednostno listo inve sticij ter skupno stremeti k zagotavljanju naj optimalnejših virov financiranja, ki bodo zagotavljali uresničitev načrtovanih vlaganj v vodooskrbo, čiščenje odplak, cestno infrastrukturo, širitev vrtca in investicije pri mladinskem
Mešanip evski zbor podv odstvomMat jaža Kača jek oncertr azdelil v dva dela: v prvem jeu brano zapel
božične, vd rugem pa ostalep esmi izs vojegap rograma.
centru v doglednem roku." Avberšek je še izrazil upanje, da bo v prihodnje država spremenila odnos do malih občin in s pravičnejšim financiranjem zagotavlja-
la sorazmeren razvoj z večjimi občinami. Verjame tudi, da bodo enotnost, zaupanje, zanos in podpora občank ter občanov pripomogli, da bo življenje v okolju
prijazno, duhovno obogateno in tudi bolj kakovostno.
■ Tp
V Esotechu
zmerni
optimisti
Na spremenjene pogoje dela so se dobro pripravili
Velenje - »V trenutni situaciji, ko večina velikih podjetij omejuje investicije in s tem širše možnosti svojega poslovanja, je čas, da podjetje naredimo stroškovno še bolj učinkovito. Naš dolgoročni razvojni načrt predvideva zmerno rast na sedanjih področjih delovanja in razvoj novih storitev in trgov,« pravi predsednik uprave Esotecha Marko Škoberne.
Poslovni načrt so v ključnih vsebinah pripravili za nekaj prihodnjih let. Na spremenjene pogoje poslovanja pa so se dobro pripravili, ocenjujejo. Kako dobro, bo ocenil trg. Ne glede na previdne napovedi, ki se tičejo celotnega gospodarstva, ostajajo v družbi Esotech zmerni optimisti.
Pri tem velja poudariti, da želijo tudi v prihodnje biti družbeno odgovorno podjetje, zato bodo del rezultatov namenjali razvoju mlajših generacij in ostali med donatorji štipendij, sponzorji športa, kulture in različnih interesnih dejavnosti.
■ mkp
Na Golteh preko praznikov odlična smuka
Letošnje leto seje na Golteh, kot tudi na večini drugih smučišč po Sloveniji, začelo pravljično.
Snega je spet enkrat obilo in tudi vreme je bilo doslej prijazno, tako da si upravljalci zaenkrat le manejo roke. Nekaj neprijaznih ur jim je povzročila le težava na dan samostojnosti.
Takrat je po zelo velikem obisku, našteli so več kot 1500 smučarjev, malo pred 19. uro preskočila vlečna vrv gondolske žičnice, in to kakšnih 400 metrov pred spodnjo postajo. Iz varnostnih razlogov se je kabina ustavila, v njej pa je bilo ujetih 45 smučarjev. Tehnično osebje je hitro ukrepalo, odločili pa so se za najvarnejšo a daljšo reševalno pot. Zato kabine pred izpraznitvijo niso vlekli v dolino. Na pomoč so poklicali gasilce, jamarje in gorske reševalce, ki so potnike iz kabine spustili s pomočjo vrvi. Nihče ni bil poškodovan, prav tako
Lojze iz Kamnika: Tehnično osebje in reševalci so se odlično izkazali.
Letos je na Golteh snega toliko kot že dolgo ne, obratujejo pa tudi vse naprave. Med prazniki je bil obisk precej večji kot lani v tem času.
pa so skoraj vsi dogajanje sprejemali z razumevanjem, predvsem pa brez panike, kljub temu da so bili med njimi tudi otroci. Ena od smučark je dejala: "Seveda smo morali malo počakati, a smo ves čas zaupali reševalcem in ni nas bilo strah". Reševanje je pohvalil
4


j
4
m \ *
V m
i SV*
rt
i-
tudi Lojze iz Kamnika, ki Golte rad obiskuje in ga tudi ta težava od tega ne bo odvrnila. Žičničarja, ki sta bila prisotna v kabini, sta po njegovem mnenju odlično ukrepala in preprečila morebitno paniko, ki bi lahko nastala.
Reševalci so napeli vse moči, da bi nalogo opravili kar najhitreje, seveda pa predvsem varno in brez dodatnih zapletov. Med reševalci je bil tudi jamar Rajko Bračič, kije dejal, da jim takšne nepredvidljive situacije ne delajo težav in da se njihovi člani v takšnih primerih z veseljem in hitro odzovejo.
Vse smučarje so rešili nekaj pred 22. uro, ko so iz hotela na Golteh s terenci prepeljali še tiste, ki so prej čakali na gondolo. Že uro potem so odpravili tudi napako. Preko noči so pregledali vse stebre in nosilce vrvi, navsezgodaj zjutraj pa jih je obiskal še inšpektor, ki je ugotovil, da so vse naprave varne in da lahko smučišča normalno obratujejo. V soboto je bil obisk na Golteh manjši, našteli so, kot je dejal direktor Ernest Kovač, le 400 smučarjev, vse naslednje dni pa je obisk presegal lanskega v tem času za povprečno 20 odstotkov. Sicer pa so razmere na Golteh ves čas odlične, pokrajina idilična, snega je skoraj meter, obratujejo pa tudi vse naprave. Pogosto tam sije sonce tudi takrat, ko je v dolini megla. Skratka, če vas mika, le izkoristite dneve, ki so vam na voljo. Golte so gotovo prijazna in tudi varna priložnost.
V gondoli so bili tudi otroci, a ni bilo nobene panike.
Odločili so se za daljšo, a varnejšo reševalno pot, smučarje so iz kabine rešili s pomočjo
vrvi.
mz, vos

'i?
Od jrede do ponedeljka - svet in domovina
a
a
Sreda, 31. decembra
Predsednik republike Danilo Türk je v novoletni poslanici zapisal, da leto, ki prihaja, zaradi gospodarske in finančne krize napoveduje negotovosti. Dodal pa je, da vsaka kriza prinaša tudi priložnos-
Predsednikr epublike Danilo Türk meni, da bomo znali tudi izf inančnek rize najtip ravo pot.
ti. "V preteklosti smo na Slovenskem dokazali, da znamo najti pravo pot. Ni dvoma, da smo tega sposobni tudi sedaj," je še poudaril.
Veljati je začela novela zakona o dohodnini, v skladu s katero bodo lahko samostojni podjetniki že pri odmeri dohodnine za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopred-metena dolgoročna sredstva.
Islamska skupnost v Sloveniji je končno postala lastnik 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, kije predvideno za izgradnjo džamije oz. islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani.
Vatikan se je odločil, da od 1. januarja ne bo več samodejno sprejemal italijanske zakonodaje.
Četrtek, 1 .j anuarja
Češka je za šest mesecev prevzela predsedovanje Evropski uniji. V tej vlogi se tako prvič preizkuša vzhodnoevropska država, kije bila nekoč del sovjetskega bloka. Češka predsedovanje EU prevzema pod geslom Evropa brez meja.
Slovaška pa se je po skoraj šestnajstih letih poslovila od svoje krone in je po nekaj več kot treh letih prizadevanj tudi uradno posta la 16. članica območja evra.
li obdobja vključenosti v socialno zavarovanje pred zadnjo prijavo v zavarovanje.
Rusija je z novim letom zaradi neporavnanih dolgov ponovno prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija preko ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo.
Na Hrvaškem je z novim letom začel veljati del zakona o trgovini, ki določa, da so trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte.
Letos mineva 400 let od prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. Ob tem jubileju bodo v številnih državah po svetu, tudi v Sloveniji, obeleževali mednarodno leto astronomije.
Petek,2 .j anuarja
Po dvanajstih letih in pol z letom 2009 dokončno odhaja v zgodovino davek na izplačane plače. Hkrati se za odstotno točko znižuje stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je še pred leti znašala 25 odstotkov. Z letom 2009 se znižuje na 21 odstotkov.
V Sloveniji naj bi bilo po napovedih zavoda za zaposlovanje konec leta med 78.000 in 80.000 prijavljenih brezposelnih. Napovedi v gospodarstvu so črnoglede, ob pričakovanem manjšem obsegu dela pa so prvi na udaru zaposleni za določen čas in tujci. Predlagano je znižanje kvote delovnih dovoljenj za tujce za četrtino, na 24.000.
Kubanci so praznovali 50.
obletnicoz magek ubanske revolu ci je.
Kubanci so praznovali 50. obletnico zmage kubanske revolucije, ki jo je skupaj z okoli 80 somišljeniki pred dobrimi 50 leti na Kubi sprožil Fidel Castro. Slednji se slovesnosti ni udeležil, njegov brat, zdajšnji kubanski predsednik Raul Castro, pa je ob tem napovedal, da bo kubanska revolucija preživela še nadaljnjega pol stoletja.
Zavarovalnica Adriatic Slovenija je z novim letom povišala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot razlog za povišanje cen navaja rast stroškov zdravstvenih storitev in plač v zdravstvenem sektorju ter s tem rast škod na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premije so se povišale za okoli dva evra.
Delovne knjižice se umikajo, saj so jih upravne enote nehale izdajati. Delavci bodo odslej obdobja vključenosti v socialno zavarovanje izkazovali z izpisom ZPIZ. Doslej izdane delovne knjižice pa vseeno ne zavrzite, saj ostajajo javne listine. Z njimi boste dokazova-
Izraelskav ojska jeo bkolila Gazo.
Napovedi vg ospodarstvu so črnoglede.
Socialno najšibkejši državljani so z letošnjim letom upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, torej do storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zaradi negotovih razmer na svetovnih kapitalskih trgih se iz borz finančna sredstva tudi v Sloveniji selijo v banke.
Šrilanške vladne sile so prvič po več kot desetletju zavzele prestolnico tamilskih upornikov Kilinochchi na severu države.
Gospodarska aktivnost v državah območja evra se je decembra že sedmi mesec zapored znižala in padla na najnižjo raven v zadnjih 11 letih.
Sobota,3 .j anuarja
Hrvaški predsednik Stipe Mesic se je v pogovoru za italijanski dnevnik Il Piccolo zavzel za spravo med Hrvaško, Slovenijo in Italijo zaradi vojnih grozot v drugi svetovni vojni. Glede slovensko-hrvaških odnosov pa je izrazil prepričanje, da je to vprašanje, s katerim se mora ukvarjati celotna Evropska unija.
V Slovenijo se je v letu 2007 priselilo 29.193 prebivalcev, od tega je bilo 27.504 oz. 94,2 odstotka tujih državljanov in 1689 slovenskih. Največ tujcev se je k nam priselilo z namenom, da bi delali in se zaposlili (55,1 odstotka) ter zaradi sezonskega dela (22,5 odstotka). Sledili so tisti, ki so se priselili k svojim družinam (17,4 odstotka).
Zaradi spora med Rusijo in Ukrajino že trpi dobava plina v EU. Gazprom pa pospešeno išče možnosti za kratko- in dolgoročno preusmeritev plina do Evrope. Izraelska vojska je po tednu dni
zračnih napadov v soboto začela kopensko ofenzivo na območje Gaze, kjer so izraelske enote ob podpori tankov in topništva obkolile Gazo, ki velja za utrdbo gibanja Hamas. Napadi so zahtevali nove žrtve, ki so jih našteli več kot 500, okoli 2450 ljudi je bilo ranjenih.
Ameriški avtomobilski koncern Chrysler je prejel prvo finančno injekcijo, vredno štiri milijarde dolarjev.
Nedelja, 4. januarja
Po vdoru izraelske pehote v Palestino se siloviti spopadi nadaljujejo; izraelske sile so napadle 45 strateških ciljev.
V Sloveniji je konec leta 2006 živelo 2.010.377 prebivalcev in med temi je bilo delovno sposobnih (od 15 do 64 let) 70,1 odstotka. Analitiki avstrijske banke Raiffeisen Zentralbank napovedujejo, da bodo zniževanje dobičkov in šibki kazalci v prvih mesecih 2009 potiskali tečaje delnic navzdol.
Vodilni predstavnik ruskega plinskega monopolista Gazprom, je Ukrajino obtožil kraje ruskega plina, Ukrajina pa je že sporočila, da bi se lahko dobave ruskega plina državam članicam Evropske unije v desetih dneh občutno zmanjšale. Iz več evropskih držav v zadnjih dneh že poročajo o zmanjšanih dobavah.
BoA meriko vodil tudi Jeb Bush?
Nekdanji ameriški predsednik George Bush želi, da bi družinsko tradicijo vodenja ZDA nekega dne po sinu Georgeu ml. nadaljeval še sin Jeb. Navdušenje na Bushi je trenutno tudi v Ameriki skromno.
Pone de ljek, 5.j anuarja
Začela se je zimska razprodaja tekstilnega blaga, obutve in športne opreme. Trgovci upajo, da finančna kriza ne bo vplivala na njihov zaslužek.
danjim predsednikom uprave Borutom Mehom dogovoril za sporazumno prenehanje mandata. Na njegovo mesto je za petletno obdobje imenoval Ivana Majcna.
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki ga je Petrol povabil na sestanek predstavnikov Istra-benzovih lastnikov in bank upnic, se ne bo vpletal v reševanje Istra-benza. Pričakuje tudi, da banke, ki so v državni lasti, ne bodo prevzemale dodatnih tveganj pri nekaterih nasedlih naložbah.
Na francoski javni televiziji ne bodo več predvajali reklam. Prepoved oglaševanja v času največje gledanosti je le eden izmed ukrepov v okviru predlagane reforme javne televizije, ki pa je med zaposlenimi sprožila ostro nasprotovanje in prve stavke. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je dal pobudo za reformo televizije, pravi, da je cilj reforme dvigniti kakovost javne televizije. Zasebne postaje si ob tem manejo roke.
Torek,6 .j anuarja
Na sedežu ZN se nadaljujejo prizadevanja za prekinitev spopadov v Gazi. Medtem je v spopadih življenje izgubilo najmanj 560 ljudi, od tega skoraj 100 otrok.
Po zaostritvi spora med Kijevim in Moskvo so v teh dneh Bolgarija, Grčija, Makedonija, Turčija in Hrvaška ostale brez dobav plina. Tudi Slovenija je bila delno prizadeta. Iz Rusije sicer uvozi od 50 do 60 odstotkov plina.
Češko predsedstvo EU-ju želi med pred se dova njem dose či "bistven napredek v pristopnih pogajanjih s Hrvaško", je ob predstavitvi prednostnih nalog poudaril minister za evropske zadeve Ale-xandr Vondra.
Varuh konkurence je odločil, da je koncentracija družb Delo Prodaja, DZS in Terme Čatež skladna s pravili konkurence in prižgal zeleno luč za prevzem Term Čatež.
Kristjani 6. januarja praznujejo praznik Gospodovega razglašenja (epifanija) oz. praznik Svetih Treh kraljev, ki so prišli molit novorojenega Odrešenika Jezusa Kristusa. Praznik Gospodovega razglašenja so poleg praznovanja božiča 25. decembra uvedli na začetku 4. stoletja.
Razprodaje so sez ačele.
V	poslovalnicah Deželne banke Slovenije so naprodaj spominski kovan ci za dva evra.
V	Preventu se je zamenjalo vodstvo. Nadzorni svet slovenjegraške družbe Prevent Global se je z dose-
Kristjanip raznujejop raznik Gospodovegar azglašenja.
Pravoslavni verniki pa so zvečer na t. i. badnji dan začeli praznovanja pred božičem, ki ga bodo obeležili v sredo. Med drugim so doma in po cerkvah zažigali badnjak (hrastovo poleno), Jezusovo rojstvo pa so slovesno obeležili s pol-nočnicami.
žabjor
perspektiva
Staronovo leto
Špela Kožar
Pokal je šampanjec, pokale so petarde, pokal je ognjemet. Napisala se je devetica in pokanje je začelo jenjati. Ce bi začetek novega leta označevali le s pokanjem, ga v Gazi še vedno čakajo - koliko jih bo dočakalo žvenketanje kozarcev namesto orožja?
Zadnje dni spremljam le še izraelsko ofenzivo; ne morem reči, da se čudim, spremenilo se ni niti negativno razmišljanje o amerika-niziranih lakajih. Spreminja pa se pozitivno razmišljanje o lepotah tega sveta. Lepotah?Kako neumestni zven ima ta beseda v 21. stoletju, že skoraj patetičnega...
Sinoči sem ponovno nekaj ur »preživela« s CNN - in spet me je zmotila beseda; v okvirček, ki se pojavi vsakokrat, ko poročajo o spopadih, so zapisali kriza na Bližnjem vzhodu. Kriza? Ko poročajo o Iraku, še vedno uporabljajo besedo vojna. Zakaj taka razlika? Zakaj je potrebno zmanjšati sporočevalno moč, ki jo lahko ima zgolj ena beseda? Ker besede »krojijo« podobo sveta; da ne? Kaj se je zgodilo najprej po napadu na WTC? Napad je bil označen kot teroristično dejanje in začela se je vojna proti terorizmu. Ja, terorizem se je pojavil (šele) 11. septembra pred sedmimi leti. Vse se začne z besedno klasifikacijo in ker so mediji ogledalo dejanske politike, je pobijanje civilistov v Gazi, uničevanje tamkajšnje infrastrukture in ustavljanje konvojev s humanitarno pomočjo le kriza. No, pa spet odkrivam toplo vodo, saj so stvari jasne, kajne? Ameriški interes se je pokazal že leta 1948, ko je bila ustanovljena država Izrael... In zdaj čakamo na Obamo. Zakaj že?Kaj bo drugače? Že v času kampanje je povedal, da bo ponovno zasedel Afganistan, ker je menda tam spet »vroče«. V njegovi retorični pretkanosti in popartov-ski všečnosti, ki sledi Warholovemu stavku, da bo nekoč vsak deležen 15 minut slave, so se »izgubila« tudi Obamova zavzemanja za ukinitev pomoči prvotnim ameriškim prebivalcem v rezervatih ali za gradnjo zidu med ZDA in Mehiko. Sinoči so na televizijski postaji CNN predvajali njegovo izjavo o, kako že, o krizi na Bližnjem vzhodu: Ce bi kdo napadel mojo hišo, mojo družino, bi jo branil z vsemi razpoložljivimi sredstvi. In to je vse. Pa čeprav ga palestinska stran poziva, naj obsodi izraelsko »ravnanje z zemljo« oziroma vsaj izrazi stališče, kot ga je ob terorističnih napadih v Bombaju. Tudi Obama se zaveda razlike med Pakistanom in Izraelom in tako so njegova stališča že zdaj dvoumna - po eni strani mesija, po drugi strani nadaljevanje politike Velikega brata (navsezadnje je obdržal Bushevega obrambnega ministra, češ da najbolje pozna razmere!).
Obama se je moral zgoditi, ker je svet potreboval »spremembo«; torej, ker je svet potreboval občutek po spremembi. In tako smo Obamo tistega novembra sprejeli kot svetovnega odrešenika. A odrešeniki se nemalokrat prelevijo v mučenike. Lahko je zmagati na katerih koli volitvah, ko obljubljaš spremembo, težko pa je spremembo udejaniti. Praktično nemogoče, saj se kolesca človeške zgodovine vrtijo v enem in istem časovnem stroju. Praznovanje novega leta je prav najbolj množična kamuflaža tega dejstva in tako postane najbolj množična misel za prihajajoče leto - želim si, da bi...
V človeku je treba vzpodbujati občutek presenetljivosti, nepredvidljivosti, skratka, spremenljivosti. Le poglejte, kaj vse počnemo, da ui-demo dnevni monotonosti; izmislili smo si službo, izmislili smo si hobije. Izmislili smo si celo denar, izmislili smo si celo vojne. Vse, kar je nastalo kot izmišljeno, je seveda postalo nujno potrebno. In zato je nujno potrebno tudi praznovanje novega leta, ko cinglja-nje kozarcev spremlja misel na nove začetke. Na STARE ZAČETKE, torej!
Več rojstev kot predhodno leto
Celje, Slovenj Gradec - V Splošnih bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec so lani zabeležili več rojstev kot predhodno leto.
V	celjski bolnišnici so lani opravili 2218 porodov, kar je 217 več kot leto prej. Rodilo se je 1165 dečkov in 1078 deklic, 25-krat so se rodili dvojčki. V bolnišnici je tako prijokalo na svet 2243 novorojen čkov.
Zadnji novorojenčki v lanskem letu in prvi v letošnjem so bile deklice, rodile pa so jih mamice iz Petrovč, Žalca in Mozirja. Najmanj porodov je celjska bolnišnica imela leta 2003. Takrat je 1646 porodnic tu rodilo 868 dečkov in 802 deklici.
Mejo 2000 porodov so v bolnišnici dosegli po 14 letih lani, ko so opravili 2001 porod.
V	bolnišnici v Slovenj Gradcu se je lani rodilo 993 otrok, med njimi tudi 11 dvojčkov, leta 2007 pa je bilo 875 rojstev. Do torka, 6. januarja 2009, pa se je v bolnišnici rodilo že 14 otrok.
■ tp

POGOVOR
»Storili bomo vse, da bo Gorenje iz krize
• v ■ v	w	• w
prišlo se močnejše«
Svetovno gospodarsko in finančno krizo čutijo tudi v Gorenju, kjer uvajajo 36-urni delovnik in načrtujejo za deset odstotkov nižjo proizvodnjo gospodinjskih aparatov - Nekateri drugi programi naj bi kljub težavam rasli, tako da bi ostali načrtovani prihodki na lanski višini - Večjih odpuščanj ne napovedujejo
MiraZ akošek
V	Gorenju svetovne gospodarske in finančne krize niso pričakali nepripravljeni, zaznali so jo že veliko prej, takrat, ko je pri nas še ni bilo čutiti. So namreč že dolgo del svetovnega gospodarstva, zato seveda zelo čutijo vse, kar se dogaja na njem. Že v devetmesečju, ko so njihovi rezultati še blesteli, so bili pri nadaljnjih napovedih zelo previdni. In res se je zgodilo, tudi na trgu gospodinjskih aparatov so se proti koncu leta razmere slabšale dobesedno iz dneva v dan, naročila so padala in klestila tudi končni rezultat, ki pa bo kljub temu dokaj dober. Takole ga je za naš časopis ocenil prvi mož Gorenja Franjo Bobi-nac, ob koncu lanskega leta, ko so bili delavci Gorenja že na božično-novoletnih praznikih oziroma kolektivnem dopustu, sam pa je z ožjim vodstvom s sindikalnimi partnerji usklajeval dogovor o uvedbi 36-urnega delovnika.
»Rezultati so še vedno solidni. Tako jih ocenjujejo tudi analitiki in nekateri bančniki, s katerimi smo se srečevali ob koncu leta. Računamo, da bomo dosegli okrog milijarde 334 milijonov prihodkov, kar je nekaj več kot leta 2007, čisti dobiček pa se bo gibal med 17,8 in 18 milijoni evrov, kar je tretjino manj, kot smo načrtovali. A dobiček iz poslovanja bo nekoliko višji, kot je bil predlanski. V bistvu se, če se tako izrazim, pod črto zadeva poslabša zaradi visokih finančnih obveznosti in visoke cene denarja v zadnjem kvartalu leta, pa tudi zaradi nekaterih dodatnih zadolžitev, ki smo jih morali sprejeti na račun prevzema nizozemske firme Atag.« Na krizo ste se v Gorenju začeli pripravljati že prej, preden ste jo zares čutili. »Ob devetmesečju so bili naši rezultati še zelo dobri, a spremljali smo svetovne trge in naše konkurente in že takrat smo slutili, da se težavam ne bomo mogli izogniti. Nihče pa ni mogel predvideti, v kakšni širini bo vse to prišlo do nas.«
V	Gorenju ste pri svojih napovedih vedno previdni, tudi takrat, ko dosegate dobre rezultate?
»Seveda, razmere na trgih so bile že nekaj časa negotove in nekateri naši konkurenti so klonili že pred nastopom finančne krize. V Gorenju se vedno pripravljamo vnaprej in tudi na tole krizo se že nekaj časa. Pripravili smo več scenarijev različnih ukrepov. Zavedamo se resnosti položaja, a odločeni smo, da bomo znali tudi tokrat izkoristiti priložnosti in da bo Gorenje iz krize izšlo še boljše, močnejše in prožnejše. Analitiki in bankirji, ki nas spremljajo, so pohvalili našo prožnost in različne scenarije, ki smo jih pripravili.« Kakšna pa je pravzaprav pozicija Gorenja na evropskih trgih?
»Mislim, da lahko mirno rečem, da je zelo solidna. Imamo dobre izdelke in dobre prodajne ekipe, svoje zveste partnerje, trgovce in potrošnike. A vse to ni dovolj in nič ne pomaga, ko se na primer zgodi, da banke v Rusiji, Ukrajini, Franciji in ostalih državah ne kreditirajo končnega potrošnika. Ali pa se recimo zgodi, da naš trgovski partner ne dobi kredita, da bi plačal carino za naročeno robo. Vse to je tisto, kar se pozna pri naših naročilih.« Pravite, da ste pripravili več scenarijev ukrepov, s katerimi boste skušali čim bolj omiliti finančno krizo. Kaj načrtujete? »Kar najbolj bomo obvladovali vse stroške, stroškovna učinkovitost in prosti denarni tok bosta ključna v letu 2009. Stroške bomo nižali na vseh nivojih, najbolj pri materialu, kije največja postavka v struk-
turi kosmatega donosa. Iskali bomo nove, cenejše trge in nove konstrukcijske rešitve. S še učinkovitejšo logistiko bomo zmanjšali tudi stroške storitev in administrativne stroške. Seveda pa se moramo soočiti tudi s stroški dela.«
Kriza bo trajala leto ali dve, vsekakor pa upam, da se bodo prvi znaki oživljanja gospodarstva pokazali v prvi polovici leta 2010.
Seveda se moramo soočiti tudi s stroški dela.
razmere spreminjajo iz dneva v dan, težko napovedovati, kakšen bo obseg prodaje.« Ves čas govoriva o gospodinjskih aparatih, katerih proizvodnja se bo po trenutnih napovedih znižala v primerjavi z letom 2008 za deset odstotkov. Verjetno je stanje v pohištveni industriji, torej Notranji opremi, še nekoliko slabše?
jala, so zelo različne. Nekateri ekonomisti napovedujejo, da se bo začela umirjati že sredi tega leta. Kaj menite vi?
»Po moje boste na to vprašanje dobili toliko odgovorov, kot bo vprašanih, ne glede na to, ali bodo to gospodarstveniki, ekonomisti ali analitiki. Morda bi bilo najbolje pogledati v kavo, če se malo pošalim. Po
Napovedali ste, da naj bi se v Gorenju število zaposlenih znižalo za okoli 350 delavcev, vendar pa odpuščanja ne napovedujete?
»Na čas, ko bo kriza minila, želimo biti dobro pripravljeni, zato želimo ohraniti čim več delovnih mest. Najprimernejša za to je uvedba krajšega delovnika, ki smo ga v Gorenju začeli usklajevati s socialnimi partnerji že v začetku decembra. Naši proizvodni delavci naj bi delali v letošnjem letu 36 ur tedensko. Seveda smo pozdravili odločitev vlade, ki namerava kriti določeno razliko v plači in računamo, dajo bo tudi našim delavcem. Že v decembru smo solidarnostno, za 10 odstotkov, znižali plače tudi celotnemu menedžmentu, ki v teh kriznih časih seveda ne bo delal manj, ampak kvečjemu še več. Načrtovano znižanje zaposlenosti pa bomo dosegli s tem, da nismo podaljšali pogodb za določen čas, upokojitve in druge odhode pa bomo nadomeščali z notranjimi prerazporeditvami.«
Tudi v teh časih ohranjate pokončno držo in optimizem, a zaskrbljenosti ne morete skriti.
»Tisti, ki v teh časih ni zaskrbljen, se ne zave da, v kakšnem gospodarskem stanju je svet. In Gorenje je del tega sveta, ni samotni otok. Neumno bi si bilo zatiskati oči pred dejstvom, da bo -eto 2009 izjemno težko. Mnogi izmed naših konkurentov so že propadli, odpuščajo več tisoč delavcev. Jaz kljub vsemu verjamem, da bomo iz te krize izšli kot zmagovalci, da bomo znali v času, ko delajo drugi korake nazaj, narediti kakšnega majhnega naprej, ali pa vsaj obstati na mestu, da bomo torej dolgoročno med zmagovalci. Do te krize je prišlo zaradi prevelikega pohlepa, ki se je začel dogajati v sicer oddaljeni Ameriki, a je vse to potem tako zakompliciralo finančne instrumente, da se je razpočilo kot balon in spremenilo v finančno krizo v realnem sektorju. Kriza torej izhaja iz sistema vrednot, zato mislim, da se moramo ozreti vase in poprijeti skupaj. To v Gorenju znamo. Za nami je veliko pretresov in marsikaj težkega. Prepričan sem, da bomo ohranili naše Gorenje, ker ga imamo radi, ker ga spoštujemo, ga želimo imeti in ohraniti, da bo dajalo kruh tudi našim otrokom.«
»Ja, v tem trenutku je pohištvena bran-ža še v težjem položaju kot bela tehnika in zato je stanje v Notranji opremi zelo zaos-tre no. Dej stvo je, da se ljudje v takš nih časih manj odločajo za nakup trajnih potrošnih dobrin, še posebej, če gre le za zamenjavo.«
moje bistvenih izboljšav ne bo vse do konca leta. Kriza bo trajala leto ali dve, vsekakor pa upam, da se bodo prvi znaki oživljanja gospodarstva pokazali v prvi polovici leta 2010. A to je res moje zelo osebno mnenje.«
V teh negotovih časih, ko se razmere spreminjajo iz dneva v dan, je težko napovedovati kakšen bo obseg prodaje.
Gorenje imamo radi, ga spoštujemo in ga bomo ohranili, da bo dajalo kruh tudi našim otrokom.
Nadzorni svet je potrdil načrt za prihodnje leto. Kateremu od predvidenih scenarijev ste dali prednost, bolj optimističnemu, ali morda bolj pesimističnemu? »Obstali smo tam nekje na sredini. Seveda bo moral vsakdo izmed nas resnično narediti vse, da znižamo stroške. Jasno je namreč, da je v teh negotovih časih, ko se
Prisotni ste v vsej Evropi, kje najbolj občutite težave?
»Ni države, ki ne bi bila v krizi. Prodaja povsod pada, še posebej v Nemčiji, Španiji in na Danskem, kjer je nižja tudi od 25 do 30 odstotkov. Povsod gre za likvidnostno krizo, ki jo čutijo tako v državah zrele ekonomije kot v vzhodni Evropi. Ukrajinska valuta je denimo devalvirala za 90 odstotkov, v Ukrajini in Rusiji banke ne opravljajo več svojega poslanstva ...Na vse to tudi Slovenija ni imuna. Mogoče se pri nas v trgovinah to še ne pozna, a dejstvo je, da pridejo mala in srednja podjetja pri bankah zelo težko do podaljšanja najetih kreditov, kaj šele do odobritve kakšnega novega. Pogosto nas naši partnerji, tudi iz Slove nije, pro sijo za pomoč, da jim pomagamo urediti kredite pri bankah.« So ukrepi vlade primerni? »Mislim, da se ekipa, ki vodi Slovenijo, zaveda, da je treba marsikaj postoriti na likvidnostnem področju in da bančni sistem potrebuje denar, da bo lahko servisiral gospodarstvo. Prav tako je treba razbremeniti stroške dela znotraj gospodarstva, da bo lahko bolj konkurenčno, s subvencioniranjem krajšega delovnega časa pa bomo lahko ohranili čim več produktivnih delovnih mest. Ukrepi so pomemben korak v pravo smer, pomemb no pa je še, da bodo tudi čimprej uve de ni.« Napovedi o tem, kako dolgo bo kriza tra-
Skupina Gorenje načrtuje v poslovnem načrtu, ki ga je nadzorni svet pred kon cem leta že potrdil, za letos 1 milijardo 337 milijonov evrov prihodkov; to je približno toliko, kot so jih dosegli lani. Brez upoštevanja prevzete družbe Atag pa bi bili skoraj za 5 odstotkov nižji. Ta družba načrtuje za letos prihodke v višini 137 milijonov evrov. Lastna prodaja Gorenja se bo predvidoma zmanjšala za devet odstotkov. V Velenju naj bi proizvedli 2,4 milijona velikih aparatov, 390 tisoč v Valjevu in 320 tisoč v Mora Moraviji.
V Gorenju ste bili znani po tem, da so od vas nenehno prihajali novi tehnološko vrhunski izdelki. Še preden ste dali enega na trg, ste že razvijali naslednjega. Zdaj boste sredstva za naložbe prepolovili. Bo to ohromilo vaš razvoj? »Niti slučajno! Z veseljem lahko potrdim, da smo pretekla leta veliko investirali, in to v prave stvari, v prave izdelke in tehnologije. Tako je danes Gorenje v izredno dobri tehnološki formi. To kondicijo bomo vsekakor ohranjali. Tudi v času božično--novoletnih praznikov smo marsikaj postorili. Vsi skupaj se zelo veselimo zaključka nove generacije kuhalnih aparatov. Leto 2009 bo namreč prvo polno leto generacije novih pečic in štedilnikov, ki bodo, v to sem prepričan, prodajna uspešnica v naslednjem obdobju. Investiramo tudi v vseh ostalih programih, vse, kar je nujno in pomeni tehnološko posodobitev tovarn in izdelkov. Vsekakor lahko rečem, da so naše tovarne povsem prenovljene; to velja za opremo in izdelke, zato si bomo nekaj prihodnjih let brez škode privoščili manjše investicije. To nam bo v času finančne krize prišlo zelo prav, saj bomo prosta finančna sredstva izkoristili kot konkurenčno prednost.« Sredi leta ste prevzeli belgijsko podjetje Atag. To vas je finančno zagotovo precej obremenilo. Kako pa vpliva na vaše poslovanje?
»Ta prevzem, ki je bil največji v zgodovini Gorenja, je najbolj zaznamoval leto
2008. To je tudi največji prevzem na nivoju Slovenije. Doslej še nobeno podjetje ni prevzelo tako velikega podjetja, in to celo na zahodu. Lahko rečem, da smo z nakupom izredno zadovoljni. V drugem polletju leta 2008 je družba poslovala odlično. Pozicija njihovih blagovnih znamk je odlična in daje dobre finančne rezultate. In kar je v tem trenutku še posebej pomembno, se kriza v teh višjecenovnih razredih na nizozemskem tržišču doslej ni veliko poznala. Kar se tega podjetja tiče, stopamo ambiciozno v leto 2009.«
Vedno ste spremljali kaj dela konkurenca, v teh časih verjetno še toliko bolj pozorno?
»Seveda se nenehno sprašujemo, kako je mogoče, da povpraševanje tako nenadoma upade. To vprašanje nam tudi mnogi postavljajo. Našim konkurentom seje to zgodilo že veliko prej kot nam, torej smo bili pripravljeni, a vseeno presenečeni. Naj citiram predsednika uprave enega najbolj uglednih evropskih podjetij iz naše panoge, ki je moralo odpustiti več tisoč ljudi: »Nikoli nisem videl česa podobnega. To je popolnoma izredno! Če pogledamo statistiko vse tja do leta 1965, ne najdemo takšnega padca trga, kije prišel popolnoma nepričakovano. Popolnoma je padel trg v drugi polovici novembra v Ameriki kar za 25 odstotkov, v Evropi skoraj za 20 odstotkov. Podobne padce beležijo v Aziji in Latinski Ameriki.«
Lahko ugotovim, da smo v tem trenutku pred konkurenco. To velja tudi za naše komuniciranje z javnostjo in delničarji. A kot sem dejal, razmere se spreminjajo iz dneva v dan.«
Veliko v teh časih komunicirate z delavci?
»To se mi zdi zelo pomemb no. Zato smo se v celotnem poslovodstvu odločili, da postavimo to še bolj v ospredje. Če kdaj, potem zdaj potrebujejo delavci jasno pa tudi odločno sporočilo in informacijo, predvsem pa tudi toplo besedo. Tudi v obdobju, ko moramo varčevati na vsakem koraku in »očistiti« vsak strošek, se moramo na drugi strani zazreti vase in znati prisluhniti sočloveku.«
Verjamem, da je delnica Gorenja dolgoročno gledano dobra naložba.
Vedno ste poudarjali, da so delnice Gorenja dobra dolgoročna naložba. V zadnjem letu so močno padle, kljub solidnim rezultatom, ki ste jih izkazovali. Kako to komentirate?
»Borzni trg je običajno odraz vrednosti predvsem na daljši rok. V tem trenutku pa je težava problem slovenskega borznega trga tudi slaba likvidnost. V vsakem primeru pa verjamem, daje delnica Gorenja, dolgoročno gledano, dobra naložba.« Vaše želje ob novem letu? »Naši delavci so ta teden še na kolektivnem dopustu. Prav je, da si odpočijejo, saj so celo leto trdo delali in še posebej zato, ker nas čaka zahtevno leto, ko bo treba pošteno zavihati rokave, da nas bo kriza čim manj prizadela. Kot sem dejal, upam in si želim, da bomo iz vsega tega izšli še moč nej ši.«
Kakšno sled zapušča to, ki se je poslovilo
Milena Krstič - Planine
Leto 2008 se je izpelo. Za nami je. Kakšno sled je pustilo za seboj? Kateri so dogodki, ki so ga zaznamovali? Ne le veliki. Tudi tisti drobni, majhni?
Nekatere smo za vas, ob listanju tega istega časopisa, ki ga držite v rokah, izluščili za vas. Morda bi kdo drug druge, morda kdo katerega sploh ne bi...
Pisalo seje leto 2008. In mi smo pisali o njem.
središča, ko je odprlo Visoko šolo za varstvo okolja in Fakulteto za energetiko Univerze Maribor. Prvi vpis v obe je vse pre se netil.
Skoraj stotnija gasilcev seje spopadla z velikim požarom, kije zajel Savinekovo žago v Šoštanju in povzročil ogromno škodo. Iz Druž-mir skega jezera pa so gasilci, glavni je bil Boris Goličnik, rešili lovca, kije pred tem od tam s poledenelega jezera reševal svojega psa. Sanje o pokrajini SAŠA pa so se uto pi le. Iz tega obdobja smo si
ki slovenski gradbeni firmi. Zanimala sta jih gospodarski kriminal in korupcija, afera je dobila ime Čista lopata. Še danes ni znano, ali je bilo zanimanju kriminalistov zadoščeno? Velenje je s Čisto energijo predstavilo priprave na Evropsko (so)prestolnico kulture leta 2012. Turistično društvo Šoštanj je pod taktirko neumornega Petra Radoje pripravilo pustni karneval, Premogovnik je zbral in povezal upokojence, Velenje pa je obiskala ministrica za zdravje Zofija Maz-

■W
JANUAR - Naj občan za leto, ki mu je odklenkalo (leto 2007) tudi na velikem silvestrovanju na Titovem trgu, je po izboru bralcev Našega časa in poslušalcev Radia
Januar: triurni boj z ognjem na žagi v Šoštanju
zapomnili izjavo velenjskega župana Srečka Meha, ki je ob potopu pokrajin izjavil: »Politika nima zaman čudnih pridevnikov.«
FEBRUAR - Zavod za zaposlovanje, kjer se je leto začelo z zapo-
ej Kukovič. Pravzaprav se je obiskala doma. Ze vrsto let je Velenjčan-ka. Okoli tisžoč ljudi se je v dolini poklonilo spominu na velikega Slovenca dr. Janeza Drnovška. Člove-
Februar: Zofija Mazej - Kukovič, ministrica za zdravje, obišče Šolski center in Zdravstveni dom.
Velenje postal zdravnik Borut Strav nik. Ta je potem proti koncu leta še enkrat dokazal, da je iz pravega testa, saj je slavil tudi v kuhanju golaža.
Velenje je vstopilo med študijska
slovanjem, ki je šlo navzgor, in brezposelnostjo, ki je šla navzdol, je dobil novega direktorja, psihologa Roberta Rajštra. Kriminalisti in policisti so obiskali Vegrad, ki ga vodi Hilda Tovšak, in še dve veli-
ka, ki ni veliko govoril, a je vedno veliko povedal.
Srečala sta se direktorja dveh močnih podjetij. Premogovnikov dr. Milan Medved je k sebi povabil Gorenjevega Franja Bobinca.
MAREC - Prvi državljan Upravne enote Velenje je postal Fidel Krupic. Na parkirišču ob Šaleški cesti v Velenju je bil zaradi trenutne jeze dveh mladeničev umorjen mlad Škalčan Simon Flander. V Šoštanju so ob izdatnem razumevanju direktorice centra za socialno delo mag. Zlatke Srdoč Majer odprli pisarno centra za socialno delo. Mestna občina Velenje je v reviji Razvoj predstavila 73 projektov. Minister za obrambo Karel
V elitnem dunajskem razstavišču so postavili razstavo del kiparja Ivana Napotnika. V TEŠ so napeljali plin, no, odprli so prvo plinsko enoto. Premog je dobil v njihovih pečeh konkurenco. Soproga slovenskega predsednika Barbara Miklič Turk je v Šoštanju odprla razstavo 40. likovni svet otrok. Velenjčani pa so dobili v dar 3.200 sadik, da bi z njimi olepšali svoje balkone. Komunalno podjetje in Esotech sta z Mestno občino
tisoč osemsto pa jih je prišlo v Šmartno ob Paki na najbolj množično gasilko tekmovanje. Še župan Alojz Podgoršek je bil ponosen. Komaj nekaj več se jih je udeležilo referenduma o pokrajinah ...
Skok čez kožo je bil že junija, čeprav je praznik julija. Tretjega. Če rudarji ne bodo nakopali toliko, kot potrebuje njegova elektrarna, bo rokave zavihal dr. Uroš Rotnik. Častno. Tako kot je častno skočil. JULIJ - V Šoštanj so prišli Nizo-
Erjavec je prišel v Šoštanjm - obiskal je tovarno, kjer sestavljajo oklepnike. »Če bi bilo z omenjenimi naročili karkoli narobe, bi bili že zdavnaj v rokah tožilcev, tako pa se z njimi ubada politična parlamen-
napovedala, da se bo Velenje s toploto tudi hladilo. V Trebuši so vzidali temeljni kamen za še en velik trgovski center.
JUNIJ - Delničarji Gorenja so 6,3 milijone evrov namenili za dividende, Veplasov Franc Vedenik pa
April: plesali so maturanti.
zemci, Belgijci in Kandačani osvajat Ano Destenico. Velenje je postalo eno samo veliko gradbišče. Ne zaradi volitev, ki so se že nakazovale, ampak zaradi potreb. »Ljudje!« so kričali šefi cestnih podjetij. »Ulice morajo biti razkopane do
Maj: Šoštanjski ponos, kipar Napotnik, na Dunaju.
Marec: v Šoštanju sestavljajo oklepnike.
tarna komisija, ki skuša pridobiti nekaj točk.« Tako je rekel marca.
APRIL - Zaplesali so maturanti. Posebej zanosno v Velenju, v letu, ko je Šolski center praznoval 50-letnico. Miha el Leto nje iz SNS je postal tretji podžupan Mestne občine Velenje. Med sto najbogatejšimi Slovenci revije Manager sta se pojavila dva iz tega konca, Gvido Omla-dič iz Ere in Tomaž Ročnik iz Toming Consultinga in Pilona. Društvo vinogradnikov iz Šmart-nega ob Paki je pripravilo ocenjevanje vzorcev vina, ki je pokazalo, da so pridelali najboljšo kapljico dotlej. Znajo pa biti, če stopijo skupaj, ljudje zelo dobri. Za dvigalo v osnovni šoli Gustava Šiliha so na dražbi likovnih izdelkov zbrali natanko 20.050 evrov. Ravnatelj Alojz Toplak je žarel.
MAJ - Jasno, da se začne kot vsak mesec prvega, a ima majski še en pomen. Tokratni je na Gra-ški gori potekal v znamenju boja med kapitalom in delom. Da plače delavcem padajo, kapitalistom pa dobički rastejo, je opozarjal Andrej Kranjc, »svobodni« sindikalist. Šoštanjčani z županom Darkom Menihom na čelu so poskrbeli za prvovrstni kulturni dogodek.
je dokazal, da je vešč svojega posla. Napravili so tobogan s 360-stopinj-skim obratom in raketnim startom. V Gaberkah so, veliko zaslug za to je imel Franc Šteharnik, pripravi-
popoldne, potem sledi kolektivni dopust!« Res so bile. Res pa je tudi, da seje dolina praznila, saj so številna podjetja začela kolektivne dopuste. Delavci so jih načeli z različno popotnico. Regresi so znaša-
Junij: prvi tobogan s 360 stopinjskim obratom na svetu.
li srečanje tistih, ki so morali zaradi posledic rudarjenja zapustiti svoje domačije. Prišlo jih je tisoč. Kar
li od 622 do 1.400 evrov. Po Sloveniji so divjala huda neurja, ki so se zgrnila tudi nad Šoštanj. Pri Kolar-

PREGLED LETA
Julij: mnogi so skakali. Tudi »ta pravi«.
jevih iz Velikega vrha je v gospodarsko poslopje udarila strela in povzročila ogromno škodo. Rudarji - nogometaši - so ponovno začeli brcati v prvi ligi.
AVGUST - Boštjan Buč in Nina
Od Šaleka do Gorenja gradijo pešpot.
Na volitvah zmaga levica. Borut Pahor postane kasneje predsednik vlade, Velenjčan dr. Matej Lahov-nik minister za gospodarstvo. V
Avgust: Lokalc je bil pripravljen.
Sovinek, atlet in plavalka, sta odpotovala v Peking na olimpijske igre, nekaj z znanjem oboroženih rudarjev pa v Tuzlo na montažo opreme za rudnik Mramor. Uradno se je začela kampanja za državnoz-borske volitve. Kandidati so prihajali, da se predstavijo. Bojan Kon-tič se je na Graško goro, kjer je nagovoril svoje borce, pripeljal z avtom. Ni šel peš s planinci. Janez Janša, predsednik vlade, je sem kar prikolesaril. V Zavodnjah nad Šoštanjem je šola ostala brez učencev.
SEP TEM BER - V Velenju je začel voziti brezplačni Lokalc. Obiski kandidatov za volitve, ki zaradi položajev, ki jih zasedajo, se vrstijo. Bolj ko se bližajo volitve, več se jih napove V petek, tik pred volilnim molkom, nekateri komaj še vedo, kam morajo. Na kaki prireditvi pa si celo že konkurirajo.
prve razrede je v vseh treh občinah sedlo 424 otrok. Je med njimi kak bodoči minister? V Topolšici so položili temeljni kamen za gradnjo centra za starejše. V Velenju ob prazniku naziva častni občan niso dodelili, v Šoštanju pa so ga:
dr. Cvetki Tinauer. Pika pa je spet pikasta.
OKTOBER - Velenjčanka Simona Pogač je stopila na 8.163 metrov visoki Manaslu v Himalaji. Gasilci pa so preverjali, kaj bi se zgodilo, če bi občino raznesla bomba ... Šlo je za največjo taktično vajo. Velenje je obiskal predsednik republike dr. Dani lo Turk. Navdušil ga je MIC. Njegove pohvale so direktorju Šolskega centra Ivču Kotniku godile. Iz Amerike se je finančna kriza že začela seliti tudi v to dolino.
NOVEMBER - Okoli prvega so gorele svečke. Pravzaprav jih je gorelo na tone. Nekaj tudi kasneje, na svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč v Vinski Gori. Cesta Arja vas-Velenje je ena sama črna točka. Vinski krst je v Šmart-nem ob Paki vse bolj priljubljen, za častnega občana so v tej občini izbrali Jožeta Polaka. Iz globine 400 metrov je prišla na internet slika rudarjev, z njo pa prenos iz take globine za zgodovino. Podjetja so pri napovedih morebitnih presežkov, s katerimi so se ponekod že soočali, še previdna. Center Jager
Oktober: predsednik države na obisku.
November: dobili še en nakupovalni center.
je odprl vrata, ljudi je prišlo, kot bi delili zastonj. Ivan Atelšek je iz Ljubljane v Šmartno ob Paki prinesel Zlati red za zasluge.
DECEMBER - Zvedeli smo, kar smo slutili: cesta, in to tista hitra, o kateri se je vse leto veliko govo-
rilo, se odmika.
Mesta so si nadela pravljično preobleko, Šoštanj se je olepšal celo z drsališčem. Franc Sever, ki v letu 2008 ni toliko polnil časopisnih strani kot pred tem, je spet poskrbel za nelagodje, ko je pozival k zbiranju
.T H
jfrt «T-
podpisov za razveljavitev odloka o vlaganjih v komunalo. CT za Bolnišnico Topolšica, za katerega so številni prispevali sredstva, je prispel. Direktor in tudi zdravnik Damjan Justinek je zatrdil, da z ljudmi, ki bodo z njim delali, ne bodo imeli težav. Metlečani, prebivalci v občini Šoštanj, pa decembra še niso vede li, ali bo nji hov ugovor proti gradnji črpalke v kraju uslišan ali ne. Morali bodo še čakati.
Opolnoči, zadnjega, pa je bilo letu 2008 konec. Množico na Titovem trgu, ki jo je zabavala Tanja Žagar, je v novo obdobje s poslanci pospremil velenjski župan Srečko Meh. Urednica Radia Velenje Mira Zakošek in urednik Našega časa Stane Vovk sta razglasila naj občanko za leto 2008 po izboru bralcev in poslušalcev - Regino Zagradišnik.
September: prvič prišli v šolo.
December: zdravstveni dom obeležil 50 let.
AGER
CENTER VELENJE
najceneje
Z označbo najceneje, boste našli izdelke, ki so najcenejši znotraj svoje blagovne skupine.
živila: 03/896-41-30, tehnika: 05/90-77-422, tekstil: 03/896-41-32
delovni čas: od ponedeljka do sobote od 7:30 -20:00 ure, nedelje in prazniki od 8:00 do 12:00 ure
Testenine Adriana, 400g
Napolitanke, 1kg
Energijska postaja WALTER, lahko jo uporabljamo polniilec za akumulatoi kompresofc-t^anometrom svetilka in||b hitri vžig avtomobila na terenu.
MAGER
f VELENJE
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 15.1.2009 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.

MAGER
r VELENJE

Skupna razstava, različni pristopi
Do konca januarja je v galeriji Velenje na ogled skupna razstava del Jurija Selana, Stojana Kneževiča, Robija Cagliča, Uroša Potočnika in Hermana Gvardjančiča
BojanaŠ pegel
Velenje -V Galeriji Velenje se od leta 2008 poslavljajo z zanimivo razstavo, ki prikazuje ustvarjalnost petih avtorjev. Akademski slikarji Robi Caglič, Stojan Kneževič in Uroš Potočnik so Velenjčani, ki so akademijo za likovno umetnost
tudi to, da imamo istega mentorja Hermana Gvardjančiča, ki se na
razstavi tokrat predstavlja skupaj z nami. Zagotovo nas okolje, v katerem živimo, zaznamuje tudi pri našem delu. Vsi smo slikarji, naša dela pa se raz li kujejo tako po semantični vsebini kot po oblikovnem načinu in tehniki. Jaz se tokrat
rali pri profesorju Hermanu Gvard-jančiču. Mislim, da bomo z njim vedno povezani, saj smo tudi po koncu študija ohranili stike. Zdi se mi, da je naša zavest fragmentira-na in tudi moja je taka. Zato so slike na razstavi izseki, fragmenti, ki jih ustvarjam v zadnjem času.«
Najbolj zgovoren je bil po otvo-
ši študenti. Mislim, da so zelo perspektivni. Trenutno je na akademiji še nekaj študentov iz vašega okolja. Zanimivo je, da tukaj nastaja nov umetniški bazen, prej smo jih imeli v Prekmuiju, Škofji Loki... Danes sem po letu, dveh spet videl dela svojih nekdanjih študentov in moram reči, da je premik očiten,
Štirje mladi umetniki in njihov profesor Herman Gvardjančič so svoja dela na otvoritvi razstave na kratko predstavili tudi sami.
končali v razredu profesorja Hermana Gvardjančiča, ki seje odzval njihovemu vabilu in razstavlja skupaj z njimi. Pridružil pa se jim je še sošolec Jurij Selan iz Kranja, sedaj asistent na ljubljanski akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani, kjer dela doktorat.
Razstava Bivanja v sliki bo na ogled v galeriji Velenje vse do konca januarja 2009, na njej pa se predstavlja pet izrazno precej različnih akademskih slikarjev. Ob odprtju razstave je izšel tudi katalog, v katerem sta besedila o avtorjih in razstavi prispevala kustosinja mag. Milena Koren Božiček ter eden od razstavljalcev, akademski slikar Jurij Selan. Povedal nam je: »Po svoje je slu čaj, da so kar trije od razstavljalcev akademski slikarji iz Šaleške doline. Ideja o razstavi je zorela že v času, ko smo skupaj študirali, saj sodimo v isto generacijo. Pove zava med nami je prav to, pa
predstavljam z deli, ki kažejo nazorski vpliv, v katerem sem odraščal. Predstavljam namreč serijo slik na temo »Križev pot«.«
Na kratko so o svojem delu spregovorili tudi vsi trije Velenjčani, ki pa sedaj ustvarjajo na podeželju. Robi Caglič je najprej končal akademijo za arhitekturo, potem pa še Akademijo za likovno umetnost:»-Sedaj živim na koncu vasi na Pohorju, kar se zagotovo pozna tudi v mojih likovnih delih. Vsa moja dela imajo neko nit. V njih iščem naravo, predvsem naravo v sebi.«
Stojan Kneževič živi in ustvarja na Lomu nad Topolšico: »Študij sem končal leta 2007 in takoj po diplomi sem se vrnil v Šaleško dolino. Za ustvarjanje potrebujem mir, zato mi okolje Loma trenutno ustreza, čeprav to verjetno ni trajna rešitev. Vesel sem, da se predstavljamo skupaj štirje slikarji iz iste generacije, ki smo vsi diplomi-
ritvi Uroš Potočnik. »Pred tremi leti smo se odločili, da pripravimo skupno razstavo, ki je po svoje poklon profesorju Gvardjančiču, ki ni bil le naš pro fe sor, ampak tudi dober prijatelj. Zal na razstavi ni vseh tistih, ki smo takrat izoblikovali idejo o skupni razstavi. Kar pa se moje ga dela tiče, je bilo leto 2008 zelo razgibano, dramatično. Veliko seje zgodilo; v njem sem se poročil, doživel finančni zlom in dobil še četrtega otroka, z ženo jih imava sku paj sedaj pet. Ko je bilo najhuje, sem dobil službo. Sicer pa so me otroci zelo prizemljili, začel sem se ukvarjati z bivanjsko problematiko, z veseljem in tegobami, ki jih prinaša vsakdan. In ta dela prikazujem tudi na tej razstavi.«
Profesor Herman Gvardjančič je že na otvoritvi razstave glasno povedal, daje vesel, da se lahko predstavi skupaj s svojimi študenti. »Bili so med najboljšimi, če ne najbolj-
torej sem jih že med študijem dobro pre po znal. Vesel sem bil, ko so me povabili, da se predstavim tudi s svojimi slikami, kar ni stalna praksa. S študenti vedno skušam biti bolj prijatelj kot profesor. Dobrih študentov in jihovih rezultatov sem vedno neverjetno vesel. Iskreno jim čestitam.«
Na otvoritvi smo izvedeli, da profesor Gvardjančič obožuje sodobno glasbo. K temu je dodal: »Prepričan sem, da večina ne mara sodob ne glas be. Ta je pač za sodob ni ke. Ne ločim med prejšnjo in sedanjo glasbo, izbiram po svojem občutku. Sicer pa sem zelo veliko v ateljeju, velikokrat ob glas bi. Ko pa dejan sko delam, je popoln mir nujen.
Fotografska razstava Andreja Perka
Z decembrskim odprtjem fotografske razstave mojstra Andreja Perka so v Mestni galeriji Šoštanj zaključili lanski program in hkrati zaznamovali Trubarjevo leto. Pod delovnim naslovom »Stati in obstati« je avtor predstavil pot Primoža Trubarja v izgnanstvu. Črno-bela fotografija poudarja identičnost tistega časa, podobe nam kažejo detajle mest, kot so Trst, Tuebingen, Deredingen in druga, ujete in videne skozi oko ustvarjalca. Nastala je čudovita zbirka fotografij, ki jih je avtor prvič uspeš no pred stavil v Škofji Loki, kjer je o avtorju in njegovem delu Barbara Stele Vurnik zapisala: Perko je v svojih fotografijah skušal izraziti lastno percep-cijo prostorov, ki so takrat dajali zavetje Trubarjevim idejam, zato se
je podal prav v tiste kraje, ki jih je obiskal tudi Trubar potem, ko je moral zapustiti domovino, da je svo-
bodno širil svojo protestantsko misel, pridigal, pisal. Čeprav gre za konkretne kraje, jih skuša Perko pod
opno prepoznavnih, na videz mimo-bežnih kadrov podati skozi svojo kamero zlasti kot serijo recikliranih in predvidenih takratnih Trubarjevih pogledov v njegov lastni prostor. Sled svetlobe, ki že stoletja še vedno pada v te prostore pod enakim kotom, z enako barvo in se zliva skozi Perkove fotografije v našo zavest, je verjetno prav takšna, kot jo je nekoč uzrl Trubar. Prav v tem kontekstu govorimo o umetniškem presežku Perkove fotografije.
Odprtju razstave (na ogled bo do sobote, 10. januarja) je prisostvoval predsednik Slovenskega protestantskega društva mag. Viktor Zakelj, ki je nanizal par podatkov o avtorju, njegovem ustvarjanju in o Primožu Trubarju. Skoraj pravega Primoža Trubarja pa so zbrani doživeli v interpretaciji Marjana Marinška, ki je nagovoril »lube Slovence«.
■ MilojkaK omprej,f oto DejanT onkli

KOLONA
Usodna devetka
Ana Kladnik
»Končno je starega leta konec!«, se je veselila češka prijateljica nekaj sekund po polnoči, ko so številni ognjemeti nad praškim nebom oznanjali, da smo vstopili v leto 2009. Kot je prepričana, ji pravkar minulo leto ni prineslo dosti dobrega, verjetno zaradi osmice, ki tako rada meša štrene. Ali gre kriviti osmico ali kaj drugega, je stvar kakšne drugačne rubrike. Je pa res, da so na Češkem obremenjeni z leti, ki se končujejo s številko osem. V izložbah knjigarn se v prvih vrstah najdejo naslovi knjig kot »Usodne osmice v naši zgodovini«, celo leto pa so po republiki zgodovinski inštituti in fakultete pripravljali seminarje, predavanja in konference, ki so obeležile kakšno »osmičko«. Nekaj obletnic seje lani spominjala cela Evropa ali svet, kot na primer 90 let od konca prve svetovne vojne, propada Avstro-Ogrske monarhije in razglasitve novih držav, kot sta med drugimi tudi Češkoslovaška in država Slovencev, Hrvatov in Srbov. V času do druge svetovne vojne, ko se v Evropi širijo diktatorski režimi, predstavlja Češkoslovaška na področju Srednje Evrope pravo demokratično oazo. Usodna zanjo pa je naslednja osmica, leto 1938, ko z münchenskim sporazumom sprejmejo Velika Britanija, Francija in Italija Hitlerjevo zahtevo po priključitvi češkoslovaškega sudetskega ozemlja, večinsko naseljenega z Nemci. Češkoslovaška na konferenci ne sodeluje in se mora ukloniti odločitvi velesil, kar je zanjo posledično pomenilo nemško zasedbo Sudetov, izgubo petine državnega ozemlja in vladin odstop. Deset let kasneje in le nekaj mesecev, preden Komunistična partija Jugoslavije za ohranitev svoje neodvisnosti zavrne stalinistične obtožbe Informbiroja, se na Češkoslovaškem zgodi februar 1948, ko je po državnem udaru komunistov uvedena ljudska demokracija po sovjetskem zgledu in ko predsednika republike Edvarda Beneša zamenja Klement Gottwald. Kakor koli, uradna zgodovina še vedno interpretira komunistični sistem na Češkoslovaškem kot totalitarni na vseh ravneh človeškega delovanja, kjer partija na svojih zasedanjih odloča o usmeritvah svoje politične ideologije, se je pravi komunizem vendarle odvijal skozi vsakdanjik in doživljanja „navadnih" ljudi, čemur namenjajo novejše zgodovinske študije vse več pozornosti. Okrogla obletnica, ki jo je v minulem letu zaznamoval ves svet, je 40. obletnica študentskih in delavskih demonstracij, na vzhodu usmerjenih predvsem proti sovjetizaciji, na zahodu proti togosti inštitucij in parlamentarne demokracije, v Jugoslaviji pa so si študentje ob vedno večjem družbenem razslojevanju prizadevali poleg demokratizacije tudi za egalitarnost.
Naslednja usodna osemka pa je pravzaprav usodna devetka: to je dvajseta obletnica t. i. češkoslovaške »žametne revolucije«, desetdnevne množične stavke decembra 1989, ki je naznanjala konec komunizma in po kateri je bil Vaclav Havel izvoljen za predsednika. Na Češkem, kot tudi Slovaškem, so priprave na novo pomembno obeležje že v polnem teku. Usodna devetka pa se je pred šestdesetimi leti zgodila tudi v Šaleški dolini. 20. septembra 1959je proslava ob 40. obletnici Komunistične partije Jugoslavije sovpadala s slovesno otvoritvijo središča novega Velenja. Spominski kamen je razkril Franc Leskovšek - Luka, »dobri prijatelj našega naroda«, kot je v prvem povojnem letu iz Ljubljane poročal generalni konzul češkoslovaškemu veleposlaništvu v Beogradu.
Rezman med finaliste Dnevnikove fabule
Ljubljana, Šoštanj - Literarno dogajanje na Slovenskem bo med 12. januarjem in 13. februarjem že šestič popestril festival Fabula.
Za festivalsko nagrado Dnevnikova fabula (namenjena je najboljši slovenski zbirki kratke proze, izdane v zadnjih dveh letih) se poteguje osem avtorjev, ki jih je žirija izbrala med več kot petdesetimi novimi zbirkami slovenske kratke proze. Med finalisti je tudi Peter Rezman s knjigo Skok iz kože.
Nekaj dni pred začetkom festivala bodo žiranti krog finalistov prepolovili, časopisna hiša Dnevnik pa bo nagrado podelila na zaključnem večeru festivala 13. februarja.
■ mkp

107,8 MHz
tAonjSKÜ IDO CAS(°)P0SDÜI
Naj vam Naš čas bogati četrtke tudi v letu 2009
Glasbene novičke
Prvi dnevi novega leta so priložnost za inventuro minulega leta.
Odgovorni urednik tednika Naš čas Stane Vovk pravi, da smo tudi lani spisali zajetno knjigo. V njej je polno dogodkov, takšnih in drugačnih, ki smo jih poskušali tudi s sodelovanjem rednih in občasnih sodelavcev v besedi in sliki predstaviti svojim bralcem ter bralkam v Šaleški dolini. Pisanje pa smo namenili še najpomembnejšemu dogajanju v občinah Zgornje Savinjske doline. Lani je izšlo 51 številk Našega časa, povprečno smo vsak teden natisnili 25 strani.
»Želimo, da bi tudi v letu 2009 vsakdo našel v časopisu, ki je lani praznoval 55-letnico izhajanja, čim več dogajanja z vseh področij življenja in dela v okolju, kjer živi in dela. Želja, da bi tednik prišel v vsako gospodinjstvo, je neuresničljiva.
Podatki pa kažejo, da eno številko bere več družin in tudi sosedje naročnika ter obiskovalci raznih lokalov, kjer jim med uslugami nudijo v brezplačno branje tudi časopise. Tega smo sicer veseli, še bolj pa bi bili, če bi kdo med njimi postal naš redni naročnik.«
Zavedamo se, da smo pri svojem pisanju odgovorni svoji vesti in seveda tistim, ki jim je časopis namenjen - bralcem in bralkam. Le tako pride do njih čim bolj verodostojna in kakovostna informacija, bodisi v prispevkih novinarjev, strokovnih sestavkih in stalnih rubrikah ter nenazadnje tudi v prilogah. "Trudili se bomo, da bo Naš čas tudi letos bogatil četrtke čim večjemu številu ljudi. Zato, bodite z nami", še dodaja Stane Vovk.
■ Tp
... na kratko...
JAN PLESTENJAK
Vsak čas bo izšel njegov novi album. Tokrat bo ta dvojni, na njem pa bo zbranih 22 njegovih največjih uspešnic v novih preoblekah in tri nove skladbe. Mastering plošče je v Milanu naredil znameniti Antonio Baglio (dvakrat nominiran za nagrado grammy), ki je delal tudi z Erosom Ramazzottijem.
DARJA ŠVAJGER
Darja Švajger je tik pred prazniki izdala nov album Moji obrazi, ki ga je posnela v živo s simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija. Prvi singl s tega albu ma je živah na sklad ba iz muzikala Kabaret - Mein Herr.
AVE
Velenj ska sku pi na je tik pred novim letom skupaj s Slovenskim oktetom posnela skladbo z naslovom V soju sil vestr ske luči. Skladbo, ki je še posebej primerna za čas okrog novega leta, je napisal Rajko Djordjevič.
KINGSTON
Kingstoni predstavljajo novo razli-či co aktu al ne uspeš ni ce Kata ri na niza bisere, ki so jo tokrat pripravili v hip-hop verziji. K sodelovanju so povabili legendo slovenskega rapa Klemna Klemna, ki je v svojem zna-čil nem slo gu zači nil zgod bo.
ELVIS JACK SON
Primorska skupina bo 16. marca izdala nov album Against The Gravity, ki so ga fantje posneli v sodelovanju s producentom Billom Gou-ldom, nekdanjim basistom skupine Faith No More. Izid albuma napoveduje prvi singl This Time, ki ga v teh dneh že lahko sli ši te.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	SIDDHARTA - Vojna idej
2.	PINK - Sober
3.	BEYONCE - If I Were A Boy
Ljubljanska skupina Siddharta je konec lanskega leta svoje pristaše razveselila z novo skladbo. 19. decembra lani je namreč izšla omejena naklada novega singla skupine Siddharta Vojna idej. Single je izšel v lično oblikovani zbirateljski izdaji v seriji le 1.000 izvodov, kupiti pa ga je (bilo) mogoče samo preko spletne strani skupine.
I-----
_ LESTVICA DOM,
SB
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Petra Finka - Ko padajo zvezde
2.	Igor in zlati zvoki - Novoletni dan
3.	Slovenski oktet - Božji nam je rojen Sin
4.	Ans. Golte - Prihajamo za praznike
5.	Modrijani - Kako nocoj je lep ta svet
6.	Slovenski zvoki - Zvezde na nebu gore
7.	Ans. Štrk - Božič za vse
8.	Ans. Franca Žerdonerja - Božič - praznik sveta
9.	Ans. Vrisk - Miklavžev večer
10.	Zreška pomlad - Za božič
... več na: www.radiovelenje.<om ...
Naj turneje
Revija Billboard je objavila lestvico najbolj dobičkonosnih turnej v letu 2008. Morda nekoliko presenetljivo seje na vrhu lestvice znašla skupina Bon Jovi, katere turnejo Lost Highway je obiskalo skoraj 2,2 milijona poslušalcev in je prinesla dobrih 210 milijonov dolarjev zaslužka. Na drugem mestu je morda še bolj presenetljivo Bruce Springsteen, kije s koncerti v letu 2008 zaslužili 204 milijone dolarjev. Madonna je s svojo turnejo Sticky & Sweet zaslužila 162 milijonov dolarjev, kar je zadostovalo za tretje mesto na lestvici največjih koncertnih zaslužkaijev minulega leta. Zanimivo je, da so se med deseterico znašli večinoma starejši izvajalci; poleg omenjenih še Sting in The Police, Celine Dion, Eagles, Neil Diamond.
Plavi orkestar ponovno skupaj
Najuspešnejši v Veli ki Bri ta ni ji
Sarajevska skupina Plavi orkestar v letu 2009 načrtuje ponovno vrnitev na glasbeno sceno. Po besedah vodje skupine Saše Lošica naj bi se člani skupine že januarja zbrali v studiu in začeli snemati nov album. V letu 2009 bo sledila tudi koncertna turneja, verjetno po vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Ena najbolj priljubljenih pop skupin v nekdanji Jugoslaviji je nastala leta 1983 in doslej izdala osem albumov, ki so jih prodali v več kot petih milijonih izvodov. Doslej so odigrali že več kot 3.500 koncertov, zadnjič pa smo jih lahko videli leta 2000.
ki Britaniji v letu 2008. Med albumi, ki so jih pro da li naj več v naj -krajšem času, je album The Circus skupine Take That. V mesecu dni, od izida v začetku decembra do konca leta, so prodali skoraj milijon in pol izvo dov.
Letos končno nov album 6pack Čukurja
Potem ko je lani za svoj 30. rojstni dan velenjski raper 6pack Čukur predstavil prvo pesem in videospot s prihajajočega albuma Štanga Tanga, je ves december posvetil predvsem koncertom. Za letošnje leto pa velenjski polagalec ploščic in rim v resnici napoveduje izid težko pričakovanega novega albuma. V decembru so potekale še zadnje priprave na snemanje novega albuma, pod katerega se kot producent tudi tokrat podpisuje Čukurjev dolgoletni prijatelj in sodelavec Saša Lušic.
Dan D februarja z novim izdelkom
Zasedba Dan D po uspešni klubski turneji, v sklopu katere so najbolj zvestim oboževalcem predstavili pesmi z novega prihajočega albuma, izid novega albuma napo-
Pevki Alexandra Burke in Duffy sta prvi na lestvici najbolj prodajanih sin glov in albu -mov preteklega leta v Veliki Britaniji. Zmagovalka letošnjega britanskega pevskega natečaja XFactor Alexandra Burke se je s singlom Hallelujah povzpela na vrh glasbenih lestvic z 888.000 prodanimi izvodi. 24-letna Valižan-ka Duffy pa se lahko pohvali z uspešnim albumom Rockferry, ki so ga lani prodali v 1.685.000 izvodih in je najbolje prodajana plošča v Veli-
veduje za mesec februar. Publika je prav nove skladbe že na predstavitveni klubski turneji odlično sprejela, fantje pa so koncerte izkoristili tudi za oblikovanje novih glasbenih idej, ki so jih uporabili pri zaključnem miksu albuma. Ta bo izšel februarja 2009, v tem trenutku pa potekajo še zadnje podrobnosti izdelave, ki delno nastaja tudi v Nemčiji. Sicer je snemanje potekalo v novomeškem studiu RSL pod producentsko taktirko Žareta Paka in Fabia Trentinija. Režiser Klemen Dvornik pa že eno leto pozorno spremlja sam nastanek albuma in bo v dokumentarnem filmu prvič nazorno razkril resnično ozadje celotnega procesa dela.
d Ali veste, kdo podpira tri vogale na Premogovniku Velenje? Čvek je izvedel, da je to dobrovoljna Melita Božič, tajnica direktorja dr. Milana Medveda, ki je zagotovo več kot le tajnica v tistem stereotipnem pogledu na ta poklic, pod katerim si mnogi še vedno predstavljajo kuhanje kave in sedenje v bližini fikusa.
Očitno se tega, da je dobro, da jo ima, zaveda tudi Melitin šef. Sicer pa nasmeh pove vse, kajne?
d Mobilni telefoni so nepogrešljiva »igračka«, brez katere res ne gre več. Ko nam zazvoni, ga ponavadi tudi dvignemo. Če to storimo med vožnjo in nas zaloti policist, plačamo kazen. Kaj se zgodi, če duhovnik odgovori na klic med svetim krstom konj na Štefanovo, pa čvek ne ve. A očitno je bil klic zelo pomemben, saj je šentiljski župnik Andrej Mazej ne le »dvignil« telefon, ampak tudi opravil pogovor. Je bil to klic »od zgoraj«?
^ »No, pa na zdravje,« sta si v dneh pred novim letom voščila tudi učitelj praktičnega pouka na šoli za storitvene dejavnosti ŠCV Janez Jevšnik in velenjski svetnik iz vrst Stranke mladih Robert Bah. Eden se odlično spozna na kuhanje in peko, drugi pa na arhitekturo.
Da jed tudi dobro zgleda in ni le dobra, je treba imeti tudi občutek za dekoracijo. Ta je po svoje že umetnost. Brez občutka za to pa tudi pri arhitekturi ne gre. Zato sta se zagotovo ne le lepo pogovarjala, ampak sta tudi klepetala o lepem.
Spol otroka odvisen od očetovih genov?
Znanstveniki z univerze Newcastle trdijo, da obstaja gen, ki uravnava razmerje med spermiji X in Y ter verjetnost spočetja dečka oz. deklice.
Rezultati, ki jih je objavil znanstveni časopis Evolutionary Biology, temeljijo na podatkih, zbranih pri 927 družinskih drevesih s 556.387 člani družin v Evropi in Severni Ameriki.
S pomočjo računalniškega modela so znanstveniki izračunali, kako bi se takšen gen, prisoten pri predstavnikih moškega spola, obnašal v naslednjih 500 generacijah, in s primerjavo z dejanskimi podatki potrdili svojo hipotezo.
Raziskovalci verjamejo, da imajo podoben gen tudi druge vrste, ki se razmnožujejo s spolnimi odnosi.
[IIIIIIIIIIIII!
V	HUDEmnRA zup lERCIMGP RIHRZME H KOZI
Piercingi v nosu, okrog oči ali na trebuhu lahko ob mrazu, kakršnemu smo priče v zadnjih dneh, postanejo nevarni za zdravje. Kovina namreč primrzne h koži, zaradi česar bi morali pri temperaturah, ki se spustijo pod ničlo, nujno sneti nakit, ki krasi občutljive dele telesa, opozarja nemška zdravstvena zavarovalnica.
V	nasprotnem primeru mehkim predelom telesa okoli oči, nosu in popka grozijo boleče omrzline. Na nepokritih delih telesa piercingi ohladijo tkivo in zmanjšajo prekrva-vitev. Zaradi tega lahko nakit primrzne h koži.
Zavarovalnica poleg tega mlade svari tudi pred tem, da v hudem mrazu nosijo hlače
z nizkim pasom in globoko izrezane ali kratke puloverje. Če v mrazu ostanejo nepokriti večji deli telesa, lahko zlahka staknete vnetje pljuč ali ledvic, pa tudi boleč mehur.
Energijske pijače za otroke niso priporočljive
Skoraj nobena od sestavin energijskih pijač ni primerna za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere.
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS opozarjajo, da energijske pijače niso priporočljive niti za ljudi z visokim krvnim pritiskom in bolnike z boleznimi srca in ožilja.
So pa primerne za občasno uživanje pri zdravih odraslih ljudeh v zmernih količinah. Pitje pijač je sicer potrebno za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Za dobro fizično in psihično delovanje našega telesa je potreben zadosten vnos tekočin.
Uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih lahko povzroči srčne aritmije ali celo hujše zaplete delovanja srčne mišice.
Prostitutke
z boni za prehrano
Nekoč so stranke prostitutkam v Pragi plačevale z gotovino, pozneje s kreditnimi karticami, zdaj pa lahko tudi z boni za prehrano.
Recesija se pozna tudi pri prijateljicah noči, saj zdaj nimajo zadržkov niti, če jim stranke ponudijo, da jim bodo plačale v bonih.
Ti ponujajo topel obrok le v določenih restavracijah, lahko pa jih koristijo tudi v nekaterih samopostrežnih trgovinah, kjer si lahko kupijo nujne življen-ske potrebščine. Sicer se novost še ni preveč prijela, a mnogi bordeli razmišljajo, da bodo nov način začeli bolj oglaševati, verjetno bodo za ta način plačila ponudili tudi poseben popust.
Tukaj seveda ne govorimo o majhnih vsotah. Kar 90 odstotkov moških, ki hodijo k prostitutkam, priznava, da denar, ki ga namenijo za malico, porabijo za prijateljice noči. Zdaj pa bodo na malico namesto njih lahko hodile one.
Vstopili smo v novo letom. Glede na napoi vedano recesijo si želimo, da bi nam šlo vsaj tako kot v starem.
Pol stoletja
Letos slavimo 50-letnii co novega Velenja. Ene je strah, kako bo uspelo praznovanje, saj j e v nič kaj »prij aznem« času; drugi odgovarj aj o, da čas Velenjčanom mnogokrat ni bil prij a-zen, pa so uspeli.
Polnoletnost
Slovenija je konec leta postala polnoletna. Torej zrela ln seveda tudi plodna. Upajmo, da njenih plodov ne bodo trgali le eni.
Da bodo vedeli
Dobro j e, da bodo tudi po Velenju table, ki opozarj aj o, kako hitro vozij o vozniki motornih vozil. Da j ih le vozniki ne bodo razumeli kot dokaz, kako hitro zmo-rej o voziti.
Levo in desno
Nekateri trdij o, da ne bodo krenili levo, drul gi, da ne desno. Oziraj o pa se vseeno v obe smeri. Ne le, ko prečkal jo cesto.
Ime ni važno
Božičnica le imela v raznih podj etj ih različno lme. A ni važno ime, da le le.
Enako, a različno
Po razsipnem decembru čaka mnoge suhi in dolgi januar. Pa čeprav imata oba meseca enako število dni.
Čudno
Nekateri so nekoliko napačno razumeli poziv, naj bi javno objavili mesta, kjer dilerj i pro-daij drogo. Saj kupci in prodaj alci to že zdaj predobro vedo.
Slikarji in drugi
Pri nas j e vse več sli-karj ev. Še več takih, ki nas hočel o na različne načine farbati.
Dobri možje in žene
Otroke so obdarovali Miklavž, Božiček ln dedek Mraz. Vse več odraslih pa dobri mož^e in žene Karitasa in Rdečega križa.

LJUDJE
Otroke moraš imeti tako rad, da boli
Tako pravi naj občanka po izboru bralcev Našega časa in Radia Velenje Regina Zagradišnik - Varovanci, preko devetdeset jih je bilo, so jo klicali teta - Še danes jo osrečujejo, ona pa njih
MilenaK rstič- P laninc Foto: S. Vovk
Nikoli ni bila na očeh javnosti. Vedno je bila skromna, tiha, pridna, predana družini in otrokom, ki jih je pazila. A je znala biti privzgoji tudi odločna, predvsem pa dosledna. Še vedno je taka. Njeni varovanci, otroci, ki jih je pazila, so bili najbrž tisti, ki so najprej pomislili na to, da si njihova teta, kot so jo klicali, teta z velikim srcem, zasluži ta laskavi naslov. Da je treba izpostaviti take ljudi, pa so menili tudi drugi.
Pred vrata radijskega studia, kamor smo jo povabili dan po tistem, ko so bili vsi glasovi prešteti in dvoma ni bilo več, jo je pripeljal mož - da se z njo pogovorimo (tudi) o protokolu razglasitve, obenem pa jo spo zna mo . Drob no gospo z velikim pladnjem v rokah. Na njej pa peciva, vsaj pet različnih vrst gaje bilo, postavljenega v urejenem redu ... »Da se posladkate. Pekla sem sama,« je preprosto rekla. Drugi so mi potem povedali, da peče pa rada, da marsikateri od njenih varovancev še dandanes dobi v dar škatlo tetinega peciva. Ali pa rezancev. Tudi po njih je znana. Ona pa od njih velikokrat, ko se vrnejo s kakšnega potovanja, nabožno podobico. Dajo greje in da ve, da ni pozabljena.
Regina Zagradišnik je kot mlado dekle prišlo v Velenje iz Sv. Roka ob Sotli, iz Rogatca, kjer je odraščala v enajstčlanski družini z devetimi brati in sestrami. »Vsi so prišli za menoj v Vele nje in danes vsi
ReginaZ agradišnik je bila zao troke, ki so jop azili, teta. In šev edno je.Z daj jep ravzaprav naj teta. Na sliki na Titovem trgu,
takoj po tem, ko so jo razglasili za naj občanko, v družbi s številnimi varovanci in prijatelji.
živimo tukaj.« Zaposlitev sije našla v mesnici v Starem Velenju, kjer je delala deset let, do rojstva dvojčic. » Potem sem, ker deklic nisem imela kam dati v varstvo, ostala doma in iskala še kakšno mamico, ki tudi potrebuje varstvo. Tako se je zače lo.«
Varuška je bila potem celih petindvajset let in v tem času pazila na več kot devet de set otrok. » Še danes se živo spominjam prvega otro ka in tudi mami ce, ki je bila učiteljica. S takim velikim straho
spoštovanjem sem jo sprejela. Paziti učiteljičinega otroka!? To zame ni bilo kar tako.«
To so bili čas, ko porod niški dopusti še niso bili tako dolgi, kot so danes, ko so morale matere, ki so delale, hitro najti varstvo za otroka. »Prvi otroci, ki sem jih pazila, so bili, ko so prišli k meni, stari le tri mesece. Od mene so odhajali, ko so šli v malo šolo in potem v šolo. Velika odgovornost je bila to,« pripoveduje. Pa ne samo odgovornost. Potrebne je bilo tudi veliko
ljubezni, potrpljenja, doslednosti. Še danes pravi, da moraš imeti otroke tako rad, da te boli. A oni za to ne smejo vedeti. Vse je marsičesa naučila. »Dekleta so kuhala, pospravljala, fantje so pri možu v delavnici žeblje nabijali... Znala sva jih zaposliti. Preko igre pa tudi naučiti kaj za življenje.«
Ponosna je na vsakega od njih. Oni pa so ponosni nanjo. Še danes ji je toplo, ko se spomni, kolikokrat so popoldne, ko so bili že v domačem varstvu hodili nazaj v njihov
peskovnik ali na njeno dvorišče. Kar tako, da se malo poigrajo.
Veliko je stvari, ki jo bogatijo še danes. Da rada peče, da ni bolj ših rezancev, kot so tisti, ki nastanejo pri njej doma, smo že rekli. » Pa kvačkam rada.« Njeni kvačkani prti so znameniti daleč naokoli. Ogromno jih krasi cerkve. Če boste v kakšni od njih videli lep kvačkan prt, se skoraj ne boste zmotili, če boste pomislili, da so vanj vtkane ure in ure Regininega dela. »Rada se družim z ljudmi. Vesela sem, ker
ne mine dan, da se pri nas, na našem domu, ne bi ogla sil kate ri od bratov, sester ali kak znanec. Skupaj smo v veselju in skupaj, ko je komu težko.«
Še dandanes priložnostno popazi na kakega otroka mamici, ki je v stiski, ali babici, ki ne more na dopust, ker pazi na vnuke. Še ni tako zelo dolgo nazaj, ko je v varstvo sprejela dvomesečnega fantka študentke, ki zanj ni dobila varstva. Pa jo je babica, gospa Koša-nova, napotila k njej. »Če kdo, potem bo Zagradišnikova gotovo pazila nanj,« ji je rekla. »In ko sem zagledala tisto majhno štručko, so bila vsa vprašanja odveč. Moj je bil do počitnic, daje mamica končala letnik, potem pa je šel z njo v Ljubljano.«
Bralci in poslušalci, ki so glasovali za teto Zagra di šnik, so svoj glas najpogosteje utemeljili s tem, da je to gospa z velikim srcem. Verjame, da se vse dobro vedno vrne.
Svojih pogle dov, svojih nasvetov, nikoli in nikomur ne vsiljuje. Pove, da je zelo ver na in tega niko li ni skrivala. »Otroke sem pazila tudi v prejšnjem režimu. Tudi otroke partijcev. Povedala sem jim, ko so prišli, da pri nas verujemo, da hodimo k maši, da molimo, da naj premislijo, ali je to za njihove otroke primerno ali ne. Jih to morda ne bo motilo? Pa nihče ni rekel, da to ni primerno. Motilo bi jih, so rekli, če bi jim vero kdo vsiljeval.«
Zase pravi, daje srečna. Če bi še enkrat rodila, bi šla po istih stopinjah. Že zaradi vseh tistih, ki so ji v petindvajsetih letih zaupali vse, kar jim je bilo najdražje. Svoje otroke. Teta Regina pa je z njimi delala vse, kar ima v svojem velikem srcu. V takem, ki ga je nekoč narisala varovanka Daša. Da mora biti veliko, da gre vanj toliko otrok, je razložila. Regina ga še vedno hra-
Za bolj zdravo leto ...
V Šentilju pri Velenju pripravili 13. blagoslov konj - Letos dogajanje med drugim popestrile tudi mažoretke
Šentilj pri Velenju, 26. decembra 2008 - Katoliška cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana, kije bil diakon in prvi mučenec ter velja za zavetnika konjev in dejavnosti, ki so pove za ne z nji mi. Zato po mnogih župnijah na ta dan blagoslavljajo konje. Tudi v Šentilju pri Velenju je tako. In ta blagoslov je
pravzaprav postal v tem kraju v velenjski občini že tradicionalen, saj so ga letos pri pravi li že trinajstič.
Pred cerkvijo se je zbrala pisana druščina konj: bili so različnih pasem, različnih starosti, barv, značajev in razpoloženj. Prišli so od blizu in daleč - iz Šentilja, Ponikve,
Pirešice, Škal, Gotovelj, Slovenj Gradca, Velenja, Šmartnega ob Paki in še kakšen kraj bi lahko našteli.
Neka te ri konji pa so bili nad "žegnom" bolj, drugi nekoliko manj navdušeni. A nad kruhom, ki ga je delil župnik, so bili gotovo navdu-še ni prav vsi.
V Šentilju je bilo tega petkovega dne res pestro. Ne samo zaradi samega blagoslova konj, temveč tudi zaradi vsega, kar so organizatorji pripravili v sklopu le-tega.
Naj prej je bila sv. maša, nato pa kulturni program, ki so ga namenili tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Vse zbrane sta nagovorila glavni organizator blagoslova konj Mirko Vranjek in velenjski župan
Srečko Meh. V kulturnem programu so se predstavile različne domače skupine in posamezniki, prvič pa so se tega dogodka udeležile tudi mažo ret ke iz Topol ši ce. Bile so tiste, ki so bile prav na čelu dolge kolone nad sto konj, ki jih je pripeljalo oziroma prignalo 96 lastnikov. Tudi letos sta bili najštevilčnejši Šaleška konjenica in Konjenica Pirešica. Zato so jima organizatorji podelili posebno priznanje. Poleg njih so letos s Polzele prijezdili še člani Malteške konjenice.
K bolj zanimivemu dogajanju so gotovo pripomogli tudi obiskovalci, ki jih tako kot vsa ko leto tudi letos ni bilo malo in so se med prireditvijo greli s čajem in kuhanim
vinom.
Vsi, ki so prišli po svoj blagoslov, pa seveda upajo, da bo "žegn" držal vsaj do naslednjega leta.
■ vg
Enajstič v Šmartnem ob Paki
6. decembra - Na Štefanovo je bilo v Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki živahno. Tu je namreč šmarško društvo konjerejcev, ki je lani praznovalo 10-letnico delovanja, pripravilo že 11. blagoslov plemenitih živali.
Šmarški dekan Ivan Napret je bla-
goslovil več kot 30 konj članov domačega in nekaterih sosednjih konjerejskih društev. Zbrane pa je nagovoril podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek. Ob tej priložnosti je poudaril pomen sobi-vanja okolja, človeka in konja in izrazil zadovoljstvo, da šmarški konjerejci nadaljujejo tradicijo furmanov v tem kraju.
Prireditev so z ubranim petjem obogatili pevci moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki pod vodstvom Andreja Fišerja.
■ Tp
Priznanje za konjenico Pirešica (Foto: vos)
Zb lagoslovitve konj vM artinovi vasi

Upočasnimo staranje
Čas - naš prijatelj in naš sovražnik hkrati. Prinaša srečo in ljubezen, pa tudi žalost in sovraštvo. V času se rodimo, rastemo in razvijamo, živimo, se staramo in usihamo. V času tudi umremo in se umaknemo med spomine. Kadar nam je lepo, se minljivosti časa ne zave damo. Ko nam sreča spol-zi skozi prste, pa bi ga ustavili in zavrteli nazaj. Pa je tudi čas relativen. Nekomu mine hitro, drugemu mineva počasi. Nekateri si naložijo že šesti ali sedmi »križ«, pa se obnašajo in izgledajo kot mladeniči; energetsko polni, dinamični in kreativni. Drugi pa ne morejo skriti svojih let. Izdajajo jih gube, upo časnje nost tele sa in duha. Staranje. Ne moremo mu ubežati, lahko pa ga upočasnimo in naredimo prijaznejšega. Nanj se lahko pripravimo in ga sprejmemo kot del svojega bivanja na Zemlji. Če je bila mladost lepa in so srednja leta nepozabna, zakaj ne bi bila lepa tudi starost? Ob izkušnjah in znanju, ki smo jih z leti pridobili, se staranja ni treba bati, če bomo znali dobro poskrbeti za telo in dušo.
Zakaj se sta ra mo? Odgovor ni preprost. Znanstveniki so razvili številne teorije. Krešejo se mnenja glede molekularne, celične in evolucijske teorije. Številni zagovarjajo teorijo prostih radikalov, kemičnih delcev, ki napadajo in uničujejo naše celice. Prosti radikali so molekule kisika z neparnimi elektroni, ki prosto plavajo po našem telesu. V želji, da bi dosegli lastno stabilnost, želijo ukrasti manjkajoče elektrone zdravim celicam. Ta proces lahko sproži nevarno verižno reakcijo, ki
Poziv
Najprej vsem, še enkrat: Veselo praznovanje in srečno 2009!
V poštne nabiralnike smo prejeli Seveijev poziv »LJUDSKA INICIATIVA« v zvezi s Podporo za vložitev zahteve za razveljavitev Odloka o prispevku in investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020.
Ljudje me poznajo in sprašujejo, kaj sedaj to pomeni ... Kaj naj storijo?! Ali naj izpolnijo in kaj pomeni, če ne izpolnijo?! Zato se odzivam takoj, čeprav so praz nič ni dnevi! Moje pojasnilo: da naj ne izpolnijo, ker ne želimo »rezati vodovodne veje« oz. take oskrbe, kot je sedaj; objekti pa so že dotrajani in potrebno zamenjave pa tudi nove zadeve so nujne. Vprašanje postavljam: ali so kaj pomisli še na azbestne cevi primarnih vodov?! Dajem pobu do, da poleg tega, kar je že bilo izre če no, ne samo na Mestnem svetu, tudi v Našem času in VTV, je potrebno ponavljati in pojasnjevati, tudi v bodoče: v KS, mestnih četrtih in drugih oblikah obveščanja, tudi v glasilih gospodarskih družb. Potrebna je temeljita streznost: po moje pa ne sme biti akcija strank, ker skrb za zdravo pitno vodo, za zdravo okolje in posledično tudi odvajanje in čiščenje odplak je stvar nas vseh. Potrebno je opraviti anketo med ljudmi, tudi javne »tribune« - razgovore in predvsem morajo tu
povzro či pomor zdravih celic ter poškodbo tkiva. Pospešuje tudi procese staranja, kar se kaže v izgubi elastičnosti kože, utrujenosti mišic, tanjšanju las, slabšem vidu in izgubi sluha, izpadanju zob, oslabljeni imunski odpornosti ter pogostejšem pojavljanju degenerativnihb olezni.
Z nezdravim življenjem in slabimi navadami staranje velikokrat pospešujemo tudi sami. Ionizirajoče sevanje, ozon, dušikovi oksidi in cigaretni dim pospešujejo nastajanje prostih radikalov. Veliko jih nastane ob nepravilni prehrani ali pri stresu. V boju s prostimi radikali in njihovo uničevalsko močjo si poma ga mo z anti ok si -danti, močno kombinacijo hraniv in encimov, ki imajo tudi pomembno aktivno vlogo pri preprečevanju degenerativnih bolezni, bolezni srca in rakastih novotvorb. Med najmočnejše antioksi-dante spadajo vitamin C, vitamin E, tioli, ubikinon 10, flavonoidi, estrogeni, probu-kol, lazaroidi, manitol in ura-ti. Za ohranjanje dobrega zdravja pa so potrebni tudi drugi vitamini in minerali.
Kako lahko upočasnimo staranje in ohranjamo vitalnost? Uživali bomo uravnoteženo prehrano in skrbeli za redno telesno aktivnost. Odpovedali se bomo kajenju in se izogibali zaprtih zakajenih prostorov. Ohranjali bomo dobre družinske in prijateljske vezi. Pri delu in rekreaciji bomo aktivni. Aktivirali se bomo tudi pri družbeno koristnih delih, ob tem krepili samozavest, občutek potrebnosti in koristnosti. Izogibali se bomo izpostavljanju previsokim ali prenizkim temperaturam. Opustili bomo pitje alkohola. Počeli bomo stvari, ki nas
Mnenja in odmevi
opraviti svoje mediji, v korist vseh obča nov vseh treh občin, ki so vezane na ta sistem ... Če me bo kdo vprašal, sem tudi sam pripravljen kaj reči! Ena od sostanovalk mi je dejala, a sedaj ko je pa Sever vse dosegel za Vinsko Goro: sedaj pa nehaj mo, kaj pa osta li, ki bodo sedaj na vrsti . Taki in podobni medklici me ohrabrujejo, da ljudje še razmišljajo zdravo in logično, dolgoročno ... Pojasnil sem tudi, da so tako zbrana sredstva naš lasten delež, del tega, da lahko kandidiramo tudi na EU sredstva .in rešimo investicije hitreje ... Kajti enostranska obrazložitev oz. poziv za nabiranje volilnih točk, všečnosti zaradi manj stroškov v družinskih proračunih, ni dovolj, da bi ljudje raz ume li, zakaj sploh gre! Povezovati ta strošek z recesijo, krizo v dru žin skih pro ra ču nih, je popoln nesmi sel, je pa pleh ka, zavajajoča všečnost, če začne potovati od ust do ust, od človeka, do družine in se seli v vasi in mesta! Razmišljajmo zdravo, razumno in predvsem dolgoročno, kajti tudi to je ohranjanje našega okolja! Prisrčen pozdrav
■ J. M.
Ljudska iniciativa
Ne bi se spuščal v polemiko, ali je "ljudska iniciativa Franca Sever-ja" civilna pobuda ali pa je to plod promocijske strategije stranke SDS. Meni, ki se ne prištevam v nobeno od strankarskih čred, se namreč
zadovoljujejo in osrečujejo, ob tem pa vedno ohranjali pozitivno mišljenje.
Vse kar poje mo, naše telo upo -rabi; dobre stvari v pozitivnem smislu, s slabimi pa si škodujemo. Zato bomo pogosteje segali po hrani, ki velja za »vrelec mladosti«. Če je le mogoče, si privoščimo ribe dvakrat na teden. Posebej priporočljive so sardele in losos. Ob tem lahko zmanjšamo tveganje, da dobimo srčni napad, kar za 30 %. Omega-tri-maščob-
obdelavi se ne uniči. Vse jedi, narejene iz paradižnika (paradižnikova juha, paradižnikove omake, konzervirani pelati, kečap) vsebujejo snovi, ki nas ščitijo pred staranjem in vrsto rakastih obolenj. Naravni polnozrnati kosmiči (ovseni in ječmenovi kosmiči, sončnična semena, suho sadje) znižujejo tveganje za bolezni srca, kapi, sladkorne bolezni, hkrati pa pomagajo ohranjati vitko telo, saj urejujejo prebavo. Zaradi vsebnosti vitamina B12 spodbujajo delo-
nim kislinam ohranjajo žile čiste ter zmanjšujejo raven trigliceridov v krvi. Brokoli preprečuje nastanek vseh vrst rakastih obolenj. Vsebuje številne antioksidante. Najmočnejši je sulforafan, ki preprečuje bolezni debelega črevesa. Veliko ima tudi vitamina C, beta-karotena in kroma. Posebej ga priporočajo ženskam, ker sodeluje pri odstranjevanju škodljivega estrogena, ki spodbuja raka. Paradižnik vsebuje zelo redek antiok-sidant likopen. Pri temperaturni
zdi pomembnejše dejstvo, da nam ta iniciativa razkriva neko samovoljno in proti občanom uperjeno malopridno dejanje aktualne občinske oblasti. Če zadevo pravilno razumem, nam hoče ta oblast naprtiti do leta 2020 trajajoče ne majhne dodatne prispevke, ki naj bi bili porabljeni za investiranje v objekte vodooskrbe in v objekte za odvajanje odplak. To pa močno spominja na nekdanje samoprispevke v obdobju družbene lastnine, ko so bili le-ti skorajda samoumevni, saj smo takrat za skupni dobro na ta način zgradili veliko za družbo pomembnih objektov, med ostalim tudi šole. Toda očitno so fantje, nekateri morda tudi zaradi posledic rahle ostarelosti pozabili, da je bilo nekoč pred realizacijo takšnih idej potrebno razpisati referendum. Ne nazadnje si je treba sedaj v obdobju kapitalizma tudi zastaviti vprašanje lastništva na ta način financiranih investicij.
Te z občinskim odlokom predvidene nove dajatve v višini pribl. enega evra po m3 porabljene vode naj bi sicer pričeli porabniki vode plačevati v januarju 2009, toda glej ironijo, pri obračunu akontacije komunalnih storitev za december 2008 sem opazil, da so mi obračunali čiščenje odplak namesto dosedanjih 0,2421 evra za m3 porabljene vode kar 0,7199 evra, kar predstavlja 200 % povišanje cene. Tu pa vrag šalo jemlje. Ali je komunala, kot slišim govorice, resnično pralnica denarja občinskih velmož?
■ Franc Planino
va nje mož ga nov in krat ko roč ni spo min. Agrumi so zdravi, saj vsebujejo veliko vitamina C, karote-noidov, kalija in flavonoidov. Grenivka vsebuje posebno sestavo vlaknin, ki znižujejo holesterol in so celo zdravilo proti arteroskle-rozi. Nemastno mleko je glavni vir kalcija, ki pomaga v boju proti osteoporozi. Vsebuje tudi redek vita min D, ki pri po mo re, da kos -ti z absorbacijo kalcija ostanejo trdne. Nemastni mlečni izdelki (jogurt in sir) lahko preprečijo črevesnega raka in znižajo krvni tlak. Rdeče meso ima še vedno pomembno mesto v naši prehrani. Uživati ga moramo zmerno in ne več kot 10 deka gra mov na obrok. Odstraniti moramo vso vidno maščobo, naj bolj še pa je popečeno na oljčnem olju ali žaru. Vsebuje cink, ki krepi odpornost telesa pred virusi, bakterijami in kancerogeni. Špinača vsebuje lute-in, ki je močna učinkovina proti staranju, betakaroten in folno kisli no, ki varuje naše mož ga ne in
arte rije. Oreški z nena si če ni mi maščobami znižujejo raven slabega holesterola v krvi. Vsebujejo sestavine, ki naše žile ohranjajo mlade. Priporočajo mandlje z veliko vitamina E. Jagodičevje (borovnice, brusnice, jagode, maline) vsebuje številne antioksidante. Močnejša, kot je barva, več anti-oksidantov je v njih. Varuje nas pred vsemi vrstami raka, borov-ni ce in brus ni ce pa nas vas bodo obvarovale predv netjem sečil.
Vse življe nje je pomemb no biti krepak in gibčen, v starosti še posebej. Za to bomo poskrbeli z redno telesno aktivnostjo. Kombinirali bomo vaje za vzdržljivost, vaje za moč ter vaje za gibljivost in elas tič nost. Ob tem bomo pazili na srce, da ga ne preobremenimo. Vadili bomo v območju lastnih varnih mej frekvence srčnega utripa. Če nam zdravnik ne svetuje drugače, od 60 d0 80 % lastne teoretične maksimalne frekvence srčnega utripa (ženske: 226 minus starost, moški: 220 minus starost). Pri načrtovanju telesne vadbe bomo upoštevali postopnost in pogostnost. Intenzivnost in trajanje bomo prilagodili svoji trenutni telesni pripravlje-nos ti. Izbi ra li bomo med vaja mi, ki so nam bli zu in nas zadovoljujejo. Najpogosteje se bomo odlo ča li za hojo, še bolje nordijsko hojo, kolesarjenje, ples, plavanje ali jogo. Vedno bomo pričeli z ogrevanjem, nato 30 minut izvajali telesno vadbo, na koncu pa zaključili z vajami za ohlajanje in raztezanje. Le dobro telesno pripravljeni bomo lahko ohranjali kakovosten odnos z okolico, hodi li na spre ho de in poho de, se razvedrili ob plesu, ostali gibčni in elastični ter tako preprečevali padce inp oškodbe.
Dinamična, kreativna in elastična morata ostati tudi naša mišljenje in spo min. Z leti smo pos ta li zakladnica izkušenj in znanj, ki pa nam prav nič ne pomagajo, če jih ne znamo in ne zmoremo uporabiti ob pravem trenutku. Poskrbeti moramo, da bo misel še vedno iskriva in spomin učinkovit. Pri spominu ločimo dva dela: zmožnost shranjevanja in zmožnost priklicanja informacij. Shranjevanje je praviloma odlično, saj
i
so spominske rezerve neizmerne, manj zanesljivo pa je priklicanje iz spomina. Med učenjem potrebujemo obdobje aktivnosti in počitka. Takoj po učenju, ko sprejemamo informacijo, priklicanje iz spomina močno naraste, nato pa upa da. Zato mora mo snov ponavljati: najprej takoj, nato po približno 40 minutah in nato še po enem dnevu. Pomaga nam ključna beseda ali fraza, s katero uredimo in zberemo informacije. Človek, ki povezuje misli, si bo izboljšal spomin in ustvarjalno moč. Veliko tistega, kar smo »pozabili«, sploh nis mo spreje li, ker v obdobju učenja nismo bili dovolj pazljivi. Da bi si stvari dobro zapomnili, moramo biti nanje pozorni. Imena moramo ponavljati in razvijati ter odkrivati asociacije. Kot telo si tudi spomin vedno urimo z vajo. Zato ponavljajmo, učimo se na pamet pes mi, rešuj mo rebu se in križanke, igrajmo šah, berimo in obnavljajmo prebrane sestavke. Ohranjajmo vezi z ljudmi, hodimo v družbo, predvsem pa bodimoa ktivni vp ogovoru.
Ne sramujmo se let in ne bojmo se staranja. Kronološka starost je vsakemu posebej zapisana v osebnem dokumentu, biološko pa nosimo v sebi. Smo bili dobri kovači svojega telesa, zdravja, sreče in življenja? Življenje in zdravje sta nam bila polože na v zibel. Kako smo ju zalivali in pestovali, kako ohranili, pa je odvisno od nas samih. Smo uspeli nekje na poti od zibeli do danes »izgubiti« kakšno leto ali desetletje? Smo uspeli prelisičiti čas? Pozabimo na letni co roj stva. Pomemb no je to kaj nosimo v sebi, kako se odzivamo in kako doživljamo svet okoli sebe. Poskrbimo zase, za telo in dušo, da bomo lahko še naprej žuboreč izvir idej, znanja in izkušenj. Zakaj bi te zaklade skrivali? Prav v njih je naša vrednost, moč in prednost.
■ Janez Poles
Vida Žgank
Decembra leta 1950 se je takrat skoraj tridesetletna Vida z možem Nestlom, ki so ga imenovali za direktorja rudnika, priselila v Velenje. To so bili časi, ko je »gospa direktorjeva« doma redila pujska, kokoši in zajce, da je lahko pošteno nahranila svojo družino in neredke direktorjeve poslovne partnerje. Zaradi moževe zagnanosti pri delu je svoje poklicne želje podredila njegovim in se ni zaposlila - toda doma je prevzela vsaj tri, če že ne vse štiri vogale.
Direktor Žgank je bil zahteven do svojih sodelavcev, do sebe in do svojih najbližjih. Redki so bili dnevi dopusta v Fiesi, nedelje so bili dnevi, ko je morala cela družina previdno okoli očeta, ki je snoval nove načrte za razvoj rudnika in novega mesta.
Vida Žgank je zavestno prevzela vlogo žene, ki je svojemu možu pri njegovih ambicijah stala tesno ob strani, ne samo kot žena, mati njunega Luča in Vidke, ampak tudi kot sopotnica v delu. Morda so idejo o sodobnem mestu res v glavnem uresničili moški, a velik in nič manj pomemben del bremena so nosile ženske. Za vsakim Nestlom je stala njegova Vida. Seveda je bilo večkrat hudo in bi skorajda obupala, toda v tistih trenutkih je videla smisel potrpljenja v prihodnosti svojih otrok. Šele na starost, ko je Nestl po dolgih desetletjih in mnogih uresničenih ciljih izpregel, sta se »utegnila«pogovarjati o svojih stiskah v minulem času.
Vidina vrata so bila vedno odprta vsem ljudem, tudi tistim najbolj preprostim. Skromnost in skrb za soljudi sta bili njeni odliki, bila je plemenita ženska, zato so jo ljudje morali imeti radi ... Vida Žgank je za vedno odšla v drugem dnevu leta, ko mesto, ki ga je pomagala ustvarjati, praznuje svojo petdesetletnico. Tudi njeno ime bo za vedno izpisano na ulicah Velenja.

VI PISETE
Taborniški kotiček
Pozdravljeni dragi bralci Taborniškega kotička v novem letu 2009, v letu, ko naš rod obeležuje 40 let in ki nam zagotovo zopet prinaša obilico novih izzivov.
Taborniki med prazniki nismo lenarili, ampak smo bili dejavni skozi ves praznični čas. Pred božičnim večerom smo še morali poskrbeti, da pone se mo luč miru v čim več domov in podjetij. Za ta namen smo imeli stojnice pred nakupovalnima centroma v Velenju in se trudili, da smo plamen razdelili v čimveč podjetij, ustanov, institucij, zavodov ter se tako simbolično zahvalili za sodelovanje in pomoč v minulem letu. Na sam božič smo luč že skorajda tradicionalno ponesli na Sveti križ in dokazali, da zima ni čas za poležavanje in gretje doma za pečjo. Tam je bila ob 19.00 sveta maša, po koncu pa se je okoli 15 tabornikov iz Šoštanja, Pesja, Velenja in Topolšice spustilo v dolino.
Ker se pohod odvija v večernih urah, so bile tukaj svetilke in bakle nujne spremljevalke poleg snega, dobre obutve, rutice in dobre mere »korajže«. Vse bližje kot je bil konec leta 2008, bolj smo ga izkoristili za druženje, zabavo in smeh. Tako se je 26. 12. v taborniški sobi odvijala Igrarija RJZ. Igrarija je vključevala naslednje družabne igre: Ubon-go, Jungle speed, Enka, Mikado, Človek ne jezi se, 4 v vrsto, Genialno, Boggle, Make'n'break, Nase-
ljenci otoka Catan. Organizatorka Tina Bukovnik si je vse to zamislila kot pravo tekmovanje po naslednjih pravilih: v vsaki igri so sodelovali 4 tekmovalci, skupine so bile pri vsaki igri drugačne.
Zmaga v igrici prinese 10 točk, 2. mesto 8, 3. mesto 6, 4. mesto pa 4 točke! Kdor je v igrah zbral največ točk, je postal zmagovalec s krasno nagrado. Za ves taborniški trud skozi leto pa smo bili poplačani s taborniškim žurom v Mla-
dinskem centru. Ta se je končal šele v jutranjih urah, zopet pa se je pokazala taborniška enotnost in želja po ponovnem snidenju, saj so bili prisotni vsi rodovi. Za vse bralce pa naj velja tole voščilo: V prihajajočem letu izkoristite čim več lepih trenutkov za obiske prijateljev, druženje in večkratne sprehode v naravo. Vse lepo v letu 2009 in en taborniški BiPi.
■ Anja Kuhar
Šmarški koledniki
6. januar je za kristjane tretji sveti večer (za božičem in silvestrovim). Na predvečer praznika Gospodovega razglašenja oziroma naznanjanja Kristusovega rojstva je v Sloveniji v navadi kropljenje hiš z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom. To opravijo koledniki, ki na vhodna vrata napišejo začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M+ B + 09 ter želijo bogato letino, zdravje ter srečo ljudem in živini. Trije kralji (po ljudskem izročilu Gašper, Miha in Boltežar) so po evangeliju modri z Vzhoda, ki so sledili zvezdi in našli novorojenega Jezusa, se mu poklonili in ga obdarovali. S Tremi kralji se konča božična doba.
Tudi v Šmartnem ob Paki ljudje poznajo ta običaj že nekaj časa po zaslugi tamkajšnji kolednikov (na sliki).
■ tp
Informativni dan za bruce


»Za začetek leta moram nekaj spisati za javnost,« sem si rekel in začel bom kar pri nas. Klub študenotov šmarške fare deluje, je torej aktiven. Ekipa, kije v našem odboru skoraj povsem nova, dobro sodeluje in se dopolnjuje. Kot vsi smo bili tudi v KŠŠF-ju polni prazničnega vzdušja, ki smo ga dobro izkoristili za pripravo manjše prednovoletne zabave. Videti je bilo, da nam je uspelo zbuditi prezeble študente. Zavrteli smo stare, znane hite 90. let, ki jih je zadnja leta, kot smo se strinjali vsi skupaj, na radiu slišati vse premalo, zato smo to dejstvo izkoristili sebi v prid. Nekateri so se tudi oblekli v stilu 90. in iz predalov povlekli stare hlače, srajce, majice ... Ko sijih videl oblečene in zraven prisluhnil še starim melodijam, se ti je zdelo, kot bi čas res zavrteli malo nazaj.
Zdaj, ko je novo leto mimo, se bomo posvetili tudi bodočim brucem in jim še ta mesec pripravili nekakšne vrste informativni dan, da jim starejši, izkušenejši kolegi povedo, kako bo in kaj jih čaka v bodoče.
V imenu Kluba študentov šmarške fare vsem želim srečno novo leto, polno novih izkušenj in izpolnjenih načrtov. Ob začetku novega koledarskega leta se zahvaljujem kolegom študentom in našim velenjskim prijateljem iz Šaleškega študentskega kluba. Z upravnim odborom in predsednikom ŠŠK-ja smo že začeli dobro sodelovati in bomo še naprej skupaj delali za dobrobit študentov. Dobre misli želim torej vsem, ki bodo dobre želje znali izkoristiti in jih bodo hoteli vzeti zase. Še enkrat: hvala za podporo!
■ Nejc Robida
Kruh naš vsakdanji ...
V teh dneh je poleg prazničnih čestitk v medijih veliko govora o prihajajoči finančni krizi, recesiji, zatezanju pasu in borbi za preživetje.
Kako nas je že in kako nas bo kriza še zajela, so zaenkrat mnenja deljena ...
Številni sprehajalci, ki so se zadnjo nedeljo vtem letu podali na pot okoli lepo urejenih Velenjskih jezer, so se začudeni in zgroženi ozirali v potok pod stadionom, ki povezuje zgornje Škalsko in spodnje Plevelo-vo jezero. V vodi je namreč plavala velika količina najrazličnejših vrst kruha in peciva, kije zapolnila vse tolmunčke potoka.
Tisti, kije to odvečno količino kruha pripeljal in odvrgel, bo morda dejal, da je zanj odvržen kruh zanemarljiva vrednost. Za tiste, ki pa so v svojem življenju pomanjkanje kruha občutili na svoji lastni koži ali životarijo tudi današnje dni, pa je takšno dejanje nemoralno in nesprejemljivo.
Menim, da te velike količine odvrženega kruha neugodno vplivajo na živali in ptice, ki prezimujejo ob jezeru. Bolj smiselno bi bilo te odvečne zaloge kruha uporabiti kot priboljšek hrani za domače živali.
■ J. L.
Srečanje starejših krajanov Gaberk
V kraju živi 72 krajanov, starejših od 70 let. Srečanje ima namen, da se pogovorijo o lepem in slabem, ki spremlja življenje. Tudi tokrat smo
prednovoletno druženje popestrili s kulturnim programom. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k njegovi izvedbi, se iskreno zahvaljujemo.
Ob novem letu želimo vesele praznike, obilo zdravja in osebnega zadovoljstva.
■ R. Blatnik.
Pohodi z baklami
Na pobudo Slavice Zivko se je 29. decembra ob 18. uri zbrala skupina 20 prijateljev, pohodnikov, ki so se želeli na svojstven način posloviti od starega leta, aktivno in zdravo. Ob Škalskem jezeru so se zbrali z baklami in tako obhodili Škalsko in Velenjsko jezero. Ob koncu pohoda so se seveda poveselili
in sklenili, da bo to postal tradicionalen velenjski pohod z baklami ob Velenjskih jezerih, na katerega že zdaj vabijo vse ljubitelje narave.
Tradicionalni ponovoletni pohod so imeli tudi v Cirkovcah, prvič pa so se z baklami v temno noč, na Lubelo, podali tudi krajani Škal in Hrastovca na pobudo tamkajšnjega športnega društva.
Postanit naročnik
1 ) v I I
jj
s
Innll
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
"»HAS
Ponudbe dežujejo
Nogometaši Rudarja se že pripravljajo na pomlad - Iščejo dve ali tri okrepitve - Z Junuzovičem zgodovinski zaslužek
Za nogometaše Rudarja je bilo v ponedeljek konec zimskega oddiha. Pred njimi so zahtevne priprave na spomladanski del prvenstva, v katerem bo prvi cilj gotovo zadržati sedanje sedmo mesto oziroma obstati v ligi. Kot pa pravi trener Marijan Pušnik, bodo storili vse, da bi bili na koncu v prvi polovici lestvice.
Ze v jesenskem delu so dokazali, da so za to sposobni, nekajkrat tudi niso imeli prave sreče, pa tudi nekateri sodniki jim niso sodili tako kot morda nasprotniku. So pač do novinca v ligi imeli strožje kriterije kot morda do moštev z vrha.
Naslednjih štirinajstih dni se bodo pripravljali v Velenju, na igrišču ali v telovadnici, pač odvisno od vremenskih razmer. Nato bodo dvakrat odšli za nekaj dni tudi v hrvaški Medulin. Zadnji teden pa bodo do uvodne spomladanske tekme s HIT Gorico pilili formo doma.
Na ponedeljkov uvodni zbor so prišli vsi igralci. Še zadnjič je bil med njimi Edin Junuzovic, s 13 goli najboljši strelec lige v jesenskem dela prvenstva.
Nogometno pot bo nadaljeval v moštvu Amkar, ruskem prvoligašu v mestu Perm, ki leži ob reki Kam ob vznožju Urala na meji med Evropo in Azijo. Zanj se priprave začenjajo jutri, tja pa je odšel z ženo, saj se je medtem poročil.
»Sanje vsakega nogometaša so, da zaigra v tujini. Meni so se uresničile,« je dejal ta igralec, ki bo aprila napolnil 23 let, potem ko se je poslovil od igralcev, trenerjev in vodstva kluba in nadaljeval: »V Velenju pri Rudarju sem resnično preživel pol lepe sezone. Nisem pričakoval, da me bodo vsi tako dobro sprejeli - od vodstva kluba, trenerjev in tudi gledalci so me
takoj vzeli za svojega ter me na vseh tekmah spodbujali. Hvala trenerju Pušniku, ki je verjel vame, mi dal priložnost, da igram. Rudarju želim vse najlepše, dobre igre in da postane trden prvoligaš. Skratka, uveljavil sem se v njem in zato mi bo za vedno ostal v lepem spominu, enako Velenje.«
Zelo zadovoljni so tudi v Rudar-
igralcem in tudi tistim, ki bodo prihajali v Velenje, da spoznajo, da lahko z dobrim in trdim delom tudi iz Rudarja prideš v kakšen uspešnejši klub v Ervropi.«
Junuzovič je prišel v Velenje po lanski sezoni iz drugoligaša Krško. 'Ponujal' se je tudi nekaterim drugim prvoligašem, a so očitno menili, da nima prihodnosti (!?).
Marijan Pušnik
ju, saj bodo s tem prestopom odlično zaslužili. Celoten prestop je veljal 1,3 milijona evrov. Predsednik kluba Dejan Radovanovič pa pravi: »Zelo pošteno smo se razšli. Nismo ga ovirali pri njegovi nadaljnji poti. Konec koncev bo v novem klubu veliko več zaslužil kot pri nas. Prestop je rekorden v zgodovini Rudarja, na kar smo seveda tudi ponosni.«
Z njegovim odhodom se je sprijaznil tudi trener Pušnik: »Igralci prihajajo in odhajajo. To je v športu normalno. Prav je, da je, da smo ga pustili oditi, sicer bi bilo v njem veliko nezadovoljstvo in gotovo ne bi igral, kot bi sicer lahko.«
Pušnik pa je lahko tudi vesel, da je uveljavil igralca, ki bo zaigral v močni ruski ligi. »To je dober pokazatelj ostalim našim mladim
Dejan Radovanovič
Trener Pušnik želi v tem prestopnem roku moštvo okrepiti z dvema, tremi igralci. Tudi če bi bil Junuzovic ostal, bi iskal novi okrepitvi. »Zelimo biti še bolj konkurenčni drugim moštvom. Upam, da bomo uspeli najti ustrezno zamenjavo tudi za Junuzovica. Iskali bomo takšnega igralca, ne morem pa napovedati, da bo tako uspešen. Hkrati pa imamo igralce, ki lahko z zavzetim delom njegov odhod uspešno nadomestijo,« poudarja trener. Najbrž pa Rudarjevemu strokovnemu vodstvo ne bo težko dobiti okrepitve, saj po predsednikovih besedah ponudbe kar dežujejo, pa čeprav se je prestopni rok komajda začel.
Obiskali bolne otroke
Igralci Gorenja so pred koncem leta z obiskom razveselili bolne otroke na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter jih tudi obdarili
Ljubljana - Aljoša Štefanič, Marko Oštir, Matevž Skok, Aleš Sirk in Jure Dobelšek so bili najprej gostje bolnišnične šole na kliniki, kjer je stekel sproščen pogovor s tamkajšnjimi učenci in učiteljicami. Otroci so hoteli izvedeti čim več o rokometu, medtem ko je rokometaše zanimalo, kako tovrstna šola deluje, kaj vse se učijo in ali so profesorice tako stroge kot na njihovih šolah. Fantje so jim podarili klubski koledar Spoznajte heroje. In tudi predstavniki velenjskih os niso ostali praznih rok, kajti v dar so dobili bolnišnični časopis in zgoščenko s predstavitvijo šole. Rokometaši so nato v dveh skupinah obiskali posamezne oddelke klinike, obdarili še ostale in jim namenili nekaj vzpodbudnih besed ter zaželeli čim hitrejše okrevanje.
Ob zaključku obiska jih je sprejel
tudi prof. dr. Ciril Kržišnik, predstojnik Pediatrične klinike: »Zahvalil bi se vam za obisk na kliniki, kajti naši otroci še bolj kot ostali potrebujejo pozitivno energijo, motivacijo in vzpodbudo, ki ste jo vi
danes prinesli s seboj. Prav gotovo ste jih izjemno razveselili in jim vlili še več upanja in volje k čim hitrejšemu okrevanju.« Rokometaši Gorenja so mu ob tej priložnosti izročili žogo s podpisi vseh igralcev
in strokovnega vodstva, slovenski reprezentant Jure Dobelšek pa je kliniki podaril svoj dres s številko 3, v katerem je igral v prvem delu sezone: »Čeprav smo tudi mi precej utrujeni po prvem delu sezone, nam je bilo današnje druženje z otroki v veliko veselje in hkrati izkušnja, ki nam bo prav gotovo ostala v spominu. Brez dvoma se bomo tudi v bodoče udeležili kakšne podobne akcije, saj se zavedamo, da lahko tako spodbudimo otroke. Upamo, da je v danes megleni Ljubljani skozi okna posijal kakšen žarek sonca, ki bo otrokom pripomogel k ozdravitvi. Hkrati vam želimo, da bi se čim hitreje preselili v nove prostore, kajti vsa čast in veliko priznanje za delo, ki ga opravljate v teh pogojih,« pa so bile njegove besede na koncu.
Hrgota in Berlot v SP
Prvič v zgodovini kluba bosta v enem vikendu v svetovnem pokalu nastopila dva skakalca SSK Velenje, in sicer Robert Hrgota ter Gašper Berlot. Hrgota je nadvse uspešno nastopal na Kontinentalnem pokalu v solo skokih, Gašper Berlot pa je z 21. in 26. mestom minuli konec tedna v avstrijskem Eizenertzu prvič osvojil točke celinskega pokala v nordijski kombinaciji. Za las pa je zgrešil točke obetavni Marjan Jelenko. Tako se bo Hrgota preizkusil z najboljšimi letalci na letalnici v avstrijskem Kulmu, Berlot pa z najboljšimi kombinatorci v italijanskem Predazu. Klemen Omladič bo s klubskim trenerjem Igorjem Jelenom, sicer pomočnikom mladinskega trenerja slovenske reprezentance, odpotoval na tekmo FIS pokala v češki Harachov.
V Kranju je bilo minuli konec tedna tekmovanje za pokal Cockta, na katerem je pri mladincih Klemen Omla-dič osvojil dvakrat tretje mesto, Mihael Gaber 14. in 21., Ziga Omladič pa 26. in 26. mesto.
Mladinci do 16 let so nastopali v Zireh, kjer je Niko Hižar osvojil 7. mesto, tako kot v kategoriji deklet Mateja Vivod.
Treninge nadaljujejo tudi vse klubske selekcije, saj so pokalna tekmovanja v polnem teku. V klub pa vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, saj bo SSK Velenje v mesecu januarju gostitelj regijskega tekmovanja za začetnike.
■ Jožef O grajenšek
Vse najboljše!
10. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Besedno zvezo »Vse najboljše« boste v naslednjih dneh v Rdeči dvorani in njeni okolici zagotovo slišali kar nekajkrat. Letošnji namiznoteniški turnir iz elitne serije Pro tour bo namreč že desetič gos toval v Vele nju. Poleg prvega slavljenca se bosta rojstnodnevni zabavi pridružila še mesto Velenje,
ki slavi 50. rojstni dan, in namizno-teniška zveza Slovenije, ki bo na rojstnodnevni torti upihnila 80. svečko.
Vse to so zagotovo dovolj dobri razlogi, da bo petdnevno druženje nekaterih najboljših igralk in igralcev namiznega tenisa na svetu nekaj posebnega. V letu po olimpi-
jskih igrah, ko marsikatera reprezentanca že gradi ekipo za naslednje veliko tekmovanje, bo najzanimivejši gost Kitajec Ma Long, v tem trenutku eden najvznemirlji-vejših predstavnikov igre z lopar-čkom in belo žogico. Dvajsetletni mladenič je na lestvici ITTF (mednarodne namiznoteniške zveze) na tretjem mestu in morda boste lahko od blizu videli celo igalca, ki bo čez slaba štiri leta iz Lonodna prinesel zlato olimpijsko medaljo za Kitajsko. Da, res je, v njegovi domovini od tega igralca pričakujejo res veliko...
A ni le Ma Long tisti, zaradi katerega bo v dneh od 13. do 17. sep-
tembra vredno sedeti na tribunah Rdeče dvorane. Kar trije člani elitne deseterice s svetovne namiznoteniške lestvice med moškimi bodo v prihodnjih dneh v Velenju, prav tako tudi devet od petindvajsetih najboljših deklet na tej lestvici. In pa - seveda - tudi zelo pestro slovensko zastopstvo. Prvo ime naše reprezentance je nedvomno Bojan Tokič, 44. igralec sveta. Poleg njega bomo na delu videli še po 14 Slovenk in Slovencev.
Skoraj 300 namiznoteniških igralk in igralcev iz 31 držav bo zagotovo ime Velenja, ki bo tudi na tem športnem spektaklu slavilo svojo 50-letnico, poneslo v svet. Ze
Urnik
temkovanja
Torek, 13. 1.
od 9.30 do 21.00:
predtekomovanja
Sreda, 14. 1.
od 9.30 do 21.00:
predtekomovanja
ob 18.20 slavnostna otvoritev
Četrtek, 15. 1.
od 9.00 do 22.00: igre parov in
posamezno
Petek, 16. 1.
od 12.00 do 20.00: L finala
parov in posamezno
od 20.30 do 21.30: "polfinala
parov
Sobota, 17. 1.
od 10:30 do 13.00: "finala posamezno
od 14.30 do 17.00: finala parov in posamezno
imena udeležencev turnirjev prejšnjih let, med njimi je bil tudi aktualni olimpijski prvak Ma Lin, govorijo sama zase.
Brez dvo ma se obeta prijetno petdnevno druženje s svetovno namiz-noteniško smetano, zagotovo imeniten začetek športnega leta v našem mes tu.
Konec leta zaznamovali vlomi v stanovanja
Vlomilec izredno spreten, v stanovanja prihaj a tako, da odlomi cilinder ključavnice
Celje, Velenje, 29. decembra - Toliko vlomov v stanovanja na Celjskem se je zgodilo v drugi polovici decembra, da so na Policijski upravi Celje zaprosili občane, naj bodo pozorni na sumljive neznance, si o njih zapomnijo čim več podrobnosti, o sumljivih osebah pa jih nemudoma seznanijo po telefonu.
Neznanec ali neznanci so bili aktivni tudi na območju Velenja. V petek, 26. decembra, je iz stanovanja na Bračičevi neznanec, kije pri svojem početju zelo spreten, v stanovanja pa vlomi tako, da odlomi cilinder ključavnice, odnesel mobilni telefon in zlato zapestnico. V nedeljo, 28. decembra, pa iz stanovanja na Kajuhovi cesti prenosni računalnik in večjo vsoto gotovine.
MODROiiEHA KRONIKA
Zgorel mercedes
Šmartno ob Paki, 28. decembra
- V nedeljo okoli 18. ure je ob cesti za Goro Oljko zagorelo par-
kirano osebno vozilo Mercedes Benz ML 320 CDI. Ogenj je vozilo v celoti uničil in povzročil za okoli 40.000 evrov gmotne škode.
Odnesel za 20.000 evrov igrač
Žalec, 29. decembra - Na Mestnem trgu v Žalcu je bilo vlomljeno v skladišče trgovine z otroškimi oblačili in igračami. Iz skladišča je biloo dtujenih večš katel zo blači-li in igračami, lastnik pa je z dejanjem oškodovan za 20.000 evrov.
Vlo mil ci se niso pustili motiti
Velenje - V torek, 30. decembra,
je bilo vlomljeno v dve trgovini v Nakupovalnem centru v Velenju. Iz prodajalne Music center Dedi je izginil menjalni denar, iz Trend neta pa več prenosnih računalnikov in digitalnih fotoaparatov ter menjalni denar.
Naslednji dan, v sredo, 31. decem bra popol dan, je bilo vlo -mljeno v shrambo gospodarskega objekta v Pirešici. Neznanec je odnesel kosilnico na nitko in visokotlačni čistilec. Zvečer pa
so bili vlomilci v Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki, od koder je šlo z njimi več steklenic alkoholnih pijač in menjalni denar.
V	četrtek, 1. januarja popoldan, je občan policistom naznanil, da mu je v jutranjih urah v lokalu Max na Šaleški cesti iz žepa jakne nekdo sunil mobilni telefon in denarnico.
V	soboto, 3. januarja zjutraj, so šli policisti na avtobusno postajo v Velenju, kjer je bilo vlomljeno v avtobus. Iz avtobusa je nekdo odnesel gasilni aparat, čelno ploščo avtoradia in ročno orodje.
Trčil v avto pred seboj
Črnova, 3. januarja - V soboto, pozno popoldne, je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Velika Pirešica-Velenje zunaj naselja Črnova.
Do nesreče je prišlo, ko je 24-let-ni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil proti Vinski Gori, pred kri-
žiščem za Dobrno dohitel 27-let-nega voznika osebnega avtomobila ter z zadnje strani trčil vanj. V trčenju je bil povzročitelj hudo poškodovan, drugi voznik pa lažje.
Vlom v obiralnico hmelja
Griže, 5. januarja - V prazničnih dneh je bilo vlomljeno v obiralnico hmelja v Grižah. Pogrešajo tlačni čistilec in varilni aparat.
Objekt zgorel v celo ti
Mozirje, 5. januarja - Na območju Policijske postaje Mozirje, v kraju Krnica, je v ponedeljek okoli 1. ure izbruhnil požar na starejši stanovanj ski hiši.
Kljub posredovanju okoliških gasil cev je objekt zgo rel v celoti, škoda pa je ocenjena na okoli 30.000 evrov.
Prve ugotovitve kažejo, daje prišlo do dimniškega požara, ki naj
17
bi se skozi nezavarovano odprtino dimnika razširil na ostrešje.
Pobe gnil je
Velenje, 5. januarja - V ponedeljek ponoči je na lokalni cesti v Lipju neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na njem zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste na dvorišče hiše in trčil v tam parkiran osebni avto, po trčenju pa odpeljal naprej.
Odnesel aparat za ciga re te
Breg pri Polzeli, 6. januarja - V
noči na torek je bilo vlo mlje no v igralnico lokala na Bregu pri Polzeli. Neznanec je odnesel aparat za cigarete, prenosni računalnik in projektor ter lastnika oškodoval za okoli 6.000 evrov.
Iz policistove beležke
Pre te pel ga je zna nec
V	torek, 30. decembra, je Velenjčan policistom prijavil, da gaje v četrtek pred tem v jutranjih urah v bližini lokala v Rdeči dvorani pretepel znanec. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel, se je zdravil v bolnišnici. Policisti o dejanju še zbirajo obvestila.
Pri pra ve na sil ves trova nje?
V	sredo, 31. decembra, je vlomilec iz lokala Frakelj na Kardeljevem trgu v Velenju odnesel LCD televizor, več steklenic žganih pijač in predal računalniške blagajne z menjalnim denarjem.
Nasilje v družini
V soboto, 3. januarja popoldan, sta se v stanovanjski hiši na Janka Vrabiča v Pesju sprla zunajzakonska partnerja. On je nad njo že cela dva meseca pred tem izvajal nasilje. S policisti, ko so ti prišli na kraj, se ni srečal, a že pišejo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini.
S primerom nasilja v družini pa so se policisti srečali žal tudi v ponedeljek, 5. januarja. Dogaja se v Šaleku, kjer nasilje nad ženo in tremi odraščajočimi otroki izvaja mož in oče. Tokrat jih je celo nagnal iz stanovanja. Kršitelja so policisti zaradi zbiranja obvestil pridržali za šest ur, mu izrekli ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo napisali tudi kazensko ovadbo.
Sv. Tomaž nad Vojnikom
V zimskem času, ko nam že zaradi dolžine dneva včasih primanjkuje časa, pride prav kakšna bližnja planinska pot, da se vsaj malo sprehodimo po svežem zraku. Še posebej, če je to nedaleč stran od našega bivanja in prijetna za hojo.
Ena takšnih je prav gotovo prisrčna »mini« planinska pot, ki nas iz osrčja Vojnika popelje do sv. Tomaža, katerega cerkvica že sicer kuka z 444 m visokega hribčka vzhodno od njega. Na pot se odpravimo kar od vznožja bližnjih cerkvic. Prva od njih je namenjena sv. Florijanu in se razgleduje nad pred poplavami na novo urejeno strugo reke Hudinje, do druge nad njo pa nas popelje množica stopnic in je posvečena sv. Mariji. Vojnik od tu zremo kot na dlani in se čudimo njegovi velikosti, ki iz »žabje« perspektive sploh ne daje tega vtisa.
Markacije nas za cerkvijo popeljejo sprva po cesti in kmalu se nam
Na Zlati lisici tudi navijači Ane Drev
Tekmo za svetovni pokal v veleslalomu za ženske na Sem-meringu v Avstriji, bila je zadnjo nedeljo lani, je spremljalo tudi blizu 100 športnih navdušencev iz Slovenije. Po končani tekmi so se člani fan klubov Ane Drev iz Šmartnega ob Paki, Mateje Robnik iz Luč ter Tine Maze iz Črne
na Koroškem dogovorili, da se še v večjem številu udeležijo tudi jubilejne tekme za Zlato lisico pod mariborskim Pohorjem. Ta bo ta vikend, 10. in 11. januarja.
Na soboto bo na ogled tekme organiziran avtobusni prevoz. Izpred velenjske Rdeče dvorane bo ta odpeljal ob 6.30 uri, »pobral«
pa bo športne navdušence še v Šoštanju, Gorenju, Paški vasi. Ob 7. uri pa bo odpeljal drugi avtobus izpred železniške postaje v Šmart-nem ob Paki. Cena prevoza na ogled tekme je 10 evrov, osnovnošolci pa bodo imeli ob spremstvu staršev prevoz zastonj.
■ Tp
odstre pogled proti Frankolovemu, desno nad njim pa se boči pogorje Konjiške gore s Stolpnikom. Na južnih pobočjih se sončijo številne domačije, desno za hribi pa slutimo Žičko kartuzijo, mimo katere poteka krožna planinska pot iz Dramelj. Vsako drugo nedeljo v mesecu februarju se imamo možnost pridružiti številnim pohodnikom na tradicionalnem pohodu, kjer nas čaka 21 km poti v organizaciji prizadevnih planincev in domačinov.
V gozdu nas s ceste markacije povabijo levo vanj in simpatična pot vijuga po grebenu nad potokom Drežnica. Cerkvica sv. Tomaža nam s sosednjega hribčka desno pomaha v pozdrav. Po uri hoda smo spet na cesti, ki pripelje direktno iz Vojni-ka. Do cilja je potrebnih samo še 15 minut hoje in že smo v prijetnem okolju ciljne cerkvice, ki je skrbno vzdrževana. Na plošči preberemo njeno zanimivo zgodovino, odtisnemo žig in se vpišemo v vpisno knjigo pod krošnjo mogočnega, 550 let starega črnega gabra. Naše pozornosti je vsekakor vredna tudi

POPUSTI
po hribih in minah
povsem obnovljena hiška, nekoč pripadajoča cerkvici, ki je sedaj planinski dom Planinskega društva Vojnik in si z njeno otvoritvijo novembra lani zasluži vso pohvalo! Odprta je verjetno ob nedeljah in je urejena 'kot iz škatlice'. Od nje se lahko v dolino vrnemo kar po cesti, za kar potrebujemo manj kot pol ure hoje. Prijeten izlet, priporočljiv vsakomur!
Če si boste za pohod izbrali soboto, 17. jan. '09, boste zagotovo ravno prav ogreti, da se boste zvečer ob 19 h še lahko udeležili tradicionalnega planinskega plesa, ki ga v restavraciji »Pod Jakcem« v Velenju organizira Planinsko društvo Velenje. Skupaj z večerjo boste zanj odšteli 20 €, zabaval pa vas bo ansambel Slovenski express in Šaleški študentski oktet, poleg skrbnih organizatorjev plesa, ki vedno poskrbijo za pestrost programa. Popestrite si dan tudi s tem!
■ Marija Lesjak
Vabilo v planine:
-	Petek, 9. 1.: TRŠKA POT okrog ŠOŠTANJA (PD Velenje, sekcija Gorenje);
-	isti dan: POHOD MESEČNIKOV (PD Vinska Gora);
-	sobota, 10. 1.: ROGLA -OSANKARICA - po poteh Poh. batalj. (PD Velenje in sekcija Komunalno podjetje Velenje);
-	sobota, 17. 1.: PLANINSKI PLES v rest. »Pod Jakcem« (PD Velenje)
od 5.1. - 24.1.2009
Tudi v Avstriji so bodrili ob progi Ano Drev, Matejo Robnik, Tino Maze in še nekatere
slovenske smučarke.
7RC0LLAR munn Kenny S.
Fori FaShiOM
Popust se obračuna pri blagajni!
Prešernova 1a, Velenje, tel: 03 898 47 30 (nasproti sodišča)
1S
ZA RAZVEDRILO

S. januarja 2009
Nagradna križanka Mestne občine Velenje
Župan Srečko Meh, svet in uprava Mestne občine Velenje vam želijo v novem letu vse lepo z naslednjimi besedami: "Izzivi, ki jih ponuja mesto, so v naših rokah. Prepletimo jih z zaupanjem in s sodelovanem. Da bo Velenje v 2009 zasijalo ob svojem petdesetem jubileju".
1 g 5 g
tli I n M L L I A ^^^
SO LET MESTA
VELENJE7
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Nagradna križanka Mestne občine Velenje" najkasneje do 22. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
sestavil peps
pevec
ali pisec psalmov
dokončna obdelava materiala
skupno ime za mladost. slaboumnosti
13
neuspeh, polom (zast.), izpodlet
noetova barka
PUŠČAVSKA POKRAJINA V ETIOPIJI
tuje žensko ime
katica ileš
alojzij vadnal
music television
rudi
Šeligo
plavalni slog
afriška država
3. in 5. vokal
zapored. črki
ptica ujeda, hrani se z osami
18
roman chateau-brian da
grška črka
ameriški skladat,-
leo, ruskega rodu
veleblagovnica v
ljubljani
N
mladoletnik
nekdanji makedon. boksar-ace
menično jamstvo
ZVEST PRIJATELJ (LAT)
ELEKTRONSKA OBD. PODAT. <ANGL.)
ponesrečenec
kratica za
svetovno poštno zvezo
u
u
16
zvarje-nec
K
BOJAZUIVEC IZ FILMA KEKEC
KLIMAKTE-RIJ
12
KLIN ZA POVEZAVO JARMA
DAVEK V
STARI AVSTRIJI
PRVOTNI PREBIVAL. APENINSK. POLOTOKA
ODGOVOR NA KONTRO
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA
22
LJUBEZENSKI SESTANEK, ZMENEK
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
APNENEC ZRNASTE ZGRADBE
PECIVO IZ BISKVITNEGA TESTA
IZDELOVALEC OMAR
ANGLEŠKI IGRALEC-LAURENCE (1907-1989)
LEPAK, JAVEN RAZGLAS
15
SLOVANSKI BOG ZMAGE
11
OTOK V EGEJSKEM MORJU
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE

KDOR JE SKUPAJ S KOM KRIV ČESA
KIRURŠKA NIT ZA ŠIV. SLUZNIC
VDOLBINA (KNJIŽ.)
24. IN 21. ČRKA
ROŽNAT, POLDRAG KAMEN
REKA V EVR DELU RUSIJE
ORODJE IZ KAMENE □OBE
DRUGA NAJD. REKA V EVROPI
M
umetnost. smer v
prvi polovici 20. stol.
19
ZAGORSKO MOŠKO IME
FRANCOSKA JUNAKINJA (ORLEANSKA)
SLADKOVODNA RIBA
RUSKI PI SATE L J-NIKOLAJ (1888-1938)
O
N
V
RIMSKI DRŽAVNIK-MARK
CELICA, PREKAT (ANAT.)
POLET, ZANOS. VNEMA
RISTO SAVIN
NAJPOMEM. NAJDIŠČE VIKINŠKE UMETNOS., NORVEŠKA
TOMAŽ TOMŠIČ
KLIC, KRIK (KNJIŽ., REDKO)
NEKDANJE IME ZA TOKIO
STAREJŠA NEMŠKA PEVKA
OTTO TAUBE
IZRAELSKI POLITIK-ŠIMON
ŽENSKA, NAGNJENA K TRIBADIJI
ITALIJANSKI DRŽAVNIK-BENEDETTO
RIMSKA ŠTIRI
ČASOVNI TERMIN
KIPARSTVO, KIPARSKA DELA
PISEC BESEDILA ZA FILM
14
hercego-vec
IVO BAN
KRATICA ZA BRITANSKO LETAL, DRUŽ.
GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI V TURČIJI
B
lastnost, značilnost iskrega
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
nikalni-ca
20
DVOJNI TRK KROGLE PRI BILIJARDU
OČKA, ATEK (NAR.)
MAKEDONS. NARODNI HEROJ-MIRČE
V
10
viktor engler
ameriška
pevka (orinoco flow)
družina ptičev iz reda cevonos-cev
17
OREL V GERMANSKIH GRBIH
POROČEVAL. AGENCIJA V NEKD. NPR
SLOVENSKI PISATELJ-PRIMOŽ
francos. igralec, komik-florent (1661-1725)
bulent ecevit
finsko jezero
judovska sobota,
dan počitka
ZADNJE PREDIVO, TULJE
POSODA ZA PEPEL UMRLEGA
muslimanska sekta
ogljikovodik z 2. dvojnima vezema v molekuli
21
pes (lat.)
KRAJA, TATVINA (EKSPR.)
23
AMERIŠKA PEVKA-DIANA
MESTO V ITALIJI
GUSTAF DALEN
GEOMETRIJS. TELO, KUBUS
JAPONSKI DROBIŽ
N
SLOVENS. NOGOMET. TRENER-MATJAŽ
JAGODA ROBIDE
OKORNEŽ, ČLOVEK, KI TEŽKO HODI
KRAJ PRI RADLJAH OB DRAVI
NERAZLOČNO NAPISANA ČRKA
FINSKI PESNIK-LEINO
ROGER VADIM
SLOVENSKA PESNICA-ERNA
KONJ (ŠALJ.)
MESTO V FRANCIJI, NEMAUSUS
UČLOVEČENI BOG. KRISTUS
JUŽ. AMERIŠ. DVOPRSTI LENIVEC
PLETENO VRHNJE OBLAČILO
AMERIŠKI JEZIKOSLOV-CHOMSKY
ZAPOR, JEČA (EKSPR.)
NEMŠKI PESNIK-VON VELDEKE
LJUDSKA DEMOKRAT. STRANKA
H
N
H
JAPONSKA NAMIZNA IGRA
ZMIKAVT, KRADLJI-VEC
SLOVENSKI NOVINAR (PEČKO)
MARJAN DOVJAK
SAMUEL BUTLER
FORDOV MALČEK
O
dušev-nost (knjiž.)
tuje žensko
ime, eleonora
biblijski prvi očak izraelcev
M
velika posoda za vino
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16
				17	18	19	20	21	22	23					

NASI KRAJI IN LJUDJE
m
orosKoo
Oven od 21.3. do 20.4.
Začelo se ne bo najbolje. Če si človek postavi previsoke cilje, drugače tudi biti ne more. Po novem letu ste sicer leto za letom polni zaobljub In želja, a tokrat ste morda v spremembi stila življenja krepko pretiravali. In sedaj bo treba ugrizniti v kislo jabolko in vsaj del obljub tudi izpolniti. Vsaj tiste, ki se ne tičejo samo vas, ampak ste vanje vpletli tudi prijatelje In družino. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Mraz bo kriv za prehlade, virusi pa še za kaj hujšega, kar vas zna položiti v posteljo. Če bo tako, se le vlezite v posteljo in stvar dobro pozdravite.
Bik od 21.4. do 21.5.
Saj ste že decembra vedeli, kaj vas čaka po praznikih, kajne? Veliko dela In nič manj skrbi. Letošnji januar bo delaven, kot že dolgo ne. Vse preveč časa ste v zadnjih tednih preživeli za štirimi stenami, vse prevečkrat ste bili sami s seboj, zato vam bo nekaj dni na delovnem mestu še godilo. Potem pa se zna zgoditi, da vsemu ne boste več kos, priznati pa tega ne boste hoteli. Ker vam bo zelo ustrezala večja družba in pogovor, si vseeno vzemite čas, da greste med prijatelje. Vsaj med tiste, ki ste jih želeli obiskati že decembra. Boste pa tudi med redkimi, ki v teh dneh ne bo imel čisto suhe denarnice. In to zato, ker bo nekdo končno poravnal dolg, ki se je vse predolgo vlekel.
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Tokrat morate priznati, da ste v novo leto zakorakali lepo In spočiti. To, da si letos niste zadali prevelikih obljub, je prav tako korak naprej, čeprav je bil tudi za vas prehod v novo leto nov začetek, v katerem imate še veliko načrtov. Ker so k sreči dnevi vse daljši, vi pa že nekaj tednov hrepenite po soncu in svetlobi, boste imeli vteh dneh tudi zelo veliko energije. Tega se boste zavedali, a boste kljub temu bolj slabo učinkoviti tam, kjer bi morali biti najbolj. To počnete tudi zato, ker se bojite nekega srečanja. Tudi z neprijetnimi zadevami se je bolje soočiti čimprej, zato ne odlašajte predolgo. Sicer boste začeli še slabo spati.
Rak od 22.6. do 22.7.
Pravijo, da bo leto takšno, kot je bil prvi dan v njem. Če bo res tako, vas čaka zanimivo in pestro leto, vladar Mars pa vam bo zelo naklonjen tudi v januarju. Čaka vas kup presenečenj, eno bo lepše od drugega. Sreče tokrat ne boste obešali na veliki zvon, delili jo boste le z najbližjimi. In kaj boljšega tudi ne bi mogli storiti. Da je življenje res lepo, boste spoznali ob koncu tega tedna. Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, da boste srečo pokazali vsem, ki vas bodo željni poslušati in gledati. Zdravje? Ne bo najboljše, slabo pa tudi ne. A veliko vitaminov in topla oblačila vam znajo v teh dneh pomagati ohraniti vsaj počutje, ki ga trenutno imate.
Lev od 23.7. do 22.8.
Čas praznovanja In lepih želja je tudi za vas že preteklost, vi pa si boste želeli, da bi še tra ja lo. Tudi zato, ker je bilo letos dovo lj časa, da ste si odpo či li, vze li pa ste si ga tudi za vse tiste, ki jih imate radi. Januarja boste zagotovo živeli bolj umirjeno kot doslej, kar vam bo močno godilo. Skrbi pa boste vseeno imeli, čeprav bodo le vaše. Nikomur, niti partnerju, ne boste upali povedati, kaj vas resnično muči vteh dneh. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Dobro veste, kaj morate storiti. Zberite pogum in čim prej ukrepate.
Devica od 23.8. do 22.9.
Novo leto je prineslo nove želje. Z njimi pa vvašo hišo prihajajo tudi skrbi. In teh že v prvih dneh ne bo manjkalo. Največ jih bo povezanih z denarjem, saj se vam finančne transakcije ne bodo izšle tako, kot ste upali in računali. Ker niste radi nikomur nič dolžni, zapleti ne bodo redki. Ker pa vam bodo zvezde v teh dneh precej naklonjene, se bo klopčlč začel razpletati že v začetku prihodnjega tedna. Konč no se vam bo izpol ni la veli ka želja. To, da ne bos te več čaka li na bolj še čase in da si boste zna li vzeti pro sti čas tudi, pa ni le vaša novo let na zaob lju ba. Drža li se je boste in to zelo dosled no.
Tehtnica od2 3.9. do2 2.10.
Veseli ste, ker so prazniki preteklost. Saj ne, da vam ne bi bili všeč, ampak če so predolgi, se ne znajdete več. Radi imate akcijo in polno dogajanje v vašem življenju. In že prvi dnevi v letu 2009 bodo zato povsem po vaši meri. Dela vam res ne bo zmanjkalo, kar pa vas sploh ne bo motilo. Le še nekaj morate storiti. Poskrbeti za boljše počutje. Že nekaj časa Imate zdravstvene težave, pa jih vsak dan, ko ni zelo hudo, potiskate na stranski tir in o njih sploh nočete ne razmišljati in ne govoriti. To pa ni prav, saj se lahko zgodi, da vam bo žal. Postavite se na prvo mesto. To je sicer lahko reči, malo težje pa uresničiti. A včasih drugače pač ne gre.
Škorpijon od2 3.10. do2 2.11.
Novo leto je mimo In stvari ne bodo nič kaj drugačne kot v starem. To bo vaša ugotovitev po prvih sedmih dneh v letu 2009. Tempo življenja se kljub vsem vašim željam še ne bo umiril, vendar si sedaj tega niti ne boste želeli. Prav všeč vam bo, če se vam ne bo treba ukvarjati z resnimi osebnimi problemi, ampak boste možgane zaposlili z delom, ki ne bo povezano z vami In vašo družino. Na ljubezenskem področju veste, da nekaj ni tako kot bi moralo biti. Gloda vas črv dvoma, kaj več pa si ne upate niti podrezati. Bojite se prihodnosti in tega, kaj bi se zgodilo, če se vaše skrbi izkažejo za resnične. Življenje žal vedno ni pravljica, kajne?
Strelec od 23.11. do 21.12.
Za vami je eno od ne najbolj uspešnih obdobij v življenju, za kar ste bili veliko krivi sami. Razčistili ste, kaj si pravzaprav želite in pri tem niste pozabili na vse tiste, ki jih imate najraje na svetu. To je tudi pretehtalo pri odločitvi, ki res ni bila lahka. Trenutne rešitve problemov se kažejo kot dobre, zato boste vsak dan boljše volje. Če si boste želeli pozabiti na lansko leto, pa vam bo to ob novih dogodkih že v tem tednu, in ljudeh, ki vas bodo obkrožali, hitro uspevalo. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo vsak dan še boljše. Kar se ljubezni tiče, bo kmalu veliko bolje kot je bilo. Idealno pa verjetno ne bo.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Niste tip človeka, ki bi že na daleč dal vedeti, kako se počuti In kaj razmišlja. Kar želite, ponavadi dobro skrijete pred očmi tistih, ki jih ne želite spustiti v svoje življenje. V prvih dneh po novem letu pa vam to ne bo več uspevalo. Predvsem zato, ker boste tokrat dogodke občutili tako močno, da ne boste mogli skriti ne razočaranja in ne slabega počutja. Minilo ne bo čez noč, saj se je nabiralo predolgo. Vendar pa bodo prvi ukrepi, za katere se boste pravzaprav prisiljeni odločiti, zelo dobri. Izhod je en sam - iskrenost do sebe in partnerja lahko edina vodi do prave rešitve. Vedno se pred resničnostjo pač ne da skriti.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Leto se je sicer začelo lepo in po vašem okusu, verjetno pa se boste morali že v teh dneh spopadati s težavami na zdravstvenem področju. Nič hudega ne bo, prehladi in viroze pač sodijo v zimski čas in malokdo ima srečo, da jim vedno ube-ži. Začetek letošnjega leta bo tudi brez slabega počutja precej naporen, saj vas bodo zasuli z delom. Doma boste zato veliko počivali, kar bo v teh mrzlih zimskih dneh še najbolje. Vsaj tam se vam res nikamor ne mudi, saj ste še pred iztekom leta uspeli poskrbeti za vse, kar je bilo nujno. Dobro pa preverite finančno stanje, preden se odločite za večji nakup. Čas namreč ni najboljši, a če bo treba, bo moral biti.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zime nikoli niste marali, saj veliko bolj uživate v soncu In toploti. Zato bodo naslednji dnevi za vas še vedno prav naporni. Če se bo le dalo, boste doma, na toplem. Morda boste celo našli voljo, da pospravite predale in s tem počistite tudi s preteklostjo. Že nekaj časa namreč odlagate, da razrešite neko uradno zadevo, ki vam ne da miru. Lotiti pa se je ne morete, ker nimate prave volje. Ko si v naslednjih dneh vendarle boste zaželeli tudi družbe, saj boste najraje sami s seboj, jo boste skrbno izbirali in tudi skrbno izbrali. Tudi zato, ker se vam v naslednjih dneh ne bo dalo premlevati neumnosti. Vteh dneh pa boste tudi spoznali, kdo do vas goji resnična čustva in kdo ni iskren. Razočaranje bo precejšnje.

mmM'i ¿M*


SL -
KotN
tiff
r^SIlMi
mt - "

Božični koncert MePZ Gorenje
»Sreča je v drobnih rečeh, majhnih dogodkih, sončnih dneh in iskrenih, veselih in dobrih ljudeh. Poiščite jo!«
S temi besedami, ki jih v prazničnih dneh tudi sicer srečujemo in smo jih deležni na vseh koncih in krajih, je Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja opremil lepo povabilo na božični koncert. Z božičnimi pesmimi, prevedenimi v slo-
MePZG orenje je vg ostep ovabilm ladep evce izN azarij.
veščino, da bi petje zvenelo bolj domače, so razveseljevali do zadnjega sedeža napolnjeno dvorano kulturnega doma v Velenju na praznični večer, 26. decembra 2008.
Najlepše želje »po miru, zdravju, sreči in zadovoljstvu v prihajajočem letu 2009« pa z lepim petjem niso razgrnili samo člani MePZ Gorenje, temveč njihovi gostje, člani mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje. Poleg obeh zborov, kijih vodi zborovodkinja Katja Gruber, je kot solistka nastopila še sopranistka Darja Peč-nik ob spremljavi pianistov Marije Skornšek in
Tonija Acmana. Spored je povezovala Suzana Kok.
»Kdor poje, zlo ne misli,« je ob zaključku koncerta poudaril ravnatelj OŠ Nazarje Jože Kavtič-nik in se v imenu zbora zahvalili za povabilo v velenjsko dvorano. Povedal je, da na šoli deluje šest pevskih zborov in je vanje vključena kar tretjina osnovnošolcev. Druga tretjina so njihovi poslušalci, tretja pa so njihovi prijatelji.
■ HinkoJ erčič
Mladost in starost z roko v roki
V Vinski Gori je že tradicija, da se pred koncem leta srečajo vse generacije prebivalcev, da se mladost poveže s starostjo, igrivost z izkušnjami.
Otroci v decembru obiščejo starejše krajane (nad sedemdeset let) na njihovih domovih, jim osebno izročijo voščilnice in vabila na skupno prireditev oz. srečanje. V petek, 19. 12., smo se zbrali v večnamenski dvorani. Najmlajši iz vrt-
ca in POŠ so starejšim pripravili pester kulturni program. Poleg njih so nastopili tudi pevci mešanega upokojenskega zbora, skupina Reber in Veseli kmečki godci.
Svet KS, društvo upokojencev in društvo podeželskih žena so poskrbeli za čudovito pogostitev starejših krajanov. Poleg toplega obroka, čudovitega domačega peciva in pijače na lepo okrašeni mizi so vsakega povabljenca presene-
tili še z Božičkovim darilom.
Božiček pa je obdaroval tudi vse otroke. A za to se moramo zahvaliti predsedniku KS Stan-čiju Videmšku, ki se je uspel dogovoriti z zelo zaposlenim dobrotnikom. Otroci namreč vedo, da Božiček ne obišče čisto vsakega kraja. Prav zato smo otroci, pa tudi kolektiva vrtca in šole še posebno hvaležni vodstvu KS za dobro sodelovanje in posluh za najmlajše krajane.
Krajevni skupnosti, vsem društvom v kraju in vsem krajanom pa želimo SREČNO 2009!
■Nada Štravs
Peli so bolnikom
Že skoraj tradicionalni obisk KVARTETA SVIT je v nedeljo 28. 12. 2008 popestril vsakdan bolnikom v Bolnišnici Topolšica.
Božični čas je prav poseben čas, to je čas, ko nih če ne bi smel biti osam ljen. Obe nem je to čas, ko se po celoletnem hitenju zavemo pomena sočloveka, ko ima stisk roke, prijazen nasmeh in iskra v očeh čisto poseben pomen. Zaposleni v Bolnišnici se zavedamo, da so naši bolniki v tem času prikrajšani za toplino domačega ognjišča, zato smo veseli, da kvartet s svojim nastopom pričara lepoto božičnega časa.
■ Darja Kramar, foto Janez Poles
"»HAS
ČETRTEK, 8. januarja
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Mehkopuhka, 12/52
09.35	Pod klobukom
10.10	Čarodejev vajenec, 9/10
10.45	Učenje drugače, izob. oddaja
11.40	Omizje: umetniki na začasnem
delu v tujini
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	Piramida
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 15/26
16.05	Nogometni čarodej, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Družina: klic narave, 1/5
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 34. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.40	Andrej, slov. biograf. nad.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Lucija, ital. tv film
01.10	Tv dnevnik 8.1.1991
01.35	Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske Tv
02.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	TV prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.50	Tv prodaja
13.20	Globus
13.50	Tv dnevnik 8.1.1991
14.15	Popotovanja po svetu, 4/4
15.10	TV prodaja
15.40	Evropski magazin, tv Maribor
16.10	Pomagajmo si, tv Koper
16.40	Mostovi
17.15	SP v biatlonu, štafeta (M), prenos
19.00	Z glasbo in s plesom ...
20.00	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
20.45	Pleskanje, risanka
20.50	Čarobni dežnik, koprod. film
22.20	Številke, 16/24
23.05	Angels Fall, am. film
00.40	Zabavni infokanal
POP
07.10	24ur
08.10	Ljudstva sveta, dok. serija
09.10	Viktorija, nad.
10.00	Goreče maščevanje, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Marina, nad.
12.10	Živjenje v divjini, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Zvezde na sodišču, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.35	24ur zvečer
22.55	Bratje in sestre, nan.
23.40	Prijatelji, nan.
00.10	Alias, nan.
00.55	24 ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Videospot dneva 12.35 Jelena, telenovela, 26/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja za
najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 27/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - S kolesom do Pekinga in domov 20.55 Regionalne novice 2 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Oddaja z narodnozabavno
glasbo, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Jamski človek, ris. nan.
09.35	Enajsta šola
10.10	Nevljica, izob. dok. nan.
10.35	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
11.20	Osmi dan
11.50	City folk: Ljubljana
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Andrej, slov. biograf. nad.
14.30	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	V morskih globinah, risanka
16.00	Iz popotne torbe: kako skrbeti
za domače živali
16.25	V pričakovanju božiča, 4/12
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Brenč in Cvetka, risanka
18.15	Tinček, risanka
18.25	Strasti, 35. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Novo življenje, 1/16
20.30	Slovenski avto leta 2009
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Klic narave, 1/5
00.55	Tv dnevnik 9.1.1991
01.20	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.00	Tv prodaja
12.30	Glasnik
12.55	Umetnost igre
13.20	Evropski magazin
13.50	Črno beli časi
14.05	Tv dnevnik 9.1.1991
14.30	Odkar si odšla, 4/7
15.05	Tv prodaja
15.35	Primorski mozaik
16.05	Študentska
16.25	Mostovi
16.55	Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje
17.25	SP v biatlonu, sprint (Z), prenos
19.00	Velika imena malega ekrana:
Olga Rems
20.00	Umetnost in krščanstvo, dok.
oddaja
20.55	Frasier, 11/25
21.20	Rocky Marciano, am. film
22.55	Kamataki, kanad. film
00.45	Deadwood, 12/12
01.45	Zabavni infokanal
POP
06.30	24ur, ponovitev
07.30	Trenja
09.10	Viktorija, nad.
10.00	Goreče maščevanje, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Marina, nad.
12.10	Življenje v divjini, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.20	Zvezde na sodišču, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nemogoče, am. film
21.50	Brez sledu, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Blueberry, am. film
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Jelena, telenovela, 27/110,
ponovitev 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 28/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor z ministrom dr.
Igorjem Lukšičem 20.50 Regionalne novice 2 29.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, informativna oddaja
21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža
22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 10. januarja
tv slo rr
06.20 Odmevi
07.00 Zgodbe iz praznične školjke 07.25 Križ kraž
Repa velikanka, otroška predstava
S soncem v očeh, 12/13 Timotej hodi v šolo, ris. nan. Čarobna Kitajska, 13/30 Nogometni čarodej, dok. film Lisjakov pobeg 1, avstr. film Polnočni klub 12.05 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Tekma, debatna oddaja za mlade
Dajmo, trabant, nem. film
sledi
sledi
sledi
sledi
09.10
09.30
10.50
14.15
15.55	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint-vitalnost
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05 Wimbledon, ang. film
21.40	Prvi in drugi
22.00	Poročila, vreme, šport
22.35 Hri-bar
23.40	Gandža, 11/22
00.10	Gandža, 12/22
00.40	Dokler ne bo konec sveta, film
03.15	Tv dnevnik 10.1.1991
03.40	Dnevnik, ponovitev
04.00	Dnevnik zamejske tv
04.25 Infokanal
TV SLO
06.00 Zabavni infokanal 06.15 Skozi čas 06.25 Tv prodaja 06.55 Tv dnevnik 10.1.1991 07.20 Polemika 08.30 Posebna ponudba 08.55 SP v alp. smuč., VSL (Z), 1. vožnja
10.10 SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
11.55 SP v alp. smuč., VSL (Z), 2. vožnja
13.10 SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
13.55 SP v smuč. poletih, prenos 16.40 Tv prodaja 17.15 SP v biatlonu, sprint (M), prenos
19.00 Magazin v alp. smučanju 19.25 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 20.00 Košatka (M), liga Nlb, Union Olimpija - Crvena zvezda, prenos iz Ljubljane 21.45 Slovenski magazin 22.10 Sobotno popoldne 00.25 Lucija, ital. tv film 02.05 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Profesor Baltazar, ris. serija
08.40	Hevreka, izob. serija
08.55	Art Attack, izob. oddaja
09.20	Bratz, ris. serija
09.40	Zelezna pest: Eon Kid, ris. serija
10.05	Di-Gata, ris. serija
10.25	Gnusologija, ris. serija
10.50	Razred 3000, ris. serija
11.10	Bitka krokodilov, dok. oddaja
12.05	Rojeni drugačni, dok. oddaja
13.00	Najbolj odbite reklame, zab.
13.25	3:10 za Yumo, am. film
15.00	Emily in njeni fantje, nan.
15.25	Selitev v divjino, ang. nan.
16.20	Zločini pred domačim pragom, nan.
17.10	Strel v temi, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Stolpa, am. film
22.55	Dexter, nan.
23.55	Gothika, am. film
01.35	24ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 28/110,
ponovitev 10.30 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v župniji Sv. Martin Velenje
18.45 Lahko noč, otroci, glasbeni
videospoti za najmlajše 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1708. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Mortadelo in Filemon, ameriški
film, komedija 22.00 Videospot dneva 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Odprta tema, pogovor 23.10 Videospot dneva 23.15 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 11. januarja
tv slo rr
07.00 Živ žav
sledi Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
sledi	Marči hlaček, 11/13
09.30	Anica in Jakob, 2/10 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Pameče
11.00	Prisluhnimo tišini
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Slovenski avto leta 2009
14.30	Fina gospa, 35/40
15.00	Pod košato krošnjo, ang. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Koncert Oliverja Dragojevica,
posnetek iz CD
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	To so gadi, slovenski film
21.30	Večerni gost: Joe Valenčič
22.20	ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Dr. Halifaxova, 6/6 00.45 Tv dnevnik 11.1.1991
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 06.50 Skozi čas 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 11.1.1991 07.50 Globus
08.20 Po poteh Ushuaie, 13/13 08.55 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja
10.10 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.55 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja
13.10 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
13.55 SP v smuč. poletih, prenos 15.30 Biatlon, zasledovalna tekma
(Ž), posnetek 16.25 Tv prodaja 16.55 Nogomet, ang. liga,
Manchester united - Chelsea, prenos
18.50 Biatlon, zasled. tekma (M), posnetek
20.00 Z avtobusom na konec sveta,
dok. oddaja 20.40 Jesenin, 4/11 21.35 Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2008, posnetek iz Osla 22.20 Ljubice, 1/6 23.10 Zlata resna glasba in balet
(1958-2008) 00.25 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Jagodka, ris. serija
08.25	Bombažki, ris. serija
08.30	Jaka na Luni, ris. serija
08.40	Hevreka!, izob. serija
08.55	Art Attack, izob. oddaja
09.15	Bratz, ris. serija
09.40	Železna pest: Eon Kid, ris. serija
10.00	Gnusologija, ris. serija
10.20	Di-Gata, ris. serija
10.45	Razred 3000, ris. serija
11.10	ŠKL
12.10	Billova kuhinja za lenuhe
12.40	Mož, ki je ubil Libertyja
Valancea, am. film
14.45	Presaditev organov, dok. serija
15.10	Težavna mladostnica, dok. serija
16.05	Moški v krošnjah, nan.
16.55	Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija
17.25	Tarzan, ris. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nasmeh Mona lize, am. film
22.00	Zvezde na sodišču, nan.
22.50	Vohuni kot midva, am. film
00.35	24 ur, ponovitev
01.35	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
Miš maš, otroška oddaja
1707.	VTV magazin, regionalni
-	informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v župniji Sv. Martin Velenje
1708.	VTV magazin, regionalni
-	informativni program Kultura, informativna oddaja Delovanje in razvoj Premogovnika Velenje -pogovor z vsemi dosedanjimi direktorji Premogovnika Vabimo k ogledu Oddaja z narodnozabavno glasbo
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja Pop corn, glasbena oddaja 19.45 Popotniške razglednice,
potopisna oddaja 20.15 Mortadelo in Filemon, ameriški
film, komedija 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Videostrani, obvestila
09.40
10.05 10.10
10.30
10.35
10.50 10.55
12.00 12.05
13.20 18.00 18.05 18.50
PONEDELJEK, 12. januarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gumbek in rjavček, 15/26
09.30	Oddaja za otroke
09.50	Iz popotne torbe: kako skrbeti
za domače živali
10.15	Anica in Jakob, 2/10
10.35	V pričakovanju božiča, 2/12
11.05	National geographic, 12/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	V Evropi smo doma, posn.
koncerta
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
16.05	Risanka
16.15	Ribič Pepe, 13/30
16.35	Razočaranje, 10/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 24/40
18.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 36. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Polemika
21.00	Želite, milord?, 1/26
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetni raj 23.25 Glasbeni večer
00.15	Tv dnevnik 12.1.1991 00.35 Tiger in menih, poljud. oddaja
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO E?
07.00
Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 10.45 Tv prodaja 11.15 Sobotno popoldne 13.30 Tv prodaja 14.00 Slovenci v Italiji 14.25 Posebna ponudba 14.45 Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2008, posnetek 15.35 Tv dnevnik 12.1.1991 15.55 Osmi dan 16.25 ARS 360
Slovenski magazin Prvi in drugi To bo moj poklic Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 Berlin, Berlin, 10/20 Z glavo na zabavo
16.40 17.05 17.25
19.30
20.00 Tiger in menih, poljud. oddaja
21 22.
Studio city Knjiga mene briga
22.20 Digitron, tv Maribor 22.45 Legenda o uporniku Mangalu n"'"J nd. film
01.15
Pandeju, in d Zabavni infokanal
POP
07.30	24ur, ponovitev
08.30	Jamie Oliver: Avstralija
09.25	Viktorija, nad.
10.15	Goreče maščevanje, nad.
11.05	Tv prodaja
11.35	Marina, nad.
12.25	Življenje v divjini, nan.
13.05	Tv prodaja
13.35	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.25	Zvezde na sodišču, nan.
15.15	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Moje ime je Sam, am. film
22.10	Umazan seksi denar, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Bratje in sestre, nan.
00.05	Prijatelji, nan.
00.35	Alias, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Razgledovanja, informativna
11.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Videočasopis, oddaja za gluhe
in naglušne 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 29/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.05 Regionalne novice 2 21.10 Znamo zmoremo : Snežni
plazovi, izobraževalna oddaja 21.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 13. januarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Volk in kozlički, 1. del
09.40	Čarobna Kitajska, 13/30
10.00	Risanka
10.10	S soncem v očeh, 10/13
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Tiger in menih, poljud. oddaja
11.55	Večerni gost: Joe Valenčič
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 11/26
16.10	Potplatopis, 2. oddaja
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 25/40
18.05	Žrebanje Astra
18.10	Pravljica o zobnih miškah, risanka
18.15	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.25	Strasti, 37. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Islandija, dok. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Sedem obdobij rocka, 2/7
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	Tv dnevnik 13.1.1991
00.40	Dnevnik, ponovitev
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.45	Tv prodaja
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Dober dan, Koroška
14.40	Digitron, tv Maribor
15.05	Studio city
16.00	Tv dnevnik 13.1.1991
16.25	Prisluhnimo tišini
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Najboljši otroški zbori s tekm. v
Zag. ob Savi
20.00	Res nullius, izob. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja, poslovna oddaja
21.25	Germanska plemena, 2/4
22.20	Vrhunci ang. nog. lige
23.15	Karol - papež ljudskih množic, film
00.55	Zabavni infokanal
POP
07.20	24ur
08.20	Nigel Marven na mikro
safariju, dok. oddaja
09.00	Viktorija, nad.
09.50	Goreče maščevanje, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	ŠKL, ponovitev
12.10	Življenje v divjini, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske tudi
14.20	Zvezde na sodišču, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Enota za posebne primere, nan.
22.45 24ur zvečer 23.05 Bratje in sestre, nan. 23.55 Prijatelji, nan. 00.25 Alias, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pogovor v studiu 10.40 Jelena, telenovela 29/110 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 30/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1709. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Dokumentarna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3 TV mreža 22.00 Na Primorskem, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 14. januarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 21/26
09.30	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 22/26
09.55	Potplatopis, 2. oddaja
10.15	Berlin, Berlin, 10/20
10.40	Knjiga mene briga
11.00	Z glavo na zabavo
11.25	Klic narave, 1/5
11.55	Mednarodna obzorja: Islandija
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Digitron, tv Maribor
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 25/52
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 26/40
18.00	Žrebanje lota
18.15	Bacek Jon, risanka
18.25	Strasti, 38. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Škorpijonovo prekletstvo, am. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Sveto in svet
00.20	Turbulenca, izob. oddaja
01.10	Tv dnevnik 14.1.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.00	Tv prodaja
12.30	Z glasbo in s plesom .
13.05	Vrhunci ang. nog. lige
14.00	Hri-bar
15.00	Po poteh Ushuaie, 13/13
15.25	Tv dnevnik 14.1.1991
15.50	Prava ideja!, poslovna oddaja
16.15	Črno beli časi
16.30	National geographic, 13/13
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Kmetje, 4/13
20.00	Turbulenca, izob. oddaja
20.55	Liga prvakov odbojki, Dunaj -
Ach volley Bled, posnetek
22.50	Namišljeni bolnik, gled.
predstava
00.40	Napad na državo, 2/2 02.30 Zabavni infokanal
POP
07.10	24 ur, ponovitev
08.10	Preverjeno, ponovitev
09.10	Viktorija, nad.
10.00	Goreče maščevanje, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Marina, nad.
12.10	Življenje v divjini, nan.
13.00	Tv prodaja
13.30	Moški so drugačni, ženske tudi
14.20	Zvezde na sodišču, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prevarana talka, kanad. film
21.30	Na kraju zločina, nan.
22.20	24ur zvečer
22.40	Bratje in sestre, nan.
23.30	Prijatelji, nan.
00.00	Alias, nan.
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, nove izdaje: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1709. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Jelena, telenovela, 30/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 31/110 19.30 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, kontaktna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 8. januarja
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert komornih zasedb študentov Akademije za glasbo v Ljubljani
Petek, 9. januarja
21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Family guy
Sobota, 10. januarja
8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven
Kdaj - kje - kaj
Jana Stržinar: Pravljica o brezi 19.30 Dom kulture Velenje Zeleni abonma in izven Thomas Brussig: Fuzbal je vse
Torek, 13. januarja
9.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje 10. MOPS - kvalifikacije namizni tenis
16.30 - 18.30 Ljudska univerza Velenje
Otroška ustvarjalnica 17.00 Vila Mojca
Ustvarjalnica za otroke in starše -torkova peta 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Ustvarjalnica za otroke in starše -torkova peta 19.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige: Borut Korun: Na začetku je bila Troja
Sreda, 14. januarja
9.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje 10. MOPS - kvalifikacije namizni tenis
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 70 ali 03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. dec. 2008 do 4. jan. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. dec. 2008 do 4. jan. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Sobota, 10. januarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
Torek, 13. januarja
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
lOl
i-adio
107 MHz FM
Pravljica o brezi
Velenje, 10. januar - V soboto ob 10. uri bo v velenjskem domu kulture na sporedu tudi prva predstava za Pikin abonma v letu 2009. Gostovalo bo Mavrično gledališče Velenje, ki vabi na ogled predstave z naslovom Pravljica o brezi. In o čem govori? V Vilinski deželi je živelo drevesno ljudstvo. Moška in ženska drevesa so hodila vsako svojo pot, in ko je nad vilinskim svetom zavladala vojna vihra, so se razbežala. Breza, o kateri pripoveduje pravljica, se je utrujena in prestrašena zatekla v samotno dolino. Globoko v zemljo je zarasla svoje korenine in postala drevesasta. Zaživela je življenje običajnega drevesa, dokler se pod njeno krošnjo nista naselila Dumbo in Bumbo ... Predstava je tudi za izven, zato vabijo tudi tiste, ki nimajo Pikinega abonmaja.
Druga sobota bo čas za »bolšjaka«
Velenje, 10. januar - To soboto med 8. in 12. uro bo v središču mesta na Cankarjevi ulici potekal prvi bolšji sejem v letu 2009. Na Festivalu Velenje pravijo, da so tako z odzivom starinarjev iz vse Slovenije kot z obiskom rednega mesečnega dogodka zadovoljni. Zato bodo tudi v letu 2009 vsako drugo soboto pripravljali sejem, kjer se na stojnicah predstavijo ljubitelji in zbiratelji starin. Na sejmu je možno kupiti različne starine; stare knjige, star denar, stare slike, znamke, pohištvo ...
Mesečni bolšji sejem vsekakor vedno popestri dopoldansko dogajanje v mestu in je odlična priložnost, da se za trenutek 'preselimo' v čas naših prednikov. Morda pa lahko vsakdo odkrije tudi kakšen predmet iz svoje mladosti. Posku site že to soboto.
■ bš
Koledar imen
Januar/prosinec
8* četrtek-Severin 9* petek - Julijan
10	* sobota - Gregor
11	* nedelja - Pavlin
12	* ponedeljek - Tatjana
13	* torek - Veronika
14	* sreda - Feliks
(Srečko)
Lunine mene
Fuzbal je vse!
Prva predstava za Zeleni abonma in izven v letu 2009 govori o nogometu, ki je poezija, filozofija, norija, terapija, fantazija in traparija
Velenje, 10. januar - V soboto ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje prva letošnja predstava za Zeleni abonma. Tokrat bo gostoval zavod Novi ZATO s komedijo z zgovornim naslovom »Fuzbal je vse!«. Reži-ral jo je Samo Stre lec, v njej pa zaigra odlični Gojmir Lešnjak Gojc, ki pravi, da je nogomet poezija, filozofija, norija, terapija, fantazija in traparija. Ste se že naveličali, ga ne marate? Morda pa ga boste vzljubili po predstavi, ki ji lahko druga-
če rečemo tudi »trening z Gojcem«. "Fuzbal je vse!"modruje mali nogometni trener, ki se pripravlja na trening z novo ekipo, ob tem pa duhovito pripoveduje zgodbo svojega življenja, polno vzponov in padcev, drobnih sanj in hrepenenj. V nogometu vidi lepoto, popolnost, predaja se nekoristnemu zrenju kompozicij, dvojnih pasov, podaj - hitrih in kratkih ... Nogomet je zanj metafora življenja, odkriva mu ves svet, obenem pa je vse ostalo nepomemb-
no in potisnjeno v ozadje. Trdi tudi, da ženska ne more razumeti nogometa, pa čeprav veliko žensk nogomet spremlja, navija in igra, a hkrati priznava dejstvo, da ženski nogometa preprosto ni potrebno razumeti, saj je že po naravi obdarjena s spokojno notranjo gotovostjo, kjer pri moškem zeva praznina.
Nogomet lahko mislimo kot nekaj, kar ima svoj lastni razvoj, ritem, evolucijo, krize, vzpone in padce, neko sebi lastno avtonomnost in tudi estetiko, ki jo lahko skušamo razumeti vsak na svoj način. To bomo spoznavali na sobotni predstavi Zelenega abonmaja (in izven) Festivala Velenje. In za konec še eno nogo met no "modrost" - zabavno izjavo našega znanega nogometaša »Cimeta«, ki pravi: »Zelo sem samokritičen. Predvsem do sebe.«	■
11<
januarja, polna luna ali ščip, ob 4.27
Pregovori
Če v prosincu ni snega, ga mali traven (april) da.
Če v prosincu topla voda, v svečanu (februarju) mrzlota.
Prosinec mrzel da poka, sadje v jeseni in moka.
Dež pokvaril kakovost
Predzadnji dan v minulem letu je župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek na božično-novoletni trgatvi potrgal še zadnje grozdje v letu 2008. Na trgatvi se je zbralo kar precej trgačev, predvsem sorodnikov. Gospodar s kakovostjo natrganega grozdja ni bil preveč zadovoljen, saj je ugotovil, da mu je 20-dnevno decembrsko deževje precej pokvarilo pričakovano kakovost. Kljub temu je prepričan, da bo iz približno 20 litrov mošta pridelal dobro vino ledene trgatve.	■ Tp
Utrinek, z ledene trgatve
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
SMUČANJE JE
MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si

VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
MADAGASKAR 2
(Madagascar 2)
Sinhronizirana animirana komedija, 93 minute
Režija: Eric Darnell, Tom McGrath Glasovi: Marko Potrč, Klemen Klemen, Ana Dolinar, Jure Mastnak, Roman Končar. Maja Končar idr. Petek, 9. 1. ob 18.00 Sobota, 10. 1. ob 16.00 in ob 18.00
Nedelja, 11. 1. ob 16.00 - otroška matineja
AVSTRALIJA
(Australia)
Epska romantična vojna drama, 165 minut. Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Hugh Jackman, Essie Davis, David Wenham, David Gulpilil, Bryan Brown, Jack Thompson, John Jarratt idr. Petek, 9. 1. ob 19.45 Sobota, 10. 1. ob 20.00 Nedelja, 11. 1. ob 20.00
KAJ SE JE ZGODILO
(What Just Happened?) Satirična komedija, 107 minut
Režija: Barry Levinson. Igrajo: Robert De Niro, Bruce Willis, Stanley Tucci, John Turturro, Kristen Stewart, Lily Rabe, Robin Wright Penn, Sean Penn idr.
Petek, 9. 1. ob 22.30 Nedelja, 11. 1. ob 18.00
Naslednji vikend od 16. 1. do 18. 1. napovedujemo:
komično romantično dramo LJUBEZEN V BARCELONI, komedijo MODELI, glasbeni romantični film HIGH SCHOOL MUSICAL: ZADNJI LETNIK
nikoli
m
"107,8
t^j
"»HAS
Zgodilo se je
• • •
od 2. do 8. januarja
-	v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi okoli vratu značilno rumeno rutico;
-	4. januarja 1834 se je v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak;
-	4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesni-čar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen;
-	5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Mayerja kot gerenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo; ob prev-ze mu občin ske uprave je bil za Mayeijevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno. Vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski
tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«;
- 6. januarja je praznik "Svetih Treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglaše-nje Gospodovo"; večer pred praznikom svetih treh kraljev je "tretji sveti večer" in vse se dogaja kakor na večer pred
božičem, samo polnočnice ni; stara navada je bila tudi bla-goslavljanje sob po hišah, in kjer je duhovščina ta blagoslov začela opuščati, ga je prevzel hišni gospodar in med tem doma čim obre dom na vrata s kredo, s tremi križi zaznamoval začetnice svetih treh kraljev in letnico novega leta; napis ostane na vratih do prihodnjega leta;
-	v začetku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev;
-	8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in član
štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz Šoštanja;
-	8. januarja 1974 so v Velenju ustanovili športno društvo, v katerega so se združili hokejski klub Vele nje, tež ko at let ski klub Rudar, ženski rokometni klub Vele nje in roko met ni klub Rudar Velenje; predsednik društva, ki je obstajalo le kratek čas, je postal dr. Ivan Zupanc;
-	8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili štirje rudarji.
■ Damijan Kljajič
Velenje pozimi (arhiv Muzeja Velenje)
K A » I O V EL EN JE
M 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
-	ob nakupu otroške, mladinsko sobe ali spalnice v vrednosti nad 1.000,00 EUR praktično darilo
-	program ANL 20 % ceneje
-	odprodaja programa dnevnih sob OLJKA 35 % ceneje
-	otroške in mladinske sobe ROSA -10 % gotovinski popust (tri nove barvne kombinacije)
-	kuhinje DANA v novih modernih barvah visokega sijaja
-	pisarniško pohištvo
-	nagradno žrebanje kupcev
-	gotovinski popusti, hitri krediti, takojšnja dobava
-vabljeni v delno prenovljen in razšiijen salon pohištva GARANT na Polzeli

POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM

Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37130,7037131, e-pošta: info@garant.si maloprodaja@garairt.si www.garant.si
Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 24.12.2008, so:
1.	nagrado: menjava gum prejme NADA BOSILJ, Na vasi 14., Mislinja
2.	nagrado:majico in dežnik prejme DARKO TEPES, Šklale 83 b, Velenje
3.	nagrado:majico in kapo prejme: ŠTEFKA VELER, Studence 13, Žalec Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!
Nagrajenci nagradne križanke Adriatic Slovenica d.d.,objavljene v tedniku Naš čas,18. decembra:
1.	nagrada: praktična nagrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: CVETKA KVAR, Erjavčeva 8, Velenje
2.	nagrada: praktična nagrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: SIMON ŠPENDE, Podgora 23, Šmartno ob Paki
3.	nagrada: praktična nagrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: HELENA BIBIČ, Letuš 113, Šmartno ob Paki Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v pisarni Agenza Velenje na Rudarski 1,v prostorih hotela Paka.
ČETRTEK, 8. januarja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. januarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-pšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
10. 1. in 11. 1. - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zborni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure
V nebesih bom sedaj doma, kjer gledal bom na vas z neba, nikar ne jočite za mano, v nebo se ozrite in si solzo utrite.
Globoko v žalosti sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, ata, tast in star ata
STANISLAV ARISTOVNIK
6. 5. 1933 - 2. 1. 2009
Vsa njegova dejanja in dela ne bodo nikoli pozabljena. Njegove pridne roke so nam naredile topel in lep dom, toda kruta bolezen je tako hotela, da nam ga je vzela. Vsi ga bomo pogrešali.
Vsakemu posebej izrekamo HVALA za besede tolažbe in ponujeno roko v času njegovega slovesa.
Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Stanka z Ivanom, sin Peter s Sašo, hčerka Eli in vnuki Rok, Marko, Tina, Miha, Teja, Urška in Tjaša
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil
JANKO DREV
Od njega smo se poslovili v torek, 30. 12. 2008, na pokopališču v Šmartnem ob Paki.
Žalujoči: Vsi njegovi
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. DEKLE za vodenje gospodinjstva rabi moški z ogrokom. Gsm: 041/229649.
39-LETNA, vdova želi spoznati resnega življenjskega sopotnika. Gsm: 031/807-376.
SIMPATIČNA zdravnica, 45-letna, vitka, si želi za prijateljstvo intelektualca ali podjetnika do 58 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647,
www.superalan.si 27-LETNA mamica, zaposlena, simpatična, si želi prijatelja do 43-let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 40-LETNI poslovnež, simpatičen, situiran, želi spoznati urejeno žensko staro do 38 let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, ww.superalan.si
NEPREMIČNINE
PARCELO 1000 m2 prodam. Gsm: 051/314-289.
NAJAMEM manjšo sobo ali garažni prostor. Gsm: 041/858-231. NA odlični lokaciji prodam hišo, 4. gradbena faza. Gsm: 040/954-718.
PRIDELKI
BEL krompir in silažne bale prodam. Telefon: 5702-048 (zvečer), gsm: 031/523-748.
SENO v kockah prodam. Gsm: 041/580-076.
SVEŽE domače krvavice in suhe jabolčne krhlje prodam. Telefon: 031/868-931.
JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344883.
VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino sort refošk 2,30 /l, cabernet 1,88 /l, schardonnay
I,59	/l, malvazija 1,25 /l. Telefon: 5862-411.
ŽIVALI
PRODAJA mladin nesnic v nedeljo,
II.	1. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
TELIČKA za zakol (150 kg) ali meso po polovicah prodam. Gsm: 041/341958.
RAZNO
MALO rabljen vgradni štedilnik (steklokeramična plošča in belo pečico) prodam. Gsm: 051/314-289.
	habit nepremičnine Hablt d.o. , Kersnikova 11, Valerija
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223	
| PRODAMO |
Hišo v Šoštanju, dvojček, velikost 140 m2, parcela 630 m2,obnovljeno leta 2002, etažnost K+P+M, na lepi ravni parceli, nova okna, z nadstreškom za avtomobile ob hiši, cena 135.000 €
Novo 2 In pol sobno stanovanje v Šoštanju, velikost 64 m2,3. nadstropje, na dobri lokaciji, zagotovljena parkirišča, vredno ogleda za 85.000 € z DDV Hišo v Šmartnem ob Raki, novogradnja, P+M, 3. gradbena faza, parcela 600 m2, hiša 150 m2, po zelo ugodni ceni 100.000 €, možnost izgradnje na ključ, dobra razporeditev prostorov in možnost prevzema takoj, več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice 8
898 17 50
ZAHVALA
Čeprav bolečino v sebi si držala, vsem nam veliko si dajala. Sedaj bolečino nosimo mi, v večnem spominu ostajaš nam ti.
CECILIJA URSEJ
25. 10. 1927 - 27. 12. 2008
Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. V tihem zimskem jutru si zaspala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Usar, pevcem in govorniku ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinovi Branko, Viktor, Slavko z družinami, hčerke Silva, Sonja, Marta z družinami ter vnuki in pravnuki
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo.
Smrti:
Viktor Colnarič, roj. 1933, Brnica 11, Žalec; Martin Vinkšel, roj. 1922, Mencigerjeva 5, Celje; Stanislav Dermol, roj. 1938, Lokovica 38, Šoštanj; Alojzija Podvratnik, roj. 1920,
Ljubljanska c. 49, Velenje; Anton Fijavž, roj. 1933, Lipje 17 a, Velenje; Stanislava Urbanc, roj.1921, Bele vode 75, Šoštanj; Franc Robnik, roj. 1954, Krnica 57, Luče; Stanislava Jeseničnik, roj. 1934, Jenkova c. 12, Velenje; Konštancij Kumprej, roj. 1940, Ter 37, Ljubno ob Savinji; Ladislav Vladimir Železnik, roj. 1930, Turje 56, Dol pri Hrastniku; Ivan Rus, roj.1920, Podsmrečje 10, Gornji Grad; Frančišek Bošnak, roj. 1911, Poljče 10.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe draga mama med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nam drage mame, babice, prababice
JULIJANE KOREN
6. 2. 1921 - 23. 12. 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče. Zahvala g. Grošlju,
dr. med., za požrtvovalno pomoč pri lajšanju bolečin; požrtvovalnima sestrama gospe Šučurovič in gospe Pušnik ter društvu Hospic. Posebna zahvala duhovnikom gospodu Mirniku, gospodu Vehovarju, gospodu Vratanarju za opravljen obred in govor. Zahvala govorniku za izrečeno sožalje, lepe besede, pevcem za zapete pesmi ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče oko naše zaman Te išče; Ni več Tvojega smehljaja, utihnil je Tvoj glas, bolečina in samota sta pri n Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine Ti spiš, a v srcih naših Ti živiš.
ZAHVALA
ob prezgodnjem odhodu v večnost naše drage mame, sestre, ome in tete
DRAGOMIRE REDNAK
s Paškega Kozjaka 28. 3. 1956 - 20. 12. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, sodelavcem Gosta Jezero, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izraženo sožalje in hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem zdravnikom Bolnišnice Topolšica, OI Ljubljana, UKC Maribor, ZD Velenje, Daši Zore - Slatinšek, dr. med., patronažni in reševalni službi Velenje, pevcem, govorniku Marku Jevšniku za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Usar. Posebna zahvala Mariji in Stanku Avberšku, Francu Reberniku ter Tinki in Mihu Sotlerju za pomoč v času njene bolezni.
Žalujoči: hčeri Alenka z družino in Darinka, brat Ivan, sestri Ivanka in Marijana z družinami
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega
RUDIJA KORTNIKA
15. 4. 1925 - 26. 12. 2008
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Silva, svak Herman, nečaki Roman, Miran,
Majda in Boris z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega atija in tasta
STANKA DERMOLA
iz Lokovice
8. 11. 1938 - 30. 12. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam kakor koli pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem govornikom, častni straži, praporščakom, moškemu pevskemu zboru Lokovica, cerkvenemu pevskemu zboru Šoštanj, Rudarskemu oktetu, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, Pogrebnemu podjetju Usar, gospodu župniku Jožetu Pribožiču in ostalim duhovnikom. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Topolšica, še posebej g. Rijavcu, spec. int. med.
Žena Silva, hčerki Marjanca in Hedvika ter sin Boštjan z družinami
Kljub mrazu je bilo v središču Velenja vroče
Naj osebnosti po posameznih letih
1994	- Srečko Meh, župan občine Velenje
1995	- Srečko Meh, župan občine Velenje
1996	- Katarina Srebotnik, teniška igralka
1997	- Majda Drev, patronažna sestra
1998	- Anka Jazbec Verdnik - pevovodkinja
1999	- Bojan Prašnikar, nogometni trener
2000	- Bojan Komič, poslanec v državnem zboru
2001	- dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika
2002	- Jolanda Čeplak, atletinja
2003	- Bojan Kontič, poslanec v DZ in podžupan MOV,
-	Milan Kopušar, poslanec DZ in župan občine Šoštanj,
-	Alojz Podgoršek, župan občine Šmartno ob Paki ) najosebnsoti smo zbirali po občinah)
2004	- Jože Napotnik, slikar
2005	- Sebastjan Sovič, rokometaš
2006	- Robert Goter, glasbenik
2007	- Borut Stravnik, zdravnik
2008	- Regina Zagradišnik, varuhinja
Velenje, 31. decembra, 1. januarja - Že devetnajstič je medijska hiša Naš čas in Radio Velenje pripravila v sodelovanju z Mestno občino Velenje silvestrovanje na prostem in še zad nje sre ča nje z ded kom Mrazom. Tega smo pripravili že ob 18. uri. Dedek Mraz je otroke tudi tokrat prisrčno sprejel, zaplesal z njimi okoli smreke, zapela pa jim je mlada velenjska pevka Manca Dre-mel. Razdelil jim je bonbončke in se za leto dni poslovil.
Velika novoletna zabava pa se je začela po 22. uri. Bolj ko se je bližala polnoč, več je bilo na Titovem trgu obiskovalcev, ki jih je dodobra ogrela pevka Tanja Žagar s skupino Allegro. Z navdušenjem so pozdravili tudi letošnjo naj občanko po izboru bralcev Našega časa varuško Regino Zagradišnik. Tik pred polnočjo jim je v novem letu zaželel sreče, zdravja, zadovoljstva, strpnosti in medsebojnega razumevanja župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Ob polnoči smo naz-
dravili, si zaželeli srečno, nebo pa je razsvetlil lep ognjemet. Tanja Žagar je nato poskr be la za res dobro razpoloženje in veliko obiskovalcev kljub mrazu zadržala na Titovem trgu vse do 2. ure, ko smo se poslovili in si še enkrat zaželeli kar najbolj prijazno leto. To seveda želimo tudi vam, ki vas tokrat ni bilo na trgu. Morda se nam boste pridružili letos, ko bomo pripravili jubilejno dvajseto srečanje.
Leto 2008 je najbolj zaznamovala varuška Regina Zagradišnik
Z razglasitvijo naj osebnosti leta 2008 tik pred polnočjo, smo sklenili lansko celoletno akcijo izbora naj osebnosti. Tudi tokrat smo vas z njo močno razgibali, najbolj vroče pa je bilo seveda decembra, ko smo v finalni izbor uvrstili zmago-
valce posameznih mesecev. Na kon cu sta se za ta laskavi naslov potegovala varuška Regina Zagradišnik in zdravnik Sergej Rus. V zadnjem odločilnem tednu je zbrala več glasov (skupaj 508) Regina Zagradišnik, Sergej Rus pa 420.
Gore nje poklo ni lo gospodinjski aparat
Generalni pokrovitelj finalnega izbora naj osebnosti leta je že tradicionalno Gorenje. Vse, ki ste glasovali v mesecu decembru smo uvrstili v finalno žrebanje, ki smo ga opravili na Titovem trgu, takoj po razglasitvi. Zmagovalka letošnjega izbora Regina Zagradičnik je srečo namenila Idi Petrovič iz Šaleka 86, Velenje.
Vaše sodelovanje smo nagrajevali:
Nagrajenci prejšnjega tedna: kozmetični torbici z rdečilom za ust-
nice Loreal pokrovitelja Dominur: Danijela Reher, Ljubljanska 11 a, Velenje in Edi Hriberšek, Podkraj 10 i Velenje; bone za 10 evrov pokrovitelja Mc Donald Barbara Valte Ljubljanska 43 a, Velenje; Milena Koren, Gaberke 283, Šoš-
tanj, Marija Šumah, Škale 94 B, Velenje in Bogomir Golčman, Stan-tetova 3, Velenje; majici Hummel pa Angela Koren, Koroška 38 a Velenje in Danica Golčman, Stan-tetova 3, Velenje.
Hvala
sponzorjem
Veliko silvestrovanje na Titovem trgu sta nam poleg Mestne občine omogočila pripraviti naša generalna pokrovitelja Gorenje in Premogovnik, poma ga li pa so nam tudi NLB Podružnica Savinjsko--Šaleška, Fori, Presta, Garant, Zavarovalnica Triglav, Jager, Cigrad gradnje, HTZ, Esotech, TEŠ, PUP, Zdravilišče Topolšica, Andrejc in Rdeča dvorana Velenje.
Zahvala seveda tudi Zdravstvenemu domu Velenje, Gasilcem Velenje, Policiji Velenje in Varnostni službi Gorenja, ki so skrbeli za vašo varnost. Seveda pa tudi vam, obiskovalci, ki ste prišli v tako velikem številu in s kupom dobre volje.
Tanja Žagar je bila neutrudljiva. Brez prekinitve ^ nas je zabavala vse do 2. ure.
Stane Vovk, Regina Zagradišnik in Mira Zakošek med razglasitvijo naj osebnosti.
Tik pred polnočjo je zbrane nagovoril župan Srečko Meh in jim tudi nazdravil.
%
Slovo od dedka Mraza je bilo tudi tokrat prisrčno
J!
...
Najmlajšim je zapela Manca Dremel.
Foto: mz, bz,vos