Leto LXXn, št. 22 Preis - cena L 1 Uredništvo oprava: Ljubljana, Kopitarjeva 8. Telefon 1001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 3150 lir. Ce k. rač. LJubljana 10.650 ra naročnino, in 10 394 za inserale Itokoplia* ne vračamo I ANllAK 1V44 28 PE1 tK Das harfe Ringen im Gsten Gestern wieder uber 300 sowjetische Panzer ahgeschossen Feindliche Bereitstellungen im Landekopf siidlich Rom zerschlagen - Gute Erfolge der Luftwaffe gegen die feindliche Landungsflotte Hudi boji na vzhodu Aus dem Fiilirerliauptquartier, 27. Januar. DNB. Das Oberkommando der Wehrmaeht gibt bekannt: . Bei Kertsch wiesen unsere Truppen, liervorragend durch die eigene ' Artillerie unterstiitzt, starke Angriffe der Sovvjets ab. I Auch im Raum siidvvestlicli Tscherkassjr \vurden heftige, mit starken Infanterie- und Panzerver-biinden gefiihrte feindliche Angriffe in erbitterten Kiimpfen abgevvehrt oder aufgefangen. i Siidosflieh Belaja Zerko\v trat der Feind mit mehreren Divisionen, i von Panzern unterstiitzt, zum Angriff an. Seine Durchbruchsversuche wur-den nach Abschuss von 82 feindlichen Panzern vereitelt. Um eine Einbruchs-stelle wird noch gekiimpft. Im Raum siidvvcstlich Sliasehkovv nnd siidwestlich Pogrebischtsche machten unsere Angriffe nach Abwc.hr starker feindlicher Gegenangriffe vvei-tere Fortschritte. Allein im Bereich eines Armeekorps wurden hier 66 so- i wjetische Panzer, 99 Geschiitze sowie ! zalilreiche andere AVaffen vernichtet oder erbeutet. i Zwischen P r i p j e t und B e r e s 1-n a kam es crneut zu schvveren Kiimpfen, in denen unsere Truppen ihre Stellungen behnunteten und 26 feindliche Panzer abschossen. Nordvvestlich des llmensees nnd im Ranm siidlich Leningrad stchen unsere Divisionen weiter in sclivverem Abvvehrknnipf gegen iiber-legene fcindliche Kriiftc. Die Sovvjets verloren gestern nn der Ostfront 305 Panzer. Im hohen Nordcn brachten eigene Stos.strupps in den Abschnitten K a n -d a I a k s c h n und M u r m a n s k Ge-fangene und Beute ein. im Westabschnilt der s ii d i t a 1 i e -nisehen Front hiilt der feindliche Druck nn. Mehrere auf geringer Brei-te gefiihrte Angriffe des Feindes seheiterten. Im Ostahschnitt blieben alle feindlichcn Erkundungsvorstosse oline Erfolg. Siidlich Rom versuehte der Feind vergeblich seinen Landekopf zu ver-grbsscrn. Seine Bereitstellungen \viir-den zerschlagen. Ansriffe bis zur Stiir-ke mehrerer Bataillone abgewiesen. Gefangene von mehreren englisclien und nmerikanisehen Verbiindcn \vur-den eingcbracht, sieben Panzer ahgeschossen. Die Landungsslellen liegen u liter dem Storungsfeucr vveittragen-der Artillerie. Die Luftvvaffe bekiimpfle Tag und Nach t die feindliche Landungsflotte vor A n z i o mit Kamof-, Torncdo- und Schlachtflugzeugen. Sie erzielte Treffer auf zwei Kreutzern, vier Zerstiirern, 12 Transportem und Ilniidelsschiffen mit 47.000BRT, so\vie auf sechs griis-seren Landungsfahrzeugen. Mit der Vernichtung eiues Teiles dieser Schif-fe ist zu reehnen. In den Hafenanlagen von Anzio cntstnnden nach Bomhcn-trcfferu Ilriindc uud Zcrstdrungeu. Včeraj znova sestreljenih preko 300 sovjetskih oklepnikov Sovražna zbirališča na mostišču južno od Rima razbita Dobri uspehi letalstva v boju proti sovražni izkrcevalni mornarici Flihrerjev glavni gtan. 27. jan. DNll. Vrhovno poveljstvo ottoroženih sil javljfl: Pri K e r č u so zavrnile naše čete, sijajno podprte z lastnim topništvom, močne sovjetske napade. Tudi na področju jugozahodno od f'e r k a s o v so bili v srditih bojih odhiti ali prestrešeni i limfnimi pehotnimi in olilepiiiškimi oddelki izvedeni sovražni napadi. Na področju jugozahodno od Ž a -škova in jugozahodno od Pogrebi-šča so naši napadi po obrambi močnih sovražnih protinapadov uadaljo napredovali. Samo na področju enega samega armndnega zbora je bilo tu uničenih s-?i zaplenjenih lili sovjetskih oklepnikov, 09 topov ter mnogo ostalega orožja. Med P r i p j c t o ni iu II e r e z i n o je nrišlo znova do težkih bojev, v katerih so naše čete obdržale svoie postojanke ter sestrelile 20 sovražnih oklepnikov. : _ Severozahodno od llmcnskega jezera in na področju južno od L e -ni n grad a stoje naše divizijo šc nadalje v težkih ohrUmbnih bojih z nad-močnimi sovražnikovimi silami. I Sovjeti so izgubili včeraj na vzhodnem bojišču 305 oklepnikov. | Na visokem severu so privedle lastne udarne čete na kandaluške m in m u r m a n s k e m odseku ujetnike iu plen. 1 Na zahodnem odseku j n i ii o i i a I i -j a u s k e g a bojišča so nadaljuje povratnikov pritisk. Več na ožjem prostoru izvedenih sovražnih napadov se je izjalovilo. No vzhodnem odseku so ostali lircz nspeha vsi sovražni izvidniški sunki. Južno od K i m a je sovražnik zaman poskušal povečati svojo mostišče. Njegova zbirališča so bila razbita, napadi iln jakosti več bataljonov pa zavrnjeni. Privedeni so bili ujetniki ver angleških in ameriških skupin. 7 oklepnikov je bilo sestreljenih. Izkrrevalna mesta leže I pod molilnim ognjem dalekomelnega topništva. Letalstvo je podnevi in ponoči napadalo sovražno izkrccvalno moriiariro pred A ii z i j e m z bojnimi, lurpediiiuii in vojnimi letali. Zadelo jo dve križarki, •1 rušilce, 12 prevoznih in trgovskih ladij s 47.000 tonami ler 6 večjih izkrcc-valnih vozil. S potopitvijo drla teh ladij lahko računamo. Na pristaniških napravah v A n z i j u so po bombnih zadetkih nastali požari in razdejanja. Boji v južni Italiji Sovjetska ofenziva na severu Berlin, 26. jan. DNB. Vojaški dopisnik DNB-ja ugotavlja, da je sedaj ; med Leningradom in Ilmenskiin jeze-' rom sovjetska ofenziva v polnem raz- | vo;u. Severni odsek vzhodnega bojišča j nudi sedaj že navajeno sliko sovjetskih velenapadov. Ž novimi nagrmadenimi množicami čet in vojnih sred-I slev skuša sovjetsko vodstvo prodreti na severu. Nemci nastopajo tudi v tem področju v premičnem vojskovanju. Oni st izmikajo, kjer je to potrebno in jemljejo nu ta način ponovno vsakemu sunku probojno moč. Bitka na vseni področju med Iliiienskim jeze- j rom in Leningradom ne kaže do danes ■ nikakih znakov, ki bi se kakor koli razlikovali od bojev v zadnjih mesecih na vseh drugih odsekih. Zgolj potrebno je še enkrat ugotoviti, tla pre- , žijo na sedanjem bojišču na sovražnika večje nevarnosti kot na bojiščih južnega odseka. To pa jc že v naravi tega prostora kot takšnega. Nemci imajo na severu v ozadju najlioljšo cestno in železniško mrežo. In nikjer na vsem vzhodnem bojišču niso nemška oskr!>o-| valna oporišča tako ugodno razvršče-' na za prožno bojevanje kot ravno na tem področju, ki mu dajejo Sovjeti z vso silo prednost. Množično osredotočenje topništva kakor ga doslej še ni doživela ta vojna, kaže da so se boljševiki že v naprej zavedali sile in dobrih strani nemškega obrambnega sestava. Zgolj s lo množično strnitvijo težkega in najtežjega topništva jim je uspelo, da so na čelnih točkah svojih najmočnejših klinov prodrli v prvo črto nemškega obrambnega sestava. Toda, ko si malo bolje ogledamo te \ postojanke, vidimo, da so jih Nemci moraii že sami izprazniti ob presoji celotnega položaja. Drugače si pač ni mogoče razlagati, da niso Sovjeti s prvim valom svoje zimske ofenzive na severu dosegli nobenega pravega uspeha. Topniški udarec in njemu sledeči udarci boljševiške pehote so bolj n I i manj udarjali v prazen prostor. Nemški manever nam ponovno kaže temeljno načelo nemške obrambe: iz-rabitev sleherne nasprotnikove sile s štedenjem lastne moči. še pred kratkim sta bila srednji in južni odsek bojišči prvega reda. Splača se, ogledati si ju malo bolj od blizu, saj sta bili še pred nekaj dnevi domeni sovjetske ofenzivne moči. To na utegne jutri mogoče ponovno biti. Danes pa vidimo na starih bojiščih pozornost vzbujajočo nemško aktivnost. Posebno južno od Kijeva napredujejo nemški očiščevalni nastopi, pri čemer imajo boljševiki razmeroma velike izgube. In ravno sedaj je v teku vzhodno od Vinice in jugozahodno od Pogre-bišča večji nemški napad in to prav tako z močno topniško podporo in močnim posegom letalskih oddelkov. Nemški naipad je hitro napredoval, čim jc stri glavne točke sovjetskih postojank. O samih bojih in njih cilju pa nemški vojaški krogi inoičijo. 1'oda bržkone se ne motimo, če predvidevamo, da tudi to predstavlja zgolj krajevni nastop. Severozahodno od Kirovgrada so prešli boljševiki nenadoma k napadu in so dosegli nek vdor v nemške postojanke. Nemci pa so takoj odgovorili z izredno silovitostjo. Z obsežnim protisunkom so odstranili vdorno mesto, obkolili sovražnikove sile in jili popolnoma uničili. V vojaških krogih prestolnice smatrajo ta nenadni sunek za boljševiško zvijačo. Očividno hočejo boljševiki preiti na nekem drugem mestu lega področja k napadu. Tudi na kerškem bojišču je bitka ponovno v polnem teku. Sovjeti mečejo ojačanja za ojačanj i v borbo. S podporo svojih, oklepnih cdinic in s pomočjo močnih oddelkov bojnih letal skušajo razširiti svoje mostišče v luškem področju. Deli mesta Kerč so postali že bojišče. Toda nemška obramba je tako močna, da morajo boljševiki za vsak meter zemlje plačati najtežje krvave in tvarne žrtve. Berlin, 26. jan. DNB. Na mostišču Net-tuno so bili dne 24. januarja zgolj majhni boji. Nasprotnik je skušal prodreti preko Mussolinijevega prekopa. Njegovi napadi so bili ustavljeni, nek nadaljni napad v moči bataljona odbit, dočim je nek drugi sunek propadel v ognju nemškega topništva. Dne 25. januarja proti kraju Aprili in tik ob obali z oklepniki izvede- I ni sovražni sunki so se izjalovili. Nasprot- I nikovi poskusi, da bi si z nasilnimi poizvedovanji in izvidniškimi sunki preskrbel podatke o nemških obrambnih ukrepih, so bili brezuspešni. Na področju izliva Garigliana je popustil nasprotnikov pritisk. Samo na področju Castellorta je dne 24. januarja so- vražnik ponovno napadel z močnejšimi silami in s tanki. Prišlo je do ogorčenih bojev, ki so trajali ves dan. Nemške čete so odbile vse sovražne napade deloma v boju iz bližine in z občutnimi izgubami za sovražnika. Pri tem so uničile 4 ameriške oklepnike tipa Sherman in dva nadaljnja onesposobili za borbo. Zaradi težkih izgub sovražnik dne 25. januarja ni več obnovil svojih napadov na tem odseku. Znova je izvedel močne napade na Cassino, San Elia in Monte S. Croce. Razen nepomembnega krajevnega vdora so bili tudi na tem odseku vsi sovražni napadi v hudih bojih razbiti. »Pravda« izgladuje tla Slavospe/ moskovskega lista neporušni edinosti zaveznikov Ženeva, 26. jan. Uradni sovjetski list »Pravda* si prizadeva, da bi spravila iz sveta majhna nesoglasja med Londonom in Moskvo, ki so nastala za-rudi poljsko-sovjetskega sporu. 'Ves londonski tisk navaja članek »Pravde«, v katerem piše ta list o neporušni edinosti zaveznikov in se pri tem sklicuje na teheranske sklepe. IstočaSno pri-občujejo londonski listi govor sovjetskega generalnega polkovnika Serbu-kovu, v katerem prav tako govori o edinosti zaveznikov in naraščajočem zu-upunju med njimi. I i dve moskovski izjavi ponovno potrjujeta, da so si v sovražnem taboru popolnoma edini glede političnih ciljev. Potem ko sta Anglija in Zedinjene ameriške države v Teheranu podpisali in zapečatili izdajstvo Evrope boljševizmu, ni v zavezniškem taboru več nobenega evropskega vprašanja. Če prihaja tu in tam do manjših ribarij, potlej so to le dogodki, ki se odigravajo ob robu in ne utegnejo niti najmanj vplivati nn od »Pravde« ponovno podčrtano edinost zaveznikov. — Takšna majhna nesoglasja so kvečjemu utemeljena v taktiki in načinih izterjeva-j uju teheranskih obljub. Medtem ko »Pravda« izglajuje tla, nastopa Moskvi poslušen >Dnily VVor-ker« ostro proti »antisovjetski propagandi nekaterih listov«. V uvodniku londonskega komunističnega listu svetujejo ponovno tisku in vladi, naj ne moti dobrega sporazumevanja. Istočasno označujejo šc enkrat obstoj poljske begunske vlade v Londonu kot oviro za dobro razmerje med Angleži in Sovjeti. »Dailv VVorkcr« svetuje angleški vladi, naj pomaga Poljski do vodstva, ki ga naj tvorijo vodilni poljski »demokrati« (čitaj boljševiki) iz poljskih divizij v Sovjetski zvezi, banditov iz Poljske in prebivalstva v Angliji in Zedinjenih ameriških državah. Pri tem pa je »Dailv Worker« pozabil, da si razbija glavo s stvarmi, ki še sploh niso godne za presojo, kajti razpola-guti hoče z ozemljem, ki ni v območju zaveznikov in no bo nikoli prišlo pod njih oblast. Zuto pa bo tudi skrbelo nemško orožje. Ribbentropova izjava o prelomu diplomatskih odnosov osi z Argentino Berlin, 27. jan. DNB. Nemški zun. minister von Ribbentrop je podal danes zastopnikom nemškega poročevalskega urada naslednjo izjavo o prelomu diplomatskih odnosov z Argentino: Že leta je severoameriška vlada skušala pripraviti Argentino do preloma diplomatskih odnosov z državami osi. Pri tem se ni izogibala nikakih sredstev in nikakega pritiska. Ramirezova vlada se je sedaj vdala temu pritisku ter se jc odrekla zaradi severoameriške »dobrohotnosti« svoji suverenosti. Utemeljitev, ki jo navajajo v Buenos Airesu za ta prelom, namreč domnevno soudeležbo članov nemškega poslaništva pri vohunski aferi, je popolnoma neresnična. Obratno je to ie ponoven dokaz, da argentinska vlada ni več sama svoj gospod, temveč da je tradicionelno prijateljstvo nemškega in argentinskega naroda postalo žrtev brezobzirnih in temnih vvashingtonskih metod. Nemčija praktično s prelomom odnosov z Argentino nič ne izgubi, niti glede vodstva vojne, niti glede svojih povojnih interesov. Izgubo bo imela pri tem diplomatskem dejanju dejansko le Anglija. Anglija je morala v vojni postopoma žrtvovati večino svojih srednje- in južno-oraetiskih inlcreso«. v korist ameriškega zaveznika. Sedaj Lo končno izgubila svo-I je postojanke tudi v Argentini, kjer se je ' doslej še lahko upirala nevzdržnemu prodiranju ameriškega finančnega kapitala. Zakaj na podlagi dobljenih izkušenj bo ! vsakemu poslovnemu človeku iz Cityja jasno, da bo tudi v Argentini dolar kmalu izpodrinil funt in da bo vsled tega izgubljenih onih 800 milijonov funtov šterlingov, ki so jih Angleži tamkaj naložili Dejansko pomeni torej današnja argentinska kapitulacija pred VVashing-tonom le to, da bo morala Anglija likvidirati tudi zadnji ostanek svojih ameriških postojank Vsled tega si lahko predstavljamo prava čustva Angležev, ki so hranili svoj denar in ki so včeraj slišali izjavo ministra Edena, v kateri je poudaril svoje zadovoljstvo zaradi dogodkov v Argentini ter je prisilno likvidacijo zadnje angleške posesti v Ameriki moral imenovati še celo uspeh britanske diplomacije. Milan, 20. jan. Pri zadnjem anglosaksonskem bombnem napadu na mesto Pisa je bila razrušena hiša znamenitega italijanskega astrologa Galileja. Istočasno so bili razrušeni gledališče Umberto in številna druga poslopja v mestnem src- I dišču. Židje trgujejo z italijanskimi umetninami Pariz, 27. jan. Umetnine, ki so jih Angloamerikanci odnesli iz južne Italije, prodajajo sedaj Židje v Londonu in New-yorku. O tem poroča »Matin« iz Stock-holma: Trije najbogatejši trgovci s starinami na svetu, Pimpernel iz Ncwyorka, Salauer iz Washingtona in Duveen iz Londona so pripravili svojim strankam božično presenečenje. Sto in sto ljudi v Angliji ter Združenih ameriš kih državah je dobilo sporočilo, da se bo pred Božičem vršila prva zasebna dražba svetovnoznanih umetnin s Sicilije. Roosevelt, ki si je hotel zagotovili svoj delež, je poslal v Afriko Henryja Taylorja, ravnatelja metro-politanskega muzeja v Newyorku kot šefa misije, »ki naj zaščiti zgodovinska dela«. Kmalu nato je prispel v Newyork znameniti zaklad katedrale v Cataniji. Potem so v stotinah zabojev romale preko oceana slike, madone. oltarji, kipi in rokopisi. Večina teh umetnin je bila prodana na javnih ali zasebnih dražbah. Ne- katere prodaje so prinesle do 43 milijonov dolarjev. Pa tudi židovske hijene v Angliji so se udeležile ropanja. Duveen je objavil v okrožnici prodajo zaklada cerkve svete Agate v Cataniji, čigar lastnik jc postal. Ta Zid se je javno hvalil, da je spravil v Anglijo najmanj polovico umetnin iz dežel evropske civilizacije. Ta verižnik, tako pravi nadalje poročilo, je že cesto izzval velike škandale, ki pa so bili vedno znova zakriti ker bi bile sicer kompromitirane zelo visoke osebnosti. Kaj sličnega se ni že zgodilo izza Wellinglona, ki je izropal zdklad v Benaresu in lorda Elgina, ki je pokradel umetnine na Akropoli. Danes kot včeraj so se obogatili s tatvino Židje, zaključuje »Matin« svoje poročilo, ki so neizobraženim dobičkarjem prodali to, kar je bilo Evropi 2000 let sveto. Britanska in ameriška vlada pa se veselita, da so umetnine »rešene«. Delno priznanje ameriških izgub Ženeva, 20. jan. Ameriški vojni poročevalski urad je objavil seznani izgub ameriške vojske in mornarice, ki vsebuje skupno 142.289 mož. Od.pričetka vojno smo prav tako od Zedinjenih držav kot od Anglijo vajeni, da objavljajo le delna priznanja svojih vojnih izgub. Tako je z izgubami ladij in gradiva in lako je tudi s človeškimi izgubami. Na ta način ne izvejo od vojnih hujskačev v vojno nahujskani narodi sploh ne ali šele čez dolgo časa le del resničnih izgub. Tudi sedanje delno pri- znanje ne odgovarja resničnemu stanju in predstavlja samo malenkosten del dosedanjih ameriških izgub na različnih bojiščih. Državno orožništvo na Bolgarskem Sofija, 27 jan. V sredo se je sestalo sobranje na svojo drugo sejo po božičnih počitnicah. Odobrilo |e od vlade predlagani zakonski osnutek o osnovanju državnega orožništva ter zakon o podaljšanju zakonodajne dobe sedanjega sobranja za eno leto. Nato so bile seje odgo-denc do 21. marca. Nemčija in Madžarska se borita za Evropo Budimpešta, 20. jan. Pred odborom vladno stranko v Miskolcu je imel minister Bela Lukarzs govor, v katerem jo opozarjal na potrebo ohranitve notranjo in zunanje Ironte, kojti vojaška moč Madžarske je odvisna od dela, storjenega od notranje fronte. Kakor pred 25 leti, lako skuša tudi danes sovražna propaganda zasejati neslogo med Madžari. Nemška vojska in madžarski honvedi so borijo za evropsko svobodo in branijo madžarske narodno kulturno dobrine proti nevarnosti z vzhoda. Izmed 200 letal 58 sestreljenih Tokio, 27. jan. DNB. »DomeU poroča, da sta japonsko mornariško letalstvo in i protiletalsko topništvo zbila dne 26. ja-j nuarja dopoldne iz jate kakih 200 letal, i ki so skušala napasti Rabaul, skupno 58 i bombnikov in lovcev. Od lega števila odpade 11 letal na protiletalsko topništvo, i dočim jih je bilo v zračnih bojih sestre-I ljenih 47. Novi uspehi ob dalmatinski obali Berlin, 26. jan. Nemški nastopi ob dalmatinski obali so v zadnjem času dovcdli z zasedbo nadaljnjih otokov do novih uspehov. Ko jc bil konec decembra otok Korčula očiščen boljševiških tolp in so v začetku januarja nemške čete zasedle pred Splitom ležeča otoka Brnč in Solta, so sedaj tolovaji zgubili tudi otok livar. Občutne izgube tolp v Bosni Berlin, 26. jan T. Izjalovljen komunistični napad na vzhodno bosansko indu-strijsk i mesto Tuzlo jo tudi v zadnjih dneh terjal od tolp občutne izgube. Dne 21. in 22. januarja so imeli samo tu 200 mrtvih in 168 ranjenih. Tuzlo napadajoči komunisti so imeli nalog, da na vsak način zavzamejo mesto, da bi si lahko preskrbeli živež in obleko. To je ponovni dokaz, kako občutno so nemške očiščevalne akcije na bosanskem področju motile oskrbo tolp. Švedski list o ruski zaušnici Rooseveltu Stockholm, 27. jan. T. Stoekholniski jutranji tisk podčrtuje z velikimi nu-slovi dejstvo, du je Sovjetska /veza odbila ameriški predlog za |h)srcdovn-nje na poljsko-sovjetskem .s|xirti. M)ngp'osten« piše v komentarju da si lahko težko predstavljamo kaj bi bolj sličilo nalirulitvi kot pa gladka zavrnitev zavezniškega posredovalnega predloga. S tem je spravil Stalin tako Boosevelta kot Churchilla v zelo neprijeten položaj. I ist pripominju nadalje, da od Napoleonovih dni naprej niso nikdar tako postopali s kako zn-nadno velesilo. Kako bodo odgovorilo Združene države na tu izzivajoči ne, se Ihi ]>okazalo v prihodnjih dneh. Vsekakor s to metodo moskovskega zaveznika ne bodo olajšane ltooscvel-tove skrbi. Izjava o namenu francoske milice Pariz, 27 jan. Zastopnik Darnanda in generalni tajnik milice Bout de Lan jo ob priliki razširitve francoske milice i podal tukajšnjemu tisku izjavo o njenem ustroju in njenih nalogah. Objavil je, da šteje milica v južnem pasu tre-• liutno 2<> do 30 tisoč mož. Za vstop v i milico je treba bili Francoz, brez židovske krvi in brez pripadnosti kaki tajni organizaciji. Nadalje je potrebna prisega. Milica je avtonomna, sodeluje z državno oblastjo in je obenem tudi politični pokret, čigar naloga je borba proti terorizmu in za socializem. Ob koncu je izjavil Darnandov zastopnik, da milica noče tekmovati z obstoječimi strankami, pač pa je stopila z njimi v stik ter dosegla popolno soglasje. Kratka poročila Amsterdam, 27. jan. Britanska poročevalska služba javlja, da jc britanska ad-miralitcta objavila izgubo britanskega ru-šilca »Holcomoe«. Amsterdam, 27. jan. Britanska poročevalska služba javlja, da je bila danes izvoljena za predsiidnico britanske laburistične stranke ženska in sicer članica parlamenta Ellcn Wilkinson. Pariš, 27. jan. »Pariš Soir javlja, da se je danes prvič sestalo eno izmed pred kratkim osnovanih sodišč za sojenje terorističnih zločincev. Vojno sodišče v Marseillu je danes obsodilo morilca predsednika apelacijskega sodišča v Ai-xu v Provenci, ki so ga ujeli v soboto, ko je skušal umoriti dva policista. Bil je obsojen na smrt in v skladu z določili novega zakona jc bila sodba takoj izvršena z ustrelitvijo. Madrid, 27 jan. V Tangerju izhajajoči list »Espanol« javlja, da |e dc Gaulle odpotoval iz Alžira na poset v Dakar. Iz Dakarja bo odšel de Gaulle še v Braz-eaville. Berlin, 27. jan Da bi uporabil vse delovne sile, ki so zaradi letalskega ogrožanja ali zaradi bombnih napadov iz važnih ozirov opustile svojo zaposlitev ali pa jo izmenjale, je glavni opolnomočenec za uporabo delovne sile pokrajinski vodja Sauckel izdal uredbo, ki predpisuje za vse te osebe obvezno prijavo pri uradih za delo. Oslo, 2fi. jan. Mi nočemo, da bi Norveška poslala mostišče med boljševizmom in Anglijo.« je izjavil Tjersland na zborovanju Nasjoiial Sumlinga, »Narodni osvoboditelji« se gredo državo ■ ■ ■ Peklena svoboda v Dobrepoljah — Ob primitivnosti in smešnosti komunističnih »republik« bi se lahko od srca smejali, če ne bi bile prepolne zločinov, in če jih ne bi spremljalo nepopisno trpljenje našega naroda Potem, ko so badoglijevski izdajalci odšli in ko so se fantje iz VS umaknili na Turjak, je liil potek dogodkov naslednji: I »Udarne brigade« zasedajo Dobrepoljska dolina je 13. septembra še spala, ko se je od Velikih Lašč zaslišalo grmenje avtomobila. Rdečltarji so se brezskrbno bližali Vidmu. Pa jim jo naproti pritekel zaupnik-koniunlst Vodlan Egon, ki je včasih kot delodajalec-kapila-list silil svoje delavce, da so mu morali garati na apnenici celo ob nedeljah, o čemer smo v včerajšnjem »Slovencu« pisali v članku 1 Žalostna zgodba dolenjskih beguncev«. Z globokimi pokloni je komunistom dopovedoval, da je na Vidmu morda le šo oslal kakšen »bel pes:; in je zato treba vse previdnosti. Brž so bila dana potrebna povelja. Blindirani avlo naj vozi naprej, »tovariši« naj previdno obkoljujejo Videni. Toda postojanka je prazna. Prav iz srca so se oddahnili prisilno mobilizirani Kibničani in Sodražanil, ki so Imeli večino v brigadi, da ni bilo treba prelivali krvi. Zdaj je bilo treba izve-sti mobilizacijo. In to na bliskovit način. Po načinu svojih zaveznikov badoglijevcev so obkolili vas za vasjo, da ne bi kdo ušel. Na-lo so natrpali vse moške iz vasi v kakšen pod ali kozolec. Tu se je vršil »nabor . Posebno izbirčni niso bili. Če ti manjka noga: »No — ja — jo vsaj Izgubil ne boš«. Če nimaš očesa: »Pri topovih boš lahko brez njega.« In če si bolan, da komaj stojiš: ».laz sem bil vedno bolan, dokler nisem prišel v ho-sto. Veš. zrak te ozdravi.« Medtem se je izvršila tudi '-mobilizacija; vseh koles. S l.ašnim ponosom so sedali stari »borci« na nova kolesa in se prepeljavali ob »stroju« na novo mobiliziranih. Vesela snidenja Najlepše lega dneva pa je bilo gotovo svidenje starih »borcev*; s tajnimi terenci. V Zdenski vasi 6e je pred hišo št. 7 razlegal klic: »Anica! — Anica!« In Anica Jere je radostno objemala tovarišice in tovariše, s katerimi je ob lanski republiki preživela toliko lepili uric. In zdaj to svidenje! Še malo ji ni bilo žal za hadoglijevci, dasi je še pred nekaj dnevi za njimi potočila marsikatero solzico. Zdaj so tu tovariši — miza je pogrnjena za svatovski pir. Toda danes ne gosti Anica tovarišev, kot do zdaj, ko jim jo v liosto nosila, danes tovariši večerjajo. Iz badoglijevskih ma-gazinov so pripeljali masti, olja in mesa, pri sosedih pa nabrali jajc in masla in — Anica ne more vsemu kaj! Pa saj njene zveste že hitijo pomagat. Ga. Str-nadova in Gregljeva lila sta hitro pri rokah, da popri meta za delo, saj Anica nima časa. V hiši je dr. Lavrič iz Ribnico in treba se je pogovorili, kdo bo prevzel občino, vojaško poveljstvo in terenske odbore. G. Strnail Ignacij, vse do danes zaničevani »škulov Nac«, kar drhti ob misli na občino. On župani Dvajset let je bil vedno v opoziciji, pa ne zaradi programa, ampak zato, ker ga niso vzeli niti v odbor. In zdaj bodo [Kulelili župansko mesto! Toda njemu so namenili večjo čast. Na prvih »svobodnih« volitvah bo on izvoljen za poslanca v parlament. Občino, ali kakor sc sedaj reče »rajonski odbor', pa bo prevzel Nose Jože s komunističnim imenom »Tone špan«. Ker pa je sam nepismen, zalo naj mu pomaga učitelj Ljubič Tone. V Gospodarski odbor, ki naj izžema iz ljudi živež, in davek za vojsko, naj pridejo sami sia-sprotniki OF, da se bodo ljudem zamerili. Da pa bo šlo vse v redu, naj bo vmes vsaj en učitelj, ki bo dober pri-ganjač. To priganjaško delo je prevzel Tušar Janko. »Naprej v borbo ...« Medtem ko so politični delavci kovali narodu usodo, tudi »vojska« ni mirovala. Iz vseh vasi je nagnala 63 moških in jih tudi takoj oboroaMa. Krasen je bil pogled na novo četo. Večina je bila 10 lednih otrok, ki so prvič imeli puške v rokah. Kdor pa je bil puške vajen, jo je nalašč držal narobe. Na čelu oddelka topnišlva eo postavili domačina iz Dobrepolja. Dobil je povelje: »Naprej, na Ljubljano!« In j peljal tri topove prav do Rudnika, kjer ga je zadržala komunistična patrola, si-rer bi bil najbrž še tisti dan »zavzel« Ljubljano. In raedtem ko so stari komunisti pi-rovali in se zabavali s tovarišicami, pa se je iz daljave slišalo zamolklo streljanje. Turjak, čuteče 6tce vse dežele je še vztrajal. Vsak slrcl je šel skozi srca dobrepoljskih zona iu deklet in odprl nove potoke solza. Med krik iliater pa so je namešala komunistična popevka, kateri so mobiltelranci predrugačili retren: »Naprej v borbo — zapravili smo svobodo, slovenskega naroda'?. Življenje v novem tiru Glavni štab NOV in PO je zahteval novih vojakov. Poveljnik »mesta Videm-Dobrepol je< bivši orožnik Žnidaršič Alojzij iz Zdenske vasi ni mogel več sam opravljati dela. Zato si je za vojnega referenta privzel Mačka Alojzija, orožnika v pokoju. Maček je bil že od nekdaj znan po svoji vestnosti v izvrševanju povelj. Ko je zdaj vršil mobilizacijo, je to šlo hudo narobe: vse jc delal silno natančno. ~ Število skrivačev je vsak dan rastlo, komandant mesta je klel in se že bal za svoje visoko mesto. Tedaj je prišla nepričakovana pomoč. Iz internacije so se vrnili vsi dobrepoljski člani OF. Z malimi izjemami so vsi postali priganjači rožima.' Ljudje so jim' rekli »rabovci« ali »rabarji«. Taki rabarji so na primer Rihtar in Zevnik iz Bruhanje vasi. Mi-liatovci iz Male vasi, ki so govorili, da bi samo zato šli v Kočevje, da bi pljunili v obraz zaprtemu kaplanu Lavrihu. Najhujši je bil Meglen Stanko iz Zden-ske vasi, pa tudi Šiiučeva dva nista za- ostala. Vsa ta druhal je bila vedno pripravljena delati hišne preiskave in loviti po gozdu skrivače. Ga. Strnadova pa jih je stalno hujskala: »Da vas le sram ni, da nosite hlače. Dajte meni mi-traljez in v treh dneh privlečeni iz boste skrivače živo ali pa crknjene.« »Prve svobodne volitve« Mogočni lepaki so naznanjali dan, ko j Da pa se tembolj pokaže večina, je še 1k> narod »prvič v zgodovini izrekel prvo svobodno besedo«. Volitve v prvi slovenski parlament naj bi se vršile na čisto nov način. »Pravico voliti ima vsakdo, kdor je izpolnil 17 leto.« Kako je zaigralo srce gospej Strnadovi, ko je prebrala, X)a imajo tudi ženske volilno pravico. Zdaj bo pač mogla s svojim planom pripomoči svojemu možu do stolčka. Volitve so so vršile v Gregorčevem skednju. Bilo je zvečer in volilci bi lflli drug drugega pohodili — pa jih jo bilo premalo. Le najbližje sosede so pritirali na volišče. Prvi in zadnji je spregovoril kandidat tov. Strnad Ignacij. V pretrganih stavkih je orisal pomen volitev in nato povedal, da so za poslance predlagani on sain, to je Strnad Ignacij iz Zdcnske vasi, učiteljica Ambrožičeva in Zevnik Franc iz Bruhanje vasi. »Preidemo k glasovanju! Kdor je za mene, naj dvigne roko!« V temi si jo kandidat mogel predstavljati, da so vsi dvignili roke prav (>od strop skednja. javil« It oni u-divja, dodal: »Če je kdo proti, naj se Nekje v kotu sla zaploskala dva .nista, ga. Strnadova je bila vsa ker raja ni bila navdušena. Tov. poslanec pa je spregovoril: »Torej sem izvoljen za poslanca. Jaz ne bom tak, kot so bili poslanci do zdaj. Poslanec 1'ucelj je vedno fmel na postaji salonski voz (nehote so se volilci spomnili na požgani železniški voz na postaji, ki so najbrž postavljeni tam v čast novemu poslancu!), poslanec je ležal na pernici in imel mesečno plačo, zato ni nikoli ničesar dosegel. Jaz vsega tega nimam, zato bom za vas delal.« Spet sta zavreščala dva komunista in dva rabovca in s tem so bile »prvo svobodno volitve« končane. I Kronist bi morda samo šo to zapisal, da so v hiši Slrnada Ignacija tisto uro prenehali dvajsetletni družinski prepiri I — zakaj »Škulov Nace« ni bil nič več zagrenjen in njegova žena je bila kar ponosna na moža, ki ga dozdaj niti do ; občine niso pustili, zdaj pa je prišel do krmila »države« saniu Žalostna romanja v Kočevje, V nedeljo, 19. septembra, je padel Turjak, »Zmagoslavno« so javljale komunistične trombe: »Padla je zadnja be-logardistična trdnjava.« Vseli 342 Do-bre|x>ljcev jo bilo odpeljanih v Lašče in nato v Kočevje. In takrat so 6e pričela strašna romanja. Kmečka mali jo odšla obisknt sinove, zaprte v Laščah. S kakšno ljubeznijo je 21, septembra vse pripravila, da ponese otrokom. Pa je niti k baraki niso pustili. Surov komunist ji je potegnil košaro iz rok in vso stresel v lužo v jarku. Ko mu je oponesla surovost, je potegnil z rame puško in vso žensko — kakih trideset — nagnal prav do postaje. Tam so čakale in videle žalosten sprevod. Iz barake so prignali šestdeset ( fantov in jih zvezane gnali v gozd. Ta na komando in javil, da so brez dovoljenja vdrle v mesto. Dobile so pet dni zapora. Ko so 8. okt. 1943 prepeljali fante v Ribnico, se je razvedelo, da so fantje silno prestradani. Zalo so ljudje drli peš in z vozovi in jim nosili živila. Zavoj za zavojem je romal v stražnico, da ga nato stražnik odda fantom. In dobre materine loko, ki so zavoje pošiljale, niso vedele, da vse dobrote romajo v nenasitno žrelo komunistov in da morajo fantje skorjo kruha, ki jo je poslala mati, kupovati za bajno ceno 50 lir. In kaj so si komunisti še izmislili? Pri nas gre vse urejeno, saj smo vendar oblast, zato ne gre, da bo vsakdo letal v Ribnico. Rajonski odbor bo odslej zbiral zavoje in jih pošiljal fantom. In od- ko žalosten je bil sprevod, da se je celo peljali so tri polne vozove samih dobrot, ge. Jakičevi otajalo* srce, dasi je v ne- Kdo jo to pospravil, pač dobro vedo rib- deljo njen mož vpil in pljuval: :Poglej, samo Dobrepoljccv bo za velik grob!: A gospo mesarico je le zganilo m je vsakemu ponudila vode in cigarelo. Žensko so nato slišale, da je zapela strojnica in bilo je vse končano. Uboga kmečka ženica iz Ceste je imela tri sinove zaprte v Kočevju. Peš se jo napotila 30. septembra 1943, da jih obišče. Sedem ur dolga pot je ženske izmučila. Ko so prišle v Kočevju do bloka, jih je stražar ustavil, ker niso imelo dovoljenja. Nato pa jim je pomignil naj gredo l njim v meslo. Tam jih jc peljal niški komunisti. Ker pa so ljudje zaslutili, da nekaj ni v redu, 60 se komunisti poslužili nove zvijače. Odslej jo bilo prepovedano pošiljati pakete — dovolili pa so pošiljanje živil za kuhinjo, ki kuha za fante — ker smo vendar vsi enaki. In težko naloženi vozovi so dan za dnem škripali proti Ribnici. In ko so fantje umirali od gladu, se jo komunistična gospoda v zasmeh sprehajala po sobi in tlačila v usta potico, za katero je fant vedel, da jo jc spekla njegova mati. Mitingi! Ker je bilo ljudstvo razjarjeno zaradi zapora fantov iz Turjaka je bilo treba mitingov, da se »zapeljano ljudstvo pouči.« Saj jo vendar nevzdržno, da bi na primer tov. Mikuž ne dobil od tovarišic — kmečkih deklet odgovora, če jih prijazno ogc.ori in milo pogleduje. In vendar je to razočaranje doživel. Da se temu odpomore je treba mitingov. Prvega je 26. septembra 1943 priredila »Ljubljanska brigada«. Priprave so bito ogromne. Dvorano je bilo treba preslikati z napisi. Oder spremenili v komunistično taborišče nad katerim sije peterokraka zvezda. Zlasti pa je bilo treba pripraviti škaf gnojnice, da jo zlijejo na »belo gardo«. Udeležba: 30 žensk. Po oficielnem delu jc zapela harmonika in mladina naj bi plesala, lil ljubljanskim promenadniin frko-linom niso bile dobre stare preizkušene komunistke, ki jim je revmatizem zlezel v kosti, pa so pričeli loviti poštena kmečka dekleta. Ta pa so so »prebila« iz dvorane in ušla. Prav lepo pa je tokrat morala plesati gdč. Ruzmanova. zakaj v njej so odkrili take sposobnosti, da jo odšla na »nek tečaj« v Ribnico. Dne 3. oktobra 1943 je bil miting za žene v vasi Cesta. Vodila je tovarišica izpraznil skladišče orožja v Zdenski vasi, Ponikvah in Skocjaiut. Dne 20. oktobra 1943 se je vnela šest-urna bitka v Zdenski vasi. Posebno so se »odlikovali« na komun, strani Po-nikvar Anton iz Male vasi, Znidaršič Alojzij, Nose Jože, gotovo še danes niso sprejeli odlikovanj. Po nemški ofenzivi se je ves »zeleni kader« prijavil med domobrance. Zdaj pa so se ti domobranci odlikovali v Velikih Laščah, kjer sestavljajo pretežno večino posadke. Sredi novembra se je pojavil na Rajonskem odboru VOS. Vodil ga je neki RibniSan lic. Pomagali so mu Nose, Vodlan in rabovci. Aretirali so Drobniča Jožeta, pa jim je med potjo ušel. Likvidirali so Oster-manii Rudolfa, bivšega občinskega tajnika. Drobniž Pavlo iz Ceste so zaprli. Staro ženico so celo pretepali, zlasti Vesel Alojzij, Predstruge, Vodlan in Znidaršič. VOS je deloval krvoločno in postal strah vse doline. Iz Strug so izgnali družino Kmet s šestimi otroki, družino Ferkulj in dve družini iz Zapljevega. Dejali so jim, naj gredo v Kočevje. Mikuž beži — terenci se potuhnejo Po rešitvi Novega mesta je bežni skozi Dobrcpolje tov. Mikuž. Bil je pijan in je neprestano govoril o krvi in o streljanju. Tudi to je govoril, da je že marsikoga prevrnil. Bil je obupan. S tem jo upadel tudi pogum terencev. Takoj drugo jutro so terenci začeli govorili o slogi in ljubezni, o »krivdi komunistov, ki so nje, najboljše ljudi, tako strašno zapeljali«. Volk spokornik si hoče pridobiti naklonjenost svoje žrtve, ki jo je še snoči klal in ima še krvave zobe. Ponosne »titovke« so padle z glav, stari komunisti so iskali zveze z »zelenimi kadrk, polne listnice so zazijale nasproti — Vodlan je ponujal 500.000 lir, da bi si ohranil glavo — zakaj treba bo stopiti pred narod in dati odgovor. učiteljica Ambrožičeva, a že po nekaj besedah ji vpado kmečka mali »Halt! Zdaj imam jaz be3Čdo. Zdaj se bomo pomenili o cukru!« »Tovarišica — zdaj govorimo o vojski in politiki«, sc lovi Ambrožičeva, a mat} ne odneha. »Dozdaj sem še mati ne lovorišira. Lo povejte, kdaj bomo dobile kaj^cukra?« »Naše tovarne še ne delajo.« »Pa kje imate tovarne?« »V Novem mestu jih gradijo.« »Uh, stara sem in gotovo no dočakam cukra.« »Pa pridite k meni, vam ga pa jaz dani, da bo mir.« »Ubogajine nisem prosila in menda nismo zdaj v taki državi, da bi morala i začeti.« Nalo je miting mirno potekal. Tovarišica je venomer govorila o nekem Titu. Pa se je oglasila mati: »Tito, Tito — kaj pa je to Tito? Tito jo bil pri nas nek pes. Velik ... »Mati! Tito je vendar komandant komunistov.« »Aha! — Pa vendar kaj je Tito? Ali je cesar ali je ban, ali je kralj?« Kdo naj na lo odgovori? Tudi tovarišica ni mogla. Prijateljeva Mija — mrtva Saj skoraj ne moremo verjeti in vendar je ta vest kruto resnična. Nevidna roka božje Previdnosti je nepričakovano utrgala ta krasni cvet sredi najlepše življenjske pomladi in [ ga presadila na rajske livade. Kot m6ra je legla ta vest na nas, ki smo poznali lepi, energični obraz, pretresla ves razred njenih sošolk, čeprav mu je — skoraj osamljena — v prepričanju neizprosno kljubovala, zrušila je novica o nenadni smrti hčerke edinke njenega očeta in mater. Toda le za trenutek! Globoka vera v božje načrte jima daje moči, da kljub bolečini nosita glavo pokonci. — Za pokojno Mijo bo v nedeljo 30. januarja ob osmih pri brezjanski Mariji, ki jo je tako rada obiskovala, sv. maša. Vse, ki 6tc jo Doznali in radi imeli, vabimo. Tržaški vtisi Ljudje si želijo slovenskih knjig Vsi tržaški Slovenci si želijo predvsem slovenskih knjig. Starejši ljudje si želijo zlasti tiste knjige in liste, ki so jih že nekdaj z veseljem prebirali. Največje veselje, ki ga moreš napraviti sorodnikom ali znancem, če jih obiščeš, je, da jim pri-neseš slovenskih knjig. Badoglj. oblusti so zato prepovedale in plenile slovenske knjige. Danes pa prepovedujejo slovenske knjige in liste komunisti. V Trstu, kamor komunistični teror ne seže, 0 tem niti ne vedo in se za komunistične ukrepe prav nič ne menijo. Slovenska beseda v tržaškem radiu Tudi tržaški radio je v znamenju novih časov začel s slovenskimi oddajami. Prvič v zgodovini sc je po tržaškem radiu glasila sladka slovenska beseda. Te oddaje so namenjene vsem primorskim in goriškim Slovencem, a tudi v Ljubljani jih lahko poslušamo. Slovenska beseda v tržaškem radiu je vse navdušila, da hodijo poslušat k sorodnikom aH sosedom, če nimajo radia. Moral sem povsod pripovedovati Kamor koli sem prišel, povsod so mo Slovenci vpraševali kako je v Ljubljani. Povsod so se — ko sem jim pripovedoval o komunističnih zločinih — zgražali nad tistimi, ki skupaj z italijansko kraljevo vojsko rušijo in požigajo slovenske vasi in ubijajo slovenske ljudi Z navdušenjem so poslušali pripovedovanja o hrabrih domobrancih Povsod so me poslušali, kako je z zopetno vzpostavitvijo slovensko oblasti in kako smo se počutili pod vlado Robottijcvih in Cerruttijevih zahrbtnih izdajalcev. Klic Primorske: Edinosti Sedim pri kosilu v slovenski gostilni. Gospod, ki je sedel poleg mene je začel govoriti, kako Slovenci danes potrebujemo prave edinosti. »Namesto, da bi bili edini in bi vsi Slovenci skupaj delovali za dvig slovenske Primorske, so nam pa komunisti padli v hrbet in očitajo izdajstvo celo slovenskim učiteljem, ki hočejo poučevati slovensko mladino. Zažigajo nam slovenske časopise. Isto delajo kot so delali badoljevci, le da še z groznejšimi sredstvi,« je nadaljeval gospod. — »Mi imamo sedaj že našo slovensko narodno vojsko, ki nas bo varovala pred zločinci,« sem dejal. — »Tudi pri nas jo snujemo, da bomo zopet napravili pravo narodno skupnost. Če hočemo živeti in ostati Slovenci, potem moramo uničiti komunizem.« Slovo Vlak odhaja v razmeroma toplem zimskem jutru. Trst ostaja za menoj. Morje jemlje slovo in vlak že zavija proti Nabre-žini. V vlaku slišim še govorjenje, da so komunisti zažgali avtobus, ki vozi iz Postojne v Trst in služi samo potniškemu prometu. Ljudje se zato razburjajo in je- 1 zijo na komuniste. Poštna objava Pošti Novo mesto in šmj|fpl pri Novem mestu zopet poslujeta za pisemsko službo. Z Dobrove Naša lepa Dobrova je imela v torek, dne 25. januarja, svoj izreden praznik. Slavila je namreč obletnico ustanovitve protikomunistične legije. Ob tej priliki je jasno dokazala, da zna ceniti junaško požrtvovalnost naših vrlih domobrancev, katerih zasluga je, da ne najd« brezbožni komunizem v našem kraju več trdnih tal niti pri tistih, ki so mu včasih nad vse vdano služili. Gospodarstvo Govor »jugoslov. kraljice« — Stupnikove ftozale Istega dne miting v Zdenski vasi v i voljni in si mogel dati v živežu — toda gostilni Štruinbelj. Po mitingu so napovedali govor jugoslovanske kraljice — matere Marije. Za ta govor so radio sprejemnik primerno »ojačili« kakor so rekli. Pa nek neumen deklič je opazil, da so v radio vtaknili poleg električne žico tudi telefonsko, tisto, ki je bila napeljana v hišo Stupnikove Rozale, kjer je bil telefon. »Kraljica« je spregovo- ..... rila: čudno domač je bil naglas, beseda i10v> čisto dobrepoljska. In nalašč za Do-brepoljo je govorila, lludavala se je na belo gardo« in prosila ljudi naj vendar komunistom kaj boljšega kuhajo in no le repo in kolerabo. Ljudje bi bili še kar verjeli, da ni nek paglavec odkril v Štupnikovi hiši »jugoslovansko kraljico«, ki je telefonirala v zvočniku. Bila je to Štupnikova Jožefa, siinpatizerka OF. Oh li poglavec, da si vse pokvarili Na mitingu dne 27. septembra v Zden- gorje, če si dal manj kakor si plačal pod italijo. Ljudje se niso pustili ugnati. Nastalo je silno pospraševanje po komunističnih bonih. Za mal denar si si nabavil velik bon in inirno plačal 100 do 2000 lir v bonih »za blagor očetnjave«. Komunisti vali so kapitulirali pred tako velikodušnostjo j in že drugi dan ukinili plačevanje dav- Vajenska učna doba v protektoratu je sedaj urejena na novo Večinoma znaša učna doba 3 leta, samo v nekaterih panogah, v katerih se veliko znanja zahteva od vajencev, pa na 3 in pol leta. Ti poklici so mehaniki, elektrotehniki, strojni ključavničarji, izdelovalci orodja, modelni mizarji, ladijski tesarji, izdelovalci letalskih motorjev in letal, monterji za tok visoke napetosti in telefonske naprave, kirurgični mehaniki, fini optiki, zlato- in srebrokovači, graverji v jeklu, izdeldvalci klavirjev in orgel ter kemični laboranti, Socialna rezerva v slovaški industriji. Ker so možnosti za investicije v slovaški industriji zelo zmanjšane, se pripravlja na Slovaškem zakon, po katerem naj bi industrijska podjetja ustanavljala obvezen socialni sklad, ki naj bi znašal 30% vseh v letu 1943 izplačanih mezd. Namen sklada je dobiti sredstva za premostitev socialnih težav, ki se bodo pojavile pri preusmeritvi industrije od vojne na mirovno proizvodnjo, tako da bodo vsi delavci in nameščenci v prehodni dobi lahko ostali pri podjetju, dokler se ne bo začela mirovna proizvodnja v veliko. Nakaznice na državno kreditno blagajno bi lahko mogoče po slovensko imeno-Reichskreditkassenscheine. Konec žeinimi državami in Brazilijo bodo v kratkem vpeljali zopet jadrnice. Poročilo iz New Yorka pravi, da je ta ukrep nujno potreben radi pomanjkanja ladijskega prostora. AN T iN LUSK AR. »OUREDNI PRIROČNIK* i 'šel Mlsd nska za ožba. Stari >rg zadnjih let jih je bilo v obtoku: 1939 37, 1940 553, 1941 1.781, 1942 2.664 in 1943 3.1C0 milijonov mark. Najvišjo višino so 71__• ! dosegli s koncem novembra lani: 3.352 Zeleni kader 1 milijonov mark. V gozdovih pa se je medtem zbirala Zvišanje blagovnih železniških tarif v nova vojska, mnogi so ušli mobilizaciji, Bolgariji^bo^ izvedeno s 1. februarjem še več jih je oboroženih ušlo od komu-nistov, nekaj se jih je rešilo iz kočev-1 skih zaporov in zbiral se je »zeleni kader« — strah komunističnih transportov. Kaj je .pomagalo ŽnidarŠifu Alojziju iz Zdcnske vasi, če mu je na ranit vi- ski vasi je govoril tov. Lainpret. Oblečen sela strojnici, če se pa iz vasi ni upali v vojaško uniformo, za vralom kol ar, za Zaman V Vodlan Egon, apneničar, i pasom pištolo. Govoril je tako bo^jklot- rohnel, da je treba 1500 Dobropoljcev 110, da so se ljudje križali. postreliti, če si pa nikomur ni upal skri- viti lasu. Kaj so pomenile besede Glava-na Toneta iz Ponlkev: »ja bi samo pucaol«, ko pa si ni upal. | »Zeleni kader« pa je prevračal avtomobile, manjšo grupo razoroževal in Davki — davki! Da bi ljudem dopovedati, da je republika urejena in trajna država, je bilo treba urediti davke. Res so bili proslo- 1. 1944 za 20%. Svetovna proizvodnja zlata. Svetovna produkcija zlata je znašala po vesteh iz Združenih držav v letu 1943. le 1.4 milijonov unč Ta količina odgovarja le nekako četrtini produkcije v letu 1940. ter predstavlja najnižjo količino proizvodnje v zadnjem stoletju. Nemčiji nc manjka surovin. Scurator piše v dnevniku »Sunday Times«, da ne manjka sedaj Nemčiji nobena surovina, potrebna v voini industriji za nadaljnje bojevanje. Jadrnice prihajajo do veljave. V prometu med Anglijo in Združenimi državami na eni strani kakor tudi med Zdru- Švicarsko gospodarstvo. Zvezni predsednik Stampfli je v svojem govoru podal nekatere zanimive izjave o gospodarskih in socialnih problemih povojne dobe. Med drugimi je omenil, da švicarska zvezna vlada ne namerava po končani vojni dalje držati trgovsko mornarico, ki ji je sicer sedaj jako potrebna radi prevoza izdelkov iz prekomorskih pokrajin. Dalje je omenil, da bo /seka-kor nujno potrebno, da bo uživalo deželno gospodarstvo zaščito od strani države ter da bo dobilo popolno pomoč kapitala. Vsekakor pa bo treba stremeti za tem, da se bo izvoz močno dvignil nad uvoz, pri čemui bo treba vpoštevati, da bo švicarska industrija tako mnogo surovin morala še nadalje uvažati. Ob tej priliki je zvezni predsednik odločno odklonil britanski »Keynesov načrt« kakor tudi ameriški »White - načrt«, ker oba omejujeta svobodo švicarske trgovske politike. Davčne prijave ki jih je treba vlagati v januarju: Pridobnina, pola L 2; — Splošni davek na poslovni promet, pola L 1-30; — Skupni davek na poslovni promet, pola L 1.50; — Pripomoček za sestavo pridobnine, iz v. L 1; — Pripomoček za sestavo pridobnine za gostiln, obrate, izv. L 1; — Rentnina, pola L 1-50; — Uslužbenski davek, izv. L 1; — Knjižica za uslužbenski davek izvod L 2. Davčne tiskovine dobite v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Prezident general Rupnik v Ljudski tiskarni Ljubljana, 27. jan. / Včeraj popoldne se je gosp. prezident general Leon Rupnik podal v Ljudsko tiskarno, kjer se sedaj pretiskujejo znamke pod vodstvom in nadzorstvom posebne komisije poštnega ravnateljstva. Prezidenta generala Rupnika, ki je prišel v spremstvu tajnika dr. Bana, je v veži poslopja čakal in prvi pozdravil direktor poštnega ravnateljstva g. dr. Janžekovič in člani vodstva Ljudske tiskarne in obeh uredništev. Prctiskanje znamk in potek dela jc g. v« ■ im^^p-^M,'"'rt prezidentu pojasnil g. Ante Gaber, nato pa se je g. prezident podal no ogled vseh oddelkov tiskarne in vsega obrala. Povsod so delovni vodje in vodje oddelkov g. prezidenta prisrčno pozdravili, mu razlagali način dela, g. prezident pa se je povsod pozanimal za razmere in skrbi delavskega stanu. Ob koncu obiska je g. prezident izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim razmahom enega največjih obratov pri nas in mu obljubil vso svojo pomoč in razumevanje. 2a današnji dan Koledar Petek, 28. prosinca: Peter No-lask, spozuavalec; Neža, drugič; Odorik, spo/.uavalee. Sobota, 29. prosinca: Frnnc Sal-ski, škof in cerkveni tičenik; Vu-lcrij, škof; Burbea, mučenica. Dramsko clednliščo Zaprto. Operno eledallšfo Zaprlo, Kino »Matica« »Takrat...« — Predstave ob 13 in 17.30. Kino »Union« »Kohlhieselovl hčerki«. — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« s-Bolha v ušesu«. — Predstave ob 13 iu 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, llesljeva cesta I; mr. Bahovec, Kongresni trg 1J, in mr. Komotur, Vič, Tržaška cesta 48. Zbiranje starih kovin in železa Za obnovo pokrajine — to je za obnovo požganih in razrušenih kmečkih domov in gospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh za vsu delu, ki uuj (jajo našemu narodu zopet možnost urejenega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega, gradbenega materiala. V sedanjem, vojnem gospodarstvu bo mogoče ta material naročiti sumo za zumenjuvo sturegu materiala. V ta namen bo prirejeno v ljubljanski pokrajini zbirunje starih kovin in starega železa. Zbiranje Ik> opravila šolska mladina po hišah. V poštev pridejo vse vrste kovinskih odpudkov in predmetov, ki so se obrabili ali niso imetniku potrebni, posebno pu predmeti iz bukru, bronu ali litega železa. Taki obrabljeni ah pokvarjeni predmeti, ki v majhni količini in zu poedinca ne predstavljajo nobeno vrednosti, se najdejo v vsakem gospo-dinstvu in vsakem podjetju. V Ljubljani bodo zbirali v dneh 3, 4. in 5. februarja t. I., v drugih krajih pokrujine pa po uavodilih in na dni, ki jih bodo določila pristojna glavarstva. Pozivam vse zavedne Slovenke in Slovence, da sprejmejo mlade gla-silce obnove domovine prijazno, da jim po možnosti olajšajo njihovo prostovoljno, naporno nalogo in da darujejo za navedeni namen njim samim nepotrebne kovinske predmete. Prezident: divizijski general Iiupnik, s. r. Novi grobovi | ■f" Ivan Kaplar. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči mestni trošarinski prejemnik v pokoju, g. Ivan Kaplar Blagega rajnega bodo pokopali 28. t. m. ob dveh popoldne iz kapele sv. Janeza na 2alah. Naj v miru počiva, njegovim dragim naše sožaljel Osebne novice Promocija. V sredo 26. t m. je bil promoviran za doktorja prava gospod Ivan Martelanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. G doktor je bil promoviran kot drugi po novi uredbi na pravni fakulteti naše univerze na podlagi disertacije, ki jo je predložil in jo branil pred izbrano komisijo. Svoj znanstveni spis je dr. Martelanc napisal iz svoje stroke in sicer: Razvojna nagibnost oblike zavarovalnega podjetja ter jo izdal v posebni knjigi, ki obsega 134 strani. Gospodu ravnatelju k znanstvenemu uspehu iskreno čestitamo. Poroka. Poročila sta se v trnovski cerkvi g. Jože Stefulja, strojnik, in , gdč. Anica Kregar, trgovska pomočili- ' ca. Želimo mladima zakoncema obilo sreče! * ' • ■■*..... . Zgodovinski paberki 28. prosinca: I. 81-!., je umrl v Aachenu Karel Veliki. Karel spada med največje vladarje svetovne zgodovine. Mejo nekdanje frankovske državo je razširil daleč na sever in vzhod, kjer je podvrgel Sašo in tako ustvaril temelje kasnejši nemški državi, podvrgel sosedna slovanska plemena, med njimi tudi Čehe, da so mu plačevali davek, stri državo Ava-rov in vključil v 6vojo državo tudi vse ozemlje, ki so ga naselili naši predniki. Na jugu je stri odpor Langobardov in si sani nadel njihovo kraljevsko krono, v južni Italiji se je boril z Bizantin-c.i, na Pirenejskem polotoku z Arabci. Ko je tako združil skoraj vse ozemlje nekdanje zahodno rimske države, mu je papež Leon 111. položil na glavo cesarsko krono. Karel pa ni skrbel samo za razširjenje in zunanjo varnost države, ampak jo je skušal ludi na znotraj skrbno organizirati, uvedel je za one čase odlično upravo. Skrbel je ta'ko za kulturni, gospodarski in celo religiozni napredek svojih podanikov. Za nas Slovence je važna upravna in cerkvena razdelitev našega ozemlja. Politično je bilo razdeljeno med Furlansko in Vzhodno marko, cerkveno med oglejskega patri -jarha in salzburSkega nadškofa, meja je bila Drava; 1. 1507., se jo vršila pri vojvodskem pres olu pomenljiva slavnost. Nadvojvoda Ferdinand, naslednik Karla v notranji Avstriji je po sveti maši v župni cerkvi sv. Egidija v spremstvu koroške gospode prijezdil z materjo in hčerama na veliko Gosiposvetsko polje. Sedeč na kamenitem prestolu je sprejel pokloni-tev plemstva in mestnih poslancev, ki jim je prijazno podal roko. Nato je sledil slovesen »To Deum< pri Gospe Sveti in slavnostni obed. Poklonltev nadvojvodi Ferdinandu je bila zadnja, ki 6e je vršila Še po stari navadi pri vojvodskem prestolu. Poslej so vso slovesnost prestavili v celovško deželno hišo; leta 1875. je umrl v Ljubljani Etbin Henrik Costa, politični sodelavec dr. Janeza Blei\veisa in župan ljubljanski. Dramsko gledališče Sobota, JS. januarja, ob 16: »CvrCek r.a pečjo«. Red Sobota. Nedelja, 30. januarja, ob 14: »SncgiilJčlfa«. Mladinska predstava. Izven. Cene od IS lir navzdol. — Ob 17: »Vera tu nevera«. Izven. Cene od 22 Ur navzdol. Ponedeljek, 31. januarja: Zaprto. Onerno gledališče Sobota, IJ. januarja, ob 16: »Mrtve oči«. Iz- von. Ceno od 32 lir navzdol. Nedelja, 31. januarja, ob 16: »Melodije srca«. | Oporeta. Izven, Ceno od 36 Ur navzdol. Ponedeljek, 31. januarja: Zaprto. I Ponovitev priljubljene mladinske opereto »Princeska ln zmaj« bo prvi« v lotoS-njl sezoni prihodnji tedon, V njoj bo zbrane vso prvine, ki »o blizu otroški domišljiji: živali, bajna bitja, palčki, kralj, krnljičnn, norček, zloben cigan Itd. Prijetna, lahko | razumljiva glasba postrl veseli ln žalostni prizori ln baleti poživljajo potok dejnnjn. Dirigent avtor J. Grcgoro, režiserka M. | Slavčeva, koreograf inž. P. Golovln. Vsakdania Ljubljana no kronistovib zapiskih Perutninarji v skrbeh zaradi kokošje kuge Med rejci malih živali, zlasti med perutninarji so zadnji čas živahni razgovori o hudi kugi, ki pokončuje perutnino. O tej kugi je dr. Janko Koren napisni v »Malem gospodarju« zanimiv člančič, ki ga tu podajamo. Dr. Koren pravi med drugim: V vojnem času je podana velika možnost zu širjenje kužnih bolezni tako pri ljudeh kakor nri živalih. Pri kurah se je n. pr. pojavila pri nas doslej skoraj nepoznana bolezen, kokošja kuga, ki je po učinku precej podobna kokošji koleri, le povzročitelj je drug. Prvič so to bolezen opazili v Italiji. Bolezen se je potem razširila po vse j Evropi in prišla tudi v naše kraje. Prenaša sc s hrano, ki ie bila posredno nli neposredno v dotiki z okuženo živaljo. Začetni znaki bolezni so podobni onim, ki jih opazimo pri ostalih težjih kokošjih boleznih. Obolele kokoši so zaspane, imajo perje našopirjeno, ne zobljejo, hrkajoče dihajo in se solzijo. Včasih jo mogoče opaziti tudi karakteristično oteklino podoradka in črno pobarvani greben. Nekatere obolele živali napadajo pogosto krči, ki se izmenjujejo s popolno ohromelostjo. Bolezen traja največ dva do tri dni, na kar žival pogine. Če zboli več kokoši z zgoraj omenjenimi znaki, je najbolje, poklicati veterinarja, ki bo ukrenil potrebno. Nesreča na glavnem kolodvoru Na glavnem kolodvoru se jc v sredo primerila manjša nesreča. V Begunjah pri Cerknici rojeni kočarjev sin, 13 letni Joško Zalur, je bil na kolodvoru. Privozila je mimo lokomotiva in ga podrla na tlu. Dobil jc poškodbe po glavi in na hrbtu. — V hiši št. 3 v Pražakovi ulici je delal mizarski' pomočnik, 20 letni France Mavec, domu 7. Lavorcc. Padel je in se precej poškodoval nn glavi. Spored IV. »infoničnega koncerta lotoš-njo sezono obsega poleg Beethovnove 4. sin-fouijo tudi dvoje del iz slovansko einfonič-no literature, iu sicer Novakovo Slovaško suito in Dvorakovo uverturo Karneval. Novakova Slovaška suita jo bila poslednjič izvajana v naši koncertni dvorani koncem meseca maja m. t. Izvajal jo jo s sinfonič-niin orkestrom blngopokojnl dirigent g-Niko štritof iu jo bila takrat izredno toplo sprejeta. Slovaška suita je vclepoinembno Novakovo delo, ki nam slika prizore iz življenja Slovakov in je v dolu samom porabljenega mnogo slovaškega folklora v sijajni obdelavi velikega češkega mojstra. Dolo ima pot stavkov, ln sicer nosijo posamezni odstavki naslednjo naslove: V cerkvi, Med otroci, Zaljubljenca, Na plesišču, V noči. Poleg Novaka jo na sporedu tudi Dvofakova uvertura Karneval. Vstopnico vseh vrst in cen so na razpolago v knjigarni Glasbeno Matico. Koneort bo v ponodoljek, dno 31. t. m. ob 18. url v veliki unionski dvorani. aaannamBUBBBaiiaimHBaM Pripravite zaklonišča V zaklonišču mora biti sledeče orodje: 1. zn gašenje (gasilna metla, požarni kavelj, vidra za vodo, zelo se priporoča tudi ročna brizgalnica); 2. za izkop iz ruševin (lopate, sekire, lomilke, krampi, žage, motikc itd.) OBVESTILA »PREVODA« Prodaja mesa na odrezek »J-9« Potrošniki bodo dobili v soboto dne 29. t. m. pri svojih mesarjih 20 dkg govejega mesu proti odvzemu odrezka »J—9« januarske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Vsi mesarji morajo biti zaradi dodelitve mesa v petek 28. t. m. točno ob 9 uri nu mestni klavnici. Razdeljevanje jabolk Od 28. t. m. do 4. febr. t. 1. se bodo razdeljevalu jabolka po 1 kg na odrezek »J—11< navadne živilske nakaznice izdane od Mesinegu preskrbovalnega urada v Ljubljani. Jabolka bodo razdeljevale sledeče tvrdke: Gospodarska zveza (Mojstrova 10), Kmetijska družba (Novi trg), vse nabavljalne zadruge in konzum-na društva, trgovci s sadjem in zelenjavo (stojnice na živilskem trgu ter vse specialne sadne trgovine po mestu, tvrdka »Ekonom« Kolodvorska ul.), Nicklsbacher (Prnžakova) iu Smrkolj (Vošnjukova). Vrstni red: dne 28. t. m. črke A—D, 29. jan. E—I, 31. jan. J—N, 1. febr. O—T, 3. febr. U—Ž in 4. febr. zamudniki. Prodajna cena 13 lir za kilogram. Prevod opozarja potrošnike iu zlasti trgovce, da se pri razdel jevanju ju-l>olk točno držijo gornjegu vrstnega reda. Razdeljevanje krompirja Od 29. t. m., do 4. febr. se bo razdeljeval krompir no 1 kg na odre/.ek 7 krompirjeve nakaznice izdane od Mestnega preskrbovulnega urada v Ljubljani. Krompir bodo delile sledeče tvrdke: Gregore & Co (Bleiweisova 15), Kon-ztimno društvo Vič (Tržaška c.). Nab. .zudr. uslužb. (Vodnikov trg 5) Nikels-bacher (Bleivveisova 36), Jelačin Ivan (Aškerčeva 3), Nab. zudr. železničarjev (Cesta Soške divizije). Prodaja sc bo vršila po naslednjem vrstnem redu: Dne 28. t. m. črke od A—D, 29. jun. E—I, 31. jan. J—N, 1. februarja O—l', 3. febr. U—7.. Krompir nu še ostale odrezke 4. 5, 6, nakaznice za krompir se lx» delil dne 28. januarja 1944. Poziv strankam Pepelnik Franc, Božič Ana in Ma-rušič Marija se naj zglasijo na Prevodu — odsek za meso, Novi trg št. 4-111, da dobijo nazaj pozabljene nakaznice. Četrti sinfonični koncert Sinlonični koncerti, ki jih je v letošnji koncertni sezoni izvedel veliki radijski orkester so po izbranem sporedu in umetniški ravni bili kulturni dogodki prvega reda. Zato je naše koncertno občinstvo tudi vselej polno zasedlo koncertno dvorano, številni ljubitelji sinio-nične glasbe pa so celo morali oditi brez vstopnic. Za četrti sinfonični koncert je vodstvo Ljubljanske radijske postaje (Sen-dcrgruppe Adriatisches Kustenland, Sen-der Laibach — Radio Ljubljana) povabilo priznanega opernega in sinloničncga dirigenta g. dr. Danilo Svaro. Koncert ob-j sega Beethovna, Novaka in Dvofaka ter , se bo vršil v veliki unionski dvorani 'v ponedeljek 31. januarja točno ob 18. uri. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Dnevne novice V soboto, 29. Januarja, bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob pol osmih zjutraj sv. maša za pok. min. dr. kutovca pri oltarju sv. Frančiška. Celodnevno fcSfenJe jo dane« v ecrkvl flv, Terezije na Kodoljovem. Sv. mašo od 6 do 9. Zvočor ob 17.30 zaključni govor, nato pote litnnljo Srca Jezusovega, zahvalna pesem ln blagoslov. Pridito počastit evliarl-. sUčnega Kraljal Podpornemu društvu ta gluhonemo mladino jo daroval g. dr. Ilrnndstotter Frana v počastitev spomina blagopokojnn gospo Iipposavo Komadino 200 lir. Odbor društvu so plemenltomu durovnlou najiskrenejo xu-hvutjuje. »Postržek« jo naslov ljubki komediji, kt jo ho Rokodelski odor uprizoril v nodoljo, 30. januarja, ob 16. Vstopnico bodo v predi prodaji v nedeljo od 10—13 in oožansko darilo. Nato preide v opis zelenic in umetnega namakanja peščenih tal, ki se spreminjajo v rodovitno zemljo (palmovi gaji!). Težava s kopanji vodnjakov je v tem, da so povsod naleteli na — slano vodo; zalo sc obnesejo bolj — cisterne dežnlce. V nadaljnjem poglavju opiše Bohinec še egipčansko podnebje. Pri tem se ozira na ceiotni etnografski nilski teren, nepolitični pojem Egipta, ko opišo prehod iz ekvatorskega tropskega podnebja v puščavsko in odtod v obmorsko. Omenja sonce, suh zrak, vetrove (hanizin, habub), fatamorgano, žvepleno toplico itd. ter postavi trditev, da se podnebje v Egiptu ni tekom stoletij spremenflo, j temveč je velikih sprememb na zunaj ; kriv puščavski veter, ki spreminja rodo-' vitno zemljo v puščavo, čo ni dovolj zaščitena. Zadnji dve poglavji govorita o rastlinstvu in živalstvu Egipta. Tudi ti dve poglavji vzame v razsegu celotnega Nila ter opisuje, kako drevesa prehajajo v stepno pokrajino in ta v puščavsko oziroma v zelenico. Pri živalih pa omenia tudi nekdanje egipčanske živali, ki jih danes ni več (noj, krokodil — šele v goril]em teku Niln nosorog itd ), potem pa naštejo glavno živali sodobnega Egipta (velblod, gazele, antilope, osel, govedo itd.). Tako nam je dr. Bohinec podal izčrpno sliko Egipta z opisom narave, v kateri zavzema problem Nila središčno , mesto. Obljublja pa nadaljevanje, kjer bo opisal tamošnje ljudi, egipčansko zgo-| dovino, gospodarjenje, kulturno in politične razmere tako, da bomo dobili Slo-j venci lepo knjigo o Egiptu v vsem njego-: vem obsegu, pisano na podlagi naino-I vejše literature v svetovnih jezikih. Bo-| gato ilustrirana knjiga bo privlačila vsa-I kega človeka, ki hoče spoznali tuje kraje in ljudi ter zlasti Etiipt, kjer je slo-■ venski živel j tudi -močan in vreden po-I sobne obdelave v posebnem poglavju pri-I iiodnjega zvezka. lik Polde Popotniks Sprehodi po Furtamii (Nadaljevanje) Sedaj l'almanova nI več lia meji lu Ima umirjeno življenje. (Mara pa tujca n svojim ol*eSnliii, mo-numrutalulm Klavnim trgom, kl je zgovoren dokaz njene begale zgodovlue, saj ga ob robu spremlja vrsta visokih kanienltlli spomenikov. Sedaj Igra 1'almanova važno vlogo v gospodurskem življenja furlanske nižine. Tu je n. pr. vsak ponedeljek velik trg za vso deželo. Ko sem zapustil ralmanovo, sem po prl-llčno 20 minutah hoje zopet prekoračil nek. danjo državno mejo In dospel v Vlšk. Prva hiša je lična gostilna ln noBl naslov: Tra-torla al veeehlo eonflne« (<3ostllua na stari incjl). Malo pred to krčmo se na levi strani ceste začne dolga vrsta lesenih hišic, med katerim) so nekatere z zaokroženo streho, prav čedne. Povedali so ml, da no te barake del novega, obširnega taborišča, v katerem bo za okrog 10 tisoč ljudi prostora. Vlsco. Vlšk je lepa kmečka vas, kl šteje okoli llsoč prebivalcev. Pred prvo svetovno vojno je Itlia kot obmejna postojanka bi.M razgibana, ker Je bilo tu vedno več obmejnih uradov. Sedaj je v prvi vrsti zakopana v kmečko delo In nima živili stikov s zunanjim svetom. SIcer so bila vsn povojna leta tu vojaške delavnice In skladišča In nI manjkal« živahnega vrveža. Ta šiimnl živ-žav sc bo zdaj s taboriščem še povečal. Z dotokom vojaštva je vas že zdaj tako natr. pana, da nI dobiti prenočišča, lili sem v veliki zadregi, ko sem po par gostilnah zaman Iskal prenočišča. Veselo sem so oddahnil, ko me jo g. dekan mtgr. Trevlsan v tej sili gostoljubno sprejel pod krov. fie danes sem mu hvaležen. Iz Viška sem romal skozi Ivanlc, Ajel, Cavenzano In sem v prlllčno dveh urah dospel v Perteole, Izhodno točko mojega tur. lanskega sprehoda. V Ivanleu je lepa graščina grofov Slrn-soldo, kl so pa Iz druge veje kot oni, kl gospodujejo v vusl Strasoldo. Ajel Je precej velik in očitno premožen kraj. Ponaša so z mogočno cerkvijo, kl te preseneti z visoko svetlo kupolo. Tudi njegova zgodovinska preteklost je častitljiva In prepletena z marsikatero zanimivostjo. V Ajclu so lincll oglejski patriarhi svojega upravnlka-ga-Ktalda. Ta gastaldo je lili mogočen, vpliven mož, prišteval se je med prve furlanske odllčnlke In Je Imel sedež ln glas v furlanskem deželnem svetu, kl je upravlja) deželo v dolil, ko bo patriarhi hll) cerkveni (n svelul gospodarji Furlanlje. V Cavenzano je obsežno veleposestvo — last bogate družine Brunner, kl je svoj čas Imela vrsto predilnic (udi v naših krajih. To posestvo zelo skrbno obdeluje, po vseh predpisih naprednegu poljedelskega gospodarstva. Svojevrsten, skoro bizaren občutek Imaš, ko vidiš ob kraju skrbno negovanega, večanega parka y katerem se skriva sijajna palača, na visokih nogah stoječe silose U svetle pločevine, v katerih se prek vaša tečna krma za živino. Vojaki, velikani v svetlih čeladah na častni straži, j Pred llruiinerjl so lilll lastniki graščine j furlanski grofje Antonlnl. Družina je ohu- . božala lit Izginila. Ko s0 hlll še v slavi ln časti, so hlll ljubitelji lepe umetnosti. Njihovo palačo jo n. pr, z vrč freskami okra- 1 sil znani slikar Quaglia, ki je a svojimi ' umetninami obogatil tudi ljubljansko stol. nlco Iu kl Jc znan tudi v našem mestu. Zračne vasi — trdoživo ljudstvo. Teden, kl sein ga prebil po furlanskih vaseh, je hll poln sonca In prcnaslčen z jasnimi. Ko sem romal od vasi do vasi, se je nad menoj od obzorja do obzorja bočlla vedrina, kl je tonila v ravnini ln s časom utrujala. Pogled so je kar odpočil, če je sapa prignala na nebesni svod čredo kot ovčke belih oblačkov lil Jih Igraje pasla v daljino. Iz ravnine so se rodili In proti ravnini so sc Izgubljali, se v njej vtnpljall. Ob obeh straneh ceste, po katerih sein korakal, so se širila plodna polja v nedogled. Hlll smo v prvi polovici marca. Zemlja, prcsušeiia od dolgih zimskih mesecev, k| niso poznali skoro nič moče, ae še nI začela dramltl, je bila še slvkasta, pusta. Pripravljala pa se je k novi raščl, k mlademu življenju. Murve, kl preprezajo vso ravan v enoličnih vrstah, so bile obsekane ln očiščene, njihove gole rogovlle so štrlele vsevprek In zbirale sl| za nove poganjke. Dolgo vrste vinorodnih trt med murvami In nn stanovanju pripadnike nemške vojske ali SS-trup, poziva ljubljansko mestno poglavarstvo, naj mestnemu vojaškemu namestitvenemu uradu predlo/o čimprej, najkasneje pa že do 30. januarja t. 1. stjnovanj-*ke nakaznice (Quartierscbein ali Quartierzu\voisnng). Za najemnine no t. januarju t. I. pa morajo predložiti stanovanjske nakaznice do \ dne naslednjega meseca, t. j. prvič, do 3. februarja t. 1. za mesec januar itd. Stanovanjske nakaznice morajo biti potrjene od stanovalca ali od Platzkom-mandature. da jc imenovani zares tam I stanoval ob času, ki jc naveden no nakaznici. Važno za trafikante Trafikanti naj za tobak za žvečenje odvzamejo le 2 odre/.ka za eno rebro ne pa 4. kakor je bilo pomotoma označeno v okrožnici. Razlike, ki po teži pri tem nastanejo, se bodo pri nakazilih izravnavale. u V Glavni zalogi naj trafikanti dvignejo sledeče listine: vpisnike, potrdila, s katerimi bodo oddajali odrez-ke. nove napisne tablice z napisom ?Prodaja tobaka«, tablice z napisom s/.nprto od 12.'M)—14.30c in tiskane obrazce za lepljenje od rezko v. Lepilo se lio dobavilo le, ako se prijavi vsaj šc 30 naročnikov. Izplačevanje mesečnih podpor Škofijska dobrodelna pisarna sporoča, da se bodo za mesec februar izplačevale podpore v naslednjem redu: v torek 1. februarja od A do G, v četrtek 3. lebruaria od H do O, v petek 4. februarja od P do Ž. Za dijake v ponedeljek 31 januarja. Novo prošnje se te dni ne sprejemajo. Vsi, ki preiemaio mesečne podpore, morajo imeli s seboj od Mestnega podpornega urada (Frančiškanska ulica) podporno knjižico. Brez te kniižice sc podpora v denarju ne bo izdaiala. Za begunce pisarna le dni nc posluje. Rdeči križ poroča Zahvala. V počastitev spomina pok. g. Staneta Heinriharja sta gg. Mara in dr. \ ladimir Šuklje poklonila Slovenskemu Rdečemu križu 200 lir. — Prisrčna hvala! Poziv! V poizvedovalnem oddelku se naj pri referentu III. zglase med uradnimi urami svojci Markoviča Damjana, ki je bil v Bergamu. Iz Trsta Razstava slovenskega slikarja. V galeriji nu korzu je razstavil svoje slike Lojze Spacal, mladi slovenski slikar, ki se jc krepko uveljavil že drugod. Tako je n. pr. na razstavi tržaških umetnikov v Milanu pred dvema letoma napravil zelo globok vtis. Sedaj razstavlja približno 50 del. Zelo toplo ga je predstavil milanski arhitekt in umetnostni kritik A. Picn. Spacal je eden izmed upov današnje umetnosti, ki išče zunanjega izraza bogati in razgibani notrunjosti. Z Gorenjskega Uspehov polno delovanje bolnišnicc na Golniku v lanskem letu. Bolnišnica na Golniku jc edina javna bolnišnica na Gorenjskem in je bila zato v letu 1943 v marsičem preurejena. Kako veliko dela opravlja, povedo najlepše naslednje številke: v letu 1943 je bolnišnica sprejela vsega skupaj 8290 bolnikov, od tega 4926 , moških in 3364 žensk Posamezni oddelki so sprejemali bolnike takole: kirurško-ginekološki in porodni oddelek 4200, in- ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■ISIIUS Oddajniška skupino Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 28. januar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.13 Koncert malega orkestra vodi Stcnovlč — li Poročila v nemščini — 14.10 Zn vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.45 Pop. koneert. — 17.45 Iz, pesniškega sveta — 10 Predstavljamo vam novo sodelavc.ee: Milena Malnarlč, sopran, Altiert Papler, tenor — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled sporeda — 19.45 Mala glasbena medigrn — 20 Poročila v nemščini —, 20.10 Ljubezen v duru in molu — 21 Za konec dneva — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. temi oddelek 3953, oddelek za tuberkulozo 137. Na kirurgičnem oddelku so v enem letu opravili 2387 večjih operacij, v letu 1942 so jih 827 manj, tako da je število operacij naraslo za več ko za eno tretjino. V prihodnjih tednih bo dokončno urejeno novo poslopje, namenjeno za inlekcijski oddelek. Tako bo vnovič naraslo število postelj golniške bolnišnice za 80 ter bo bolnišnica tako v celoti premogla že do 560 postelj. | Dve nesreči ▼ Radovljici. V Lescah pri Radovljici jc tovorni avto do smrti povozil 10-ietnega Ivana Tonejca. — Pri sankanju na pobočjih Save pa si je zlomil nogo osemletni krojačev sin Rudolf Pogačnik. j MALI OGLASI STENOTIPISTKA mlajta moč — veHfa nemškega in po mož* nosti italijanskega jezika, so išče za uradno mesto v Trstu. — Predstaviti se v ponedeljek dne 31. ianu-arja 1044 od 14 Uo 1*5 pdpoldne v hotelu Mi-Iclič, soba It. 230. HLAPCA 7a poljska dela sprejmem takoj. Ivo /an, mesarski mojster, llo-horičevn II. GOSP. POMOČNICO IKe dvočlanska družina. Plača 30« do 400 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 669. Poizvedovanja Dama, ki jo izgubila pri zadnji pred-' slavi »Lažnivega kljukca* v kinu »Matica« 1 25, t. m. usnjeno rokavico, naj so oglasi v uredništvu ^Slovenskega doma , kjer jo dobi nazaj. V lokalu tvrdko »Riba« nn Pogačarjc-vem trgu v škofijski palači jo pred II dnevi izgubila neka gospodinja robec z manjšo vsoto denarja. To robcu sodeč jo bila žena manj imovita. Gospodinja, ki po-fcreša robec in denar, naj so javi pri tvrd-ki »Riba«. BLAGAJNI«" ARKA 7. 20 letno prakso v trgovskih in denarnih I zavodih, vešča slo-[ venske in nemške ste« i nografije, korespondence in strojepisja, obe-. nem samostojna k n ji-' povodkinjn. išče službe. Ponudbe na npr. >Slov.« pod >16« štev. 697. ^ ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv r. okroglim čolničkom, Šiva naprej in nazaj, tovarniško nov. ugodno prodam. Podmil-ščnkova ul. 23, p. pri-i t ličje. ; rabljene j gramofonske plošče -' prodaja od tO lir dalje tvrdka EVEREST, i Prešernova 44. ' PISALNE STROJE : in radio aparate ku-I puje in plača po naj-» višji dnevni ceni — tvrdka EVEREST — I Prešernova 44. SENO — SLAMA Prosimo, da se interesenti za vagonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Blei-wcisova 29. PLKV1CK mnjaronovo, nudimo. Sever & Koinp., Go-sposvetska ccuta 5. PRODAM tovarniško nov trici-kclj - specialne konstrukcije, nosilnost 200 kg. gume tovarniško nove. Gcrovac, Kolodvorska 8. OTROŠKI VOZIČEK športni ali globok, kupim. — Ponudbe nn upravo »Slovcuca« pod »športni 621«. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, popolnoma nov, šiva nnprej in nazaj, ter novo izredno lepo kuhinjsko opravo ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« št. 623. ZGUBILA SEM osebno izkaznico, dovolilnico 7,a tricikelj na ime Martcr Ana; oblačilno karto na ime Martcr Ivan ter knjižico od trieikljn, ev. stev. 1S8.431-R na ime Rozman Leopold. Prosim poštenega najditelja. da odda zgoraj navedeno proti dobri nagradi v trgovini A. Rozman. Povšetova u. št. 53, Kodcljcvo. KOLO OGRODJE brez pnevmatike — prodam za 320 lir. -Istotain jo naprodaj več rabljenega pohištva v izvrstnem stanju. Naslov pove npr. »Slov.« pod št. 627. IEL KINO »SLOG/1« Odlična kmetska burka, polna preprostih in duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zapletijajev »Bolha v ušesu« Emil IIcss, Loltc Rausch, Sabine Peter, Itd. PREDSTAVE ob dalivniklb ob IS In 17, IEL KINO »UM ON a "" Kako se je premeteno kmetbko dekle od-križalo neljubega ženina, ki je hrepenel le po njcui bogati doti ... »Kohlhieselovi hčerki« Sijajua kmetska burka duhovitih potegavščin. — Heli Fiiikenzellcr, Oskar Siina, Erika Thcllmann, Joscf Eichhcim, Paul Richier itd. PREDSTAVE ob dolovniklh: 15.50 in 17.501 fEL KINO »MATtCA«™ Toliko zaželjeni in do cedaj ie ne videni film najvišje umetniške vrednosti »Takrat...« Najnovejši film Zurah Leandrovc! Scverno-nemško niesto, klinika v Švici, kabaret v Lisboni iu pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenja neke žene. — Ostali soigralci: Hans St0we, Ros- sano Brazzi, Jnta Alpen itd. PREDSTAVE ob dolavniklhi IS In 17.50! Naročajte roman »Ivanhoe«! Umrl nam je naš preljubljeni oče, stari oče iu stric, gospod Franc Peček posestnik Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, ob pol petih popoldne z Žal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Gora, Sodrazica, dne 27. januarja 1944. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. ŠIVALNI STROJ , SPALNICO zelo dobro ohranjen. moderne oblike, Spe* priprnvca z« domačo uporabo, prodam za 2000 lir. Pred škofijo šl. 19, hišnica. rano iu plcskano n.i oreh, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 693. PISALNI STROJ MIŠI. PODGANE modernega sistema, po I in ščurke zanesljivo možnosti v kovčku, I pokončate s strupom, kupim. Naslov v upr. I ki ga dobite ▼ droge- »Slovcaca« pod št. 039. 1 riji Kane, Židovska 1. Naznanjamo, da je 19. t. m-, j>o dolgotrajni, težki bolezni umrl naš mnogoletni in zvesti sodelavec, gospod GUSTAV KOBE trgovski zastopnik Pogreb se jc vršil 21. jan. 1944 v Trebnjem. — Blngopokoj-nika, ki si je s svojimi odličnimi sposobnostmi, svojo zvesto vdanostjo in z neutrud-ljivo delavnostjo pridobil velikih zaslug za napredek našega podjetja, bomo ohranili v trajnem častnem spominu. Ljubljana, 23. januarja 1944. Jelačin & Komp., Ljubljana, tovarna zamaškov in izolncij. t r Umrl nam je dragi soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod kapler Ivan mestni troš. prejemnik v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. jan. 1941 ob dveh popoldne z Žal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 27. janu. rja 1941. Globoko žalujoči: Marija, žena; Marija por. Krc-čič, hčerka; prof. Krcčič Ivan, zet — Marjetica in Damjanru, vnukinji; Ana, sestra ter ostalo sorodstvo. Zdaj je stal tu z aktovko pod pazdu- i ho. Lovrenc mu je odprl vrata in oba sta vstopila v svetlo sobano s tremi ve- | likimi okni na jezero in na daljno obzorje. Ta prostor je bil tako velik, da so morali v sredi vgraditi debel, belo po-pleskan lesen steber, ki je podpiral strop. Na tem stebru je visela podoba moža gospe Alme, graščaka Alma, zabuhlega, obritega človeka velikih oči in na- ; prej štrleče brade, Sicer se je pa dozdevalo, ko da bi hotele zofe in naslanjači vzdolž stene in okrog mize kar izginiti, tako velik je bil ta prostor, samo veliki klavir ob desni steni je bil opazen, Odvetnika Prahla sta spoštljivo pozdravili Loviza in oskrbnica, ki sla mu prišli naproti. »Oh, no,« je zavz.dihnil in se ozrl okoli, »zmeraj je lepo, kadar pride človek v te prostore — ampak — nekoga pogretomo v njih.« Spet je zavzdihnil. Razumljivo je bilo, da ne bodo v tej sobani razpravljali o poslovnih zadevah in šli so dalje v sobo z žametastim pohištvom in še naprej v zasebno pisarno gospe Alme, kjer je odvetnik Prahl marsikdaj prisostvoval važnim sklepom. Prav do praga je šla oskrbnica za njimi, ondi pa sc je obrnila in nihče ni opazil, kako ; ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER je obstala sredi sobe in zrla za bratom in sestro, ki sta šla svoji usodi v naročje. Kmalu so sedeli vsi trije krog maihne, okrogle mize, odvetnik si je začel brisati svoj zlati ščipalnik, ki ga je nataknil na nos, nato je prišla listina iz mape, a še enkrat ie moral potegniti velik žepni robec iz žepa in 6e požteno usekniti, preden se je lotil svoje naloge. Torej — kakor je bil že po telefonu sporočil, je prišel danes, da bi razglasil poslednjo voljo gospe Almejeve. Spočetka je bila narejena drugačna oporoka, a štirinajst dni prej, preden je za večno odšla, je sestavila drugo oporoko, ki se v tej in oni točki razlikuje od prvotne. Nato je začel brati. Najprej je bila določena vrsta mani-ših volil za starejše kočarje in služinčad, in tudi oskrbnica je dobila svoj delež Potem je bil lu prispevek petdeset tisočakov za novo bolnišnico spodaj v mestu in približno toliko za druge namene občine, Nato je prišel na vrsto dijak Lovrenc Alme. Tedaj se je mladenič začel presedati na stolu sem in tja in Lovrenc se ni upal dihati. Dobil je trideset tisočakov za nadaljno izobrazbo — in tu se je odvetnik Prahl ustavil in je pogledal iznad ščipalnika, medtem ko se je Loviza sklonila naprej in strmela odprtih ust vanj. Ta odmor je kar predolgo trajal. Slednjič je začel odvetnik brati dalje in zdaj le o Lovizi. Dobila je graščino Bru-set z vsenli krasotami, z gozdovi, žagami, z elektrarno in mlincm, z vso živino, orodjem, opremo in pohištvom in prav do nakita in vdovinih oblek. Poleg tega še pol milijona v državnih papirjih in sto tisočakov v denarju v banki in še štiri sto-lisočakov v delnicah pri hišah v mestu. Odvetnik Prahl je bil za naslednjih pet let izbran kot vršilec oporoke in Lovizin svetovalec V oporoki je bilo tudi določeno, da si mora o priliki svoje možitve zagotoviti zase posebno lastnino. To je bilo vse, Dvignil je glavo in ju je pogledal, a to pot skozi ščipalnik. Brat in sestra sta sedela vso bleda in nista vedela, kam naj bi gledala. Loviza je zajecljala: »Ampak .. . ampak ... to vendar ne more biti tako. To mora biti kak nesporazum. Jaz ne morem . ,. to mora biti vendar last mojega brata.« Odvetnik je vstal: »Oporoke ni mogoče napak razumeti. To je gospe Almejeve poslednja volja. Če bi pa ta ali ona točka ne bila dovolj pojasnjena, pa oporoko prav rad preberem še enkrat.« »Tisto ne, toda .. .« Lovizi so prišle solze v oči in pogledala je Lovrenca, ko da bi ga prosila pomoči. Odvetnik je porinil listino sr>et v mapo. medtem ko je oba motril 'Le to je vprašanje, ali hočete vi, gospodična Alma, in vi, gospod Alme, sprejeti ta darila In pa to morata vedeti, ni to nobena upravičena dediščina, ampak so to darila.« | »To pa, Bog ve, da so,« je precej raz-■ burjeno dejal Lovrenc in je napravil kret-i njo, ko da bi si hotel vihati brke, a jo uvidel, da nobenih nima. | »A s svojo lastnino vendar lahko sto-1 rim kar hočem,« je zajecljala Loviza in : se vprašujoče ozrla v odvetnika ! »To se pravi, gospodična, da mi v teh letih, ko bom smel v tej zadevi še kaj 1 govoriti, posebno dolžnost, da bom ravnal v vseh točkah v duhu oporoke. Saj so mi znani vsi oni razlogi, ki so bili mero-dajni za go6po Almejevo.« In pri tem jc ošinil Lovrenca s pogledom skozi ščipalnik. Nato se je odvetnik Prahl poslovil. Odklonil ie čaj, češ da ne mara ničesar zaužiti. Obljubil pa je Lovizi, da ji bo o j vseh prilikah na uslugo in da se bo nekajkrat na teden oglasil in se udeležil razgovorov z gozdarjem, agronomom in mlinarjem Obraz se mu je kar zasvetil, ko je dodal: »Boste videli, koliko krokarjev bo zdaj priletelo, in zato bo kar dobro, da bo star lisjak v bližini.« Lovrenc se je trudil, da bi se znal bolje obvladati kot sestra, Predlagal jc, da bi sam zapeljal odvetnika domov, pa se je koj spomnil, da je bil tu predlog neumesten, saj se je bil pripeljal s svojim vozom. Spremil ga je ven, pomagal mu jc obleči plašč in se je ce!6 sklonil, da ie pomagal potisniti debele nage v ga-loše A ko so se potem po odhodu odvetnika zaprla vrata jc 1.1 h a .»bsta! v veži in sc naslonil na steno. Bilo mu jc, ko da bi ga bil kdo po glavi udaril, tako da mu je vse zaplesalo pred očmi, in tega ne sme, za božjo voljo, nihče opaziti! »Saj ni nič,« si je skušal dopovedati. »Saj mi ni nič do tega, zdaj se moram pokazati, da sem nad njo in moram iti noter in ji čestitati.« Toda — ali bo to zmogel? Seveda bo. Kmalu |e sam sebe opazil, da gre skozi sobano, a predmeti so še zmeraj plesaii pred njegovimi očrni in moral se je oprijeti stola »Naprejl Saj si vendar hotel noter in čestitati Lovizi. Glej, da si na-deneš pravi obrazi Ali nisi vzvišen nad njo? Dokaži to!« A ko je vstopil in je zagledal sestro, kako je sedela spet za mizo, ko da bi se bila vrnila na tisti kraj, kjer se je vse iz-vršilo, je moral pa le mahoma obstati. Bilo je. ko da bi odvetnik Prahl sedel' še poleg nje. »Lovrenc,« je zašepetala in se zastr-mela vanj. »Čestitam,« je rekel in se hotel nasmehniti, a se ji le ni približal. »Verjemi, Lovrenc, da se mi to še sanjalo ni.« Na kratko se ji je porogljivo zagroho-tal, pa sam ni vedel zakaj. A to mu je zaprlo pot do nje »No, kaj pa je spet zdaj?« je vedro vprašal. »Menda te vendar ni sram?« »Lovrenc!« Obe roki je iztegnila proti njemu, vendar ni mogla vstati Le počemu je moral vprav zdaj vtakniti roke v žep? Nemara se ni zavedal, da je 9tal pred njo z ledenomrzlim smehljajem krog ustnic. Fur »Ljudska tiskarna« — ln »Ljudsko tiskar n«; Jože Kramarii — llcrausgcber, izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schriftleiter urednik: Janke llalner