Leto ifll, štev. 187 ijubljana, torek 17. avgusta 1926 Poštnina pavsaurana. Cena 2 OEn es Ižhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 15—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud: Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtv«) LJubljana, PreiemoT« ulica it £4. — Telefon it toseratnl oddelek) Ljubljana, Prešernova ulica St t — Telefon »t «0« Podružnici: Maribor, Barvarafca ulica št. t. — Celje. Aleksandrova tma Račnn prt poStnem cek. uvuds 1 Mub->ana št u.&»> - Praha fislo 7S.1S0. Wien,Nr. io-,.*»i- Ljubljana, 16. avgusta. Pri občinskih volitvah v Srbiji je doživela radikalska stranka najhujši udarec s tem, da je izgubila beograjsko občino. Izid volitev dokazuje, da je glavni vzrok tega poraza NRS iskati v razkolu, ki je nastal v stranki radi dvojnih kandidatur. Da bi šla NRS enotno in edinstveno v volilni boj. bi imela več kot za 2000 glasov večjo relativno večino nego Davidovičeva stranka, ki je sedaj s 328 glasovi večine kot «ter-tius gaudens* odnesla zmago nad razdvojenimi radikali. Razmerje davidovi-čevskih in radikalskih glasov je v Beogradu ostalo pri sedanjih volitvah napram zadnjim skupščinskim volitvam skoraj isto. Davidovičevci izkazujejo sedaj le par sto glasov več, dočim so dobili radikali par sto glasov manj, kar pa niti v prvem niti v drugem slučaju ne znači bistvene izpremembe. Beograjska občina, ki dosedaj ni uživala niti v državi niti zunaj nje posebnega slovesa, dobi čisto novo upravo, od katere ne pričakujejo le Beograjčani. marveč tudi ostala država, kar največ smotrenega, iniciativnega in poštenega dela. Normalno je. da prestol-niške občine prednjačijo kot vzorne, pri nas pa smo na žalost videli, da beograjska občina navzlic kolosalnim denarnim žrtvam, ki iih zanjo doprinaša tudi celokupna država, ni služila za vzor niti eni mestni občini v državi, a da je radi nesposobnosti in nesolidnosti svoje uprave celo daleč zaostajala za zagrebško in ljubljansko komuno. Vsi, ki imajo srce in smisel za celokupne državne interese, so to dejstvo z žalostjo motrili. Kakor je izid beograjskih volitev predvsem važen za gospodarski in komunalni napredek naše državne metropole, tako je v dobi parlamentarizma in razvitega strankarstva nesporno zelo pomemben tudi, ako se ga presoja s političnega stališča. Jasno je, da je s porazom radikalov v Beogradu, doživel tudi režim g. Uzunoviča ne le veliko razočaranje, marveč tudi silen pretres-ljaj. Vlada g. Uzunoviča se je pri občinskih volitvah tako aktivno angažirala, da ni čudno, ako se pojavljajo glasovi, da je beograjski poraz njen poraz in da bi zaprav ona -morala prva solidarno potegniti iz nastale situacije " konsek-vence. Medtem, pa vidimo, da g. Uzunovič nima nobene volje, da gre. Izjavlja. da je vse dobro in vse v redu. Ne varamo se, ako menimo, da je po izidu včerajšnjih volitev stopila zopet v ospredje kombinacija NRS z Davido-vičem, ki se je začela pripravljati že pred volitvami. S tem pa raste vedno večja opasnost za Radiča in njegov prestiž v vladi. Prvotno je Stjepan Radič računal, da bo eventualni neuspeh radikalov pri občinskih volitvah porabil za nova politična izsiljevanja, NRS pa je prilično obdržala svoje pozicije v notranjosti Srbije, a poraz v Beogradu je -momentano iake narave, da si ga g. Radič lahko zapiše samo sebi v škodo. Drugo vprašanje so posledice, ki nastanejo radi beograjskega dogodka v radikalni stranki sami. Tu je zadelo NRS isto sredstvo, s katerim je dosedaj ta stranka v javnosti največ takti-zirala in prakticirala. Vedno si je prizadevala, da napravi v drugih strankah razkol, a da ona potegne iz tega dobiček. Tudi v Sloveniji smo bridko občutili napredni in nacijonalni ljudje, da je NRS podpirala in vzdrževala baš one elemente, ki so ponajveč radi svojih osebnih interesov in nenasitnih ambicij padali v hrbet politični organizaciji in njenim voditeljem, katera je v najtežjih razmerah in v neprestanem boju z nad-močnim brezdomovinskim. anacijonal-nim in internacijonalnim klerikalizmom, edino držala postojanko državne in narodne misli. Radi boja v naprednih vrstah so dosedaj v Sloveniji ekskompti-rali dobiček klerikalci kot tretji, ki so veseli, dočim NRS niti kaka druga skupina razen SDS ni mogla v boju s tem razkrojnim rovarenjem doseči niti najmanjših uspehov. G. Boža Maksimovič je potem, ko se je zaznal rezultat beograjskih volitev, naznanil, da je treba sedaj nadaljevati <čiščenje» v radikalni stranki. Po odhodu g. Pašiča v zatišje se z veliko ve-hemenco že sedaj bije boj za njegovo nasledstvo in bodoči dediči si medsebojno odrekajo avtoriteto in sposobnost. Nič čudnega ni, če se po prvem občutnem porazu novih mož, pojavlja v NRS zopet klic po starem Pašiču, češ, da bi do beograjske katastrofe ne prišlo, da bi bil »stari* doma. V tem klicu je naravno tudi izražena želja po zo-petni enotnosti stranke. Res je pričakovati še hujših komplikacij, ako se bo notranji boj med pretendenti nadaljeval. Vsekako je NRS v jako kritični fazi svoje eksistence. Beograjski poraz je zanjo resen memento. Samostojni demokrati se občinskih volitev v Srbiji niso aktivnejše udeležili. Njihova organizacija tam je še mlada in SDS tudi ni imela interesa, da s poseganjem v volilno borbo slabi ali jača eno ali drugo starih šumadinskih partij. V Beograda samem se ie SDS Pričetek novih konzultacij na Bledu Poraz radikalov v Beogradu oslabil centrumaše in ojačil Pa-šičevo avtoriteto, — Pred važnimi političnimi dogodki. — Uzunovič prihaja na Bled. — Konferenca z Radičem. — Nikič v avdijenci. Beograd, 16. avgusta, p. Situacija pokazuje vse znake bližajočega se preo-kreta. Včerajšnje občinske volitve v Srbi in črni gori so sicer dale radikalom še večino občin v roke, a pomenijo zlasti radi izgube Beograda silen udarec za radikalno stranko. Še posebej pomemben je beograjski poraz za pozicijo ministra notranjih del Bože Maksi-moviča, ki je v precejšnji meri vezal z izidom volitev svojo avtoriteto v NRS. Maksimovič je faktični šef protipašičev-ske struje in danes v takozvanem ra-dikalskem centrumu nesporno najjačja osebnost. Razočarana stranka sedaj njemu, odnosno njegovi nepopustljivo-sti pripisuje včerajšnji poraz. Obči očitek je ta, da bi se pri boljšem taktičnem vodstvu in ako bi bilo spretnosti nedvomno bil dal doseči aranžman z Bobičem. s čemer bi bila radikalska lista imela zmago zasigurano. Taktični neuspeh se sedaj v širokih radikalskih vrstih pripisuje na rovaš celi tej konferenci se bosta Uzunovič m Radič, kakor javljajo iz krogov HSS, eventualno skupno podala v avdijenco. Po rezultatih teh konferenc in avdijenc bo Radič uravnal svojo nadaljno taktiko ter bo imel v četr-tek na seji HSS velik političen govor, ki bo gotovo dopuščal stvarne kombinacije o nadaljnem razvoju situacije. Nocoj je odpotoval na Bled minister za šume in rudnike dr. Nikič, oficijelno v resortnih zadevah, dejansko pa pač kot izvidnica radikalov. Prihodnje dni se vrne na Bled tudi zunanji minister Ninčič, ki ostane tam še nekaj dni na počitnicah. Bolgarija pripravila odgovor na našo noto Skušala bo afero spraviti na drugi tir ter komplicirati rešitev. Naše stališče. — Konference g. Ninčiča. — Italija pritiska na Bolgare. Sofija, 16. avgusta s. Priprave za določitev bolgarskega odgovora na kolektiven korak sosednjih držav so zaključene. Bolgarska vlada bo v svojem odgovoru noto analizirala ter po-bijaia obdolžitve, ki jih vsebuje. Obenem bo izrazila svoje začudenje, da sta se kolektivnega koraka udeležili tudi Grčija in Rumunija, češ da obe državi ne moreta navesti niti dejstva, ki bi mogel dati povod za pritožbe. Posebno Grčija da se v zadnjih dveh letih ni mogla pritožiti o delovanju bolgarskih tolp. Končno bo Bolgarija zahtevala, da naj tudi velesile izjavijo svoje nazore 0 postopanju Bolgarije. Vsled tega bo tudi velesilam dostavila prepise bolgarske note. Bukarešta, 16. avgusta (brž.) Kakor piše »Dimineata«, je nasvetoval diplomatski zastopnik Italije vladi, naj bo napram Bolgariji zmerna, sicer se lahko zgodi, da pogajanja glede romunskega posojila v Italiji ne bodo imela uspeha. Beograd, 16. avgusta n. Dr. Ninčič je danes sprejel francoskega poslanika Grenarda in angleškega poslanika Cu-narda, ki sta ga posetila, da se informirata o tem, ali ie že dospel odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto Jugoslavije. Rumunije in Grške. Beograd. 16. avgusta n Presbiro poroča: Bolgarski minister za zunanje stvari objavlja: Beograjski listi so objavili vest. da je potem, ko ie bila izročena kolektivna nota. bila od strani kraljevine SHS izročena posebna nota, v kateri se zahteva izročitev nekaterih oseb. Pooblaščen sem sporočiti, da do tega trenotka slična nota ni bila izročena. Beograd, 16. avgusta p. Dr. Ninčič je potem, ko je sprejel francoskega in angleškega poslanika, zvečer posetil Uzunoviča. s katerim se ie razgovar-jal pol ure. Ta konferenca se spravlja v zvezo z našim sporom z Bolgarsko. Po došlih poročilih odgovor Bolgarske še ni dospel v Beograd, ter o tem ni bila izdana nobena službena objava. Trdi pa se. da ie mogoč spor naše vlade z Društvom narodov glede bolgarskega vprašanja. Bolgarska se je namreč po vseh znakih in po želj; Anglije obrnila na Društvo narodov, ki naj preišče in teši naš spor z Bolgarsko. V Beogradu je razpoloženje proti vmešavanju Društva narodov. Dr. Ninčič se je pred nekaterimi dnevi že izjavil proti arbitraži Društva narodov v interesu ugleda Društva narodov samega. Sedaj so znane še druge činjenice, ki opravičujejo to stališče ministra za zunanje stvari. Bolgarski se ie namreč posrečilo, da je delegata Društva narodov v zadevi begunskega posojila preslepila in poročilo, ki ga je ta delegat poslal v Ženevo in ki ie bilo sporočeno tudi naši vladi, dokazuje jasno, da so se Bolgari posluževali neresničnih podatkov. Tako n. pr. statistični po- 1 to pot prvič vendarle udeležila volitev s svojo listo prav zato. ker se je zavedala, da se bo bila glavna bitka med radikali in demokrati. Izid volitev ie pokazal, da bi mogli SDS na izid volitev odločilno vplivati na eno ali drugo stran. datki, katere so dali delegati Društva narodov, ne odgovarjajo bolgarskim uradnim statističnim podatkom samim, kar se tiče števila beguncev. Kakor smo doznali, pripravlja naša vlada obširen elaborat, katerega bo poslala Društvu narodov, da izpodbije navedbe delegata Društva narodov-. Italijanske vojaške vaje ob naši meji Trst, 16. avgusta. 1. Danes so se pričele okoli Sežane velike vojaške vaje 7. topni« škega polka iz Pule, ki bodo trajale do 4 septembra. Ves ta čas bo kretanje pre. bivalstva v vaseh med Sežano in Divačo omejeno. Na nekaterih mestih je dostop civilnemu prebivalstvu ob določenih urah popolnoma prepovedan. Tako je tudi ce« sta med Divačo in Senožečami zaprta za civilni promet med 7. in 12. uro. Topništvo ima pri vajah za cilj hrib Vremščico, ki se razprostira med Ležečami in Se nože« čami. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo Pariz, 16. avgusta, (brž.) Prva faza tr« govinskih pogajanj med Francijo in Jugo« slavijo je končana in razgovori so se od« godili do 15. septembra. Odgoditev se je sklenila zato, ker mora načelnik francoske delegacije te dni oditi v 2enevo. Jugoslo« venska delegacijo pa pričakujejo 16. avgu« sta v Londonu in 16. v Bruxellesu. Jugoslo. venska delegacija odpotuje v London 15. t m. V Pariz se bo vrnila 15. septembra, da zaključi trgovinska pogajanja. Sedanja pogajanja so se vodila v ozračju najiskre« nejše prisrčnosti. V načelu je prišlo do sporazuma v vseh vprašanjih. Razlika ob» stoja samo glede obsega pogodbe. Jugo. slovenska delegacija je želela skleniti iz. ključno trgovinsko pogodbo. Zahtevala Je, da se jugoslovenskemu izvozu prizna klav. zula najbolj favorizirane nacije, dočim je Francija predlagala omejeno klavzulo t. j. samo za nekatere izdelke. O tem vpraša, nju se bo končno razpravljalo pri ponov« nih pogajanjih v septembru. Rudarji pred kapitulacijo London, 16. avgusta, (brž.) Popoldne se je sestala plenarna konferenca rudarskih delegatov. Pred jutrišnjim dnem ni priča« kovati nikake odločitve. Konferenca bo razpravljala o predlogu, naj se puste izvr« Sevalnemu odboru proste roke za rešitev spora na najbolj ugodni podlagi. Ako bo« do rudarski voditelji prejeli to pooblastilo, katerega očividno želijo, bo vlada pozva. na, da pripravi sestanek rudarjev z last« niki premogovnikov. London, 16. avgusta, (brž.) Seja konfe« renče rudarskih delegatov je trajala danes štiri in pol ure. Na seji je podal Herbert Smith poročilo o izidu glasovanja o pred« logih cerkvenih poglavarjev za rešitev pre. mogovne krize. O glasovanju se je vnela obširna debata, ki se pa ni končala, ker je bila konferenca odgodena. Vstaja v republiki Honduras Washington, 16. avgusta (brž.) Po vesteh iz Nikarague je v republiki Honduras izbruhnila vstaja, ti ii stoji na čelu general Verara. Poraz radikalov v Beogradu Pri občinskih volitvah v prestoiici zmagali davidovičevci. — Pregled rezultatov iz Srbije. — Izjave min. predsednika Uzunoviča. — Kako mislijo radikali popraviti svoj poraz. (Glej obširno poročilo na 2. strani.) Beograd, 16. avgusta, p. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Beogradu so radikali vsled cepitve list doživeli poraz in občina je prešla v roke davido-vičevcev. V Srbiji in Črni gori so v mestih napredovali davidovičevci, po deželi pa so radikali precej očuvali svoje posestno stanje. Volilna udeležba ni bila posebno živahna. V Beogradu je navzlic Mini agitaciji volilo samo 61 odst. volilnih upravičencev. Bec;rad, 16. avgusta, p. Ob 21. uri je ministrski predsednik Uzunovič sprejel novinarje. Izjavil je, da so radikali iz Mehike, je bilo včeraj pri nekem spopadu s policijo več katoličanov, ki so se zbrali, da vderejo v cerkev sv. Hijacinta, ranjenih. Po nepotrjenih vesteh so se nameravali mehikanski katoličani polastiti nekega cerkvenega poslopja. Ko so prišli vojaki, so jih obmetavali s kamenjem. New York, 16. avgusta (brž.) Mehikanski pravosodni minister je odstavil 56 okrajnih predstojnikov, ker uiso dovolj strogo izva- Mesico Citv, 16. avgusta (brž.) Mehikanski škofje so izobčili iz cerkve 14 katoliški" duhovnikov, ki so priznali nove cerkvene zakone. Washington, 16. avgusta (brž.) Mehikanski poslanik v Rio de Jaueiru namerava <>1 stopiti, ker je brazilska vlada na pritožbo zaradi članka v oficijoznem brazilskem listu o kulturnem bom v Mehiki podala nezadostne izjave. Rini, 16. avgusta (brž.) Pri sprejemu romarjev iz Argentinije in Urugvaja je imel papež kratek nagovor, v katerem je obsojal postopanje mehikanske vlade proti katoličanom. Opominjal je romarje, naj molijo za spreobrnenje preganjalcev kato! !■;,• .•orVve. Posledice „madridske pogodbe" London, 16. avgusta, (brž.) Primo de Ri. vera izjavlja, da bi moral Maroko pripasti Španiji, ki je izdala za vzdrževanje miru v tej deželi 200 milijonov pezet. Kakor po« roča «Daily Mail», je italijanski ministrski predsednik Mussolini izročil angleškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri za« hteva za Italijo iste pravice, ki jih imata v Tangerju Francija in Španija. Madrid, 16. avgusta, (brž.) Ministrski predsednik Primo de Rivera zahteva, da se uprava pokrajine okrog Tangerja i/ro* či Španiji. Obsedno stanje na Kreti Revolucionarno gibanje proti Pangalosu. Atene, 16. avgusta, s. Vlada je dala na Kreti, kjer so se pojavili nemiri, razglasiti obsedno stanje. Oficijelno se izve, da ima revolucijonarno ribanje na Kreti nameu, da odstrani predsednika Pangalosa in sestavi novo vlado z generalom Plastirasom ali Kondilisem. Gibanje se je po poročilih vlade popolnoma izjalovilo. Proti političnim voditeljem so vložene tožbe. Jagemann umrl Berlin, 16. avgusta (brž.) Danes je umrl v starosti 77 let bivši dolgoletni badenski •poslanik v Berlinu, von Jagemann, ki je bil doslej honorarni profesor na pravoslovni fakulteti vseučilišča v Heidelbergu. Jagemann je svoj čas mnogokrat zastopal Nemčijo na raznih mednarodnih kongresih. Fašistovska Italija proti zlati liri Rim. 16. avgusta, s. Oficijozni 'Popolo d' ltalia- se obrrča v uvodniku proti pritisku na Italijo, ki izvira baje iz inozemstva, naj hi sc Italiia vrnila k zlati valuti. Proti izjavam, da je Italija nakopičila mnogo za log iu si nadela razne omejitve, da opravi svojo trgovsko bilanco v ravnotežje, ugotavljajo gotovi krosi, da bi se bila Italija odločila za ta korak le zato, da bi ji s kakim |x)sojiloni pod težkimi pogoji priskočili na pomoč. Fašistov*Ka Italija in njen š^f. pravi list, ki ga Italija ne spoštuje samo radi njegovih lastnosti kot državnika. pri Orknevskih otokih, je zbudila veliko pozornost vest, da je pripeljal novinar Frank Pawer v Anglijo krsto z zemeljskimi ostanki Kitchenerja. najdene na norveški obali. Takoj ko je dospela krsta v London, jo je prevzela policija in jo dala pregledati. O tej stvari je izdalo notranje ministrstvo danes poročilo, v katerem pravi. da so odprli krsto v prisotnosti mrtvaškega preglednika in odličnega patolocra. Krsta je bila ket nova, v njej pa ni bilo trupla. Pač pa so našli v njej v največje presenečenje granato z bakrenim plaščem. Iz sovjetske Rusije Moskva, 16. avgusta (brž.) Namesto Ka-menjeva je bil za ljudskega komisarja za trgovino imenovan član osrednjega Izvrševal-nega odbora eovjetov Mikojan. Cobham dovršil svoj polet Meibourne, 16. avgusta (brž.) Angleški letalec AUan Cobham Je dospel včeraj s svojim letalom semkaj. Prebivalstvo mu je prirejalo burne ovacije. S tem je Cobham dovršil svoj polet iz Londona v Meibourne v Avstraliji. Astronomski kongres Kodanj. 16. avgusta (brž.) Danes je bil tu otvorj«n mednarodni kongres astronomov. Dr. Luther v Ameriki \Vashlneton, 16. avgusta (brž.) Bivši nem-Ed državni kancler dr. Luther je odpotoval iz Caraeasa v Kolumbijo. Položaj v Perziji London, 16. avgusta (brž.) Kakor poročajo cTimes>, se je politična situacija v Perziji zadnje čase izredno poslabšala. Iz raznih pokrajin prihajajo •vznemirjajoča poroj čil*. Kongres Jug. šahovske zveze Veliki nacijonalni turnir Jug, Ob zelo častni udeležbi je bil otvorjen v nedeljo v Ljubljani kongres Jugoslovenske šahovske zveze, v kateri je včlanjenih do sedaj že 28 društev po raznih pokrajinah naše države. Vodil ga je predsednik, uoiv. prof. dr. Milan Vidmar, zastopana pa so bila po svojih delegatih sledeča društva: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Šiška, Maribor, Karlovac, Subotica, Vukovar, Vršac, Pan-čevo, Varaždin, Novi Sad ln Tuzla. Od odbora so bili navzoči razen predsednika še: I. tajnik Kosta Rožič in Vsevolod Agap-jejev iz Zagreba, reditelj g. Vukovid, blagajnik dr. Banekovid In odbornika dr. Sin-ger in dr. Wolf lz Zagreba. Savez šteje sedaj že okoli 1.000 organiziranih članov, potrebuje pa krepkeiše notranje organizacije, kar se je splošno na-glašalo. Najvažnejši sklep kongresa je bil, da se izvrše čim prej priprave za jugoslovenski mojstrski turnir, na katerem bo i proglašen šahovski prvak Jugoslavije. V nedeljo zvečer se je vršil v restavraciji »Zvezdi« na čast udeležencem banket, katerega so se udeležili tudi: prosvetni ir. špektor dr. L o nič ar v zastopstvu velikega župana, predsednik gerentskega sveta mestne občine ljubljanske dr. Dinko Puc in gerent g. Likozar. Predsednik dr. Vidmar se je ob viharnem odobravanju zahvalil mestni občini za pozdrav kongresa in turnirja. Posebno navdušenje šahistov pa je izzvala vest, da je »Jutro« razpisalo za turnir tri specijalne nagrade za najlepše partije po: 500, 300 in 200 Din. Na banketu so bile izmenjane prisrčne napitnice in so bile zlasti velemojstru dr. Vfdmarju prirejene ponovno prisrčne ovacije. Prvi dan turnirja Včeraj, ob 8.30 dopoldne, je bil v restavraciji »Zvezdi« otvorjen IV. veliki nacijonalni turnir, ki se ga udeležujejo — iz-vzemši priznanih mojstrov — najmočnejši odposlanci raznih šahovskih društev v naši državi. Priglašenih je bilo 24 tekmovalcev Z ozirom na veliko število, jih ie bilo treba razdeliti na dva oddelka, A in B, ki pa sta približno enako zasedena tako, da je smatrati obe skupini kot popolnoma enakovredni. Vodja turnirja je mojster g. Vu-k o v i č- V skupino A so uvrščeni gg.: Simiša Aci-mnvič (Beograd), Vsevolod Agapjejuv (Zagreb), Mladen Grenčarski (Zagreb), Aleksei Jerošov (Ljubljana), Sadi Kalabar (Varaždin), prof.-Kozomara (Tuzla), Rudoll Mrz-llkar (Ljubljana), Vasja Pire (Maribor), An-drija Riessl (Vukuovar), Zdenko Rupnik (Ljubljana), inž. Ivo Tekavčič (Ljubljana) in Boris Tot (Vršac). Vgrupo B gg.: Karel Dernovšek (Ljubljana), Pavao Didzinski (Zagreb), Marijan Punič (Zagreb), Ljudmil Furlanl (Ljubljana), Ljudevit Jonke (Karlovac), Nikola Kul-žinski (Novi Sad), Petar Marjanovid (Pan-čevo), Gjorgje Poljakov (Beograd), Kosta Rožič (Zagreb), dr. L. Singer (Zagreb), Ciril Vidmar in.Adoli Vogelnik oba iz Ljubljane. Že takoj prvi dan turnirja je pokaza;, da bo borba ljuta. V grupi A je že ob 925 porazil Agapjejev proi. Kozomaro v center- Najmodernejši kino Slovenije t Strojnik Frančišek domuje v Ljubljani. Vroče mu je večkrat in gasi si žejo. A par-krat ni bilo denarjev, šel je naš Francelj vseeno na pivo in postal znan pod imenom Urša Kovačeva. Ko ni več upal v gostilno brez dinarja, se je letos spomnil znanca Adolfa in ga posetil. Adolfu je pravil, da ima dobro službo, da pa je v trenutni zadregi, naj mu torej posodi 100 Din. Dobri Adolf mu je dal 1000 Din, naj jih zmenja in mu ostanek prinese; pa ga ni več videl. Šele pri sodišču sta se srečala in se žalosino gledala. Adolf je vedel, da se bo pod nosom obrisal, a Franjo se je jezil, ker ga je sodnik zašil za tri tedne. Pritožil se je, a senat ga je zavrnil. * Francelj iz Velenja: «Moj Bog. 3 mesece naj sedim! Seveda sem vzel Jernejčku maja letos nekaj obleke, nogavic, čevljev in drugo, pa tudi Franceljnu Z. in Pepci. Preskrbe! sem se pač kot še nikoli; zdaj pa te obleke ne bom nikdar nosil. Čudno srečo imam, če sem prost, nimam kaj obleči, če imam pa obleko, izgubim prostost. Pa toliko časa me boste krmili, ali ni škoda za vse. kar vam bom pojedel. Malo sem že ogledoval vaše zidove, pa vidim, da ne bom zlezel preje iz luknje, dokler me sami ne izpusii te. Pa zbosom Velenje in prijazno zelenje !> OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi o? HHICENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3 Domače vesti * Petletnica smrti kralja Petra L Osvoboditelja. Danes, ob 17.30, poteče pet let, odkar je za večno zatisnil svoje oči bla-gopokojni kralj Peter L Veliki-Osvoboditelj, prvi narodni vladar ujedinjene Jugoslavije. Videti na kTaju svojih let narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ujedinjen v eno, močno državo, je bila v dnevih največjega poni-nižanja in strašne Kalvarije srbskega naroda njegova edina in največja želja. Usoda je poplačala kralju veliko delo njegovega življenja. Doživel je nesmrtne zmage svoje vojske, videl, kako je razpadala strahovita sila sovražnikov, doživel konsolidacijo osvobojenega in ujedinjenega naroda. Dolga in težavna je bila pot od Petra Mrkonjiča, četaškega glavarja do kralja zmagovalca, Osvoboditelja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Le mož takih vrlin, kakršne so dičile slavnega vnuka Karagjorgja, je mogel dovršiti to veliko delo. Zgodovina ne pozna vladarja, ki bi ga bil narod ljubil in spoštoval tako globoko, kakor »Čiko Pera«. Dokler bo Jugoslavija, ne pobledi nikdar ime Petra Osvoboditelja, kajti Jugoslavija je kraljestvo duha Petra Karagjorgjeviča. * Generalna direkcija voda ukinjena. Po odloku vlade je generalna direkcija voda ukinjena. Posamezni oddelki komisije se prikiopijo po značaju svojih poslov — ministrstvu šum in rudnikov ter prometnemu ministrstvu. * Vsa uradniška mesta v prometnem ministrstvu zasedena. Prometno ministrstvo razglaša, da so vsa uradniška in zvanič-niška mesta v tem ministrstvu zasedena in se prošnje za namestitev do nadaljnega ne sprejemajo. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so: šumarski nadkomisar ini. Emil Pupis za šumarskega nadsvetnika v 5. skupini I. kategorije pri mariborski oblasti; učitelj nižje kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Franc Malasek za kmetijskega referenta novomeškega okraja in državni ekonom novomeškega okraja Fran Kafol za uradnika kmetijske stroke ljubljanske oblasti. Napredovala sta inž. Alojzij Štan-car in inž. Alojzij Hočevar, oba pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani v 5. skupino I. kategorije. Okrajni šumarski referent pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Andrej Odlazek je trajno upokojen. Veterinar Franjo Goljar je iz Kočevja premeščen k okrajnemu glavarstvu v KastVu. + Napredovanje v veterinarski službi. Za veterinarje so imenovani naslednji veterinarski pripravniki: dr. Leopold Hribar pri okrajnemu glavarstvu Ljubi jana-okolica; Martin Mencinger pri srezkem poglavarstvu v Valpovu, Ladislav Fidrmuc pri sreskem poglavarstvu v Otočcu. Veterinar Filip Kul-terer, je premeščen v Celje kot veterinar pri okrajnem glavarstvu in obenem delovodja tamkajšnje stalne bakteriološke postaje. * Pomorski tečaj »Jadranske straže«. V Splitu je bil prošlo soboto zaključen prvi prepagandistični tečaj »Jadranske straže«, ki je trajal mesec dni. Gojenci tečaja so bili iz vseh pokrajin naše države. Informirani so o vseh aktualnih pomorskih problemih a zlasti o programu »Jadranske straže«. * Zadruga za gridnjo malih stanovanj v Zagrebu. V Zagrebu sc je vršila te dni skupščina zadruge za gradnjo malih stanovanj. Skupščina je med drugim sprejela predlog, da se najame posojilo 50 milijonov dinarjev. Za predsednika Zadruge je bil izvoljen minister na razpoloženju Pavle Radič. * UdrHŽenje jugoslovenskih plinarn. V Zagrebu se je vršila v nedeljo ustanovna skupščina Udruženja jugoslovenskih plinarn in plinarskih strokovnjakov, katere sta se iz Slovenije udeležila inž. BartI iz Ljubljane in inž. Tomšič iz Maribora. Skupščini je predsedoval ravnatelj zagrebške plinarne inž. Crnekovič, ki je prisotnim razložil važnost udruženja za interese plinarske industrije in plinarskih proizvodov ter zboro-valce končno pozval, da odobre predložena pravila kot temelj skupnega delovanja. Pravila so bila z malimi izpremembami sprejeta Za predsednika novega udruženja je bil izvoljen inž. Crnekovič za podpredsednika inž. Polizer, za tajnika inž. Horvatič, za blagajnika pa ravnatelj ljubljanske plinar-inž. Bartl. Za izobrazbo strokovnega naraščaja se na zagrebški tehnični visoki šoli ustanovi posebna strokovna šola. V svrho praktične izobrazbe pripravnikov, ki bi se hoteli posvetiti plinarski stroki, bo zagrebška plinarna otvorila poseben kurz. Uicde članarine je bil sprejet predlog, da vsaka plinarna, ki producira na leto nad tri milijone kubičnih metrov plina-, piača 5or\; Din na leto, nad dva milijona kubičnih metrov 3000 Din, nad en milijon kubičnih metrov 2000 Din, do enega milijona metrov 8!X) Din, izpou 500.000 metrov pa 500 Din. Prihodnji kongres udruženja se bo vršil v Osjeku. * Potres. V nedeljo zjutraj ob 0.39'03 je ljubljanski seizmograf v meteorološkem za-vedu zabeležil potres na razdalji 30 km od Ljubljane. Včerai predpoldne 16. VIII. ob 8.12'3S je bil zopet zaznamovan sunek na razdalji 15 km. Po došlih poročilih so prvi potres čutili okoli Grosuplja in Vel. Lašč. Oba pa smo čutili tudi v Ljubljani. Prosimo poročevalce, ki so potres čutili, da javijo o tem zavodu. * Nova jugoslovenska tovarna aeroplanov. Kakor poročajo iz Beograda, prično v Kraljevini v kratkem z gradnjo nove državne tovarne aeroplanov. Gradbeno vodstvo Je v rokah francoskih inženjerjev. Nova tovarna bo izdelovala tudi motorje. * II. kongres pravnikov kraljevine SHS v Ljubljani. Ravnokar je izšla lična bro-šurica pod naslovom »Osnutki referatov ta koreferatov za II. kongres pravnikov«. Brošura, obsegajoča ekscerpte fe predavanj o predmetu, ki se bo o njih obravnavalo na kongresu, se razpošilja sedaj vsem članom. Legitimacije se bodo pričele razpošiljati prihodnje dni, tako da jo bo imel vsak član najkasneje do 1. septembra že v rokah. Ka- kor že javljeno, je dovolil minister saobra-čaja udeležencem četrtinsko vožnjo po železnicah. Udeleženci naj kupijo pri odhodu enosmerno polovično karto, ki jim bo veljavna tudi za povratek, če se bodo izkazali s potrdilom pripravljalnega odbora, da so se kongresa udeležili. Znižanje velja od 5. do 20. septembra in sicer za vse brze, potniške in mešane vlake, izvzemši SOE. člani, ki so se prijavili neposredno Stalnemu odboru v Ljubljani, se poživljajo, da javijo z dopisnico takoj kdaj prispejo v Ljubljano (natančni datum, da se jim preskrbi pravočasno stanovanje) in kje žele, da se jim pripravi stanovanje (v hotelu ali privatno). Ker bo udeležba ogromna, se naprošajo vsi, ki imajo sorodnike ali znance v Ljubljani, da se nastanijo pri nji. Za časa kongresa bo posloval v sodni palači informacijski biro, ki bo dajal ves čas vse potrebne informacije. — Stalni odbor. * Kmečki praznik na Krškem polju. V nedeljo se je vršil na Krškem polju tkzv. Kmečki praznik, ki ga vsako leto prireja vodstvo SKS v politične svrhe. Da se vzbudi interes ljudstva, se ob tej priliki vrši običajno tudi razstava živine in konjske dirke, za katero porabijo firmo — Kmetijske družbe. Ti dve prireditvi sta tudi v nedeljo privabili v Krško precej ljudi vseh strank, ki so ogledovali lepo živino, z interesom posmatrali slavnostni obhod, katerega se je udeležilo 18 lepo okrašenih voz s prizori Iz kmečkega življenja ter so popoldne prisostvovali dobro uspeli konjski dirki. Vse te prireditve je zaključila ljudska veselica, na kateri se je pridno plesalo in prepevalo. Popoldne sta skušala skreniti na sebe pozornost gg. Pucelj In Radič z zborovanjem, ki pa z ozirom na ostale prireditve ni vzbudilo mnogo interesa. Lani je bil g. Radič še predmet obče radovednosti, letos tudi njegovi najvratolomnejši govori ne vlečejo več. Ves praznik je bil v ostalem precej skromneši nego lani. * Novice iz Rogaške Slatine. V nedeljo, dne 15. t. m. je bila otvorjena tukaj potovalna higijenska razstava iz Ljubljane pod vodstvom dr. Pirca, ravnatelja drž. higijen-skega zavoda v Ljubljani. Razstavo je otvo-ril drž. kopališki zdravnik, dr. Koltere^ s kratkim nagovorom in pozdravom vseh navzočih korporacij in gostov, med katerimi smo videli tudi g. sanit. generala dr. Gjurgjeviča iz Beograda kakor tudi g. dr. Saviča, zdravnika in nar. poslanca iz Niša. Gostje in domačini posečajo razstavo prav pridno in vsi se izražajo o njej jako pohvalno. * Polovična vožnja za planince v večjih skupinah. Slov. planinsko društvo, osrednji odbor v Ljubljani, je dobil za soboto in nedeljo (21. in 22. t. m.) odnosno tudi za druge dni polovično vožnjo v skupinah več članov. Skupine morajo imeti najmanj 10 članov. Polovična vožnja velja za vse postaje od Ljubljane do Kranjske gore. Skupine dobe vse potrebne podatke v društveni pisarni v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/II. V soboto 21. in v nedeljo nJ. t. m. se aranžirajo večji izleti v Aljažev dom s polovično vožnjo. * Renska kolonija ob SorL Iz Medvod nam pišejo: Naša prijetna, topla Sora Je v nedeljo privabila nebroj kopalcev. Od Re-teč pa prav do njenega izliva v Savo, je kar mrgolelo starih in mladih v raznobojnih okusnih in neokusnih kopalnih oblekah. Poleg številnih domačinov Je pohitelo Izredno ■mnogo »gotovih« Ljubljančanov, ki so pri-bežali semkaj, da se zopet enkrat nemoteno »našvabčarijo«. — Človek, ki le šel slučajno v večernih urah po cesti ali stezah, ki vodijo na kolodvor, je dobil vtis, kot da se nahaja v kaki švabski naselbini. Medvod-čani smo sicer vajeni tujcev, napram katerim smo bil' vselej uslužni in postTežljivi, osobito še nasproti inozemskim, katerih precejšnje število se je že divilo naši lepi okolici. Da bi pa po naših Medvodah švab-čarili Ljubljančani — pa odločno protestiramo. Vsem tem v prihodnje odsvetujemo solnčenje na bregovih Sore, — oziroma jim priporočamo Rensko kopelj... * Državna realna gimnazija v M. SobotL Vpisovanje učencev v I. razred bo v sredo 1. septembra od 10.—12. ure in v četrtek 2. septembra od 8. do 10. ure. Predložiti je treba rojstni list in obiskovalno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili 2. septembra od 10. ure naprej. — Razredni izpiti bedo 30. in 31. avgusta vsakokrat ob 8. zjutraj. Učenci naj predložijo tozadevne prošnje najkasneje do 24. avgusta. Vpisovanje repetentov v I. razred in vseh ostalih učencev v II. do VI. razred bo v petek 3. septembra ob 8. uri. — Ravnateljstvo. * Močan potres 100 km južno od Triglava. V nedeljo po polnoči so seismografični aparati observatorija prof. dr. Belarja pod Triglavom zabeležili precej močan potres. Središče potresa je bilo približno 100 km južno Triglava. * Dva požara na deželi. Pri posestniku Matiji Vidmarju v Šenčurju pri Kranju je v petek na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar, ki je uničil skedenj in gospodarsko poslopje; razen poslopij je zgorelo tudi že vse spravljeno žito kakor tudi klaja za živino. Zdi se, da je bil požar podneten. — V Kalobju v celjskem okraju je udarila strela v gospodarsko poslopje Florijana Kranjca. Poslopje je pogorelo do tal. Tudi hiša je postala žriev strele. Posestniku je zgorelo tudi 10.000 Din gotovine. * »Ženski svet« za mesec avgust je izšel z zelo zanimivo vsebino. Na prvem mestu Je opisan pomen in delo srbske pisateljice Izidore Sekuličeve, katero je predstavila našemu ženstvu ga. Jela Spiridonovič-Savi-čeva. France Bevk nadaljuje »Povest male Dore«. Ivan Vovk pa spomine Tolstejeve žene Ane Andrejevne. Od slovenskih umetnic je dobila v tem zvezku mesto sopranist-ka ga. Pavla Lovšetova. Literarne prispevke imajo: Srečko Kosovel (pesmi Akord, Nedeljski večer sem sam, Epigram in Pe- sem), Joško Krošelj (Vriskajoče stopinje), L. Mrzel (Družina), Marijana Kokaljeva (Jutro), Gustav Strniša (Pesem v polju) ter Albin Čebular (Pesem v prozi). Poleg tega se nahajajo v listu članki: Po čem streme Čehinje (N.), Zena, vzvišen je tvoj poklic (Kmetica), Ženska izobrazba in moda (Thea R.) Izvestja prinašajo poročilo o III. obč. zboru »Ženskega dobrodelnega udruženja« v Trstu, referat o velesejmski razstavi »Slovenska žena« v Ljubljani, poglavje o materinstvu, hlgijeni, gospodinjstvu, kuhinji itd. Revija Ima tudi modno in krojno prilogo. List stane za Jugoslovijo na leto 64 Din. V ta znesek je všteta tudi krojna priloga. Uprava za Jugoslavijo je v Ljubljani, Karlovška cesta, 20. * Tatvina v vlaku. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Ponoči, od 13. na 14. t. m. je bilo trgovcu Ivanu Kukuliču iz Dubrovnika v brzovlaku na progi Ljubljana-Zidani most ukradenih 2800 Din, 500 lir in 2 čeka. Ku-kulič je imel denar v hlačnem žepu, hlače pa obešene pri oknu in je seveda trdo spal. Zraven njega je spala tudi njegova hčerka, kateri je tat izmaknil ročno torbico. V Zidanem mostu so detektivi preiskali vse potnike vlaka a brez uspeha. * Železniška tatvina. Sprevodniku Alojziju Požunu so trije elegantni žeparji med splošno gnječo v soboto na postaji Zidani most izmaknili denarnico z zneskom 250 dinarjev. * Vlom v konsumno društvo v LitijL V noči od petka na soboto so neznanci, najbrže kakšni domačini, vlomili v prodajatai-ške prostore Konsumnega društva v Litiji ter odnesli veliko množino raznega manu-fakturnega in drugega blaga. O vlomu je bilo obveščeno tudi policijsko ravnateljstvo, ki Je aa lice mesta odposlalo policijskega nadzornika g. Zajdelo s psom. Ta ]e sledil vlomilcem proti Šinartnemu do gozda, kjer se je sled izgubila. * Dva politična uboja v Srbiji Povodom občinskih volitev je bil v noči od 12. na 13. t. m. v Suhem dolu ubit zemljoradnlk Gjuro Antič radikalski kandidat za predsednika tamkajšnje občine. Aretirani so bili trije mladeniči, ki so zločin priznali ter izjavili, da so Antiča ubili na prigovarjanje predsednika občine Dobrosava Periča. V selu Dubočka pa le bil ubit odborniški kandidat na radikalski listi. Več oseb je bilo aretiranih. * Krvav zločin v Splitu. V soboto so odkrili v Marčeličevi ulici v Splitu strahovit zločin. V pritličju neke hiše v imenovani ulici je stanovala vdova Jerica Ceh, stara 51 let, s svojim 21 letnim sinom. Ta je odšel te dni v svoj rojstni kraj Trpanj. Jerica Čeh je bila zaposlena v nadzorništvu Jadranske Plovitbe kot uradnica. Ker je dva dni ni bilo v službo, je njen šei poslal slugo na njen dom, da vidi, kaj je. Ker so bila vrata zaprta, so lih šiloma odprli. Našli so Čehovo z razbito glavo mrtvo preko postelje. Videlo se je, da je bila večkrat udarjena s sekiro. Policija je kmalu ugotovila, da je bil v torek v njenem stanovanju 21 letni trgovski potnik Rista Konstantinovič iz Sarajeva s svojo zaročenko Riko Pap. Ta je osumljen, da je izvršil zločin posebno, ker je izginila za njim vsaka sled. Trdi se, da je imela Čehova pri sebi okoli 7000 Din, ker se je pripravljala, da kupi novo pohišvo. Zahvala Podpisana Ana Ponikvar, sem preje« la kot deseti kupec čevljev pri tvrdki «Doko» v Ljubljani, Prešernova ulica št 9, dvorišče brezplačno 1 par finih čevljev po svoji izberi. Najtopleje se zahvaljujem tvrdki za ta dar in jo vsakomur toplo pri p o« ročam. ANA PONIKVAR, posestnica Ilirska ulica 31. * Grohokop utonil v grobu. Na pokopališču v Vačah pri Litiji je te dni na tragičen način ponesrečil tamkajšnji grobokop Janez Grilc. Izkopal je grob za nekega mrliča. Vsled naliva se je ponoči nabralo mnogo vode v grobu, katero je naslednjega dne hotel odstraniti. Vsled božjasti je grobar padel v grob ter utonil. * Težka nesreča na železniškem tiru. Ko se le v soboto zvečer Katica Dobrošak med osebnim ia tovornim kolodvorom zagrebške postaje Sava vračala precej vinjena po železniškem tiTu domov, jo Je zagrabila lokomotiva ter ji odrezala obe nogi pod kolenom. Ponesrečenka je bila z rešilnim vozom prepeljana v bolnico. * Nesreča pri kopanju. Josip Kosec dijak srednje tehnične šole v Zagrebu, se je kopal v soboto v Gospodarlčevem kopališču ob Savi. Pri odmoru se je naslonil na ograjo pred kabino Jugoslovenskega Sokola, ki se Je zrušila. Dijak je pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnico. * Tihotapska tolpa pod ključem Beograjska policija je v soboto aretirala tolpo tihotapcev saharina, ki so ga prinašali iz Madžarske in Avstrije. Jeleno Kristek, ki le često odhajala v inozemstvo, so detektivi aretirali v trenotku, ko je izročala večji paket trgovskemu potniku M. Radojčiču. V paketu je bilo pet kilogramov saharina. Več zabojev saharina je imela skritih pri šefu paketnega oddelka beograjske pošte. Ivanu Sertiču. Bilo je vsega skupaj 25 kg saharina. Vsi udeleženci-tihotapci so aretirani. Preiskava se še nadaljuje. 4 I^štena gospodična, upokojenka, z last- nim stanovanjem, se je vsled smrti in dolge bolezni svojcev zadolžila. Preti ji v kratkem neizogibna prodaja lepega pohištva. Poročila bi takoj starejšega, dobro situira-tiega gospoda da se na ta pošten način reši iz obupnega položaja. Prijave sprejme iz prijaznosti »Uredništvo »Jutra« pod Šifro: »Obup v Ljubljani«, Knafijeva ulica št. 5.1. Ljubljana * Najnovejše bluze, obleke, batistno peri- lo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. 197 * Stenicol je najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Kane, Židovska ulica. 188 Iz Ljubljane u— Kralj in kraljica ineognito v LJubljani Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se včeraj, ob 16. uri pripeljala ineognito z avtomobilom z Bleda v Ljubljano. Šofirala je kraljica. Prebivalstvo je vladarsko dvojico takoj spoznalo in jo povsod spoštljivo pozdravljalo. u— Nedelja vročine ia razburjenja. Optimistični presojevalci vremena so napovedovali, da končno po prestanih nalivih napoči še vročina ia lepo vreme. Opozarjali so, da bo med »mašami« to je v času med Velikim In Malim šmarnom še solnce na zemeljsko oblo precej pripekalo. To vremensko prerokovanje se je deloma že uresničilo. Sedaj Imamo že štiri dni lepo vreme. Solnce kaže še vso svojo moč ln ni Izključeno, da nastane velika vročina. — V nedeljo so že s prvimi jutranjimi vlaki zapustili mnogoštevilni izletniki LJubljano ter odšli na planine. Drugi so zopet pohiteli na bregove Save, kjer se je popoldne razvijalo veselo vrvenje kopalcev ln kopalk. Zlasti pri črnuškem mostu je bilo nadvse živahno. Tam so skakali drznejši plavalci iz mostu v vodo. Ponekod so ob bregovih gojili nogomet, drugi pa sd s kamenjl balincali.. Veliko ljubiteljev plavalnega športa je odšlo dalje višie ob Savi in tudi nižje tja do To-mačevega. Lahko cenimo, da se je v Savi kopalo nad 2000 oseb. Mnogi so se peljali z gorenjskim vlakom do Mednega, kjer so prav primerni kraji ob Savi za kopanje, drugi pa so odšli v Medvode in si poiskal! ugodne kraje ob Sori, ki je za kopanje zelo prikladna, ker je mlačna in vsebuje v sebi mnogo železa. Samoobsebi umevno, da so prebivalci z Viča, Gline in Trnovega hiteli na Pasji brod in v Kolezijo. Tudi mestno kopališče ob Ljubljanici je bilo prav dobro obiskano — Čeprav je bilo na vseh straneh mnogo kopalcev, policijska kronika ne beleži številnejših tatvin. Med kopanjem je bil okraden le pasarski vajenec France Jenko v Koleziji. Neznanec mu je odnesel srebrno uro z verižico in dozo v skupni vrednosti 250 Din. — V Dravljah je bilo zelo živahno. Dravlje imajo za svojega patrona sv. Roka, ki so ga v nedeljo na primeren način praznovali. Velike karavane Ljubljančanov so popoldne pohitele v Dravlje na gostovanje. — Glavna pozornost ljubljanskega prebivalstva pa je bila posvečena finalni tekmi za kraljev pokal na prostoru »Ilirije« med Beogradom in Zagrebom. Nad 2000 Zagrebčanov »pritiskačev« je prispelo v Ljubljano, vsi s plavimi zastavicami. Beograjčani, ki so imeli doma občinske volitve, so prišli v manjšem številu z rdečimi zastavicami. Promet po ulicah je bil kakor ob najboljših velesejmskih dneh, razburjenje med občinstvom ogromno. Vse je z nestrpnostjo pričakovalo izid tekme. Na igrišču so Zagrebčani fanatično »drukali« in podžigali svoje tekmovalce In spremili potem zmagovalce naravnost v triumfu v mesto. Mestoma je prišlo med obema strankama do živahnih kontraverz, ki pa so se vse končale brez incidenta. Večerni vlak je odpeljal večino Zagrebčanov, zmagovito moštvo pa je zapustilo naše mesto šele včeraj dopoldne. u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Od danes dalje so vaje za ženski zbor v torek in četrtek ob 20. url, za moški zbor v sredo in petek ob 20. uri. Prosimo točnostL — Odbor. u— Drobiž policijske kronike. Aretirana sta bila dva radi suma tatvine. — V nedeljo je bila izvršena tatvina godbenega pihala v vrednosti 850 Din In tatvina namiznega prta Prijavljeni so 3 slučaji kaljenja nočnega miru, splošno Je nedelja potekla mirno ln v veselem razpoloženju. — Na Viču Je mlad uradnik, ki se uči šofirati z avtomobilom povozil prodajalko sadja Leopoldino Hren, ter ji prizadejal lahke telesne poškodbe. u— Požar na Barju. Od sobote na nedeljo okoli 22. ure je nastal požar v šupi posestnika Antona Jarca v črni vasi na Barju. Barjanska in rudniška požarna bramba sta požar lokalizirali in ugasnili. Popolnoma je pogorela šupa z večjo množino sena in v bližini se nahajajoča stanovanjska baraka. Posestnik Anton Jarc Je bil zavarovan za 15.000 dinarjev. u— Ogenj v Mestnem logu. V nedeljo, ob 10.15 se je vnela občinska lopa, ki stoji ob poti dveh cesarjev v Mestnem logu. Na kra] nesreče prihiteli gasilci so našli leseno stavbo že v plamenih, tako da so se morali omejiti na lokaliziranje ognja. Požar je lopo popolnoma upepelil. u_ Radi ljubosumnosti na ulici natepla sina in očeta. Rodbina Piškurjeva živi v večnih prepirih. Del rodbine z očetom stanuje v Štepanji vasi, sin s svejo ženo pa na Dolenjski cesti. Oba Piškurja sta drugače pridna delavca. Toda sinova žena, 40 letna Marička, je postala silno ljubosumna na svojega moža Jožeta ml. Ta je tupatam podvoril svoji mačehi, 53 letni Frančiški, ženi Jožeta Starejšega, ki je že v sedemdesetih letih. Včeraj popoldne so se sešli na Sv. Petra nasipu blizu Zmajskega mostu ter so se začeli prepirati. Mlajša Marija, vsa razjarjena, je prijela za palico ter začela ž njo udrihati po svojem možu Jožetu ml. po svoji nasprotnici in njenem možu. Vsi so dobili po glavi lahke poškodbe. Policijski stražnik je vso družbo odvedel na stražnico, kjer so jih legitimirali, nakar so jih izpustili. Na rešilni postaji so obvezali ranjence. u— Dr. Fr. Vlrant ne ordinira od 18. do 27. avgusta. 1143 u— Flavto poučuje počenši s 1. septembrom Rajko Stoječ, Ljubljana, Resljeva cesta 12, pritličje. Prijave dnevno med 6. in 7. uro popoldne. 1144 Iz Maribora a— Češki oilcirjl so podaljšali svoje študijsko potovanje po Jugoslaviji V nedeljo jih je čakal na kolodvoru v Mariboru pri zagrebškem brzovlaku ves oficirski zbor s komandantom polkovnikom Lukovičem, člani JČL, češkega kluba in kljub krasnemu vremenu velika množica narodnega občinstva, tako da je bil ves peron poln. Češki oficirji so namreč najavili, da se vrnejo čez 14 dni. Na kolodvoru pa se je v nedeljo šele doznalo, da so Imeli oditi v soboto še na Kosovo polje in so se baje včeraj zjutraj povrnili v Beograd. Na programu pa je menda tudi še sprejem pri Jrralju, nakar se bodo vrnili v domovino. Snoči pa še v Maribor nI bil prijavlien njihov prihod. Morda se vračajo skozi Maribor že danes popoldne ali pa Jutri. a— Desetletnico mature proslave učiteljice maturantke iz 1. 1916. v petek dne 30. t. m. ob 3. url popoldne pri »Zamorcu«. Pridite sigurno! vse! Gostje dobrodošli! a— Slovenstvo mariborskih klerikalcev v sliki. Nedeljski »Slovenec« je objavil med drugim tudi sliko društva katoliških mojstrov, ki so nedavno slavili v Mariboru svojo obletnico. Društvo je bilo do nedavna strogo nemškega značaja In je to svojstvo ob proslavi obletnice tudi dokumentiralo s tem, da je kumovala njihovi zastavi soproga zastopnika Nemcev v mariborskem občinskem svetu, odbornika Nemškega političnega društva in znanega prvega nemškega prvoboritelja v Mariboru, stavbenika g. Jullusa Glaserja, katerega sin je tudi odbornik nemškega Hochschulerverbanda. Isti Glaser je bil še tudi po prevratu med ustanovitelji in odborniki klerikalnega obrtnega društva v Mariboru, katero so ustanovili kot konkurenčno društvo proti nestrankarskemu slovenskemu obrtnemu društvu. Na omenjeni sliki nedeljskega »Slovcnca« vidimo dalje v družbi tudi Jelačinovega kandidata slikarja Lorberja. Poleg teh sta tudi katehet g. Spari in poslanec Zebot. Ostale obrtnike si lahko zainteresirani naprednja-ki sami ogledajo. Med njimi je lepo število Nemcev. Ko bodo klerikalci zopet pisali o reševanju obmejnih Slovencev, .si nai ogledajo to zanimivo sliko svojega narodnega delovanja v Mariboru! a— Delokrog zidarskih mojstrov. Z ozirom na dopis zadruge stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani v »Jutru« z dne lo. t. m. pod gornjim naslovom pojasnjujemo, da se omenjena naredba za izven mesta nanaš-i le na zidarske mojstre, ki so dobili svoje koncesije po 5. juliju 1922, dočim ostali smejo tudi v izvzetih mestih v smislu § 21 obrt. zakona iz 1. 193 izvrševati svojo obrt. — Strokovna zadruga zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru. a— Kmečki dnevi, ki bi naj te dni poplavili Maribor s klerikalno politiko, so v nedeljo res privabili nekaj več ljudi v r.:esto, ker je bil krasen dan iu na železnici polovična vožnja ter zastonj prenočišče. O tisočih, ki jih je videl že sobotni »Slovenec«, pa ni bilo ne duha ne sluha. To je najbo!;e pokazal dopoldanski sprevod na pokopališče skozi ulice, ki bi naj menda simboli. :ra 1 prihodnjost SLS. Pohod Orlic in Oriov — da joj!, kakor bi nihče nikdar ne videl telovadnice. Inteligence pa jc bilo med nji t i morda volijo ali pa tudi ne. Uživajo pač skovar in par magistratnih uradnikov. Pokazalo se je zopet isto, kakor pri nedavnem radikalskem pohodu skozi mesto: ljudje zlasti pa inteligenca se sramujejo javno pokazati, da so pri tej stranki, četudi 'o morda volijo aH pa tudi ne. Uživa; .; pa; njene usluge, sicer bi ne bili pri njej. Tudi klerikalni manever, da bodo poslali svoje pristaše le v gostilne, kjer imajo klerikabe liste naročene, se ni obnesel. Romaricc so si namreč prinesle jedačo in pijačo ksknr običajno s seboj in so obedovale okrog frančiškanske cerkve. Z akcijo nabiranja naročnikov klerikalnih listov v gostilnah ;o-rej ni bilo nič. Pač pa so dobili frančKkar.i precej plačanih maš. a— Pošten dezerter. Včeraj sta stala pred mariborskim okrožnim sodiščem dva zaii -miva čevljarja iz Studencev pri Mariboru. Čevljar Cene je prišel pre'-■ 1 >43 'ahaja ob 2330. Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene bistvene spremembe sedanjega top lega, jasnega in mirnega vremena. Tržaška vremenska napoved za torek: Ozračje mirno. Nebo večinoma jaeno; zjutraj megla. Temperatura od 18 do 36 stopinj. Morje mirno, Finalna tekma za kraljev pokal Po lepi igri si je moštvo ZNP aa tekmi v Ljubljani z zmago 3 s i (2 : 0) nad beograjsko reprezentanco priborilo v končno-veljavno posest zlati kraljev pokal. — Kralj prisostvuje celi tekmi ter osebno izroči pokal zmagovalcu. — Rekordni obisk. Športne manifestacije po Ljubljani. s predsednikom gerentskega sveta dr. Pu« cem in gerentom Likozarjem, nakar se je podal v spremstvu dr. Lipovščaka v kra« Ijevsko ložo. Borba za kraljev pokal je končana. Le« po darilo vrhovnega pokrovitelja našega športa je prešlo v končnoveljavno posest ZNP, ki je v nedeljo tretjič zmagal v fi« nalni tekmi. Vsa sportska javnost naše države je z izredno napetostjo pričakova« la izid te tekme, ki je bil kolikor za Za* greb toliko za Beograd velikanske važ* nosti. Zagreb si je sicer pred kratkim iz* vojeval državno prvenstvo, vendar pa se je smatrala ta zmaga več ali manj za slu* čaj, ker so igrači beograjske Jugoslavije pokazali na prvenstveni tekmi mnogo lep« šo igro in lepše sposobnosti, kakor Za« grebčani. Zagrebu je radi tega bilo po« trebno, da z novo zmago potrdi, da upra« vičeno velja za državnega prvaka v no« gometu. Beograd, čigar nogometni šport je v zadnjih letih napredoval z veliko nagli« co, pa se je hotel revanžirati za svoj ne« davni poraz. Sreča je bila mila Zagrebu. Zagrebško moštvo se lahko s ponosom vrača v svoje mesto z zavestjo, da je čast« no zastopalo zagrebški nogometni šport iu da je upravičeno odneslo zmago, ne mogoče po slučaju, temveč vsled svoje boljše igre. Kakor znano, je JNS z ozirom na raz« mere, ki so bile po prvenstveni tekmi med zagrebškimi in beograjskimi športniki pre« cej napete, določil, da se vrši ta odločilna tekma na nevtralnem terenu v Ljubljani. Kako umesten-, je bil ta sklep, priča dej« stvo, da se je tekma končala brez vsake« ga incidenta. Ljubljana se je pokazala vredno zaupanja, njeno prebivalstvo jc dostojno sprejelo zagrebške in beograjske športnike ter s tem pokazala, da stoji v tem oziru visoko nad zagrebškim občin« stvom. Res je sicer, da so bile simpatije Ljubljančanov večinoma na strani beograj skega moštva. Toda temu se ne smemo Ču» diti. ako pomislimo, kake «lepe» priimke so dobili igrači Ilirije in naši «drukerji» ob priliki prvenstvene tekme v Zagrebu. Toda Ljubljana ni hotela vrniti nemilo z nemilim, objektivno je zasledovala potek igre ter sc končno odkritosrčno pridružila ovacijam zagrebškemu moštvu. Tega pri« znanja naši beli Ljubljani ne smejo odreči niti najbolj fanatični Zagrebčani. Upamo, da bo to dostojanstveno zadržanje ljub« Ijanskega občinstva rodilo dober sad ter podučilo zagrebške «drukeric». kako je treba sprejeti goste. Obe moštvi sta prispeli v Ljubljano v seboto zvečer, pozdravljeni ha kolodvoru od precejšnje množice športnikov. Zagreb« ško moštvo se je nastanilo v hotelu »Slon® beograjsko pa v hotelu »Štrukelj® V ne« deljo dopoldne so prihajale iz Zagreba pr« ve večje skupine zagrebških drukerjev, ki si jih spoznal po modrih zastavicah in modrih znakih v gumbnici. Opoldne ic prispe! posebni zagrebški vlak. ki jo pri« peljal Zagrebčane, ki so hoteli s svojo na« vzočnostjo dati svojim ljubljencem moral« no podporo v težki borbi. Ljubljanske uli« cc so nenavadno oživele in so bile polne Hrvatov, od katerih so se mnogi odliko« vali s svojo veliko ljubeznijo do nemškega jezika. To gotove niso bili pravi zastop« niki nacijonalnega Zagreba. Vse ljubljan« ske restavracije so bile takoj napolnjene in natakarji — ali v svojo škodo ali v svojo korist — niso mogli v vsem zado« voljiti zahtevam zunanjih gostov Beograd ni poslal skorai nobenih »drukerjev® V tem oziru so bili beograjski «drukerji» ra« di občinskih volitev v Beogradu nekoliko handicapirani Hoteli ^o, čeprav navduše« ni športniki, izvršiti v prvi vrsti svojo prvo državljansko dolžnost, da sc udeleži« io važnih volitev v Beogradu. Takoj po drugi uri je na Gosposvetski cesti pričelo pravo romanje. Avtomobili, motocikli in izvoščeki so dovažali poset« nike tekme in na obeh straneh ceste so se valile množice ljudstva proti igrišču Iliri« je ki g« je uprava igrišča postavila v tako stanje, da je moral biti vesel vsak šport« nik. Upamo, da bodo po nedeljski tekmi prenehali oni malenkostni napadi od stra« ni Zagreba glede naših igrišč, katerima s športnega stališča ni mogoče niti najmanj ugovarjati. Tudi glede ureditve sedežev , je uprava igrišča brezdvomno potovali v pondeljek dopoldne. Zagreb jc priredil svojemu moštvu pri prihodu :z» redno svečan sprejem. Kolodvor jc tri poln občinstva, da je morala policija dala« ti red. Zagrebške nogometaše jc pozdravil dr. Šuklje, nakar se je razvil sprevod po mestu. Po vseh ulicah <=o bili nogometaši predmet viharnih in zasluženih ovacij. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Hašk jc priredil nogometni turnir, čigar čisti dobiček je bil določen za podporo poplavljencem: Izidi sobotnih in nedeljskih tekem so bil: nastopni: Gradjanski : Atena 4 : 0, Sp..na : Boron* gaj 3 : 0, Uskok : Ilirija odloči žreb za Uskok, Željczničar : Maksimir 6 : 0, Hašk : Croatia 3 : 0, Slaven : Hašk II. 1 : 0, T pografija : Sokol 3 : 1, Derbv : Zagrc1 2 : 0, Gradjanski : Sparta 3 : 2, Žcljczni čar : Uskok odloči žreb za Željezničarje. Slaven : Hašk 2 : 1, Derbv : Tipografija 3 : 0. Semifinalc: Gradjanski : Željezničar 4 : 0, Derby : Slavija 3 : 0; finale: Gra'd. janski : Derby 2 : i. Pokal je torej dobil Gradianski. K.ARLOVAC: Coneordia (Zagreb) : Gradjanski (Karlovac) 4 : 1 (1 : 1). BEOGRAD: BSK : Hajduk (Sarajevo) 0 : 0 (3 : 0). DUNAJ: Rapid : Slavia (Praga) 4 : 3 (3 : 2). Hancl je bil najboljši mož Dunaj« čanov. Prijateljske tekme: Amateurc : Cri« ckcter 3 : 3 (1 : 2); Sportklub : Lang«En« zcrsdorf 5 : I (3 : 1); Simmering : Olvm« pia 7 : 0 (2 : 0); Vicnna : \Viedcn 3 : 3 (2 : 0); Rudolfshugel : Meidlinger Šport« freunde 4 : 2 (3 : 1); Sturm 14 : Sturm 07 3 : 1 (1 : 0); Admira (amat.) : Viktoria XXI. 4 : 1 (2 : 0). BADEN: Hakoah komb. (Dunaj) : Ba» denor AC. 4 : 2 (2 : 1). BRATISLAVA: BAC (Dunaj) : PTE 7 : 1 (4 : 1). BERLIN: Berlin : Budimpešta 4 : 2 (0 : 2)! Velika senzacija, posebno vsled tegii, ker so Madžari imeli najmočnejšo postavo in so žc ob pavzi vodili z dvema goloma. BARCELONA: Sparta (Praga) : FC Eu* ropa 2 : 2; Sparta (Praga) : FC. Barcelona 2 : 2. GRADEC: Vienna (Dunaj) : Sturm 5 : 3 (3 : 1), Kljub porazu so imeli Gradčani mnogo sreče. Glavna skupščina LNP. V nedeljo se je vršila v restavraciji Zvezda redna glavna skupščina LNP., ki je potekla šc dovolj mirno. Zastopanih je bilo 15 v podsavezu včlanjenih klubov. Po« obiastilo SK Slavije ni bilo verificirano. Tri debati o delovanju podsaveza je bilo iznešenih nekaj pritožb, vendar pa sc mo« ra delovanje LNP v zadnjem poslovnem letu označiti kot uspešno. Podsavez jc po. plačal vse dolgove ter je finančno stanje ugodno. Najvažnejši sklep skupščine je bil. da se je zopet upeljal sistem dveh raz« redov. V vsaket - razredu bo po pet klu« bov. Pri volitvah ie bi! izvoljen sledeči upravni odbor : Nato se je vnela debata o poročilih, na« kar so se vršile volitve. V novi upravni odbor so bil izvoljeni: predsednik major Jaklič, nadalje gg. Kunaver, dr. Bajič. Ku« ret. Batista, Buljevič, Sircelj, Dev, Pogo« relec (Ilirija), ICos, Korčec (Slovan), Ko* vač, Malovrh (Svoboda Maribor. Ljublja« na), Bedianič (Maribor), Krel (Celje). Lu« kežič CHermes), Dečman (Slavija). Revi« zor ji: inž. Debelak (Prim.), Vičič (Svobo« da) in Zamuda (Ptuj). Kolesarska dirka ASK Primorje V nedeljo je agilna kolesarska sekcija ASK Primorje priredila na 145 km dolgi piogi LjubijanasGrosupljesKrkasStičnajLjub* Iiana«Kranj»Mcngcš«LjubIjana kol. dirko, na katero je povabila tudi one zagrebške kolesarje, ki so kot državna reprezentar.« ca startali v Italiji za svetovno prvenstvo, da bi se kosali z našimi najboljšimi kole« sarji, zlasti g. Šolarjem, ki jih je Savez pri sestavi reprezentance doccla prezrl. Zagrebčani se temu pozivu niso odzvali Dirka je potekla v popolnem redu. Zma« gal je g. Šolar v 4:54 Sledili so mu Hvala. Zanoškar in Kosmina ASK Primorje (Hazena sekcija). Da« nes ob 18.30 trening na dva gola in sicer za sledeč.e igralce: I. Krisch, Prekuh, Kra« mer II, Jenko, Podboj I, Zanner, Erbežnik, Kačič I. II. Kaiser, Podboj II, Kump, Čer« gonja. Jeglič, Sever, Modic I in II in Sa« jovic. — Načelnik. Tekmovanje za pokal dr. Pevka sc je v četrtek zaključilo med finalistoma Slo« vanom in Hermesom in je šele v podalj« šku zmagal Hermes nad Slovanom z re« zultatom 3 : 0 (1 : 1). V soboto ie oh obilni udeležbi športnikov izročila SK Slavija zmagovalcu SK Hermesu dr. Perko\ pokal. SK Hermes si je s tem priboril v kratkem času tri lepa darila. ŽSK Hermes. V sredo 18. t. m. skli= cujemo sestanek igralcev v klubskem !o> kaiu. Poživljamo vse igralce, da se zane= sljivo udeležijo sestanka. — Tajnik 1. ŽSK Hermes. V torek 17. t. m. sklicu, jem sejo upravnega odbora ob 20. uri v klubskem lokalu. Naprošam vse gg. odbor, rikc, da se polnoštevilno udeležijo seje ra« di važnosti dnevnega reda. — Predsednik. Rakovega bacila ni? Berlinski profesor Warburg priobčuje v nemških listih rezultate svojega dolgoletnega študija o raku ter prihaja do zaključka, da bolezni raka sploh ne povzroča nikak bacil, kakor n. pr. tudi ni bacil povzročitelj sladkorne bolezni in arterioskleroze (povapnenjenja žil). Rak je po Warburgovi sodbi zgolj pojav de-generacije telesnih celic in problem raka spada po tej teoriji v področje fiziologije celic in ne pod bakterijologijo. Na raku obolele celice se razmnožujejo neprestano, v čemer se baš razlikujejo od zdravih celic. Ta pojav imenujemo proliferacijo. Rakova celica se razlikuje od zdrave v tem, da pretvarja krvni sladkor v mlečno kislino, dočim ga zdrava celica razkraja v ogljikovo kislino in vodo. Vzrok proliferacije bi bil potemtakem v mlečni degeneraciji. Nastane torej vprašanje: na kak način se zgodi, da proizvaja normalna celica mlečno kislino? V rešitvi tega vprašanja leži problem raka. Profesor Warburg prihaja po dolgotrajnem študiju do zaključka, da je pretvarjalna moč celice odvisna od množine kisika, ki ga ima celica na razpolago, na drugi strani pa vplivajo nanjo tudi razni strupi, nahajajoči se v človeškem telesu, ki ovirajo normalni razvoj celice. Toda čim se pojavi proliferacija. ne more niti preobilica kisika zabraniti. da ne bi rakove celice ustvarjale vedno nove množine mlečne kisline Star je torej, da se razumljivo izrazimo, taka: rak se pojavi vsled zadušenja celic, usodnost raka pa leži v tem, da se desjeneracija nemoteno razvija še potem, ko so pogoji, ki so jo povzročili, že nehali delovati. Včasih se zgodi, da obolele celice poginejo in odidejo naravnim potom iz telesa: toda večinoma ostanejo v telesu in povzročajo na njem rakove tvore. Parifki clroM* (Valute in cene. — Komu je g. Poincare pokvaril počitnice. — Nevarnost neznanja plavanja. — Toaleta Pariza.) Pariz, sredi avgusta. Poročila, ki so jih prinašali inozemski listi o silni zmedi na nenadnem porastu cen za časa padca francoskega franka koncem julija, so bila silno pretirana. Naravno, da se je v tem posebno odlikovalo laško in nemško nacionalistično časopisje, ki si je kar sproti izmišljalo najneverjetnejše vesti. Od ure do ure rastejo cene v prodajalnah in gostilnah, ponekod sprejemajo samo še dolarje, tako so se glasila ta poročila. Vse to pa ni bilo res. Solidnost francoskega občinstva in predvsem francoskih trgovcev je zmagala v težkih dneh rušenja vrednosti franka po inozemski špekulaciji. Cene tiste dni niso šle gor! Pre-vdarnost trgovskih krogov, njih patri-jotičnost in zaupanje v dobro domačo valuto, v trgovsko premoč domovine je res treba občudovati. Spomnil sem se na one čase pred leti v Ljubljani, ko je dinar padel za tri ali štiri desetinke centima. popoldan pa je bil zato doma pridelani sladkor za 1 do 2 Din dražji pri kilogramu ... in se potem ni pocenil, ko se je čez teden dni dinar zopet dvignil na staro višino. Tako človek lahko dela zanimive primere in si pri tem marsikaj misli ... na tihem! Francoski frank se je sedaj dvignil in že padajo cene življenjskim potrebščinam. moki. kruhu . . . Tujci pa, ki so pred tedni prišli v deželo, pričakujoč, da mora frank iti isto pot, po kateri je šla nemška marka in avstrijska krona, se zopet trumoma vračajo domov. Uračunali so se prav pošteno. Zanimivo jih je bilo opazovati v menjalnicah. Vsak dan so menjali samo toliko svoje valute, kolikor so neobhodno rabili za življenje. Potem pa je naenkrat začel frank zopet svoj dvig . . . Vsekakor je g. Poincare marsikomu pokvaril počitnice . . . Ze mesec dni vlada po vsej Franciji krasno vreme ifi vsa kopališča so polna. Žal ne manjka tudi nesreč. V veliki državi, kot je Francija, utone poleti poprečno 20 ljudi na dan! Slučajno mi je na razpolago statistika leta 1923.. v katerem je utonilo 1364 oseb. To so strašne številke, posebno če pomislimo, da v njej niso všteti samomori in brodolomi na visokem morju. Od teh 1464 je utonilo pri kopanju 640, slučajno je v vodo padlo 296, pri izletih v čolnih se j£ potopilo 248 itd. Večina ljudi je utonila. ker niso znali plavati. Kljub poletni vročini pa si nadevlje Pariz svojo vsakoletno toaleto: na mnogih mestih ceste na novo tlakujejo in popravljajo tramvajsko progo. Slednje de- Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: :nocavice„kou lo se vrši navadno ponoči, ne radi vročine, temveč da se ne moti promet. Revež seveda tisti, ki stanuje v bližini: če hoče le količkaj spati, si mora zamašiti ušesa. Sploh je v poletnih mesecih bivanje v velemestu vse prej kakor prijetno, kajti zrak se ne ohladi niti ponoči. Marsikateri tujec, ki ob tem času pride, da si ogleda mesto, je razočaran in kmalu odide naprej. Veliki avtokarji, v katerih si tuji izletniki ogledujejo mesto, ne vozijo po dnevi, temveč po noči, kar je seveda še bolj zanimivo: Pariš la nuit! Smrt pri Rontgenovem aparatu V budimpeštanski bolnici nadvojvo-dinje Štefanije se je pripetila sredi prošlega tedna smrtna nesreča z rfintgeno-vim aparatom. Neka mati je prinesla v bolnico svojega otroka k rontgenizira-nju. Navzoči rontgenolog profesor doktor Meszoly je mater takoj opozoril, naj se ne približuje plošči in naj prepusti otroka navzoči bolničarki. Toda mati se ni hotela odstraniti za nobeno ceno in je hotela brezpogojno ostati v sobi ter sama držati otroka. Zdravnik ie zagrnil okna, odprl električni tok ter začel manipulirati z ront-genovimi žarki. Naenkrat se je neprevidna mati dotaknila s kazalcem plošče rontgenovega aparata in v istem hipu je padla mrtva na tla. Usmrtil jo je 20.000 voltov močan tok. Zdravnik je takoj ustavil rcntgeniziranje in je skušal mater obuditi k življenju, toda brez uspeha. Odnesti so jo morali v mrtvaško kapelo. Velika železniška nesreča oa Bavarskem Letošnji 13. avgust je bil za železniško direkcijo v Monakovem zelo slab dan. Brzovlak št. 858, ki je vozil ob pol desetih zjutraj na progi Regensburg-Monakovo, je pri Freisingu radi provi-zorične tračnice skočil s tira, se odtrgal od lokomotive in poštnega vagona, se zaril v zemljo in se deloma razbil. Pri tem je izgubilo življenje 11 potnikov iz okolice Regensburga. okoli 30 pa jih je bilo težje in lažje ranjenih. Vlak je vlekla električna lokomotiva, za katero je bilo pripetih 21 vagonov. Lokomotiva je vozila z brzino 72 km na uro. Pri zadnji postaji bi bil moral biti signal postavljen na opozorilo «Počasi voziti*, toda radi nespo-razumljenja se še ne ve, če je bilo to opozorilo signalizirano ali ne. Na mestu, kjer se je zgodila strašna nesreča, so dclavci popravljali tir ter so postavljali nove kretnice. Z ozirom na to. da je bila kretnica šele provizorično postavljena, bi bil moral strojevodja zmanjšati brzino vlaka in voziti pre-vidneje. Kako silen je bil usodni sunek, pričajo poškodovani vagoni, ki so odleteli 7 in pol metra v stran! Po čudnem naključju je lokomotiva s prvimi štirimi vagoni brez nesreče pasirala kretnico in šele peti vagon se ie odtrgal, pač radi silovitega sunka. čim se je nesreča zgodila, so telefonirali iz Langenbacha v Monakovo. Ondotna železniška direkcija je odredila, da mora oditi rešilna ekspedicija takoj na pot. To se je tudi zgodilo in tej dobri organizaciji se je zahvaliti, da je bila že eno uro po nesreči proga za silo očiščena. Mrliče so odpeljali, ranjence pa obvezali ter jih oddali v frei-sinško, moosburško in landshutsko bolnišnico. Radi nesreče je *bil razdejan tudi dvojni tir in promet je bil na tem delu proge za nekaj ur popolnoma ustavljen. Potniki so morali prestopati, .deloma pa so vozili vlaki po ovinkih. Na mesto nesreče je prišel tudi bavarski predsednik ter vodja prometnega ministrstva v Berlinu tajnik von Franck Po vseh poročilih sodeč, je zakrivil nesrečo podjetnik, ki je popravljal progo. Tega se je mož bržkone tudi ustrašil, ker je zbežal. Na Bavarskem je povzročila nesreča globoko žalost, posebno še radi tega, ker je ljudem še v svežem spominu strašna katastrofa, ki se je pripetila letos 24. maja tik pred mo-nakovskim kolodvorom ter je zahtevala 26 človeških žrtev. Odlikovan pes Italija, dežela fašistovskih čudežev, se je osmelila uvesti novo odlikovanje, ki se bo podeljevalo zaslužnim človekovim prijateljem — psom. To se vsaj da sklepati na podlagi poročil, ki prihajajo iz Rima ter popisujejo odlikovanje Titina, psa polkovnika Nobila. Ko je Nobile odrinil na severni tečaj, je pač pometal z zrakoplova »Norge* ves «nepotrebni» balast in je iztovoril celo kožuhe norveške posadke. Vse to je bilo po njegovem nepotrebno. Pač pa je čutil potrebo, da vzame s seboj svojega psička Titino, malo ujedljivo šče-ne, ki mu baje vedno prinaša srečo. Psu se je na vožnji čez severni tečaj najbolj godilo, treba mu ni bilo ne zmrzovati, ne stradati in seveda tudi ne čuvati ničesar. Nobile je imel ž njim svojo zabavo, kakor jo ima kaka ženska z mačko, ali pa lovec z udomačeno srno. Pes je zato tudi dobro prestal vožnjo in Nobile ga je vzel potem, ko se je izkrcal v Tellerju, s seboj v Ameriko, pred kratkim pa se je vrnil ž njim v Italijo. Tu ga je pokazal Mussoliniju. posadil ga je poleg sebe na obisku pri italijanskem kralju v dvorcu Racconigi in končno je dosegel pri fašistih še to, da so mu odlikovali psa z zlato medaljo z napisom: 00 mark. Uradnik je stekel k blagajni, ta;n pa je doznal, da je ček že izpiačan in da je moški z denarjem izginil. O drzni goljufiji hitro obveščena policija je sicer uvedla poizvedbe, toda ves trud je ostal doslej brez uspeha. Slepar je izginil, kakor bi ga požrla zemlja. Ta dogodeK ponovno priča, da je opreznost pri bančnih poslih skrajno potrebna, ker ni človek nikoli zadosti varen pred pretkanimi sleparji. X Na «week:end» — v letalu. Angležem je nedljski počitek nad vse. Ko odbije v soboto dvanajsta ura, preneha kakor na mig vse delo v bankah, uradih, delavnicah, trgovinah; nastopil je week«end — konec tedna. Vsakdo si tedaj privošči počitek po svoje: večina jih odide na deželo v pro« sto naravo, drugi si privoščijo športa,, tret« j' zopet kaj drugega. Preteklo soboto pa si je preko 400 Londončanov domislilo ori« ginalnega nedeljskega razvedrila. Naročili so si 25 velikih potniških letal in se odpe« ljali — v Pariz. Razdalja za letalo ni baš prevelika, vožnja je razmeroma cenena ili življenje v Pariz-; vse prej kakor (zlasti v funtih!), kaj hočete št ve.-:" i'ri-liodnjo soboto bo pa 25 letal premalo. X Prav ameriška tatvina »e ie izvršila v newyorškem parku Medtem ko je Pa« trick Hillard .spal z odprtimi usrmi, mu ie neznan zlikovec pokradel zlate zobe — Na javnem trgu v Parizu si je možak slekel srajco in se besno sekal v bok Redarjem je na njih vprašanje odgovoril, da Ni hoče radi denarne stiske izrezati nekaj umetnih zlatih reber in ,ih prodati v zastavljalnici. Odvedli so ga v umobolnico. X Škof Zadravec vložil (A tožb radi razžaljenja časti! Madžarski škof Zadra« vec, ki je zaslovel v znani madžarski fal« zifikatorski aferi in bil oproščen, je vložil tožbo radi razžaljenja časti proti nič manj kakor 64 listom oziroma novinarjem, ki so se baje s svojimi članki pregrešili zoper škofovo čast. Med toženci se nahaja tudi častni predsednik madžarskega novinar« skega udruženja Evgen pl. Rakosi. Za pro« ces vlada v Budimpešti že sedaj velikan« sko zanimanje. Javnost pričakuje, da bo« do prišle med razpravo na dan nove za« nimive stvari. Zmagovalci pri kolesarski dirki ASK Primorje: 1. Šolar, 2. Hvala, 3. Zanoškar, 4. Kosmina, M©cl©nta tehnika Alain Gerbault, Odisej dvajsetega veka, ki je predlanskim na svoji jadrenici sam ocean, sredi med častniki ladje «Cassiopee». prebrodil Tihi Ob 30Ietnici Lilienthalove smrti V pondeljek 16. avgusta je minulo 30 let, kar je legel v prezgodnji grob inženjer Otto Lilienthal. Izdihnil je na posledicah usodnega padca z letalom, ki ga je sam Konstruiral. Mož, ki ga občuduje sedaj ves svet, je bil ne le iznaj-ditelj in propagator modernih tehničnih in socijalnih idej, marveč tudi preko povprečnega smelih idej in ieklene volje. Rodil se je 23. maja 1848. v Ankla-mu, študiral strojno gradnjo na berlinski obrtni akademiji in se je nato udejstvoval v strojnih tovarnah Schwartz-kopff in Hoppe, ki so pozneje, posebno med svetovno vojno zaslovele oo izdelavi torpedov za nemško mornarico. Kmalu pa mu je začelo presedati šab-lonsko delo; pričel se je baviti z lastnimi idejami. Prvo, kar je začel izdelovati, so bile akordne sirene, ki iih je sprejela admiraliteta in ki so bile upelja-ne v tedanji nemški zvezni mornarici. Iz skromnih početkov lastne delavnice se je razvil s časom malo obsežnejši obrat, v katerem so izdelovali predvsem parne kotle s kačastimi cevmi (Schlangenrohrkessel), tudi lastna Li-lienthalova iznajdba, in rsmemce iz litega železa. Vse te iznajdbe pa ga niso zadovoljevale; njegov nemirni duh je stremel naprej, sam priznava v svojih zapiskih, da se čuti preveč nesvobod-nega in vezanega, kar je bilo pri tedanjih razmerah v Nemčiji dokaj razumljivo. Njegova nebrzdana svobodoljubnost si daje duška v tem, da se je udejstvoval, razen v svojem poklicu še na drug način. Pisal je romane, pesmi in politične manifeste, v katerih se med drugim zavzema tudi za Iužiške Srbe In Poljake, delal je režijske predpise in risal scenerije za gledališča, dokaj fi-gurin berlinskega odra je njegovo delo, iznašel je celo nove vrste vrtilni oder, ki naj bi zavzemal mam prostora od tedaj projektiranih. Za lastno zabavo se je bavil z letalstvom, ki je bilo tedaj šele v prvih povojih. Žrtvoval 'je svojemu velikemu smotru velik del svojega premoženja, časa, slednjič še življenje — hotel je zgraditi aparat, da bi uresničil tisočletne sanje človeka, da bi letal po zraku kakor ptica. In kakor Ikarus v pravljici je strmoglavil tudi on. Njegovi predhodniki od Montgolfiera sem so se posluževali izključno s plinom polnjenih balonov. Najprvo je bilo polnilo vroč zrak. pozneje vodik in svetilni plin. Ti aparati so bili neokretni in popolnoma prepuščeni vetru. Lilienthal je ubral novo pot — hotel je letati v gotovi smeri— posnemati ptiča. Postopal je popolnoma sistematično. Za študij ptičjega leta je služila cela serija fotografskih posnetkov. Svoja opazovanja je objavil leta 1889. v Berlinu v knjigi «Der Vogelflug als Grundlage der Fliegekunst®. V tej knjigi izvaja, da mora človek, ako hoče letati, oponašati na eni strani gibanje ptičjih^ kril, menjati mora pa tudi svoje težišče napram uporni ploskvi, da dobi pravi efekt zračnega pritiska. Istega leta je pričel še s poizkusi, ki pa so izzvali zanimanje le pri strokovnjakih, pa še v teh krogih je bilo več pesimistov kakor »smelih pogumnih mož* — to je njegov izraz v dnevniku istega leta v maju. Proučeval je tedaj spuščanje letala brez motorne sile, torej tako, da delujeta le težnost in zračni upor kot stabilizirajo- či sili. Tu si je stekal učenjak neminljivih zaslug. Bil je prvi, ki je imel uspeh. Do tedaj se še ni kretalo niti eno letalo svobodno po zraku kakor Lilienthalovi modeli. Poizkusi Kressa na Dunaju in Langleya v Ameriki so sicer pripomogli k natančnejšemu spoznanju zračnih tokov, letala pa so bila le zmaji, ki jih je držala vrv na zemlji. Lilienthal pa ni ostal pri modelu. Konstruiral je iz lesa in platna enokrii-nik, s katerim se je spuščal iz višje ležečega kraja v dolino. Kmalu se je pokazalo, da je najugodnejša forma krila parabolična, kakor jo imajo neka,tera rastlinska semena, ki jih nosi veter daleč naokoli. Slednjič je Lilienthal predelal svoje letalo, vdelal jačja rebra in dodal še eno letalno ploskov — napravil je: prvi dvokrilnik. Z njim je dosegel po daljšem vežbanju polete do 300 metrov. Izkoriščal je pa tudi že sunke vetra, tako da ga moremo smatrati za predhodnika brezmotornega leta. To pa ni njegova edina zasluga. Ze takrat je spoznal, da je edino sredstvo za pogon letala eksplozijski motor. O načinu pogona je imel sicer od današnjih popolnoma različne nazore, propelerju se je odpovedal, ker tedanji stroji še niso dosegli dosti visokega števila obratov. Helikopter, ki je za njegove dobe baš začel prodirati, je sicer upošteval, kot pogonski motor mu pa vijak ni ugajal, ker je bil preneroden. Njegovo letalo naj bi imelo premakljiva krila, ki bi z njimi veslalo po zraku kakor ptič. Tem poizkusom pa je nepričakovana nesreča napravila konec. 8. avgusta 1896 je padel smeli pijonir pri poizkusih drznega leta v Rhinovskih brdih, bolehal je teden dni. potem pa je zatisnil oči za vedno. Za njim je žalovalo mnogo strokovnjakov, posebno Wright in Bleriot, ki sta njegove ideje pozneje razpredla in jim pripomogla k triumfalni zmagi v gradnji letal. Na Nemškem je šel po njegovi smrti le Ettrich isto pot naprej. Uspeh je bila konstrukcija slavnozna-nega velikodušno na raz-Kilago. Odpadel Je tedaj slavnostni sprevod Telovadba se je vršila v telovadnici v meščanski šoli, ki je bila zelo dobro obiskana kljub silno slabemu vremenu. Nastopili so vsi društveni naraščajski oddelki in nato člani in članice s oraškimi vajami z ozirom na zelo omejeoi prostor prav dobro. Po mlajšem članstvu je nastopilo dvoje vrst starejših bratov iz Kočevja in Ribnice. Vzgledi na praškem vsesokolskem zletu že voliva jo! Orodna telovadba se je omejila na nastop vzorne vrste ljubljanskega Sokola, ki je imela zelo lep uspeh. Kot končna točka je prišla na spored slikovita telovadna kompozicija dr. Murnika tU boj», ki ji je sledil še (Turški marš> po godbi L. van Beethovna. Po telovadbi je spregovoril starosta dr. Schiffrer, spominjajoč sa društvene 20-letnice v vznešenin besedah, nakar so članice prioele v spomin tega dne na prapor krasen trak. Pozdrav Saveza je prinesel br. Marolt, v imenu župe je govoril br. Flegar. Po za sviranju državne himn6 je bila z vzkliki na kralja Aleksandra oficijelna slavnost zaključena in pričela se je neprisiljena bratska zabava, ki je kljub nenaklonjenosti vremena prinesla tudi blagajni društva primerno vsoto. Gospodarstvo Otvoritev zagrebškega vzorčnega velesejma " Zacreb, 16. avgusta. Včeraj dopoldne je bil slovesno otvorjen VL zagrebški vzorčni velesejem. Slovesni otvoritvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter raznih gospodarskih in kulturnih korporacij ter organizacij, med drugim minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, zagrebški župan g. Heinzl, nadškof dr. Bauer, predsednik zagrebške borze dr. Sverljuga, predsednik zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice g. Arko, vsi konzularni zastopniki in drugi. Predsednik Zagrebškega zbora g.' Fran Prevedan je pozdravil ob otvoritvi zbrane goste, med temi nazadnje novinarje, katere je prosil, naj tudi v bodoče tako kakor doslej podpirajo velesejem kot važno gospodarsko institucijo. Predsednik izvaja nadalje, da se zagrebški velesejem vrši letos prvič v jeseni, ker je to splošna želja razstavljalcev. Odslej se bo vršil vedno točno ob tem času. Število razstavljalcev se je letos znatno pomnožilo in doseglo rekord. Končno je prosil ministra za trgovino in industrijo dr. Krajača za otvoritev. Minister dr. Krajač je v obsežnem govoru razvijal gospodarski program sedanje vlade. O zagrebškem velesejmu se je izrazil minister, da je zemljepisna lega Zagreba takšna, da v polni meri gospodarsko opravičuje to institucijo. Končno je želel prirediteljem obilo uspeha in otvoril v imenu vlade velesejem. Po otvoritvi se je z zbranimi gosti vršil ogled razstavljenih predmetov. Blaga je precej, kajti število razstavljalcev znaša 850; med temi je mnogo inozemcev, največ francoskih tvrdk. Razstavilo je tudi nekaj slovenskih tvrdk, in sicer največ čipke. Zal le, da je ob precejšnji množini blaga pregled razstave zelo težaven. Predmeti najrazličnejših vrst so porazdeljeni po paviljonih brez pravega sistema, ki bi omogočil resnemu kupcu, da hitro najde iskano blago. To bo povzročilo, da bo marsikateri kupec odšel praznih rok, dasi bi se morda zanimal za kakšne blago. Tudi zunanjos' sejmišča ne napravi prijetnega utiša. To vse opažamo morda samo mi Slovenci, ki teh pomanjkljivosti pri Ljubljanskem velesejmu nismo navajeni ali pa vsaj ne v toliki meri. Prav malo je videti med razstavljenim blagom manufakture in pohištva. Kolikor je Dohištva, je večinoma drugovrstno ali celo trije vrste. Več kakor v Ljubljani je videti v Zagrebu poljedelskih strojev. Zelo mnogo smo videli nadalje radijskih predmetov. Poeet je bil včeraj srednji. Šele proti večeru se je sejmišče malo bolj napolnilo. Isto velja za današnji dan. Kupčije so se gotovo že sklepale, toda ne v večji meri, kakor je to sploh običajno v prvih dneh vsakega velesejma, ko se kupci šele razgledujejo po pisanem blagovnem polju. Tržna coročila Norosadska blagovna borza (16. t. m.). Pšenica: baška, nova, 63 vagonov 257.50 Oves: sremski, 1 vagon 150; baški, 1 vagon 145. Turščica: baška. Tisa, 4 vagoni 195; baška. 1 vagon 173; baška, 2 vagona 172; baška. Ruma, 1 vagon 175. M o -k a: baška, <0> kombinirana, 1 vagon 465; baška, cOgg>, 1 vagon 460; baška, <5>, 1 vagon 355; baška, <6», 1 vagon 267.5. = Povišane cene sladkorja. Iz Zagreba poročajo, da so se cene sladkorju povišale za 5 par pri kilogramu. Na svetovnem tržišču je za malenkost čvrsiejša tendenca. = Dob.ive. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t m. ponudbe za dobavo modre kisline in ležiščne volne, do 27. t. m. za dobavo 2 kopalnih banj. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenni vsak delavnik od 10. do 12 ure. Direkcija državnega rudnika v Kalcnju sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo turbinskega olja. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 28. t. m. pri intendanturi' Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki in pri Komandi otočačkega okruga v Otočacu glede dobave sena in slame; 31. t. m. pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Celju glede dobave jamskega lesa: 2. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih tiskovin in mazalnih blazinic; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave ležišč za ladje; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave koksa in lesenega oglja ter električnega materija-la; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vijakov, zakovic, lesnega oglja ter raznega železa; 3. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave kolesnih obrrtfev in d vo in s tih žicovodnih koles; pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave slame; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave stavbnega materijala (krovne lepenke, opeke itd.) ter jermenov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zateg iz žice za vijake. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ca vpogled. = Naraščajoča pasivnost madžarske zunanje trgovine. Po uradnih podatkih je znašala v prvi polovici t. 1. vrednost uvoza v Madžarsko 366.9 milijona zlatih kron, a vrednost izvoza 299.1 milijona zlatih kron, tako da dosega primanjkljaj 67.8 milijona zlatih kron proti 59.8 milijona zlatih kron primanjkljaja v enakem času 1. 1925. Povečal se je med drugim uvoz lesa, papirja in premoga, padel oa izvoz moke. 16. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74.50—76, Vojna škoda 292—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posoiilnica 193—196, Ljubljanska kreditna 175—0, Merkantilna 90—0, Praštediona 865 do 870, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 165 do 175, Stroine 0—110, Vevče 102—0, Stavbna 55 -65, šešir 103—104 (104). — Blago: Nobenega zaključka. Povpraševalo se je po bukovih pragih, tramih in lanenem semenu. Ponudbe ei> bil? *- raznem lesu. glini in raz'iih poljskih priJ ( iu. ZAGREB. Na efektne m tržišču mrtvilo, le za državne papirje je bilo danes zopet živahnejše zanimanje. Vojna škoda je postala zopet čvrstejša. Izredno veliko zanimanje je bilo tudi za investicijsko, v katerem pa zaradi običajnega pomanjkanja blaga ni prišlo 'do večjega prometa. — Na deviznem tržišču ni bilo posebnih dogodkov. Frank in lira ne pokazujeta kak- šnih znatnejših, sprememb. Lira je bila sicer spočotka slabša, a se je potem zopet okrepila. Skupni promet okrog 9 milijonov; od tega 6 milijonov v čekih, ki jih je dala Narodna banka. Notirale so devize: Dunaj 799.25—803.25, ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1349.25—1353.25, Budimpešta 0.0793—0.0797, Italija izplačilo 186.4—187.6, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.037 do 276.237, New York ček 56.464_56.764, Pariz 155.5—157.5, Praga izplačilo 167.38 do 168.38, ček isto, Švica izplačilo 1094.8 do 1098.8, ček isto; valute: avstrijski šilingi 804—808, mK 0.0793—0.0797, Kč 1655 do 166.5, dolar 56—56.3; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Poljo 15—16, Kreditna Zagreb 101—102, Hipo 54.5—55.5, Jugo 91—92, Ljubljanska kreditna (180), Obrtna 55—58, Praštediona 865—867.5, Slavenska 50—52, Narodna 3900—0; industrijski: Eks-ploatacija 0—13, Gutmann 200—265, Dubro-vačka 305— 310, Slaveks 112—115, Slavonija 31—32, Isis 51—54, Trbovlje 344—345, Vevče 105—0; državni: investicijsko 75—76, agrarne 39—41, Vojna škoda aranžman 294 do 295, kasa 294—295, avgust 294—295, september 297—299. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.25 do 800.8, Budimpešta 795.5—796, Berlin 1349.25 do 1350.5, Bukarešta 25.75—25.8, Italija 186 do 1875, Ne-sv York 56.58—56.59, Praga 167.75—167.8. CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 123.20, Nevv York 517.50, London 25.15, Pariz 1405, Milan 16.9625, Praga 15.32, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.38, Sofija 3.74, Dunaj 73.10. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46 do 12.50, Berlin 168.20—168.70, Budimpešta 98.81—99.11, Bukarešta 3.2825—S.2825, London 34.3425—34.4425, Milan 23.20—23.30, Nevv York 706.35—708.85, Praga 20.9250 do 21.0050, Sofija 5.12—5.14. Varšava 77.75 do 78.25, Curih 136.50-137, Pariz 19.40—1950; -valute: dolarji 704.40—708.40. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.475, v Berlinu 7.405. Preobložen sem, da bi si dovoljeval luk-sus, kupovati ceno, pa manj vredno blago! Tako si pravi moder mož, kadar kupuje avto! Pa kj2 Imajo modri množino? Spoznanje hodi šele za škodo! Dober račraar kupuje najboljše, da dobi najcenejše! Na letošnjem jesenskem semnju v Zagrebu vidimo najcenejše avte na svetu. In sicer: Dvosedežnik Hanomaj 2/10 HP, po motorja in gradnji najstanovitneiši, po obliki ln konstrukciji najprimernejši, obratno najcenejši, za ravnanje pa najpreprostejši mali avto sedanjosti! Obratni strošk! nižji nego pri srednjem motornem kolesu! Obla-zinjenje iz pristnega asnja! Udoben prostor za dva odrastia Ln enega otroka! Balonsko obročje! Zmagalec pri vseh ocenjevalnih vožnjah proti precej močnejšim vozovom! , Otvorjeni, zaprti In kombinirani dobavll-ni in osebni vozovi! Štlrisedežnik Tatra z zračnim hladilnikom na puhala, udoben ln učinkovit zlasti pri gorskih vožnjah, prav kakor hlajenje z vodo! Nič vretia, nič defekta pri hladilniku, nič več počenih cilindrov! Konstrukcija ustvarjena samo za male avte! Nedosežno dolgotrajno in stanovitno! Krčilna os, avtomatsko oprožanje, ojačer.o vnetilo, vrtilno oijenja, štirikrat ojačena kardanska vodba, Boschov napustltaik. Boschevo vnetilo, Bo-scheva razsvetljava, štirje naprejni, en na-zajnl hod. Trden proti prevrnjenjh, zgrajen za najslabše ceste ln najdaljše ture. Vse, tudi karoserija, strokovnjaško delo! Ni Škatla za konzerve! Zrnagalec pri Targa-FIorio in Vseruski ocenjevalni vožnji, najtežjih preizkušniah sveta! športni štirisedežnik (Waymannova karoserija), štirisedežnf Sdandart b Luxus, odprt in zaprt! Vsevremenska karoserija! Damska limuzina! Vozovi za trgovske potnike! Kombiniran blagovni in osebni voz! Zaprti dobavilni vozovi! EnotonskI tovorni vozovi! Znižane cene! Šestsedežnik Benz, naistarejšl avtofabri-kat sveta. Nedosežno najcenejši razredni voz! Odičea, okusen, primeren! Ni talmi-eleganca! Odprt šestsedežnik, z motorno zračno črpalko, kompleten kar za vožnjo. Dinarjev 165.000 franko zacarinjeno! Mercedes - Kompresson IS/70/100 HP Dinarjev 305.000 — franko zacarinjeno! Porabnostna vozila od 150 do 6000 kg nosilnosti! ICrislian ftiusser, generalni zastopnik za SHS, Beograd, Cara Uroša 6 a. Tel. 2S—14. Zagreb. Vrhovčeva 7. Tel. 9—75. C3BC3SOSOBC3IC3HOSOIOBO KnliMiiinjn, o o IUIJI5UVW^!SIJW| 0 ! irvovrs'iia moč za modno trgovino se n U sprejme. Ponudbe pod .Samostojna" ■ na oglasni odd. .Jutra*. 6069 a r, 0 0 OJDiOaOlOlOiOlO Ptmm ocuirbe ofl slanine po 5 Oin kg, in t ii® lili is! znamke J. P. 195 v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov po najnižjih dnevnih cenah prodaja tvrdka evnltl PopgvIč, LluMiono. Hnjioo spominom !.: EČE. Moja pot. Dan 1314 (S sliko avtorja) toSraaa Oia 30"—, platno Din W— Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54 [ nego tudi kakovost Izdelka treba vpoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Knjigoveznica K.T.D. črtaln ca in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopiiaijeva ul 6/11. 6011-a LJUBLJANA, Mestni trg 13 izdslovatel] dežnikov Na drobno I Na debelo i Zaloga sprehajalnih palic Stari deJcilii «e n3navo oreohiečiio. 6074 a Ivan Nag; n Marija Mikiiš roj. Kagy naznanjata vsem sorodnikom n znancem tužno vest, da je njih srčno ljubljeni brat oziroma bratranec, stric in svak, gospod major v p. po dolgoletnem trpljenju, previden s olažili svete vere v nedeljo zjutraj v Feldhofu pn Grazu prem nul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 17. t. m. popoldne na Centralno pokopalšče v Grazu. Sv maše zadušnice se bodo brale v Grazu in v Ljubljani v raznih cer kvah. LJUBLJANA, dne 16. avgusta 1926 2!i I1IIPI 1926 od 28. avgusta do 5. septembra Puli razstava: Bom it mili 25Vo znižane vozne cene. Častno zastopstvo n prodaja legitimacij po Din 15 — s,Moma £ompany" Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Na predlog Roze in Jere Novak, posest, v Zg Porčicu v Sloven. goricah, se dovoli prostovoljna sodna dražba zemljišča vt. št. 32 k. o. Zg. Porfcič s pritiblinami, ki se bodo določile na licu mesta, in premičnine, obstoječimi med drugim iz 14 glav goveje živine, 9 svinj, 12 novih sodov« več kg raznega žtta, sena, slame, moke itd. Dražba se bo vršila dne 4. sept. t. i. ob 9. uri na licu mesta v Zg. sept v Zg. Porčiču v Slov. goricah. Natančneiši dražbeni pogoji so na ogled pri podpisanem sodišču. Okr. sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah Odd. II. dne 12. avgusta 1926. 6075a res. pos. In sosp. zadruga z o. z. Sv Petra cesta 19 Ljubljana daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih csapirlev. Obrestuje vioge na knjižice po čistih brez odpovedi. Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke Kuaitiemo 7% državno investicijsko posojilo ter ostale državne papirje. Večje uvedeno samostojno podj. tje za izdelavo sadnih iu rastli • skih esencev, eteričnih olj, žgama likerjev i. t d., lastna polja za vzga ianje potrebnih rastlin. Išče i večjim kap ialom. Prednost strokovnjaki Le resni refitktantje naj stavijo ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala na oglasni oddelek Jutra pod Sigurni ka-Mt'1". 60 8-a Vse trste šols tth zvezkov dobite še vedno najceneje pri: H. ianežU; UubSiana Floriianska ulica 14. 201-0 Knjigoveznica, Industrija Šolskih zvezkov In trgovskih knjig iz tenelsi bencin Om T- Siter automatične sesalke Dunajska c. 36. — Angleške Sšsiro! aiijje vedno na zalogi. Se priporoča Jugo-Auto Telefon štev. 236. 6079-a Povodom težke izgube, ki nas je zadela po nenadni smrti našega nepozabnega soproga, oz. očeta in dedeka, vpokoj. nadučitelja iz Račjega, gospoda lnana Paulšeka nam je došlo toliko izrazov odkritega sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Prejmite torej tem potom vsi, ki ste se sporni-njali dragega soproga itd. ob časn bolezni in smrti ter ga spiemili na njegovi zadnji poti, našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se še zahvalimo za genljive nagrobne govore s katerimi so počastili blagega pokojnika gospod obl. šol. nadzor. M. Sinkovič, g. nadučitelj iz Račjega, S. Mohork j in zastopnik gasilnega društva jRačjega in drugih krajev, g. L. Mešelj. Še enkrat: Bog plati! Oevtg Richter Frich: 14 Rdeča megla Roman. Med njimi je bila mlada dvojica, ki je zbujala posebno pozornost. Obadva, on in ona, sta bila prav tako zanemarjena kakor vsi ostali, toda v njunem vedenju je bilo nekaj, kar jih je razlikovalo od njih. On je igral na gosli, ona je plesala. Mladi Poljak sicer ni bil umetnik, zato pa je igral tem bolj ognjevito, udarjal s petami ob tla in zvijal svoje krepko malo telo v muzikalnih okretih. Marsikateri izmed potnikov prvega razreda se je zanimal za lepo poljsko dvojico. Zlasti neki Parižan, človek srednjih let, ki mu je štrlela smešna brada na vse strani, je le težko odtrgal oči od njiju, kadar sta se izprehajala po sprednjem krovu. Vrli Dubonnet je bil res zelo čuden človek. Ne manjka se Francozov, ki so ponosni na svoje bujne brade. In vendar je ni bolj bedaste slike, kakor je pogled na moža, ki mu drhti nad tenkim galskim vratom cel funt razčesane obrazne dlake. Dubonneta skoro ni bilo drugega kakor dlaka in oči. Sredi kosmatinaste goščave sta mu igrali dve veliki zajčji zrkli, ki sta v neprestanem prelivanju zaporedoma izražali neumnost, bistroumnost, prostodušje, togot-Uivost in pohlep na denar. Pierre Dubonnet je bil na lovu. Bil je novinar, skromen novinar pri »Matinu«, a tudi pretkan vohljač, ki je živel ob tem, da se je plazil okoli slovečih zločincev ter jih izrabljal za dobičkanosne članke. Po naključju je bil zvedel, da se vozi Jacues Delma, bivši strah Evrope, s parnikom »La France«. To vest je imel iz dobrega vira. Neki tovariš ga je spoznal, a ga ni hotel ovaditi, ker mu je bil star prijatelj. Pač pa je v svoji neprevidnosti govoril o tem z Dubonnetom. Ta je shranil dragoceno novico v svoji lakomni duši in je zahlepel po tistih dvajset tisoč frankih, ki so bili razpisani na proslulega morilca in anarhista. Stvar ni bila baš lahka. Delma in njegova žena sta bila na ladji, o tem Dubonnet ni dvomil. Toda bivši učenec Jozije Saimlerja očividno ni potoval v svoji lastni koži. Dlake Dubonnetove brade so sc iztezale na vse strani. Čeprav je oduhal vse sopotnike, se mu . endar še ni posrečilo dognati, kateri izmed teh petsto ljudi naj bi bil zločinec. Do danes ne. Danes pa je nenadoma zbudila njegovo pažnjo zala poljska dvojica, ki je igrala in plesala spodaj v tretjem razredu. Seveda! Še v koreninah svoje kosmate brade je čutil, da je na pravi sledi. Krepki možiček ni bil Poljak, preslabo je igral na gosli. Ne, ta človek s trudnimi očmi in ohlapnim nasmeškom iz moral biti Jacques Delma. Spoznal ga je, še preden je pogledal fotografijo slavnega zločinca, ki jo je imel s seboj. Ko je zmagoslavno spustil oči okoli sebe, je srečal dvojico mirnih višnjevih zrenic, ki sta ga opazovali. Francoz je nagrbančil obrvi. Visoki mož, ki je stal zraven njega, mu je bil neznan. Njegov umni, skladni, golobradi obraz ni bil po njegovem okusu. Kaj vraga mu je bilo, da je tako buljil vanj? »Lepa dvojica, monsieur,« je reke! tujec in pokazal z glavo na Poljaka. Dubonnet se je hotel pikro odrezati, a zdajci je pogoltnil besedo, zakaj baš tisti mah je priletela ptica in pala na krov. Bil je krasen golob-pismonoša. Uboga žival je očividno poginjala od gladu in napora. Med perjem njenega repa je tičal tenak papirček. Tujec je stopil h golobu in je previdno odvezal pisemce. Z začudenjem ie uzrl na njem nekaj nejasnih čačk. »Kaj je to?< je vprašal Francoz. »Sporočilo za vas,« je odgovoril veliki mož brez naglice. »Svarilo, da se nikar preveč ne zanimajte za druge ljudi, ako nočete, da bi vam predla slaba.« Ko je Dubonnet začul ta odgovor, je po-zelenel od togote in smešnost ga je ogrnila kakor glorija. XVIII. Brezžična brzojavka. Dubonnet ni bil eden izmed tistih, ki so krivi, da smatra svet Francoze za hrabre ljudi. Njegova pot je bila vedno polna ovinkov. Preveč ganljivo se je oklepal življenja, da bi se bii smel naravnost spustiti v nevarnost. Zato ni odgovoril niti besedice, ko ga je neznani dolgin opozoril, naj se čuva. Spoštljivo je razprostrl tanke bele roke ter naglo izginil na spodnji krov. Kdo je neki bil ta tuji orjak, ki ga je svaril, naj ne sledi za preoblečenim Delmajem? Dolgo je ugibal. Cim bolj se je oddaljeval od njega, tem bolj mu je naraščal pogum. Ze ga je mikalo, da bi govoril s kapetanom in bi mu zaupal svoj namen. Toda premislil se je. Prišlo mu je na um. da bi se utegnil potlej še kdo drugi polakomniti visoke nagrade. Baš to pa je bilo treba preprečiti za vsako ceno! Po svoji stari navadi je tudi tu ubral zavratno pot. Pred ladijsko kuhinjo je srečal stewarda, skrbno počesanega in silno zgovornega možička. Dal mu je smotko in jel počasi jadrati proti cilju razgovora. »Cujte,< je rekel naposled, »ali poznate širokoplečneža, ki sedi tamle na spodnjem koncu mize, nasproti kapetana? Jako nevsakdanji človek se mi zdi.« »Seveda ga poznam. Ta gospod je zelo znana osebnost. Norvežan je. Njegovo ime ste gotovo že slišali: doktor Jonas Fjeld. Med svetovno vojno je igral veliko vlogo... Saj menda pomnite?« Dubonnetu toliko da niso skočile oči iz jam. Veliko je že slišal o Jonasu Fjeldu. Tudi pri svojem iztikanju za Delmajem je večkrat naletel na njegovo ime. A kaj je bilo preganjalcu anarhistov, da se je zavzemal za tega prokletega lopova? Zahvalil se je za pojasnilo in krenil dalje. To reč je bilo treba dobro premisliti. Zdajci pa je obstal in zažvižgal. Stvar je bila jasna kakor beli dan: bila sta pač dva na delu! Tudi Norvežan je lovil. Tudi on je izsledil francoskega anarhista in ga je zdaj hotel prijeti! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn« namene občinstva, vsaka beseda 50 par-Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din IO'—. Izpraševalni izpit iz glasbe na meščan-kih šolah. Reflekcanti, ki »o vložili prošnjo za enoletni študijski dopust na konservato-rila v Ljubljani, da po končanem letu vložijo izpit iz glasbe za poučevanje na meščanskih šolan, Imajo sprejemni izpit v torek, dn« 24. in v sredo 25. t m . obakrat ob b. uri dop v sobi 81. 14 poslopja Glasbene Matice. Prigla-šenci iz ljubljanske oblasti imajo sprejemni izpit v torek 24., oni iz mariborske pa v sredo 25. t. m. Seboj raj prineso pisalne priprave In pa zadnje muzikalije, iz katerih so igrali. Ravna- teljstvo konservatorija. 23875 Fotoaparate risalna orodja »trakovno popravlja meh*-nllSna delavnica Anton Komna, Cegnarjeva ulica 12. Prodajalko z najmanj dveletno prakso sprejmem v trgovino na de-žeii. Prednost imajo one, ki »o vajene Šivanja. — Ponudbe pod »Poštena 41» ua oglasni oddelek .Jutra. 23716 Godbeniki! Imperial in Apolo kino v Sarajevu potrebujeta mu-zike za dve prima in dve sekunda violink 2 za klavir in dva za čelo. Nastop 1,—15. septembra. Ponudbe z zahtevkom plače na .Kimenu*. d. d., Sarajevo. 21925 la. damski frizerji (frizerke) perfektni za mokro kodra-nje (Wasserweller), striženje na «bubi», maserji, vla-suljarji, se iščejo za prvovrstni salon v Zagrebu. — Samo vešče sile s prvorazrednimi referencami pridejo poštev. Plača po dogovoru. Vprašanja na naslov: Karaš, Zagreb, Akademički trg S. 21999 Ravnatelja ozir. uradnika, ki mora biti zmožen vseh pisarniških del, sprejmem za podružnico v Mariboru, ozir. Celju. Prednost ima, kdor položi kavcijo. Ponudbe t navedbo dosedanjega službovanja in referenc na oglasni oddelek .Jutra, pod lifro .Stalno mesto 76». 23876 Potniki za prodajo drž. vrednost, ■pirjev in drugih predme-v, se sprejmejo takoj proti nagradi in visoki proviziji. — Pismeno ali osebno se obrniti na naslov Josip Dollar, drž. rudnik, Velenje pri Celju. Mesarijo dobro vpeljano, oddam takoj v nsjem na prometnem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem. Naslov pov« oglasni oddelek .Jutra*. (dobe) Učenko •prejme večja manufaktur-na trgovina na deželi. — Ponudbe pod «Računariea» m oglasni oddelek Jutra. 23687 Novo trg. podjetje M5e dobrega engro prodar jmlea (obenem Inkasanta) 5 dobro pisarniško moč. Kavcije zmožni imajo prednost. Cenj. ponudbe pod .Stalna služba 77» na oglasni oddelek . 23677 Pekovskega učenca od 14—16 let, poštenih staršev, kateri bi imel veselje do pekovske obrti, išče Grenko Franc, pek. mojster, Frankolovo pri Celju. 'iščejo Železninar vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Zanesljiv 61». 22061 Mlajšo gospodično ki pomaga tudi pri gospodinjstvu, iščem k dvema otrokoma v starosti 3 in 1V2 leta. Ponudbe s sliko na naslov: Mira De Paulis, Sombor, Trg kraljice Marije 9. 23832 Žensko moč samostojno in zanesljivo, z večletno prakso, veščo slovenskega, srbskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter perfektnega amerikanakega knjigovodstva, iščem za čimprejšnji vstop. Dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro .Zmotna moč 16». 23816 Absolvent dvoletne vinarske in sadjarske šole, 25 let star, išče primerne stalne službe na veleposestvu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 21990 Inteligentna oseba varčna in izvrstna kuharica, zmožna popolnoma' slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče vodilno mesto v večjem obratu. Šla bi tudi k starejšemu, le finemu gospodu za gospodinjo. Ponudbe na podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Samostojna gospa*. 23809 Samostojen vrtnar srednjih let, z dobro na-obrazbo. išče primerne službe. Dopisi na oglasni oddelek .Jutra* pod .Kakršnakoli služba 83». 22083 Dečko 17 let star, izučen v špecerijski trgovini, želi namestitve kjerkoli. Ponudbe pod .Pošten* na oglasni oddelek «Jutra». 28874 Postrežnica gre v dopoldanskih ali popoldanskih urah na dom perilo prat. — Poceni prodam skoraj novo posteljo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23870 Kuharica Bamostojna, izvežbana v vseh hišnih delih, išče mesto pri boljši rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Zanesljiva 63*. 23863 Železn. uradnik mlad, reduciran, vešč slovenske, nemške in srbohrv. korespondence in strojepisja, išče mesta knjigovodje, korespondenta, skladiščnika, oskrbnika ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Marljiv 23». Tehnični uradnik zanesljiv, mlad. energičen, temeljito naobražen, z večletno prakso kot obratovodja, dober risar in spreten v pisarniškem poslovanju, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, bi rad dobil službo pri kakem industrijskem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra». 23817 Stružnico za fino mehaniko (WoIf & Jahn), najnovejši izdelek, še nerabljeno, prodam. — Leitspindel-Drehbank. VTan-genlinge 1000 mm, Spilzen-razdalje 575 mm. Spitzen-h6he 100 mm, Spindelboh-rur.g 20 mm. Ogleda se pri tvrdki A. Kasberger, LJubljana, Tavčarjeva št. 5 — Interesentom natančnejši opis. 23766 Motorno kolo znamke Bianchi, 8 V, HP, malo rabljeno, proda Ivo Tausel, Trbovlje I. 23800 Hlapec Iščem odjemalca sveže slive, jabolka, krompir in smrekove hme-ljevke proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Vagonske množine*. 22043 išče meeta k težkim konjem Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23842 Mladenič 24 let star, bivši pisarniški podčastnik, išče kakršnokoli službo, event. tudi fizično delo v Ljubljani. Po potrebi položi tudi kavcijo — Cenjene ponudbe pod značko .Abstinent 55» na oglasni oddelek .Jutra*. 23855 Mizarski pomočnik vešč vBega mizarskega dela kakor tudi pri strojih, išče službo pri kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Mizar 48». 23848 Gospodična poučuje temeljito angleščino in italijanščino. Dopise pod šifro .Pouk* na oglasni oddelek «Jutra». Prodajalko dobro IzveSbano papirne stroke, takoj sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval in sliko se naj pošljejo na tvrdko Goričar & Le-skovSek, Celje. Učenca poštenih staršev, s primerno lolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Prednost imajo iz Kranjskega. J. Penko — Maribor. 23678 Žagovodjo ki Je samostojen, i daljšo prakso in ki zn* dobro izkoriščati le«, a prakso prt iidelo«anju frizov, parjenju bnkvine, dobro verziran v vseh v to stroko s padajočih poslih, sprejmem za takoj na večjo ligo i vodno turbino. Oferta t navedbo dosedanje prakse in zahtev (stanovanje na razpolago) na oglasni oddelek «Jutra» pod »iagovodja*. 23694 Kuharico tanesljivo in polteno, pridnih rok ter lepega vedenja, staro 25—85 let, sprejmem v boljšo mestno hišo. Prednost imajo dekleta z dolgoletnimi Izpričevali. — Nastop 1. septembra. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 23711 Klobučarskega pomočnika dobrega delavca Kotlarskega pomočnika ln kovača sprejme takoj Kordiš, kot-lar in kovač. Sušak. Sni-zinska cesta 20. 23825 Mizar, pomočnika sprejme Novak, Zbilje 38 pri Medvodah. — Hrana in stanovanje v hiši. Prednost Imajo samci. 23847 Službo doM le boljša, stare Ja deklica ali žena ki kuha perfektno, opravlja vsa hišna dela in zna nekoliko nemško, pri dvojici na deleli — pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko .Pridna in poštena 809*. 21809 Knjigovodkinja z dolgoletno prakso, zmožna bilance, govori perfektno slovensko, nemško in srbohrvatsko, želi pre-meniti mesto. Ponudbe pod «A. B. K.» na oglasni oddelek .Jutra*. 23867 Vrane Jure« a, T MtoP. Pek. vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23846 Lesnega prejemalca išče izvozna lesna tvrdka. dobrega poznavalca trdega lesa, praktičnega strokovnjaka, resnega in poštenega, dobro vpeljanega, išče izvozna lesna tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod značko «!<•». Gospodična hčerka trgovca in gostilničarja, z znanjem kuhanja in šivanja, išče primarne službe proti majhni plači. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Poštena 20». 23820 Mladenič ki ima veselje do potovanja, želi službo potnika ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek i oddam s 1. s-pfn.b-n::! \,r na oglasni oddelek -Jutra- '.lan odsolnem« gospodu- — pod .Takojšnje p!.~8ii> 40» ; -Naslov v oglasnem oddelkn 2384" ' Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in sadnega vrta. v ljubljanski okolici, oddam takoj v najem za dobo 5 let. Natančneje se izve v Je-rano-rt ulici 11. 2S839 Na stanovanje z vso oskrbo sprejmem dijaka ali dijakinjo. Gubčeva ulica 7 (pri gor. kolodvoru) 23844 2 snažni sobici opremljeni, oddam v šentjakobskem okraju po zmerni ceni 2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23835 .Jutra* 23780 Dijaka prvo. ali drugošolca sprejme na stanovanje in hrano uradniška družina. Klavir r.a razpolago. Ponudbe pod šifro .Gimnaziialec 26» na oglasni oddelek .Jutra*. 23826 Stanovanje j :! soli in priliklin zanu njam i r ,-rrdini mp=!a. Ponudbe I na oglasni oddelek .Jutra-1 pod .Večje 29». 23829 Iskrenega prijatelja od 43—65 let Išče dama v dobri poziciji. Resne ponudbe pod .Iskreno prijateljstvo* na oglasni oddelek .Jutra*. 22105 Upam najlepše že zopet Vas nI bilo. Določite drugje! — Alfa. Mlad gospod želi znanja z inteligentno gospodično. Cenj. ponudbe s sliko na oglasni oddelek .Jutra* pod .Črne lase*. 23850 Katera gospodična ki pozna resnost življenja, bi se želela radi ženjtve seznaniti s srednje starim gospodom. Prednost, ki bi imela veselje v Ameriko odpotovati. Starost 24—30 let. Dopisi na podružnico .Jutra* v Celju pod šfro .Amerika*. 23668 Restaurant «Alle Viole« Trleste, Via G. Carduccl 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborila vina: teraJia, Istrijana, fri-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franceschini & AI-legretto. 200 Žensko taško črno, z več fotografijami in ključi, ter manjšo vsoto denarja, sem zgubila. Poštenega najditelja naprošam, da pošlje najdene predmete na naslov: r.]^ Wolke, Zagreb, Ciglana 17. zviz. levo. 23819 Svilen šal sem našel v Sp. Šiški. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23831 Uhan z briljanti se je Izgubil v torek zvečer med potjo iz vrta v Unionu do kavarne Emona in po Knailjevi ulici. — Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi odd.-i v oglasnem oddelku Jutra. Penzion «Idea!e» v znanem morskem kopališču Rlcclone M are pri Rimini nudi od 1. septembra dalje stanovanje, hrano, kabino za kopanje, s postrežbo 2.'. lir dnevno. 21585 Pletilka , sprejema različne pletenine ! v delo, kakor tudi popravila po nizki ceni. — ,T. : Plaško, Ljubljana- Kode-Ijevo 260. 23852 Poslužujte se lepo pregledno črtanih trgovski!* knjig v solidni in trpežni vezavi, — katere fzdehife nafcenele A. Janezi' LiubSiana Florijsnska ulica Stev. 201 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig,- ZAHVALA. Vsem, ki so ob prezgodnji smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega sina in brata Staneta Sašca izkazali svoj-:- tolaži:no sočutje, darovali krasno cvetie m spremit! dragegs pokojnika na njegovi poslednli pot, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna hvala tudi g. govorniku Prešern" Preddvor, 15. a gusta 1926. G'oboko 2a'uioča rodb na Bzša* LluHellsKa ocenjeuElna vožnjo S. m 1928 najboljše ocenjen med vserri avtomob i. — Prome:n: voz biez vra Um 63.000 Star.dardova .zdelava z enimi -.rati in umetnim usnjem r)in 64.000 fco Slovenija. Najboljši čas in najboljša kategorija Voz z enimi ali dvemi vratmi češke izdebve. Nadalje v najrazličnejših izdelavah do luksuriiozno opremljenih Brez elektrone Bošove na prave z poljubno električno napravo za 8.000 D; i cenejši. Pojasni daje in sprejema naročila zastopnik Avgust Stomschegg, Rogaška Slatina Za re?n? int-.resente poskuinje vožnje. Uftjvfe Rano Puc, Izdij« xt Konzorcij .Jutra« Adoll Ribnik«. Za Narod«, tiskarno dd. kot tiskarna rja Fran Jezeršek Za inseratni del je odgovoren \U>m) Vsi t Ljubljani,