Posamezna Številka Din 1. St. 232. V Lfubljanf, v torek 14. oktobra 1924. Poštnina v gotovini. Leto I. NARODNI i INEVNIli • • ! Izhaja vsak dan popoldne. i f Mesečna naročnina: f { V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 l Neodvisen političen list, ----------- G--------------- Uredništvo in upravništvn* Wolfove -illca St. 1/1. Telefon 213. D- i ■B \ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu-T Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f j Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. \ •E) Ne stopnjujte sovraštva! Ko je bil v Osjeku ubit hanaovec Veselič, so njegovi .prijatelji na njegovem grobu prisegli, da se bodo krvavo maščevali. Ko so padli po raznih mestih Jugoslavije orjunaši kot žrtve medsebojnega boja nacijonalistov, smo redno čuli isto. prisego maščevanja. In enako so častili spomin svojih padlih drugov smaovri. Kakor da bi vdadala pri nas Se srednjeveška doba krvne osvete, tako je bil razvit med našimi nacionalističnimi organizacijami kult maščevanja. Kakor je ta kult z ozirom na človeške slabosti deloma razumljiv, tako pa je napačen in škodljiv in zato je čas, da se neha. Iz zla se rodi samo zlo in čisto vseeno je, ali je to zlo s prisego maščevanja olepšano ali ne. Na zlo enega sledi nujno zlo drugega in obratno in množe se žrtve in sicer samo nepotrebne žrtve. Ti medsebojni poboji nacijonalistov jemljejo našemu narodu samo število delavcev in povečujejo sovraštvo, da je sporazum, ki je naše kardinalno vprašanj«, vedno težje izvedljiv. Prelita kri idealnih nacijonalistov postaja v zvezi z maščevanjem ovira našega ujedinje-nja, mesto da bi bila most k skupnemu delu vseh nacijonalistov. Naj pripadajo ti katerikoli stranki, vendar ve že vse ena skupna misel: ljubezen do domovine. Res je sicer, da si vsaka organizacija predstavlja izražanje te ljubezni na drug način, toda še bolj res je, da je in da mora biti dosegljivo, da se iz te ljubezni porodi volja za skupno delo. Toda ne sme se opominjati na momente ločitve, temveč apelirati je treba na skupne točke. Z gojenjem sovraštva, s prisegami maščevanja pa se to ne doseže in zato nastopa proti narodu vsak nacijonalist, ki hoče uvesti v Jugoslavijo barbarsko krvno osveto. Ta osveta pa je tudi nedostojna spomina padlih. Niti en nacijonalist ni dal življenja zato, da bi vsied njegove smrti padli še drugi Jugosloveni. Nasprotno je v ponos Jugoslovena samo tista žrtev, ki more dvigniti sijaj Jugoslavije, ki more biti narodu v korist. Zato proslavlja nacijonalist spomin svojih padlih tovarišev le s podvojenim delom za narod in le s propagando domovinske ljubezni, ne pa z razširjanjem sovraštva. Zmagati mora zavest, da so vsi Jugosloveni bratje, ne pa da so bratje samo tisti, ki pripadajo eni organizaciji, ki so ene misli. Pravo jugoslovanstvo ne more in ne pozna omejitve bratstva in zato obsoja tudi vsako #krvno osveto in vsako krvavo razraču-uavanje. Casi, ko so se z meči dokazovale pravilnosti idej, so minuli. Zato ne dokaže potrebe svojega obstoja niti ena organizacija, če je v stanu maščevati svoje padle člane. Potrebnost svojega obstoja dokaže organizacija le z delom, če občuti narod, da zastaja napredek, ker je prenehala organizacija z delom. Ali pa se nacijonalistične organizacije s krvno osveto temu cilju približujejo? Ali se ne opaža baš nasprotno? Ali ni vedno jasnejša misel naroda, da mora biti vseh teh pobojev konec? In naj odgovore pristaši nacionalističnih organizacij še na sledeče: Če bi vsaka žrtev samo pomnožila pozitivno delo organizacije, če bi vedno bolj občutil narod koristnost organizacije, ali ne bi bil s tem najlepše proslavljen spomin padlih? Misel krvne osvete je zgrešena v v§akem oziru. Zato so jo vsi kulturni narodi že davno pokopali in zato so se poboji, povsodi nehali. Pri nas moramo doseči isto. Ce prisegajo maščevanje eni, ni treba, da ga prisegajo tudi drugi, eakaj samo dobra dela drugih so vredna posnemanja. Naloga nacijonalnih organizacij je; da širijo duh bratstva vseh Jugoslove-nov. Samo tisti je patrijot, ki je apostol iugoslovenske sloge. Kdor pa je pristaš Krvne osvete, ta ruši slogo, ta dela proti narodu/ Odločen in neodjenljiv je pravi nacijonalist le proti tujcu, ki sega po narodnih pravicah, ki ogroža narodne interese. Tu se naj uveljavi član nacijonalistične orzanizaciie. tu ie njegovo Za koncentracijsko vlado. Beograd, 13. oktobra. Včeraj dopoldne ob 10. uri sta se sesiala v pred-sedniŠtvu vlade Jovanovič in Davido-vič. Jovanovič je izjavil, da je Pašič pristal na pogajanja za vstop radikalne stranke v vlado, seveda ako vlada najprej poda ostavko in da se od teh pogajanj popolnoma izolirajo radičevci. S tem< je hotel Pašič zmanjšati blok, da bi kot najjačja skupina v bloku dobil mandat za sestavo vlade. Davidovič je odgovoril, da naj Pašič in radikalna stranka lojalno izjavijo v narodni skupščini ali pa v posebnem komunikeju, da sprejmejo deklaracijo vlade in da odobravajo njeno dosedanje delo, to je, da pristanejo na politiko sporazuma, šele potem bo vlada odločala o daljnih po- gajanjih z radikalno stranko. Nato je Jovanovič odšel v klub, kjer je Pašiču poročal o porazgovoru z Davidovičem. Jovanovič je umaknil svojo vlogo sodnika in prepustil celo zadevo Pašiču. B e o g ra d, 13. oktobra. Za današnji dan je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Mnogo več nego o seji narodne skupščine so govorili v eventualni koncentracijski vladi in p pogajanjih za sporazum med Davidovi-čern in radikali. V pogajanjih še ni prišlo do nobenih preciznih rezultatov. Toda ker so bile seje narodne skupščine odložene za nekaj dni, smatrajo politični krogi, da je temu vzrok, da se preje razčistijo odnošaji med vlado in opozicijo. Davidovič pri kralju. — Dementi pogojev Radiču za vstop v vlado. Beograd, 13. oktobra. Po razgovoru z Jovanovičem je Davidovič sklical konferenco ministrov, ki je bila posvečena razgovoru o situaciji. Seji je prisostvoval tudi N. Petrovič, ki je poročal o položaju v zemlji. Po ministrski konferenci je Davidovič odšel v dvor in poročal kralju o razgovoru z Jovanovičem. V vprašanju vstopa radikalne stranke v vlado ni nikakih iz-prememb. Vlada vztraja pri tem, da radikali priznajo vladno deklaracijo. Ako je ne priznajo, bo vlada nadaljevala v parlamentu svoje delo. Po avdijenci je Davidovič izjavil novinarjem, da so pogpji, objavljeni v »Politiki« izmišljeni in da niso nikdar bili stavljeni Radiču. Dopisnika »Politike« pa je nagovoril: »Ne znam, što Vam to bilo? Bar, da imate vajde, pa da vas razumem.« Nato je Davidovič poročal o svoji avdijenci v dvoru, da bo vlada še počakala odločitve radikalov. Stališče radikalov. Beograd, 13. oktobra. Na konferenci radikalnega kluba so sklenili, da poslanec Milašinovič poda v imenu radikalnega kluba izjavo, da bodo radikali glasovali zato, da se poročilo odbora za prošnje in pritožbe izroči finančnemu odboru. Dalje so raflkali diskutirali o situaciji. Pašič se je razgovaTjal s Krsto Miletičem in odšel ž njim domov. Ma je živahna in važna diskusija. Radikali dementirajo vse vesti, zlasti vesti »Pravde<, o svojem sporazumu z vlado. Sporazuma ni in radikali ne bodo vstopili prej v vlado, niti se pričeli z njo pogajati, predno vlada ne bo podala ostavke. Šele potem bo nastopila normalna situacija, a rezultat vsega za-visi od razvoja krize. Krvavi spopadi z oriimaSi na shodu HRSS. Beograd, 13. oktobra. Iz Stare Pazove poročajo, da je tam včeraj ob priliki zborovanja HRSS prišlo do krvavih spopadov med orjunaši in HRSS. Zborovanju HRSS je prisostvoval Predavec in 16 poslancev. Na zborovanje je prišio tudi večje število or-junašev in četnikov, ki so na klice: Živela republika, živel Radič! vzklikali: »Živijo kralj, živela država!« Zborovanje je bilo prepovedano, ker je bila nevarnost, da bo prišlo do krvavih spopadov. Nekako 1 km od zborovališča pa je prišlo do spopadov med HRSS in orjtmaši ter je bil pri tej priliki ubit neki seljak Laza Kocijaševič, vodja ra- dikalov v okraju Vojike. Do spopada je prišlo, ker so hoteli orjunaši iztrgati ra-dičevcem hrvatsko zastavo. Tedaj pa je zastavonoša potegnil samokres in iz-prožil. Krogla je baje slučajno zadela blizu stoječega Kocijaševiča, ki je prišel v Staro Pazovo po opravkih. Nastas Petrovič je o teh dogodkih prejel sinoči kratko poročilo in je bil takoj poslan na lice mesta komisar, ki bo preiskal vso zadevo. Predavec, ki je sinoči prispel v Beograd, je podal novinarjem obširno izjavo, da so napad izzvali orjunaši. Kocijaševič je bil ubit po naključju, ranjena pa sta bila še 2 seljaka iz Novih Banovcev. Radičev govor v Vrhpolju. Beograd, 13. okt. Včeraj je imel Radič v Vrhpolju v Slavoniji svoj napovedani govor o republikanizmu in monarhizmu. V bistvu ni povedal Radič ničesar novega, temveč je samo svoje že znane nazore jasneje razpredel. Shod sam je bil sijajno obiskan in med kmetskim ljudstvom se je opažala skoraj fanatična udanost Radiču. Shod je otvoril dr. Basariček, ki je po kratkem pozdravu oddal besedo Radiču. mesto. Oživljenje delavnosti naših na-rodno-obrambnih društev, to je pravi cilj nacionalističnih organizacij, pa še tu je šovinizem napačen. Geslo sovraštva moramo pokopati, če hočemo, da bo gradnja države napredovala. Zakaj geslo sovraštva nas mora razjediniti, dočim nas propaganda ljubezni druži. Zato konec vsem prisegam, da bo s krvjo maščevana smrt članov organizacij, ker upravičene so le prisege, da se bo z delom dokazalo, da je pokojnikova organizacija potrebna in narodu koristna. To načelo morajo osvojiti nacijonalistične organizacije ali pa bodo propadle, ker bodo v nasprotju s težnjami vseh dobrih Jugoslovenov, ki hočejo, da bo Jugoslavija kulturna država, ne pa dežela krvne osvete. Na stališče Albanije se ne smemo ponižati, zato ne stopnujte sovraštva, temveč razširite propagando ljubezni, zlasti do bratov v nesreči! Radič je najprej strastno napadel radikale, zlasti pa Pašiča. Nato je pričel govoriti proti militaristom in proti po-litikujočim generalom. V zvezi s tem je tudi ostro napadel bivšega vojnega mi* nistra Hadžiča, ki da je sicer hraber in dober general, ki pa je neverjetno slab politik. Nato je pričel Radič govoriti o monarhizmu in republikanstvu. Hrvatska republikanska stranka se ne more odreči svojemu republikanstvu, ker je narod za republiko. Mi bi bili podleži, Če bi izjavili, da nismo za republiko, če je pa za njo ves narod. Toda iz mednarodnih ozirov je potrebno, da naša sedanja dinastija ostane in ker to uvide-vamo, zato hočemo skleniti z monarhijo sporazum. S tem sporazumom mora biti določen položaj Hrvatov v državi. Odločno pa odklanja HRSS vsak absolutizem in absolutizem bi bil, če bi morala pasti vlada iz vrokov, ki so nastali in ki prihajajo izven parlamenta. Z vso paro se dela. da bi kralj pristal na neparlamentarno rešitev, toda mi vemo, da je naš hralj hraber in zato vemo, da bo stal na pravi poti. Ce kličemo: »Živela republika«! potem to ne pomeni »Doli monarhija, temveč to pomeni: »Živel mir.« In enako je napačno, če bi kdo trdil, da pomeni naš vzklik republiki: »Doli Karadžordževci!« Sporazum z monarhijo je izvedljiv in bo tudi izveden, ker ga božamo* Sela narodne skupščine. Beograd, 13. oktobra. Seja narodne skupščine je pričela ob 11. uri. Po običajnih formalnostih je bil preči-tar> akt glavne kontrole o izplačilu uradnikom zun. ministrstva in naše delegacije v \Viesbadenu. Zadeva je bila prepuščena finančnemu odboru v daljno rešitev. Predsednik je poročal, da je dobil zakonski načrt Voje Laziča in tovarišev o hipni pomoči prebivalstvu, ki trpi od gladu. Dalje odgovarja predsednik na vprašanje Vujiča (zemlj.), kaj je z delovanjem odbora za ekspropriacijo velikih posestev in za kolonizacijo. Ta odbor ni mogel delovati, ker tudi ni delovala skupščina, razen finančnega odbora, in ker je bil minister za agrarno reformo Vesenjak bolan. Vujič se zadovolji s tem odgovorom, češ, da so temu krivi vojvodinski radikali — veleposestniki, organizirani v društvu »Njiva«, ki bu-nijo seljake proti izvedbi agrarne reforme, ker je to le v njihovo korist. Predsednik zaključi debato in opomni, da se preide na dnevni red. V tem vstopi v skupščinsko dvorano Nastas Petrovič. Vladna večina: »Živel' N. Petrovič, notranji minister.« Opozicija: »Dole Nastas — krvnik, dole Nastas — bejta!« Prepir. Predsednik poroča, so se na seji šefov vladnih grup sporazumeli za 1. in 2. točko dnevnega reda: Za volitve v parlamentarne odbore za zakon proti korupciji in invalidski zakon. Nato se preide na tretjo točko dnevnega reda. Predsednik da besedo Spahu. (Iz opozicije se čujejo U—a klici!) Spaho predlaga, da se poročilo odbora za prošnje in pritožbe predloži finančnemu odboru. To se sprejme. V imenu radikalnega kluba prečita poslanec Milašinovič izjavo, da so radikali glasovali za predlog Spahe, vendar pa odvračajo od sebe vsako odgovornost, ker se s tem samo prepreči delovanje skupščine. Njim pa da se hoče dela. Piedsednik zaključi ob 12. uri 12 minut sejo. Prihodnja seja bo sklicana pismeno, kakor smatrajo politični krogi — najkasneje do sobote. Beograd, 13. oktobra. Za sejfc) nar. skupščine je vladalo prilično zanimanje v parlamentarnih krogih. Okoli 300 poslancev je bilo zbranih. Vsi so pričakovali, da se seje narodne skupščine prelože radi potrebnega delovanja parlamentarnih odborov. V vseh klubih so se vršile konference, posebno važna pa je konferenca šefov vladnih grup. Skupilina preložena na poznelii ias. B e o g f a d, 13. okt. Na današnji konferenci šefov vladnih grup, ki se je vršila pred sejo skupščine, so sklenili, da se odstavi z dnevnega reda današnje seje skupščine 3. točka dnevnega reda: poročilo odbora za prošnje in pri- tožbe ter da se isto preda finančnemu odboru. Nato so sklenili, da se sels skupščine preloži na poznejši čas, kei ni materijala, katerega bodo šele pripravili parlamentarni odbori. RAZDELITEV ZASTOPNIKOV V PARLAMENTARNIH ODBORIH. Beograd, 13. okt. Na današnji seji šefov vladnih grup so se sporazumeli glede proporcije zastopnikov posameznih klubov v parlamentarnih odborih za proučevanje invalidskega zakona in zakena proti korupciji: Radikali so dobili 7 zastopnikov, radičevci 5. demokrati 2, klerikalci 2, muslimani 1, samostojni demokrati 1, džemijet 1, zemljoradniki 1 in Nemci 1. NOVA ODBORA — KONSTITUIRANA Beograd, 13. oktobra. Po končani seji narodne skupščine so se vsi poslanci zopet zbrali v svojih klubih in malo konferirali ter se na to razšli. Medtem pa sta se po naredbi vlade takoj zopet sestala v skupščini novo izvoljena odbora za proučavanje zakona proti korupciji in invalidskega zakona. Odbora sta imela drug za drugim seje, na katerih so se konstituirali odbori. Odbor za invalidski zakon je sectavlien sledeče: predsednik Radoslav Agato-novlč (dem.), podpredsednik Gostinčar (klerik.), tajnik dr. Jos. Krnjevlč (radič.). Odbor za zakon proti korupciji se je konstituiral sledeče: predsednik Kosta Tlmotljevlč (dem.), podpredsednik dr. Hohnjec (kler.), tajnik dr. Step. Košutlč (radič.). SESTANEK DR. MARINKOVIČA Z MUSSOLINIJEM ODLOŽEN. Beograd, 13. oktobra. Radi napetega političnega položaja je sestanek med Mussolinijem in Marinkovičem odložen do 23. t. m. ODGOVOR MINISTRA PETROVIČA. Beograd, 13. oktobra. Dopisniku »Politike* je izročil Našt. Petrovič zanimivo izjavo kot odgovor na izjavo bivšega vojnega ministra generala Hadžiča. Vsi politični krogi napeto pričakujejo te izjave notranjega ministra, ki jo bo prinesla jutrišnja »Politika«. SKUPŠČINA VPOKOJENCEV. Beograd, 13. okt. V II. beograjski gimnaziji se je vršila včeraj skupščina vpokojencev iz Srbije. Na skupščini je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se čim preje prično izvajati vladne naredbe za poboljšanje stanja vsokciencev. SEJA POSLANSKEGA KLUBA HRSS Beograd, 13. okt. Dopoldne se je vršila seja poslanskega kluba HRSS, na kateri so bili izvoljeni sledeči kandidati v odbor za proučavahje zakon, načrta proti korupciji: dr. Step. Košu-tič, dr. Stanko Šibenik, Martin Crvčič Iv. Caldarevič, Iv. čelak; v odbor z« proučavanje invalidskega zakona $o bili izvoljeni: dr. Juraj Krnjevič, Vinke Pernar, Stepan lirojič, St. Miklavčič 1» Iv. Robič. Poslanski klub je nato prekinil konferenco. HRSS je znano, kakšen je položaj, da radikali ne bodo vstopili v vlado. Mnogo so v klubu komentirali napad Orjune na poslance HRSS. Maček je zjutraj interveniral v tej zadevi najprej pri Lj. Jovanoviču, nato pa pri Nastasu Petroviču. Rorzna poročila. Ljubljanska borza, dne 13. oktobra. Vrednote: Državni papirji, a) Obveznice: 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 blago 65. Delnice: a) denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d. denar 210, Ljubljanska kred tna banka denar 225, blago 233, Mer-kantllna banka denar 123, blago 130, Prva hrv. štedionica deri. 916, Slavenska banka blago 98. b) Podjetja: Strojne tov. in livarne denar 130, blago 154,Trboveljska prem dni-2ba blago 380, Združene papirnice blago 120. Založnice Itd..- 4 in pol odst. kom-zad. dež. banke blago 88. Produkti. Smrekovi ali jelovi plohi 12 m. dolž. paralel, žagani, obr. 30 cm 5'roki. 65 mm deb., irko meja den. 865, deske ill, irko meja denar 496, smrekovi hlodi od 10 odst. jelovi irko nakl. post. blago 325, hrastovi plohi 43 mm, 17—30 cm od 2.60 d{> 3 m, frko meja blago 1340, hrastova drva, suha, 1 m dolž. irko nakl. post. kol. 3 vag. denar 23. blago 24. zaklj., bukova drva ia ekspertno blago, irko nakl. post. den. 29, oglje Ia vilano, irko meja denar 115, pšenica domača, irko Lj. denar 380. pšenica bačka, par. Lj, blago 425. koruza bačka par. 1-j. blago 330. oves bački. par. Lj. blago 320. fižol ribničan, orig. irko Lj. denar 475, ii-žol prep :liiar, or g. irko Lj. den. 430, fižol rnandolon, orig., irko Lj. denar 350, fižol rojstvi, orie., irko Lj. den. 350. laneno seme, pan Lj. den. 690, pšenična moka bas. 0,ija-6ka. irko Li. blago 615, *>ouls hrastovij frko nakl. post. denar 1350. Zagreb, 13. okt. Devize: Curih 13.35 — 13.45, Praga 207.35 — 210.35, Pariz 357.60 — 362.60, New York 68.80 — 69.80, London 312 — 315. Trst 301.75 - 304.75, Dunaj 0.09783 — 0.09983. Valute: dolar 67.75 - 68.75. Curih, 13. okt. Zagreb 7.45. Praga 15.49, New York 52i.«i), Pariz 27.35, London 23.43, Milan 22.80. Berlin 1.24, Duaal 0.00735. Trst, 13. okt. (Predborza.) Zagreb 33.05, London 103,J Pariz 119.25, New York 22.975. CuTih 441.50. D-mai 0.0327. Praga 68. JA alj^iepn«rtfi8 Šele dva dsi pred voiitveml. Trije poslanci, od rsake stranke eden. se nahajalo v Vzhodni Afriki in sicer kot člani parlamentarne komisije. Dela se na tem, da se doseže kompromis med strankami, da ne bodo ti poslanci izgubili mandatov. — Vseh volilcov je 21 milijonov. Volijo nafnreč tudi Žene. — V prejšnjem parlamentu je imela konservativna stranka 259 poslancev, delavska 193, Ubvralna stranka ISt m nezavisol S poslancev. V nekaterih krogih se propagira misel meščanskega bloka. Ce bo prišlo do Maka, s* dan« ie ne ftote reči Na vsak načJfi'fia bi bU blok v škodo delavske stranke, k*r J* več k* 70 poslancev delavske stranke bOo izvoljenih samo z relativno večino. Komunisti stoje sdno slabo ia so «“00 v 12 okrajih svojo listo, doČim ie Vseh volilnih okta}*v dl S. — Volitve vodi delavska vlada. mr odstopi Šele po volitvah. ' » Posolilo Nemčiji. Po»6dbe, tikajo- če se nemškega reparacijskega posojila, je Nemčija podpisala skupno i vsemi bankami Posojilo znaša SCO anftooov 'to ie razdeljeno na osem držav, od katerih dado združene države nalveč (110 milijonov dolarjev), Anglija bode dala 12 milijonov funtov. Franclja 3 milijone. Bela Senesz: Zaročan« v tramvaju. Že nekaj let nisem videl EmeriJta Benedeka. Danes popoldne pa sva 9« srečala v tramvaju. Jaz: »Kako ti gre?« On (obraz mu Žari od zadovoljstva): »Izvrstno!« Jaz: »Komu pa neseš ta lepi t|opek?« On (ošabno): »Menda ne sVoji teti.« 'Jaz: »Ali je lepa?« On: »Nepopisno!« Jaz: »Pa menda se koncem koncev vendarle ne misliš oženiti?« On: »Zakaj pa ne? Imam »talne mesečne dohodke: toliko ln toliko. Stanovanje tudi imam. Ali poznaš Ara* lnjJna iz naše banke?« Jaz: »Ne poznam.« On: »Stari ne bo dolgo. Ko Umre, postanem jaz prokurist Vse ml gre po volji, hvala Bogu, A liajnalkln oče ie zelo bogat človek. Silno bogat« Jaz: »častitam, dfagi prijatelj!« On: »Hvala! Stvar sicer le ni po* stala enana. V ostalem je vse priprav* 4J6no, samo objavljeno še nJ.« Sprevodnik: »Prosim, karte.* On (pokaže svojo mesečno karto). Jaz (pokažem svojo legitimacijo). Sprevodnik: »Hvala.« (Odhaja.) On: »Ona je Izredno lepo dekle. Stari ima dve hiši na Bene«, HajaaUca je edinka. Stari je v zadnjem času zaslužil na borzi težke novce. To ti j* star sitnež, ali kaj me to briga, ne vzamem njega, marveč njegovo hčerko, kaj ne? Moram ti prignati: starec v začetku Uti slišati ni hotel o tej Ženitvi, toda HaJnaOca...« (umolknil Je in sramežljivo trgal cvetja). Jaz: »Kal hočeš, to Je UttbMen!« On: »Priv imaš.« Sprevodnik: »Margareti* most!« Vstopili sta neka debela ln neka suha Žena ter sedli poleg naju. Obe sta nadaljevali že poprej zadati razgovor. ■ : Debela: »Hajnaika mi o vsej stvari til rekla niti besedice.« ~ * Suha: »Najbrie zato, ker Mm 8e ni definitivna.« * , Debela: »A kaj Je snubec?* Suha: »Dobili so o njem zelo dobre informacije. Nameščen je v neki banki In bo kmalu postal prokurist.« ; ^ Debela: »To Je zelo lepo.« . Suha: »Da, lepo Je.« Jaz (pogledal sem Cmerika Bene* deka). On (namignil ml Je, naj poftaiam, kaj oni dve govorita). Debela: »Ima oeio svoje stanovanje.« ■ • ■ ‘iV . ■ Siha: »Kraanol« »valsl sr. o: Debela: »Morda ae bo poseje našlo tudi v starčevih hišah kakšno večje stanovanje.« Suha: »Stari Je, med nama rečeno, nagrabil lepe novce.« Jaz (pogledam Čmerika). 0» (se muza, ker Je gotov, da se plete razgovor o njegovi zadevi). Debela: »AH se imata rada?« Pozor! Pozori UJDIAN ca l-MlU«. Pozor, ljubitelji enodlindrskih motociklov! V kratkem pride Prince 2s/s — 3 HP/348 ccm. moderno, tahko motorno kolo, kompletno opremljeno s tachometrom In električno napravo pn brezkonkurenino nizki ceni. Vabimo na ogled AMERICAN MOTORS LTD. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA itev. 9*12 'ffelaton interurb. 477. Brzojavi „FOHDAUTO“, Labour party in komunisti. Angleška delavska stranka je imela te dni svoj kongres, ki je bil zlasti važen, ker se je na njem obravnavalo stališče delavske stranke do komunistov. Čeprav se o tem vprašanju preje ni dosti govorilo, Je bilo vendarle vprašanje rešeno takoj, ko je prišlo na dnevni red z vso Jasnostjo. Debate so se udeležili tudi komunistični govorniki. Dosedaj Je namreč bilo veliko komunistov članov delavske stranke in sicer na povelje Moskve, ki je hotela na ta način razediniti delavsko stranko. Po zelo stvarni in nad vse mirni debati, ko td padla z nobene strani nobena žaljivka, se Je prešlo na glasovanje. Prvo vprašanje je bilo: Ali se sprejme komunistična stranka kot Članica Labour party (ki je kot znano zveza delavskih strank)? Na to vprašanje je odgovorilo 3,185.000 članov z »ne« in samo 193.000 članov Je dejalo »da«. Ce smejo biti kgmunistl kandidati delavske stranke, se je glasilo d r u -go vprašanje. Tudi to vprašanje Je končalo s popolnim neuspehom komunistov, zakaj glasovanje je izpadlo za komunistične voditelje porazno in je bilo oddanih 2,456.000 glasov proti in samo 654.000 glasov za. Tretje vprašanje: če smejo biti posamezni komunisti člani delavske stranke je bilo z 1,804.000 proti 1,540.000 glasovi odklonjeno. Posledica tega glasovanja je, da Je nastop komunistov pri volitvah nemogoč in da bodo izvoljeni samo pravi pristaši delavske stranke, če vpošte-vamo, da so angleški delavci odklonili celo vsako pomoč, ki bi jo jim mogli dati komunistični glasovi, ker drugo in tretje vprašanje je bilo samo taktičnega pomena, potem se more šele prav presoditi, kako je angleški delavec proti komunizmu. Delavska stranka je sedaj jasno precizirala svoje stališče do komunizma; ki bi se moglo označiti tudi sledeče; Smo za komunizem, toda ne v Angliji, pač pa ne Ruskem. Zdi se nam, da bi tudi naše delavstvo storilo dobro, če bi sledilo vzgledu najbolj organiziranega delavstva in če bi se že enkrat poslovilo od ljudi, ki ne znajo drugega, ko da žive na račun ruskega denarja in da sejejo med delavstvom razdor. Prosveta. »Belokranjska svatba« je najnovejše delo in obenem eno največjih, ki ga je ravno dovršil naš mojster akad. slikar Gaspari. Doslej smo bili vajeni najrazllčnej-& slik iz nalega narodnega življenja od Dolenjske pa tja gori preko tožnega Korotana. to pot pa nam je ovekovečil belokranjske »vate v svojih slikovitih narodnih nošah. Gaspari je bil lani ln letos v Bell Krijlnl, kjer je prav pridno študiral !n prinesel od tam polne sklcirke najrazličnejših motivov. Najnovejša slika nam predstavlja pestro skupino Jtevilnlh svatov, ki prihajajo s svollm zastavonošo ravno iz cerkve od venianja. Zastopani so vsi obligatnl belokranjski »vatje od mladencev preko deveta, jf nosi po stati navadi 2 otlračem okinian vrtanj, pa do veselih godcev, otl SuhiT: »Zelo.« On (postal j« tako napihnjen, da g« Človek komaj še gleda). Suha (po kratkem presledku): »Samo fant Je neumno zaljubljen, ker sem slišala, da ga Hajnaika ne more vi-detl.e Jaz (ta pogledam izpod oči). On Uardl). Debela: »Ne more ga videti! Zakaj? Ali Je morda Še vedno zaljubljena v poročnika?« Suha: »Ali nima prav? Poročnik Je krasen Človek. Srce ti zaigra, ko ga pogledaš. Ko se. je dogodila Hajnalki ona nesreča, Je stari govoril s poročnikom, ali to ae noče ŽenltL« Debela: »ln zaročenec ne ve n8Se-sar o tem?« Stiha: »Hiti pojma nima. Pomisli gamo, kaj a« U Je pripetilo. Hajnaika se ni hotela otnblitl, pa jo Je stari sitnež »risffiL« Debela: »Kaj Je zaročenec tako trd?« Jaz (gledam prijatelja Cmerika). On (s) grize ustnice In z največjo pazljivostjo motri hiše na Mnrgaretl-nem vencu). Suha: »Kakor Je pripovedovala ilajndflta, ne samo da Je grd, marveč tudi dolgočasen in neumen. Baje Je tudi bolan. On sam se sicer dela, ko da ne ve ničesar o tem, ker to prikrivajo zdravniki In njegovi domači.« Jaz (ga pogledam natančneje). On (obupno mečka evetje). Debela: »Kako se pa piše ta mladenič?« Suha: »Hm... Kako se piše?... Čaka J, takoj ti povem! Zabeležila sem sl njegov priimek, ker sem obljubila, da se bom informirala o njem.« (Išče Po svoji torbici.) »Vem da se začne z B...« On (prebledel je, ko mrlič. Dve debeli kaplji znoja sta se mu pocedili po čelu. Naslonil Je glavo na stekleno okno). Suha (nenadoma): »Sem že našla! Vedela sem, da se začenja z B..., mladenič se piše Peter Balot. Stanuje v Mojstrski ulici« On (oddahnil si Je, ko da mu ie padlo breme z ramen). »Hvala Bogu!« Obe gospe nista razumeli, kaj je gospodu, ki sedi poleg okna. Benedek Je vstal to jedva, da ml je rekel zbogom. Njegova zaročenka stanuje na Žitnem trgu. Iz tramvaja grede sl je brisal znoj s Čela. Tramvaj se porniče proti vzpenjači in še vidim zaročenca, ki si je oddahnil od pravkar prestalih muk, kako hiti elastičnih korakov proti neki hiši na Žitnem trgu. Pred vratmi je za trenutek obstal in popravljal zmečkano cvetje. Videl sem, kako mu je obraz žarel veselja. Tedaj Je prinesla suha gospa listek bliže k očem in dejala: »Rekla sem Peter Balot? Zmotila *em se. To bo Ime mojega novega krojača. Pod tem je napisano še eno ime... Gmerik Benedek... Da, sedaj •e točno spominjam. Neki Benedek Je HajnaUtin zaročenec.« katerih so bili najbolj na glasu sosedni Pa-čani in PravutlncL' Za poroke se ženski svet najbolj zanima in tudi na tej sliki ne manjka skupin radovednega sveta, ki u*lb-lje o bodočnosti mladega para. Vseh oseb je čez 60, vse v tipičnih narodnih nošah. Ljubka cerkvica Je ena izmed belokranjskih in prav tako je pristna valovita pokrajina v ozadju. Slika je v vsakem oziru dovTŠena tako v tehničnem kakor tudi v etnografskem. Slednji je zahteval posebno vestnega Itudija. Navzlic raznim detajlom, na ka/tere se je moral Gaspari ozirati Je vendar ohranjena vsa slikovitost in bo imela slika trajno vrednost za etnogTalskl Institut naSega državnega muzeja, za katerega le bila slika naročena po direktorju g. dr. Niko Zupaniču. Želimo, da vidimo na prihodnji razstavi kaj več belokranjskih motivov, ki jih ljubljanska publika še ne pozna dosti. Zadnji dnevi v Ogleju. Izviren Toman Iz petega stoletja. Spisal Carli-Lukovtč, priredil Joža Lovrenčič. Izdala in založila Goriška Matica v Gorici In stane trdo vezana 28 Din, broš. 22 Din. V založbi ima za Jugoslavijo knjigo le Učiteljska knjigarna v Ljubljani. 2e lepo ilustrirana naslovna stran je zelo mična za otroke in nam kaže boje v Ogleju, ki lih opisuje roman. Knjiga pa ni zanimiva samo za otroke, temveč Jo bodo kaj radi čitali tudi odrasli. Oglej, to starodavno zgodovinsko mesto, ki je igralo v preteklosti tako veliko vlogo, je danes upropaščeno in neznatno. Roman nam kaže tudi na minljivost narodov In na zgodovinske narodne boje, ki so se odigravali v teh krajih, spominja nas pa na turške pohode in boje, ki so opisani v neštetih Knji-, gah Mohorjeve družbe, po katerih je pn nas mladina in ljudstvo tako Tado segalo, Knjigo urav toplo priporočamo! — Zenski »vet, 9. številka, ie dospela pred 14. dnevi, a vsled carinskih težkoc je tukajšnja uprava še ni mogla razposlati cenj. naročnicam. Zagotovljeno je, da bo zadeva v prihodnjih dneh rešena, nakar bo uprava takoj razposlala številko. Ljubljanski v »ZvezU včlanjeni 2bori pojo tudi letos na praznik vseh svetih na pokopališču pri Sv. Križu nagrobnlce, lx strankarskega življenja. Redna sela Mestnega radikalnega odbora v Ljubljani se vrši v torek dne 14. t. m. ob 6. url zvečer v tajništvu (V/olfova ulica 1, I. nadstn — Tajništvo. pirapeialiaiatfvallii francoske zavarovalne družbe se nahaja v novih prošta rlh v Šelenburgovl ul. it 7, II. nadstropje. (Hlia 3adrantko*Podunavtke Bank« Dnevne vesti. t — Nov škof. Za škofa v Skoplju je JnenovaJ papež Slovenca dr. -Gnidovca iz Misijonske družbe. Dr. Gnidovec je bil svoj-. ravnatelj in rektor na -Škofijski- gimna-W1 V Št Vidu nad Ljubljano. . Spremembe v sodni slnžbL Upoko-j*M so na lastno prošnjo, ker so dovršili starosti; dvorni svetnik Fran Du-‘IC pri^ višjem deželnem sodišču v Ljubinj, Višji deželni sodni svetnik in sodni Predstojnik Jurij šum er v Škofji Loki in pisarniški ravnatelj Iv. S c h w e i g e r v vrnoinlju. — Dvornemu svetniku Franu "Ukiču je blagovolilo Nj. Veličanstvo ob l*l Priliki podeliti red Sv. Save III. vrste. ^ Imenovani so: višji dežeinosodni svet-in predstojnik okrajnega sodišča v Pre-j^rali dr. Jakob Doljan za predstojnika "finega sodišča v Slovenski Bistrici, **rajni sodnik v Prevaljah dr. BI. Relch-za predstojnika okrajnega sodišča ‘»vnotarn, sodnika Ivan Trinkaus in Emil g^jer v Mariboru pa za okrajna sodnika ^ Mariboru. — Sodnik Avgust Hab er-je premeščen iz Gornje Radgone v ^ "- Rezervni oficirji za Dravsko dlvlzlj-f*° oblast so imeli v soboto, dne 4. okto* * V Ljubljani sestanek, na katerem je očal Izvoljeni pripravljalni odbor o uspejo svojih prizadevanj, da se doseže taka ?Wttnemba pravil Udruienia rezervnih ofi-h<*rv ln ratnikov v Beogradu, da bi mogli jjn oni rezervni oflciijt vojske SHS redni ^enakopravni čianl tega Udruženia, ki se 9**° bojevali na strani Srbije in Crnegore |*uoma v antantnih armadah. Ker ni prilivati, da bi se v doglednem času dobila zaželjena sprememba pravil, so vsi "«Vzo5i enoglasno sklenili, da se. začasno samostojna organizacija s sedežem .Mubljani, ki bo stremela za tem, da se "Svila Udruženja v Beogradu primerno “Premene in na to doseže fuzija obeh crga-8*®ciJ. Pripravljalni odbor je bil poobla-beograjska pravila z malenkostnimi S^ffieinbami predložiti vladi v odobrenje, j*jrati člane in nato sklicati ustanovni ob-^?b°r v Ljubljani. Pristopne izjave z na-s ta Vo-'a^kega čina, civilnega poklica in h ,0«ilin naslovom, naj se pošiljajo “* " Ir-, /anka Žirovnika, Šelenburgova 1 Ljubljani. — Pripravljalni odbor, g. Dr. Sima Markovič v Zagreba. d» c voditelj komunistične stranke, znani Jr. Sima Markovič, je prispel v so-boto :z gPoglavske kaznilnice, kjer je prestal svojo vrfen. v Zagreb. Komunisti so potom leta-pozvali delavstvo, naj pripravi Mar-*«vicu lep sprejem. Popoldne se je na Zri-j«vcu zbralo večje število komunistične gUadine, ki je hotela demonstrirati, vendar « to policija preprečila. Iz Zagreba se' je °«Peljal dr. Markovič v Beograd. k — Upokojeni profesorii v Zagrebu, ftfalj je podpisal ukaz, glasom katerega so “p°kojeni Josip Bajer, ravnatelj I. realne *®aia2lje v Zagrebu, Anton Miškatovič, jljPfesor II. realne gimnazije v Zagrebu in i* hn ravnatelj učiteljišča. Slednji gje^" dodeljen prosvetnemu oddelku v Za- D-i Občinske volitve v Št. Rupertu na Dto.v t ®* V nedeljo, dne 12. t. m. so bile ^ volitve v Št. Rupertu. Vloženi sta vJugoslovanske pevske Zveze Intimno in prisrčno pevsko proslavo je smatrati kot rio, a tembolj zaslužno priznanje zvestih delavnih sinov danes svobodne do-fttotvine. ljubljanska drama. Luigl Plrandello: Šestero oseb Išče avtorja. Komedij* v 2arodku. To je genijalno aamišljena zmes življenja in teatra v originalni obliki zlita v umetn:no, ki so jo naši najboljši odlično prinesli. Šest oseb je doživelo strašno dramo. In gredo po svetu in ttčejo umetnike, da Jim upodobijo njihovo »sodo. Pridejo h generanl skušnji n zaigrajo pred režiserjem. In se dožene, da je teater eno in življenje drugo. Igra je napo-JfBa z aforizmi o najglobljih stvareh Člo-reka. J« psihološki kristal in tenkočuten literarni domislek najboljše vrst* Režiser J®, bil režiser.' To vlogo je moral poeoditi: igral je samega sebe. Gg. Rogoz, Nablocka, Skrbinšek in sijajna ga. Pace-tova (Medvedova) so bili najbolji. Tudi skupina igralcev (zlasti g. Levar med njimi) je prepričevalna enot«, _j. . Repriza Tolstojeve drame »Moč teme« je bila boljša. Prazno gledališče. Ljubljanska opera. Pri petkovi pred. stavi »Carjeve neveste« je pel prvič Grljaz-nova g. C v e j I č. Ker je pel vlogo v slovenskem jeziku, je bila vsebina dejanja občinstvu lažje razumljiva kot pri prejšnjih predstavah. Drugače g. Cvejiča upoštevamo, ker je ambicijozen in nadarjen pevec z močnim glasom in tudi v Igri že kale precej okretnosti. Morda je v vseh vlogah nekoliko preenoličen, posebno v mimiki. Za vzgled jasne, razločne izgovarjave naj si vzame g. Betetta, ki je zopet pel Sobaklna igralsko ln pevsko dovršeno. Gdč. Rozu-move obsežni in zelo prožni glas je za partijo Marie zelo prikladen, Nastavek še ni brezhiben in izgovarjava besedila tudi ne povsem razumljiva; na vsak način pa-mnogo boljša kot na prvih nastopih te simpatične solistinje. — Ljubaša ge. Vilme de T h i e r r y-K avčntkove Je sijajna kreacija v petju in igri. G. Banovca smo od predstave do predstave bolj veseli. Razvija se pevsko in Igralsko. Njegov Lykov Je do. ka2 2a to. Pravtako napreduje g. Mohorič. Poglablja se v svoje vloge in želi nekam višje. G. P u g e l j je stalno na mrtvi točki: ne napreduje In ne nazaduje. Skuratov bi bil dober z mogočnim, pastoznlm glasom, kakoršnega pa g. Pugelj nima. Sburovno Je pela ga. Ribičeva, katero smo po dolgem času prvič slišali. Pevki Je izvrstna šola g. L. dobro koristila. Svojo vlogo je odpela povsem zadovoljivo. — Tudi članici zbora gdč. Mišiče vi so v »Carjevi nevesti« poverili malo vlogo. Nje-' nemu dokaj močnemu altu pa je predvsem treba temeljite šole. — Zbor je priden, dasi ponajvečkrat v prepiru s taktom: moški zbor zakasneva, ženski prehiteva. O orkestru smo že ponovno-povedali, da ie v nekaterih instrumentih premalo dobro zaseden, balet v pesmi o prosu menca semtertje po odru brez ozira na muziko, režija g. Bučarja je skrbna. Trud g. kapelnika Ba-latke, ki vodi glasbeni del predstave, zasluži toplo pohvalo. Gledišče je bilo skoro Polno. -s— Ljubljana. I— Deložacija. Na Celovški cesti pri Koslerjevem vrtu se nudi občinstvu zanimiv, pa žalosten priziof. Pod plahto, ki je ne moremo imenovati šotor, prebiva ie nekaj dni rodbina, ki so jo človekoljubni gospodarji barake na Koslerjevem 'Vrtu vrgli na cesto. In nihče se ne zgane, da bi delo-žirancem v teh mrzlih nočeh nudil strehe. Ako ne bo v najkrajšem času tega" škandala konec; pridemo na dan z imenom Onega. ki je zakrivil to brezsrfeost. 1— Samom«-. Včeraj ob 13.45 se Je ustrelil v svojem' stanovanju Trnovski pristan št. 4, Stanko SitaT, dijak VI. r. realne gimnazije. Vzrok samomora ni znan. 1— Nesreče. Gčna Marija Kramolc učiteljica v Dobrepoljah se Je peljala danes zjutraj na enovprežnem vozu Matije Rozmana. posestnika v Št. Vidu po Bleivvelso-vl cesti proti kolodvoru. Na križišču Blel-weisove in Dunajske ceste se Je ustralll konj prihajajočega bTZovlaka ter s« splašil. Gdčna Kramolc je skočila t voza ter si pri padcu zlomila levo nogo.. Prepeljali so JO v deželno bolnico. Dne 11. okrog 7. je peljal Josip Malč, posestnik iz Panave, drva v Ljubljano. Tik ob njegovem vozu je peljal Al. Goršič, učenec 6. razr. ljudske šole ročni voziček. Ker je prišel pri tem Goršič preblizu voza, ga Je vrgla »vaga« na tla, tako, da je prišel pod voz, pri čemur je dobil na rokah in nogah več lahkih po škod. Tudi njega so prepeljali v bolnico. 1— Nepreviden Šofer. Avgust Kogej, šofer konservne tovarne na Vrhniki Je dne 11. med 12. in 13. uro s tovornim avtomobilom tako neprevidno volil, da je »del na vogalu Pogačarjevega- trga in Šolskega drevoreda v kandelabet električne svetilke ter ga pokvaril. Škoda se ceni na 18.000 Din. • 1— Vlom. Ivan Zemljan, Čevljarski mojster je prijavil na policiji, da Je bilo včeraj med 18. In pol 20. v njegovo stanovanje, Erjavčeva ul. 4. vlomljeno ter to bili ukradeni sledeči predmeti: dežni plalč. ponošen suknjič, sokolska surka, ženska ročna torbica in listnica z vsebino 5000 Dih. 1— Ne zaupajte prtljage neznancem. Alojzij Trček, Selo 31, se je pripeljal včeraj 2 vlakom v Ljubljano, glavni kolodvor Ker je imel toliko prtljage seboj, da Je sam ni mogel nesti, je izročil nekemu nežnancu zavoj manufakturnega blaga v vrednosti 3750 Din, da mu ga nese na peron. Ko se je Trček preril skozi gnjeio in prišel na peron, ni bilo ne o neznancu n» o zavoju m duha ne sluha in vse iskanje Je bilo zaman. 1— Našel se Je v soboto opoldne na Sv. Petra nasipu ženski -pled«. Dobi »e ga na Ambroževem trgu št. 6. Maribor. Razdelitev sokolskih diplom «e je ve- šila v soboto v Nar. domu. Starosta dr. Boštjančič Je razdelil diplome vsem Solto-lom in Sokpllcam, ki so tekmovali na zadnjem vsesokolskem zletu v Ljubljani. Spominski shod na obletnico koroške. *a plebiscita, ki ga je priredila Orjuna v soboto zvečer v vestibOu Nar. doma je nad vse dobro uspel, Čeprav Je manjkaj o*i del inteligence, ki bi bil y prvi vrst! pozvan, da se zanima za prekmejna narodna vprašanja. Na shodu so govorili g. Rehar, dr. Cazafura, dr. Žnuderl, dr. Irgolič. G. Vavh-nik je na koncu prečita! resolucijo, ki izjavlja. da sedanjih krivičnih mej naVi državi ne bomo priznali. Resolucija je bila »glasno sprejeta. Odmev trboveljskih dogodkov. V so-botoje bil pozvan v Celje Is pridržan v za-ponh Slavko Reja. Aretacija se nanaša na Trbovlje: česa ga dolfe, ai tnano. val« Eberta del rog v mt, ga dVlgnll in vrgel v stran. Težko ranjenega Pirkoviča so prepeljali v botoioo. Gospodarstvo. Industrija tanina v Jugoslaviji. Ptuj. Proslava 50 letnic« pisatelia.pesnika Fr. Ks. M,Hu ^ ** V Ptuju se Je osnoval nedavno odbor, kateri si je nadel nalogo proslaviti 50 letnico našega dlčnega pesnika-pljatelja Fr. Ks. Meška, ki sedaj iffpoikuje v Selcih pri Slovenjgradcu. S to proslavo našega Meška je pa zamišljen tudi sestanek vseh . danes v najrazličnejših poklicih se nahajajočih . nekdanjih dijakov ptujske gimnazije in to od ustanovitve zavoda v letu 1869. — Spored za to slavnost se je določil od strani pripravljalnega odbora tako-le: Popoldne dne 10. novembra 1924 sprejem gostov. — Ob 20. uri se vrši v »Mestnem gledališču«.predstava Meškove drame »Pri Hrastovih«, Nato prijateljski sestanek v »Narodnem domu«l — V torek, dne M. novembra 1924 bo ob pol 9. url dopoldne žal-no-spotninska služba božja za vse pokojne profesorje, tovariše In dobrotnike ptujske gimnazije. Ob 1. uri popoldne skupni obed v »Narodnem domu«! — Zvečer ob 20. url v prostorni dvorani »Društvenega doma« »komerz«. čisti dohodek ie namenjen dijaški kuhinji ptujske gimnazije! — odboru Je “a tem ležeče, da se slavnost vrši v šol-sko-tovariJkem duhu. Izrecno bodi omenjeno — da je slavnost zamišljena v izključno duhu r- brez vsakega polttično-sti-ankarskega oblležja ali primesi! — V kratkem se prične z razpoifljanjem vabn. Kdor ne bi prejel vabil*, naj smatra te vt-vabilo. Ker Inžft odbor za zummj© udeležence pravočaisno preskrbeti prenočišča ia da more določiti število udeleiencev pri banketu, naj vsi, ki se nameravajo ode* lefitl slavja. Javijo svojo udeležbo nele do l. novembra 1024. Odbor se je obrnil na BjJnistTstvo za nMoAflS&Faft „- kliučho tajniku »Odbora za Melkovo slavje« v Ptuju, g. Avgustu Kosu, o. asistentu dav* Snega oblastva v Ptuju, kateri daje vsa druga pojasnila. taCJKkfts:— Zakaj ie zadovoljen? »Zakaj si tako zadovoljen?« »»Prihajam ravno od zobozdravnika.«« »To vendar ni nič smegnega.« »»Seveda je: ni ga bilo namreč doma.« Dlfaika. Dijak: »Od zdravnika predpisane rti praške jemljem zjutraj točno pred solnčnim vzhodom.*. Prijatelj: »Pred solnčnim vzhodom? Zakaj pa ravno ob tem času?« Dijak: »I, saj se vendar gM pnisto: yaiu i« oršiBa ceaca Po velikem Številu podjetij in veliki produkcijski zmožnosti spada industrija tanina med najvažnejše stroke Jugo* slovenske kemične industrije; V industriji tanina se predvsem upo* rahljajo ostanki lesa, ki" niso uporabni niti 2a gorivo. Ce se vzame v obzir ogromno lesno bogastvo Jugoslavije, vidimo, da Ima industrija tanina naj-lepii izgied za trajen razvoj. Tanin se predvsem uporablja v kožarski industriji, ki je pri nas istotako lepo razvita.- e - Industrija tanina je pri nas jako stara in je doma na Hrvatskem. 2e leta 1803 so na Hrvatskem eksportirali tanin v Nemčijo. Leta 1880 se je osnovala na Hrvatskem prva velika tvornica. Kmalu so sledile ie Štiri tvornice, ki se vse pečajo z ekstrakcijo tanina. Tako je na Hrvatskem pet tvornic tanina in Šesta bo dozidana v najkrajSem času. Lepo se je razvila ta industrija tudi v Sloveniji, kar se imamo zahvaliti v glavnem visoko razviti kožar-ski industriji. Tako izdeluje tovarna Woschnagg v Šoštanju 300 vagonov letno ekstraktov, ki se uporabljajo v strojarnah kož; anonimna družba »In-dus« (Polak) V Ljubljani 150 vag.; tovarna Potočnik v Slovenjgradcu 25 vagonov; tovarna Lavrič v Konjicah 50 vagonov, Važne so tudi tovarne na Polzeli, v Majšperku pri Mariboru in tovarna Samec in drug v Ljubljani. Industrija tanina pri nas, krije popolnoma domačo potrebo in preostaja vrhutega §e velika množina za izvoz. Naslednje Številke nam kažejo produk cijo tanina petih tvornic v HrvatSki* Slavoniji tekom zadnjih let: Produkcija Poraba Leto v vag v deželi. Izvoženo 'J 1919/20 210« 1921 978 516. . »i ;/■ ■: 1922 1225 248 m 1923 1196 123 1078 I2V02U0 se Je tanina: Kraj 1919/20 1921 1922 1923 v Nemčijo 62 132 - 295 v Avstrijo 664 - 281 288 195 v Češkoslovaško 258 241 169 175 V Angleško 27 60 M 142 v Ruzmudjo 39 - 46 140 85 v Osjskp 137 76 130 104 v Poljsko — 296 9 y v Italijo 4 104 6 16 v druge kraje 157 7 24 77 Skupno 1588 782 977 1073 Jugoslovenski tanin je izborne kakovosti in inozemstvo povpraiuje posebno po taninu, ki se izdeluje U kostanja in hrasta. Stanje Narodne bank* dne 30. septembra 1V24. {V milijonih dinarjev J Aktiva: Kovinska podloga 430,8 TM, posojila 1532.1 (+ 31,9), račun za odkup kronskih novčanlc 1.208.2, račun začasne izmene 389.9, državni dol* 2566J. .vrednost dri. domen, zastavljenih za izdajanje nov* ianic 2.138J, razni računi 474 (+ 19§). aktiva skupno 9.189.9. Pasiva: Vplačana osnovna glavnic# 25.3. rezervni fond 5.9, bankovci v obtok« 4.968 (■+■ 88.3), drž. račun začasne ramen« 389,9, državne terjatve — (— 44.3), faznt obveznosti 599.2 (+ 193.2). drž. terjatve « zastavljene domene 2.138.3, aiija za nakup zlata 2a glavnico ln fende 63; pasiva skupno 9,180.9. Obrestna mera u eskompt menic o $, za posojila proti zastavi T %. Spori. 4 Frvonstvene tekme. Včeraj so se zopet na celi liniji nadaljevale prvenstvene tekme. Prvotno so bUe na programu sicer samo dve Igri in to Primorje : Rapid v Ljubljani tet Jadran : Maribor v Mariboru. Ilirija je pa imela igrati s Haskom. Ker Je pa tel mik mesto v Ljubljano v Beograd, ie igrala Ilirija s Hermesom ter s tem absclvfrala svojo predzadnjo prvenstveno tekmo. Prvenstvena tabela Je ostala v placementu neizpremenje-na. Slab dan sta Imela oba mariborska kluba. Nič kaj ugodno ne poteka to prvenstvo za mariborska kluba, Dosedaj jima še ni uspelo, da bi kakemu ljubljanskemu klubu odvzela samo eno točko. Igre so poteki« vse v redu. Primorje : S, V. Rapid 3 : l (2 t 0). Primorje Je brez večjega napora in truda zmagalo kljub temu, da Hi bilo v svoji najboljši kondiciji, poleg tega je Imelo v streljanju hudo smolo. Dva ostra strela Ermana sta končala na prečki ln stebrih, množica pa jih Je Šla za las mimo ali pa (rez rol. Najbolj Je ugajal pfi Primorju napadalni trljo Erman — Baline — Gamernik, ki je prav lepo kombiniral tet bil vedno silno nevaren, zargaj n« krilu je Imel sem in tja dobre momente, medtem ko Je pa levo krilo docela odpovedalo. V krliski vrsti je bn na mestu zopet samo Wtndli Izboren je bil Birsa v obrambi ln pa vratar Janilgaj. — Rapid v sploinerts 61 tako slab. Njegovi neuspehi izviralo predvsem Iz slabosti napadalne vrste, ki je zdaleko premehka, da bi se mogla uveljaviti %av dobra 1« kril-ska vrsta, osoblto srednlr krilec In pa tudi obramba. Vratar Je tatel mnogo srede. V odprti igri j« Primorje imelo več od Igr«, da*i le Rapid čestokrat nrav vehementno napadal. V 17' s sorta li naibjlije blilJne prvi gol Baline. V zadnji minuti polčasa zvlia rezultat Erman. Po pavzi Je Primorje le bolj nevarno, toda ima smolo v streljanju. V 39' odbije Jančigaj center desnega krila, v nato sledečem serumagu Zakrivi Vidic avtogol. Toda Je naslednjo minuto pride Primorje do tretjega gola. Vratar Pelko drli žogo predolgo, zakar odredi sodnik indirekten kazenski strel. Baline poda Žogo Zargafu in ta £>Iacir* skoti 4lv zid Rapidovcev v gol. Sodnik g. Hus je v splošnem zadovoljeval. SK Jadran : SSK Maribor 2 :1 U : 0). Svol debut v Mariboru je zaključil Jadrana sigurno zmago ter dokasal tvojo res dobro formo. V prvem polčasu je zpatno nadkrfljeval domačine. Predvsem Je Imel velik pha v napadalni vrsti, ki Je prav lepo kombinirala ter bila selo nevarna. V tem času j* dosegel tudi dva lepa gola in sicer po Brcarju in Pečniku. V drugem polčasu Je nekoliko popustil, toda bil vseeno gospodar situadje. V 20’ ubrani Vidmar proti Jadran« streljano enajstmetrovka Kmalu nato pa scorta Vodeb za Maribor ter postavi s tea končni rezultat. Sodil je g. Frank, ki pa ni bil prav na višini Slavf tekma. X Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 20. oktobra 11. ponudbe glede dobave knjigoveike preše. — Dne 7. novembra t. L se bodo ViŠile naslednje ofertalne licitacije: pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznih strojev, motorjev za čolne, orodja itd. ■ z« gtadbeao upravo v Tivatu; pri ravnateljstvu driavulh železnic v Ljubljani glede dobave lanenega flrneža: ptI ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobav« 60 vagonov peska za livarne. — Dne 8. novembra t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave finega Ja* dematega železa in specialnega okroglega železa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtnlSfl* zbornice v Ljubljani Interesentom na vw gled. Blrija : Hermes 1:1 (9 : 1). Hermes Je doživel precej visok poraz, ki ga po igri prvega polčasa ni bdlo pričakovati. V tein času ie bil Iliriji več kol enakovreden. V drugem polčasu pa je začel potegoma popuščati ln slednjič v zadnjih 20 minutah popolnoma Izpregel. Ilirija je s lahkoto izenačila ter dosegla tudi nadaljnt kiti gole po Ladotu in Milanu Zupančiču ter Omanu. Sodil je g. Betetto. Stanje prvenstvene tabele. Ilirija 5 5 0 0 23: 3 10 i. Jadran 5 3 1 1 10: 7 7 II, Primorje 3 2 l 0 6: 3 S UL Hermes 4 112 7:11 3 IY- Maribor 4 10 3 S: 7 2 V: Celje 5 0 14 8M 1 Vt Rapid 2 0 0 . 2 1:11 0 VIL Prva številka znači: Stevflo odigranih Iger, druga dobljenih, tretja neodločenih, Četrta zgubljen« tekme peta diferenco goier za : proti iesta točke, sedma mesto. Hazena. Ilirija t Atena 3 : 2. Na protest Aten« je bila anulirana prva prvenstvena med obema družinama, v kateri je zmagala Ilirija s 6 : 1. Včeraj se Je tekma ponovila in tudi topot si Je Ilirija sasigurala sicer skromno zmago. Obe druilti sta *i bili skoraj enakovredni FINALE 2A NOGOMETNO PRVENSTVO JUOOSLAVUE, SK Juaoslavlla. Beograd — prvak države. Jugoslavija : Hajduk 2 :1 (1 : o). 2 a.g r V3 L tevirno). Včeraj s« j« vršil na igrišču Haska finale za prvenstvo države, k! mu le prisostvovalo ogromno število gledalcev. V zelo zanimivi, napeti in odpru Igri je bila Jugoslavija popolnoma enakovreden nasprotnik Hajduka. Za Jugoslavijo scorta Djurič in Laburič, za Hajduk Bona. čič n. Hašk v Beograda. Beograd, (izvirna). V soboto in ne- vita t Korotan 4 : 2. Prvenstvena Drugi dan Je bil pa boljši ter smagal In sicer v Istem razmerju. V vmH špecerijskih prodajalnah sa dobi OHBN najboljši pridatek k hrani. Nacijonalno gibanje v Indiji. Indijski narod vstaja k zavesti samega sebe in svoje volje, po stoletni izgubi samega sebe. Indijo, pretresa danes nacionalno gibanje, ki po veličini nima primere, ker gradi revolucijo src. • Mahatma Gandhl ie njen prerok, advokat Das njen taktik. To leto so določale zunanji razvoj v Indiji nove volitve v zakonodajno skupščino. Te volitve so se vršile v decembru 1. 1923, v času, ko je bil Oandhi še zaprt. Udeležba stranke Swaraj, ki se pod Gandhijevim vodstvom bori za indijsko avtonomijo, je značila taktičen korak, ki je v bistvu nasprotoval lastnemu programu, ki je proti vsakemu sodelovanju zakonodajne skupščine, ki so io Angleži dali 1. 1919 indijskemu narodu, je bila tako izvoljena drugič in prvič s sodelovanjem stranke Svvadaj. V ta parlament, ki bi naj predstavljal skupno delo angleškega gospodstva in indijske narodne volje, voli angleška vlada 49 in indijski narod 95 članov. Ko je indijski nacijonalni kongres, čisto indijska skupščina in glasnik na-cijonalnega gibanja sklenil, da se udeleži volitev. je stranka ?varaj v prvem boju dobila skoro on mandatov. Tako ie bila dana možnost 'zt iliti nacijonalne zahteve s pomočjo 35 naklonjenih liberalcev v gotovih slučajih proti vladi. Izdano ie bilo geslo: obstrukcija, kadar bi obetala uspeh, izostati, kadar bi bila akcija brezupna. Neodvisno nacijonalistično glasilo je formuliralo sledečo taktiko stranke S\varaj: »Naloga stranke je* da združi domače indijske zastopnike v parlamentu proti vladi, da zabrani »anaci-jonalne« zakone in da zgradi temelje osebne in socijalne svobode. Njeno stališče v svetu naj se izrabi, da se narod politično vzgoji in da spravi v tok tvorne moči v kongresu.« Lep, toda nevaren program. Vprašanje je namreč, kako se spravi to taktiko v soglasje z neomajljivo zahtevo nacijonalnega kongresa, da se napne vse sile za sklicanje konference zastopnikov zakonodajne skup- ščine, odposlancev indijskega nacijonalnega kongresa in vladnih zastopnikov. Ta konferenca naj bi vpostavila v Indiji »odgovorno« vlado. Sicer zatrjujejo Angleži, da pomeni tudi sedanja zakonodajna skupščina le prehodno stanje in.ji bo sledil resničen narodni parlament, vendar označa navedene zahteve nacijonalnega kongresa celo Labour Par-ty kot revolucionarne. Ko je dobila Labour Party vlado v svoje roke, je cel svet pričakoval, kaj poreče Mac Donald zaradi Indije. Njegova poslanica Indiji pa je bila »angleška«! »Le politična in konstitucijonalna pot vodi k trajnemu napredku. Nobena stranka na Angleškem se ne bo ustrašila groženj in če kakšna stranka v Indiji misli, da nimam prav, bo zelo presenečena. Če se bo zatekalo k revolucijonarnim metodam aktivnega ali pasivnega značaja, bo reakcija še močnejša.« Ta izjava angleškega voditelja delavcev je bila dovolj jasna in razumljiva obenem, ker bazira na tristoletni tradicifi državniške umetnosti. Vprašanje je le. koliko časa bo ta državniška umetnost še vzdržala ravnotežje. V Aziji doraščajo zdaj iz pro-bujajočih se narodov nasprotni igralci. Značilno je angleško stališče do celotnega problema, ki proseva iz neke izjave Manchester Guardiana. »Dvomimo o modrosti indijske politike, če prezira dejstvo, da Indija ne bo zmožna brez pomoči vzdržati enotnost v lastni zemlji, dokler ne bo sprijate-ljila Hindov In moharaedanov.« Ta napetost med Hindi in mohamedani je res nacijo-nalen indijski problem, ki pa ne bo nikdar rešen potom »civiliziranih« uredb, pač pa le s spoznanjem obeh narodov samih, da bo le skupno delo koristilo obema. Gandhijeva oseba In njegovo prijateljstvo z voditelji inohamedanov, bratov Ali je Švojčas vzbudila upanje, da se strneta oba toka Indijskega življenja. Tedaj so angleške oblasti Gan-dhija zaprle. In če je odslej razmerje med Hindi in mohamedani doživljalo svoje krize, je mnogo zakrivila Gandhijeva aretacija. Ko je prišel Gandhi 14. februarja t. 1. iz zapora, je takoj spoznal, da je v prvi vrsti treba ustvariti zopet sporazum med Hindi in mo- hamedani. Pokazal je častno cesto tvornega skupnega dela in ta edina bo v Indiji tudi vodila h končnemu'uspehu. Poslano. Z ozirom na napade v »Slov. Domu« časopisu, ki izhaja v Trbovljah, na mojo osebo kot gerenta občine Trbovlje, izjavljam podpisani, da vložim proti listu in neznanemu. oziroma znanemu dopsnlku tožbo. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1924 ANTON FORTIČ. gerent občine Trbovlje. Lastnik: Konzorci] »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubljanL Edgar Rici Burroughs: Trnove ŽIVALI Akut se je spomnil, kako je poprej čul hreščati Molakovo hrbtenico in spreletel ga je mraz. Še se je obotavljal. Da bi se odrekel svoji kraljevski pravici? Toda vsi poskusi, da bi se osvobodil, so bili zaman. Naenkrat zvečan pritisk na njegov tilnik je izsilil besedo: »Ka-go-da!« iz ust do smrti mučene opice. Tarzan je malce zrahljal železni objem. »Akut, ti boš kralj,« je dejal »Kaj ti ni Tarzan dejal, da si ne želi kraljevske časti? Kadarkoli bo kdo hotel napasti tvojo pravico: Tarzan ti bo pomagal v boju.« Opičji človek se je dvignil in za njim se je tudi Akut spravil počasi pokonci. Jezno je stresel glavo In odkorakal k svojim plemenskim tovarišem. Motril je enega za drugim, posebno močnejše med njimi. Morda se je tudi tam bal rivala. Toda nihče se ni ganil. Vsi so se mu naravnost izognili in skoro istočasno izginili nazaj v džunglo v smeri, odkoder so prišli... In Tarzan je bil zopet sam na obrežju. Rane, ki mu jih je Molak prizadejal, so ga pač skelele, toda kaj mu je bilo to? Mirno in hrabro je prenašal bolečine, kakor divje živali. Te so ga naučile življenja v džungli in kako ravnajo vsi, ki Imajo tam svoj dom. č Predvsem je potreboval sedaj orožja za obrambo in napad; to mu je bilo jasno. Bil je zadostno posvarjen: slučaj z opicami, še oddaljeno rjovenje leva Nume in leoparda Shette! Udobne varnosti prvi čas tu ne bo užival... Da, vse je pomenilo vrnitev v staro življenje, v vedno nove nevarnosti in k lovu. Strašne živali ne bodo plazile krog njega kakor takrat-in nikdar ,— niti podnevi niti v temnih nočeh — ne bo mogel odložiti svojega priprostega orožja, ki si ga je P..n. šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli nu)bo!i$i Bivalni stroji „Grltzner“ v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. l9to-tam vseh vrst čevljarski 9troji »Adler" (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edine le pri: 1051P PETEM Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo li. 1 in i Ljubljana Gosposvetska c. it. 3 priporoča svojo bogato zalogo pisalni strojev ..ADLER" In JBMir, Šivalnih strojev za rodbine In obrt ter voznih koles Styr!a — DUrkopp — Oroino kolo (Waffenrad). GeniftI zastonj In Mo. lIllgHtltlngMgMtMlMtintHlMgMtM Oglašujte v »Narodni Dnevnih". moral nabaviti z golo roko iz sredstev, ki mu jih ie nudila narava. Na obali je našel polrazpalo skalo; po neizrečenih naporih se mu je posrečilo odlomiti ozek kos od celote: približno petindvajset centimetrov dolgega in približno le tričetrt centimetra debelega. Na enem koncu se je zoževal v pravo konico. Brez dvoma je imel v rokah stvar, ki mu bo lahko služila namesto noža. Poiem je odšel v džunglo. Evo drevesa iz trdega lesa, ki ga je bržkone podrl vihar. Odžagal je ozko, dobro raščeno vejo z žal precej , topim orodjem. Potem je zvrtal luknjico v deblo gozdnega velikana in zamašil s suhim dračjem. Sedel je na deblo, vtaknil konico svoje palice v luknjo in jo pričel vrteti med tesno, vendar rahlo stisnjenimi dlanmi. ' Kmalu je bil dim vstal iz luknjice in takoj nato je zaplapolal plamenček. Naložil je par suhih vejic na ogenj, ki se je kmalu razgorel v prepereli drevesni votlini. V tem plamenu je obdelal klino svojega noža, ki ijo je od časa do časa omočil. Na ta način je hotel doseči kalikor toliko ostre klino svojega preveč primitivnega noža. Vedel je, da se mu to ne bo posrečilo naenkrat in bil končno brezmejno vesel, da je končno na- pravil kolikor toliko ostro klino, dolgo približno deset centimetrov. Zdaj je svoj nož že lahko boljše uporabil. Odrezal si je dolg elastičen lok, napravil nožev ročaj, močan kij in precej puščic. Vse skupaj je skril v vejah orjaškega drevesa, stoječega kraj- male rečice In si tam pripravil s palmovimi vejami pokrito ležišče. 2e se je spuščal mrak na džunglo in Tarzan je začutil pošten glad. Šel je čez reko in nedaleč od svojega/drevesa je odkril napajališče, kamor je sodeč po odtisih nog na. blatnih tleh, hodila množica različnih živali. Tja je gnal gld opičjega človeka. Zavihtel sa Je lahkotno in spretno kakor opica skozi drevesne krone in zopet užival vso srečo in staro svobodo svojih mladih let, dasi ga je v srcu težilo še vse, kar je preživel zadnje dni in tedne. V trenotku so se vrnile zopet tisočere male navade, ki so bolj očitovale njegovo resnično notranjost, kakor pa tenks. plast civilizacije, ki jo je odnesel iz skupnega življenja z ljudmi. Ta plast je bila le zunanjost, ki ie pokrila ogle in robove tega živalskega človeka, ki se je imenoval opica Tarzan. Tiho se je potuhnil v spodnje veje drevesnega orjaka, tik nad stezo divjačine in njegove ostre oči | so prodirale v temo, odkoder je vsak hip priča* koval svojo žrtev in ž njo zaželjeno večerjo. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Komaj se je udobno vgnezdil na drevesu ln stisnil noge k telesu, se je spodaj že pripravljal lev na skok; kajti jelen Bara je šel k napajališču, da uteši svojo Žejo. Toda ne sam. Sledili so mu drugi, ki jih Bara ni niti slutil. Tarzan pa ni s svoje visoke zasede prezrl nobenega zgiba. Vedel je natančno, kaj namerava oni, ki se plazi zmirom kakih sto metrov za nič slutečo živaljo skozi grmovje džungle: bila je kakšna zver, ki je raVnotako plena lačna zasledovala Baro, Ka* kor Tarzan. Toda kdo? Morda Numa? Ali leopard Sheeta? »Lahko se še zgodi,« si je mislil Tarzan, »da bom ob večerjo, če ne pojde Bara malo hitrejSe pit.« In zgodilo se je tako. Jelen je najbrže zavohal svojega zasledovalca, se trepetaje ustavil in kakor blisk pridrl iz goščave proti reki in protj Tarzanu. Hotel je uteči preko plitve vode na drtfS breg. Tam bi se skril svojemu zasledovalcu. Komaj sto metrov za njim je hitel Numa. (Dalje prihodnjič.) Podpirali« Jugoslovansko Matico I NOVOSTI M damske plažče In jopice SMlskln, pili, aatrahan In krlmar priporoča v ,'sliki lsblrl tvrdko A. & E. SKABERNE Mastni trs 10 — LJUBLJANA — Mastni trg 10 Prvorazredni moderni brzopisalni stroj Stoemer-Recopd Vrhunec finofnehanike I Zaetopstvo: Lud. Baraga, Ljubljana. šelenburgova ul. 6/1. 0 SADNI SIJEM \ • 18.. 19.. in 20. oktobra • na prostoru ~ £ l ljubljanskega velesejma j • 0 0 t 0 Naiupodnejia prilika za nakup J finega namiznega sadja j v velikih In manjših množinah. # 0000®0000000000®®©00®000000 I KUPUJTE »! ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku i +♦+♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Naznanjamo da se nahaja naša podružnica v Maribora v Gosposki ul. št 36 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije. •Uprava »Narodnega Dnevnika«. Ljubljanska posojilnica a. z. z o. z. v novo preurejenih prostorih v Ljubljani MESTNI TRG it. 6 obrestuje rrsrs najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi- Telefon Številka 9 Telefon Številka 9 g*ftX96®®Q®6 Kamen Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je poslati na Nikola Pavičevič trgovec Krili Aleksandra ulica 1. Beograd. OAAAAaaaa FRANC CERAR, družba * o.«. v Domžalah pri LJubllan tovarna slamnikov In klobukov zilHiT Celju, Popravil« •• sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernov« nl.5. aa dvor. Kovačič ATršan. MALI OGLASI nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Jakob Vodopivec, ki ima svoj sedež v Zagoriu ob Savi, sprejema vsa dela svoje stroke po celi Jugoslaviji. Zastopstvo v Ljubljani vodi dolgoletni stavbeni polir Anton Merlak* Krakovska uL 27. ncmeblovano v sredini mesta, eventuelno tudi v predmestju išče uradnik za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Mirni dom". Srti se več oseb na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava Usta. oli odstranim brez bolečin. Garancija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatiine bolečine. — Športna, živčna, schvedska masaža. Zalokarjeva uUca 13 priti., M. P. I. Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK, v Ljubljani, Krekov trg 8. SauiojDi lomiti srednje starosti, katera je dobro izurjena v vseh gospodarskih delih išče mesta pri samostojnem gospodu. Šla bi tudi za vzgojiteljico otrokom, kateri so brez matere, ter bi isto vodila gospodinjstvo Cenjene ponudbe na upravo Usta pod »Skrbna gospodinja". in samostojen korespondent v slovenščini, sibohtvaščini, nemščini, češčini, italjanščini ter francoščini, išče primerne službe za takoj. Ima večletno prakso, ter je vešč organizator. Ponudbe na upr. lista pod »Perfekten za gospode in dame KELC, Maribor, Sodna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. (izprašana v Franciji) poučuje temeljito francoščino. Naslov v upravi lisin. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500*— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod , Čimpreie", Jesenski povili moški in iaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. . Naslov pove uprava lista. finisa, stara SO let, čedne zunanjoNf in neomadeževaae preteklost s premoženjem 25 000 Din T gotovini in lastno opremo t* želi čimpreje omožiti, n«jr«P s trgovcem ali gostilničarje®* Vdovec ni izključen. Le resn* in neanonimne ponudbe »Sreča" na upravo lista. srednjo, iščeta dva boljša £>* spoda. Če le mogoče v mesto. Ponudbe na upravo lista po(S »Soba«. z dvema posteljama, po m v nosti s posebnim vhodom,°* sredini mesta iščeta 2 gospd dični. Ponudbe prosita P° ..Mirni" na upravo lista. Mopremllcno če ie mogoče z souporabo kuhinje v mestu ali predmestju išče mirna družina, Ponudbe pod »Zadovoljnost" h« upravo lista. dobro ohranjeno žensko kolo Naslov na uprave lista pod Tafegj'1 društvenega uradnika oddamo. Prednost imajo bivši železničarji in drugi državni uslužbenci, predvsem taki, ki poznajo društveno poslovanje. Delovni Čas 7 ur dnevno Plača po dogovoru. Nastop čimprej. Pismeno ponudbe z dokazili o šolski in drugi sposobnosti in o dosedanji *«poslenosti naj se pošiljajo na: »Udiuženje jugoslovanskih narodnih železničarjev" Ljubljana, Gradišče 7. trgovsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo. kontoristinjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod »Pisarniška moč". Jz nemškega, Italijanskega, francoskega in srbskega jezika na slovenski in obratno, vsakovrstna korespondencije spret««: izurjen korespondent trg. akademik. Cenj ponudbe pod »Natančen" na upravo lista. skoraj nov, ter par lahkih komatov nekoliko rabljenih proda Ivan Molek, sedlai Vrhnika 112. Za najprimernejši in visoko-kalorižni Trobnodolski premog — 'Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavni zastopnik premogo-kopa TROBNIDOL dom. Čebin trg. • premogom UMlJallmiLi/lL