^oStnina platana » gotovim.
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 42’—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. 'Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto III.	Ljubljana,	6.	junija	1931.	Štev.	23.
O čem se ne govori...
Svetovna gospodarska kriza je vtisnila poteku dogodkov sedanjosti svoj neizbrisni pečat.
Skoraj ne mine teden brez različnih mednarodnih konferenc, razmo-trivajočih vprašanje gospodarske kri-ze, preiskujočih vzroke sedanjega stanja in sklepajočih o ukrepih, ki naj se podvzamejo za odpravo ali vsaj za °miljenje tega, svet ubijajočega zla. Vse te konference se končava j o v znamenju popolnega neuspeha, dasi-ravno se poskuša iz muhe napraviti slona; malenkostni sklepi, neznatnega pomena se predočujejo kot važne odredbe; celo neuspehi se zakrivajo s plaščem navidezno uspešnih pridobitev.
In še te malenkosti izzvenevajo običajno v lepo stiliziranih resolucijah, naslovljenih tja, kjer jih ne slišijo, niti ne upoštevajo.
Največkrat so rezultati povsem negativni, docela protivni namenu konference. Naj lepši dokaz nam je dejstvo, da je bombastično opevana konferenca za carinsko premirje rodila carinsko vojsko, kakršne ne pozna svetovna zgodovina.
Vprašujemo se, kako je mogoče, da be morejo najti izhoda iz tega ubijajočega položaja ljudje, ki jih je zbrala enodušna volja in izključna baloga odpraviti to zlo? Posvečene °sebe, zastopajoče poglavitne svetovje gospodarske organizacije, kaor tu-^i one, ki so delegirane kot oficijelni
zastopniki posameznih držav, imajo ne gospodarske organizacije, kakor tudi primerno moč, da zamorejo ne samo razpravljati, temveč tudi vsaj nekaj ukreniti za izboljšanje.
In vendar ostaja vse vedno pri starem: ena konferenca rodi drugo; vsaka sledeča je važnejša od njene predhodnice; vsaka vzbuja pričakovanje odrešitve, zaključuje pa se- z običajno resolucijo, izzvenevajočo v soglasni izjavi po — potrebi nove konference. Takrat pa se prične iznova stara pesem...
Naše začudenje nad takimi »uspehi« se zmanjša, če upoštevamo, da so med delegati zastopniki raznih, povsem nasprotujočih si gospodarskih panog in da so poleg tega tudi v svetovni politiki gospodarske zadeve podrejene raznim drugim, političnim, dasiravno kako drugače pobarvanim težnjam.
Potem ko je utihnil odmev zadnjega strela na poljanah svetovne vojne, je pričela nova vojna doba, ki so jo vojevali diplomati različnih držav, panog, in da so poleg tega tudi v svetovne, še danes ni docela končana in tudi še dolgo ne bo.
Dočim diplomatska vojna pojemava in se svet vedno bolj povrača v mirovno stanje tudi v tem oziru, se vedno močnejše razvnema — prav tako nekrvava, a tembolj učinkovita — gospodarska vojna.
Uspehi vojnih čet so postali orožje diplomatov v njihovi nelu:vavi borbi, časi se izpreminjajo; vsarco orožje se polagoma obrabi, in tako je postala tudi učinkovitost tega s potekom časa manjša. Njegovo mesto polagoma zavzema orožje gospodarskih interesov. Z njim v prvi vrsti manipulira današnja diplomacija. Na žalost, ne moremo reči, da v korist svetovnega gospodarstva.
Kakor v vseh vojnah, odloča tudi v sedanji gospodarski vojni premoč. Carinske meje bi zamogli primerjati s strelskimi jarki; notranje gospodarsko stanje, njegova vsestranost, produktivnost in racijonalnost predstavljajo vojni materijal; konkurenčna sposobnost tekmovanja odgovarja razmerju borbenih sil. Gospodar-sko-resorna ministrstva posameznih vlad izdelujejo operacijske načrte, ki jih izpopolnjujejo trgovinske pogodbe kot sporazumi z zavezniki.
Glavno torišče pogajanj je preneseno na mednarodne gospodarske konference. Te naj bi blažilno in po-mirjevalno^ uplivale na razrvano in razburkano sedanjost. Dasiravno je svetovna gospodarska kriza samo neizbežna spremljevalka divjajoče gospodarske vojne, se kot glavni vzroki naznačajo vedno ponovno: nadprodukcija, brezposelnost, nazadovanje cen.
Nepristranski strokovnjaki, ki jih ne vežejo politični oziri, so drugačnega mnenja in zanikujejo, da bi nadprodukcija slabo vplivala n& gospodarski in socijalni položaj. Ona kliče samo po večji potrošnji. Z nadaljno omejitvijo produkcije bi se povečala samo brezposelnost. Nizke cene, ki jih omogoča velika produkcija, pa so predpogoj za ozdravljenje, katero je mogoče edino s povečanjem vse zadovoljujoče potrošnje.
Istočasno se bavijo konference z dvemi nezdružljivimi vprašanji: omejitev produkcije in zmanjšanje brezposelnosti. Da ne govorimo o neutemeljeni domnevi, da bi padanje cen ustvarjalo slabe j ši položaj, moramo poudariti, da brezposelnost sama ni
neposreden vzrok krize, pač pa njena posledica, kakor je njena posledica tudi zmanjšanje kupne moči Jirokih mas..
že nasprotujoča si tendenca domnevnih glavnih vzrokov onemogoča dosego kakega sporazuma; istočasno pa obstoji v rešitvi enega vprašanja taka povezanost z drugim, da bi enostranski sanacijski ukrep škodoval drugod v isti ali celo v še večji meri.
Dokler bo človeštvo iskalo izhod iz slabega gospodarskega položaja na bazi omejitev produkcije in zviševanja cen, ni misliti na kakršnokoli izboljšanje. Od tega bo imela korist samo peščica izvoljencev, ki se jim tudi danes ne godi slabo. Z vso težo pa bi tak eksperiment padel na večino, pomnožil armade brezposelnih in ponovno zmanjšal kupno moč ter prisilil množice k novim omejitvam v potrošnji.
Klic uvidevnih gospodarstvenikov je popolnoma protiven takemu prikazovanju vzrokov svetovne gospodarske krize ter se glasi: omejite brezposelnost, dvignite kupno moč!
Omejevanje produkcije in zviševanje cen je v interesu kartelov in kar-telnikov. Zlasti onih kartelov, ki se pod krinko sorazmerne, takorekoč racij onelne produkcije bavijo izključno z dobičkarstvom, dosegljivim samo s povišanjem cen.
Toliko z ozirom na svetovno-gospo-darski položaj. — Razmere so tedaj take, da v doglednem času, zlasti vsled trdovratnega vztrajanja na napačni diagnozi vzrokov svetovne gospodarske krize ne moremo računati s kakim izboljšanjem, ker so zdravila predpisana na podlagi take diagnoze bolj škodljiva kot koristna.
šele v zadnjem času je angleški delegat Henderson pri konferenci Društva narodov javno razgalil, da obstoji glavni vzrok svetovne krize v preobilici mrtvega kapitala, ki leži po bančnih tresorih — nalik skopuškim prihrankom v nogavicah in po raznih loncih — brezplodno zaklenjen, nedostopen vsem, ki imajo duha podjetnosti in voljo do dela. Ta
mrtvi kapital se mora tudi obrestovati. In obrestuje se delamržnim, nepodjetnim trotom iz kreditov, ki jih najemajo podjetnejši. Ti morajo poleg obresti za izposojeni kapital plačevati tudi obresti na mrtvoležeče naložbe.
Poleg tega pa se je vsepovsod razpasla bolezen kratkoročnih kreditov, ki so trajnim solidnim podjetjem nedostopni in se jih zamorejo posluževati edino le špekulantje, če izvzamemo redkejše primere nekaterih trgovskih kreditov.
V	kolikor naša notranja gospodarska kriza ni neizbežna posledica svetovne krize, temelji skoraj izključno le na tem vzroku. Kakor povsod, so tudi pri nas denarni zavodi združeni v enotnem kartelu, ne izvzemši niti Zadružnih organizacij, ki so bile osnovane prav zaradi odprave oderuških obresti v drugi polovici preteklega stoletja.
Ako pregledujemo statistične podatke naših denarnih zavodov, vidijo, da se tudi pri nas kopiči mrtvi kapital v bančnih tresorih, kajti hranilne vloge izkazujejo neprestano naročanje. To naraščanje hranilnih vlog se skuša od strani denarnih zavodov prikazati kot nekak napredek, menda celo ugoden pojav v narodnem gospodarstvu. Resnica ima pa ^'ugačen obraz, in priča naraščanje hranilnih vlog samo o nesorazmernosti med posameznimi gospodarskimi Plastmi, ker ni v skladu s splošnim Položajem.
Istočasno z naraščanjem hranilnih vlog se večajo tudi mrtvoležeči depositi v bančnih tresorih. na dru-gi strani pa krvavo manjka potrebnih dolgoročnih kreditov po znosni, krizi odgovarjajoči obrestni meri. Tu-^ tisti del kapitala, ki je mobilizi-r&n za kratkoročne kredite, ne služi gospodarstvu tako kot bi moral, ker Poleg previsoke obrestne mere sili izposojevalca k večnemu prekladanju remena z ene rame na drugo, kar je °Pet združeno s stroški in raznimi Provizijskimi izdatki.
° tem se ne govori...
Ne govori se tudi o tem, da je predvojno obrestovanje hranilnih vlog znašalo približno 4°/o. Takrat so govorili o denarni krizi. Takrat pa je tudi obrestna mera za kredite le v izjemnih slučajih znašala nad 6%. Večina denarnih zavodov, zlasti onih, ki so temeljili na zadružni bazi, je dajala dolgoročne kredite po 5 do 5%°/o.
Takrat je bila težka denarna kriza, in si lahko dobil potrebno posojilo po — recimo — 6 do 6 K°/o na dolge termine.
Danes, v času preobilice mrtvega kapitala mora podjetni poleg neprimerno višje obrestne mere plačevati še občutno povišane provizije z najrazličnejšimi nazivi in visoke takse. Zraven pa mora biti vesel in srečen, če se mu je pod mnogo težjimi pogoji posrečilo doseči dolgoročni kredit.
Absurd je v tem: pomanjkanje denarja — nizka obrestna mera, preobilica denarja — visoka obrestna mera.
Je tako; in vendar se o tem ne govori!
Sodobnost zahteva solidnost na vseh gospodarskih poljih. Solidnost pa zahteva zmeren dobiček, tedaj nizko ren-tabiliteto. Kako naj računa podjetni z nizko rentabiliteto, če je obrestna mera potrebnih kreditov tako neznosno visoka?
Pretirana štednja tudi še danes zasluži naziv: skopuštvo. Pa naj gre to na ime posameznikov ali na naslov drugih podjetij!
In prenapeta obrestna mera tudi danes ni nič drugega kot oderuštvo, pa naj ga izvajajo poedinci ali denarni zavodi!
Kako daleč smo še danes od normale, pričajo vedno se množeči pozivi, naj vlada takemu oderuštvu napravi konec s tem, da določi za kredite naj višjo, dopustno mero 12 (reci: dvanajst) odstotkov, dasiravno — poudarjamo! — je ta višina za solidno investiranje kreditov nemogoča.
V	času splošne krize se mora zadovoljiti vsakdo z manjšimi dobički. Naraščanje hranilnih vlog in visoke dividende nekaterih, ne baš redkose-
j&nih podjetij pa pričajo, da mera ni za vse enaka.
Kreditiranje ni gospodarska panoga, temveč samo pomožna obrt, ki bi morala služiti vsem gospodarskim panogam. Praksa pa je daleč od te teorije.
Isto je s karteli, zlasti s tistimi karteli, ki se bavijo s predmeti splošne potrošnje in zasledujejo samo en glavni namen: kopičenje dobičkov potom neutemeljenega podraževanja cen svojih produktov. V nekaterih slučajih zavzemajo karteli že obliko popolnega monopola in uživajo še vedno zaščito, države. Znano je, da so celo nekatera državna podjetja (zlasti sladkorne tovarne) včlanjena v kartelu, kar gotovo ni v interesu
IZ UREDNIŠT
Tekom tedna se preseli uredništvo in uprava v nove prostore v Aškerčevo ul. št. 3, kamor nas je gostoljubno sprejela vedno nam naklonjena velepražarna — »PRiOJA«, kateri se tem potom najiskre-neje zahvaljujemo.
O	nas samih nismo doslej govorili. Naj nam bo dovoljeno ob tej priliki i/.-pregovoriti par besed v pojasnilo in opozorilo.
©rez ‘bombastične ‘reklame smo pred dvemi leti zastavili pero za koristi in potrebe malih in srednjih trgovcev, ki predstavljajo obilnih 99% trgovskega stanu v Sloveniji. Težke žrtve so spremljale naše delo. Spremljale in bodrile pa so nas tudi simpatije naših naročnikov, zavednih trgovcev, uvidevajočih potrebo obstoja lastnega neodvisnega glasila, ki naj zastopa veliko večino trgovskega stanu v Sip veni ji tako kot to zahtevajo njegove potrebe in ki naj malemu in srednjemu trgovcu predočuje dogodke na gospodarskem polju v nepobarvani luči, dasiravno to marsikomu ne gre v račun.
Dokaz teh simpatij zavednega trgovstva je v naši visoki nakladi in v dnevno se množečih vrstah naših naročnikov, dasiravno preživlja baš trgovski stan najobeutnejši delež na splošni gospodarski krizi.
splošnega narodnega gospodarstva.
Tudi tukaj bo treba izvesti temeljito revizijo in upeljati državno nadzorstvo nad karteli, pa najsi se krijejo pod lepo zvenečimi imeni katerihkoli udruženj. Kar ne služi sploš-no-gospodarskim interesom, naj se izvzame od zaščite!
O	tem se ne govori. Vsaj veliko ne. Vendar je gotovo, da bi bil velik del gospodarskega problema rešen, kakor hitro bi se ti dve vprašanji načeli z resne strani.
*
Vsled pomanjkanja prostora smo morali tudi v tej številki skrčiti vsebino in opustiti marsikaj važnega, kar pri ie-semo prihodnjič.
A IN UPRAVE.
Zahvaljujemo se Vam ter Vas prosimo, da nam zaupanje in naklonjenost tudi v bodoče ohranite!
'Mnogo hvaležnosti smo dolžni 'tudi vsem tistim tvrdkam, ki z oglasi podpi-i<S)i> naš list in nam s tem omogočajo zmagovati visoke stroške. Zaveden trgovec zna ceniti njihovo naklonjenost in razumevanje za potrebe malega in srednjega trgovca; krije svoje potrebe prvenstveno pri njih in priporoča njihovo blago svojim odjemalcem. Naša hvaležr nost tem tvrdkam je naša dolžnost, zato naj jo na tem mestu ponovno izrazimo, združeno s prošnjo za daljno naklonjenost.
iNa svoj način paysmo dolžni hvaležnost tudi vsem onim, redkejšim osebnostim in korporacijam, ki smo jim že od vsega početka v na pot je, kar dosledno pokazujejo s svojo nenaklonjenostjo. — Hvala tudi tem! Delali bomo — kakor doslej — brez njih in preko njih!
*
Današnja številka, se je zaradi praznika zakasnila za en dan, kar naj nam naročniki oprostijo!
..TRIBIIMA“ F- B. L., tovarna dvokoles in
HHHHHHHHBHHHI	otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovima cesia 4
Prodaja na obroke
Gospodarske beležke.
Naša transa stabilizacijskega posojila.
Kakor javljeno, je odpadlo za podpis našega stabilizacijskega posojila 50 milijonov frankov na našo državo. Uspeh podpisovanja pri nas je bil tako velik, da se je že 15 dni pred potekom pod-pisovalnega roka podpisalo 17 milijonov frankov več kot znaša naša transa, vsled česar so bile banke prisiljene podpisovanje predčasno zaključiti.
Tudi poročila iz inozemstva beležijo velik iuspeh, ker je bilo celotno posojilo podpisano že 14 dni pred zaključkom popisovalnega roka.
Obrtniki in skupne zbornice.
Da se končno razčisti vprašanje, na kateri strani stoji naše obrtništvo glede vprašanja skupnih ali ločenih gospodar-' skih zbornic, je sklicala Zveza obrtnih zadrug za prihodnjo nedeljo (14. t. m.) izredni občni zbor, ki bo končnoveljav-uo pokazal, v katerem taboru stoji večina. Vsaka obrtna zadruga pošlje toliko delegatov, kolikorkrat po 50 članov šteje.
Nazadovanje produkcije Trboveljske premogokopne družbe.
Poročilo Trboveljske premogokopne družbe izkazuje v pretečenem letu močno nazadovanje produkcije v primerjavi z zadnjimi leti, ko je izkazovala postopno napredovanje.
Produkcija zadnjih let je znašala v vagonih:
	premog	cement	apno
1927.	16.287	2119	1253
1828.	15.742	4123	1469
1929.	19.576	4368	2077
1930.	14.148	3926	1553
Družba	navaja poleg splošne gospo-		
darske krize kot glavni vzrok upadanja produkcije dejstvo, da so državne železnice lani svoja naročila močno omejile; neugodno na potrošnjo premoga sta vplivali tudi dve, zaporedno si sledeči mili zimi. Ker so zaloge vsled majhnega odkupa narastle, težko, da bi se letos produkcija dvignila.
Organizacija izvoza živine.
V	svrho pospešitve izvoza živine se je na anketi izvoznikov živine in živinorejcev ter živinorejskih zadrug, ki se je vršila pretečeni teden v našem trgovinskem ministrstvu sklenilo osnovati v Beogradu »Jugoslovansko zadrugo za izvoz živine« s podružnicami v vseh važnejših državnih centrih in na sedežih inozemskih tržišč. Poleg poljedelskega trgovinskega, finančnega in prometnega ministra bo tvorilo načelstvo te zadruge po 6 članov-živinorejcev in 6 članov-izvoznikov.
Člani te zadruge postanejo lahko živinorejci, izvozniki, zadruge in mesni industrijci. Delež znaša 5.000 Din.
Kakšna bo letošnja žetev?
Pri našem izvozniškem društvu v Beogradu zbrani podatki o stanju letošnjih posevkov obetajo tako pri žitu kot pri koruzi najboljšo letino, ter je po mnenju strokovnjakov pričakovati letos isto bogato žetev kakor predlansko leto. •
Izkoriščanje zemeljskih plinov v Bujavici.
Velikopotezni načrt za izkoriščanje zemeljskih plinov v Bujavici pri Zagrebu je končno prešel v izvršilno fazo. Plin bodo izkoristili za produeiranje električne sile. Dosedanji poizkusi so dognali, da se zamore etno računati s 60 milijoni kubičnih metrov plina na leto, ki bo v stanu proizvajati 100 milijonov kilovatnih ur električnega toka, tedaj samo 60—80 milijonov manj kot jih proizvaja Fala. Investicijski stroški so razmeroma prav majhni ter so pro-računani na (58 milijonov dinarjev. Financiranje je prevzela »Praštediona«. ki prevzame tudi garancijo za naprave, ki bi tekom 25 let postale nerabne, če bi zmanjkalo zemeljskega plina. V tem slučaju bo Praštediona« dobavljala nafto po isti ceni kot plin, ker so pod plastmi zemeljskih plinov odkrita njena velika ležišča.
»SLA VI JA«, jugoslovonska zavarovalnim banka
je imela 28. maja 1981 svoj VIII. redni občni zbor. Iz poročila je videti, da jo poslovno leto 1930. končalo prav po-voljno.
Skupne premije so narasle na 12 milijonov 16.345 Din rezervne glavnice. Za požare, vlome, nezgode in za življenske police je izplačala v 1. 1930. 4,694.971 dinarjev in s tem vršila v izdatni meri svoj važen gospodarski namen.
Od čistega dobička bo izplačana delničarjem 6-odstotna dividenda.
Občni zbor »Merkurja«.
Dne 9. junija ob 20. se vrši v mali dvorani Zbornice TOI enaintrideseti občni zbor Trgovskega društva Merkur za Slovenijo po običajnem dnevnem redu.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev
se vrši jutri dne 7. t. ni. ob 9. uri v dvorani Trgovskega doma. Poleg običajnega dnevnega reda se bodo na zborovanju obravnavala važna trgovska vprašanja, zlasti glede davčnih in drugih bremen, vsled česar je pričakovati polnoštevilne udeležebe in važnih sklepov.
POVPRAŠEVANJE ZA NAŠE IZ
Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so prispela sledeča povpraševanja za naše izvozno blago: fižol: London — 7744, Barcelona — 7847;
krompir: Bern — 7900; krma: Bern — 7900; razni poljski pridelki: Brno — 7374, Barcelona — 7847 in 8144; hmelj: Barcelona — 8144; sadje: Varšava — 8083; jajca in perutnina: Milano — 7377; živina in divjačina: Rim — 9074; svinjska čreva: Halberstadt — 7489; zdravilna zelišča: Graz — 8073, Hamburg — 8378; seno in slama: Bern — 7900; povrtnine: Barcelona — 7847 in 8144. Za zastopstvo naših trgovcev pa povprašujejo iz inozemstva: za živino: Milano — 7485; za jajca: Milano — 7485, Berlin — 7756;
Proti bencinskemu kartelu.
Savez avtobusnih podjetij je predložil trgovinskemu ministru spomenico, s katero zahteva, naj se v interesu avtomobilizma ukinejo dosedanje carine na bencin, ki naj bo uvoza prost, ker te carine koristijo samo bencinskemu kartelu, ki vzdržuje neupravičeno visoke cene, katere niso v nikakem razmerju s pariteto na svetovnih tržiščih. Namesto carine naj se uvede trošarina na bencin, a to v taki izmeri, da cen ne bo treba poviševati in da se preko bencinskega kartela omogoči svobodna konkurenca v trgovini z bencinom.
Barvana kava.
Finančni organi so te dni pri mnogih tgovcih v Sarajevu zaplenili večje množine barvane kave, ki so jo ti nakupili pri nekaterih zagrebških tvrdkah. Poleg zaplembe so trgovcu naložene še občutne kazni. Bodite pri nakupu kave previdni!
Gostilničarska pivovarna.
Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne, d. d. se vrši 16. t. m. v Laškem.
OZNO BLAGO V INOZEMSTVU.
za kože: Wien — 7527, Tel. Aviv — 8346;
za suho sadje: Marseille — 8312;
za sveže sadje in razna živila: Jaffa
—	9102.
Zavod daje interesentom brezplačna pismena pojasnila in želi, da mu trgovci, stavijo že fiksne, po možnosti povzročene ponudbe z naznačbo cene, množine, dobavnega roka in plačilnih pogojev.
je prt nas in v inozemstvu najbolj priljubljena
krema za čevlje
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE.
Dne 28. maja se je vršil v borznih prostorih »Trgovskega doma« šesti redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote.
Iz poročila finančnega odbora posnemamo, da se je pretečeno poslovno leto zaključilo z 281.000 dinarji prebitka ter znaša skupno borzno premoženje 871 tisoč dinarjev.
Blagovni promet je bil na borzi v pretečenem letu pod vtisom splošnega nazadovanja slabejši kot prej. Zlasti pri lesu se kaže močno padanje in je znašal skupno 2001 vagon v vrednosti 12-2 milijona dinarjev. Lesni promet leta 1929, ki je bil itak slab, je izkazoval 2797 vagonov v vrednosti 15-9 milijona dinarjev.
Žitni promet se je v primerjavi z letom 1929 lani po količini sicer dvignil od 342 na 406 vagonov, po vrednosti pa
je vsled padanja cen tudi nazadoval od
8-2 na 6-6 milijona dinarjev.
Devizni in valutni promet je precej stabiliziran ter je znašal lansko leto 957 milijonov dinarjev.
Borzno razsodišče je lani živahno poslovalo ter je bilo lani 1758 novo vloženih tožb in se je nasproti predlanskemu letu povečalo za 224 slučajev. Največ tožb se je nanašalo na vino in špirituoze (471), na kolonijalno blago (238), na sveče in milo (174), na tekstilne proizvode (130) in na semena (117). Poslovanje borznega sodišča je bilo zelo naglo in je postopanje v 1404 slučajih trajalo le po en mesec od vložitve tožbe do razglasa razsodbe. V 115 primerih je trajalo sodno postopanje nad 1 mesec.
Pri volitvah je bil izvoljen stari borzni svet. Na novo izvoljen je bil le gosp. Josip Kavčič.
NOVE CARINSKE TARIFE S ČEHOSLOVAŠKO.
S prvim junijem je stopila v veljavo naša nova trgovinska pogodba s Čeho-slovaško, po kateri je vezanih za uvoz češkega Jilaga k nam 00 carinsko-tarif-nih postavk, za naše izvozno blago pa Je v čehoslovaški tarifi vezanih 70 postavk.
Na čehoslovaško blago, ki se uvaža k nam, je določena vezana carina (v zlatih dinarjih) za 100 kg (če ni drugače Pripomnjeno) pri sledečih predmetih: kisle kumarice 12'50; cikorija tudi zdrobljena in prešana, suha 5; pivo vseh vrst: 1. v sodih 30, 2. v steklenicah 40; konzerve od kumaric v skupni leži preko 5 kg 40. Gladke bombažne tkanine: I. katerih 1 m- tehta nad 120 kg, če ima	vsak cm2 v	votku	in snutku:
a) 50 niti	ali	manj —	120;	b) nad	50
do 80 niti	—	140; c)	preko	80 niti	—
180; 2. gladke	tkanine	v teži	nad OO	do
120 gramov, če je v vodku in snutku:
a)	50 niti in manj — 180; b) 50 do 80 ."iti — 180; c) preko 80 niti - 200; '1' gladke tkanine v teži 00 gr. ali manj, k' imajo v votku in snutku: a) 50 niti j^11 manj — 200; pajčolani — 180; b) do 80 niti — 200; c) preko 80 niti 240; enotno predivo od jute, manile
in ostalih rastlinskih vlaken: a) sirova od manile in sizala za vezanje snopov
—	5; iz 2 niti sirova prediva od manile in sizala — 6; večnitna prediva od jute, manile in ostalih rastlinskih vlaken: sirova od manile in sizala — 7; sirova od manile in sizala 8. Tkanine od lanu, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken: ki imajo preko 18—36 niti v votku in snutku — 120; ki imajo preko 26 do 60 niti — 270; ki imajo preko 60 niti — 350. Tkanine od lanu za izdelavo žimnic — 340. — Preproge za tla:
1. tkane v obliki žameta — 160; 2. ostale — 120; navadne — 150; fine:
a)	v obliki žameta — 600; b) na drug način — 350. — Grobe odeje in koci (čebad) v teži nad 700 gr za 1 m2 — 200; odeje iz odpad kov v isti težini — 120; čebad naravno siva — 200. — Volnene tkanine: 1. preko 700 gr — 180;
2. preko 500 do 700 gr — 230; 3. preko 300 do 500 gr — 280; 4. 300 gr ali manj — 300. — Pozamterija, pozamte-rijski in gumbarski izdelki iz umetne svile — 800. — Izdelki iz napojenih in premazanih kanin: pokrivači, sešiti in opremljeni — 160< — Fesi brez čopa prosti. — Usnje strojeno in dalje pri-
pravljeno: podplati a) kruponi — 130,
b)	ostalo usnje za podplate — 90. — Objave, plakati in brošure, ki se z njimi priporoča poset češkoslovaških kopališč, letovišč in sploh turistični promet v Češkoslovaški, so ne glede na obseg oglasnega dela po tar. št. 453 prosti carine. — Opeka dinasa — 1.
— Izdelki iz porcelana: a) beli ali enobarvni brez reljefnih okraskov — 25;
b)	večbarvni, pozlačeni, z relijefnimi okraski itd. — 40; izdelki iz ostale keramične tvarine: a) beli ali enobarvni
— 20; b) večbarvni — 35. — Steklo za žico, brazdasto steklo, steklena strešna opeka, plošče za tlakovanje, ostalo (nebrušeno, nebarvano itd.) — 10. Steklene posode: 1. navadne: a) zelene --
20,	b) bele ali polbele — 26, c) belo neprozorne — 31, d) z okraski — 47; 2p brušene, polirane, matirane — 63;
3.	pobarvane — 90; 4. od rezanega kristalnega stekla — 100. — Izdelki iz stekla: 1. umetno cvetje in galanterijski izdelki — 400; 2. slikani, pozlačeni, posrebreni — 90; 3. reflektorji za električne svetiljke, ostala stekla za odbijanje svetlobe — 60. — Posode iz kovanega in litega železa obdelane — 35. Posode iz pločevine popolnoma ali deloma prevlečene z nikljem ali aluminijem, bakrom — 130. — Galanterijski izdelki:	igle, naprstniki, avtomatični gumbi, podveze, spone za vezanje ak-
Po širne
Uvoz živine v Španijo.
V	najkrajšem času se v Španiji zvišajo uvozne carine za živino za 50%, kar bo omogočilo tudi našim izvoznikom doseči ugodnejše zveze, ker so bile dosedanje carine zelo visoke.
Italijansko notranje posojilo.
Italijanska vlada se je odločila najeti notranje posojilo v znesku štirih milijard lir. Pri podpisovanju pa je bil dosežen veliko večji uspeh ter je ta vsota narastla na 6-5 milijarde lir. Polovica posojila se porabi za konverzijo starih državnih dolgov, dočim se bo "o uporabi preostanka šele sklepalo,
tov itd. — 160. — Glasbeni instrumenti: violine, tambure, citre — 150; klarineti, flavte, fagoti — 150.
Okusna in zdrava
je
KOLINSKA KAVA
n sveta.
Mednarodna trgovinska konferenca proti kartelom.
Na parlamentarni mednarodni trgovinski konferenci v Pragi se je čeho-slovaški delegat posl. Šoba ob splošnem odobravanju izjavil za uvedbo kontrole nad -mednarodnimi karteli, ki z neutemeljenim podraževanjem škodujejo trgovini in konsumentom.
Portugalska uvaja zlato valuto.
Po izjavi portugalskega finančnega ministra se bo stabilizirala portugalska valuta na zlati podlagi po sedanjem kurzu 108 eskudov za en angl. funt.
Dunajski »Kreditanstalt«,
ki je po težkih dnevih s pomočjo države in z žrtvami delničarjev vendarle nekako prestal najhujše, dobi mednarodno kontrolo. Mednarodna reparacij-ska banka, kakor tudi razne druge inozemske banke kot upnice, bi namreč dtegnile odpovedati dosedanje kredite, vsled česar bi : Kreditanstalt« zašel v nove težkoče. Da ne pride do tega bo v upravni svet imenovanih nekaj nadzornikov zainteresiranih inozemskih denarnih zavodov.
Ker je pri sanaciji tega zavoda udeležena tudi avstrijska državna banka, ki ima velike kredite od Mednarodne reparacijske banke, bo skoraj gotovo tudi pri avstrijski državni banki prišlo do mednarodne kontrole potom imenovanja posebnega svetnika kot eksponenta banke za mednarodna plačila.
Insolvcnce na Madžarskem.
Po uradni statistiki je bilo v aprilu otvorjenih 39 konkurzov in 174 poravnav. Skupno je v prvih štirih mesecih izkazanih 173 konkurzov in 908 poravnav.
Lansko leto je znašala skupna izguba upnikov pri madžarskih insolventnih podjetjih 83 milijnoov pengo (nad 820 milijonov dinarjev) ter so pri tem izgubili inozemski upniki 28 odstotkov. Največ slučajev dinsolvenc beleži tekstilna industrija, na katero odpade skoraj polovica lanskih konkurzov.
Italija proti nemško-avstrijski carinski uniji.
Med evropskimi velesilami je začetno samo Italija zavzela avstrijsko-nemški carinski uniji naklonjeno stališče, smotre« ta načrt iz zgolj političnega stališča. Sedanjost pa kaže, da so se fašistični politiki zaenkrat uračunali ter bi omajano Politično stališče Francije in Male antante ne hasnilo italijanski politiki toliko, kolikor bi ji prineslo gospodarske škode s tem, da bi se prekomorski promet Avstrije in drugih, kasneje uniji priključenih srednjeevropskih držav usmeril preko Hamburga na škodo italijanskih pristanišč ob Adriji. Na zadnji seji italijanskega senata v Rimu se je zavzelo skoraj soglasno stališče proti nameravani uniji.
Zbližanje Francije in Rusije.
V inozemskem časopisju se beležijo vesti o pogodbi med Francijo in Sovjeti, s katero se obe državi zavezujeta, da se medsebojno ne bodeta napadali. Istočasno se mnogo govori o skorajšnjem sklepu trgovinske pogodbe med obema državama. Prihod sovjetskih delegatov v Francijo, kakor tudi nedavni razgovori med francoskimi in ruskimi delegati v Ženevi potrjujejo osnovanost teh vesti.
Veliki davčni zaostanki čikaga.
To mesto ne prednjači svetu samo po številu zločinov in zločincev, temveč zavzema tudi prvo mesto glede neplačanih davščin, ki znašajo sedaj 176 milijonov dolarjev, (skoraj 10 milijard dinarjev) tedaj nekaj manj kot naš celoletni državni proračun.
Režijski stroški madžarskih trgovcev.
Po pravkar objavljeni statistiki so znašali lanskoletni režijski stroški pri madžarskih trgovcih 66'6 odstotkov (dve tretjini) celokupnih izdatkov. Režija znaša 13'7 odstotka prometa.
Komunisti plenijo berlinske trgovine.
Težak položaj delavstva s pridom izkoriščajo komunisti v svoje namene. Sredi Berlina >se je zgodilo že več slučajev oplenitev trgovin (zlasti onih z živili) po brezposelnih delavcih, ki so bili nahujskani od komunistov.
Rusi naročajo ladje v Angliji.
Na angleško je prispela posebna sovjetska komisija, ki ima nalog pogajati se za zgradbo velikih trgovskih ladij v angleških ladjedelnicah. Izvršitev bi se seveda morala izvesti na kredit, za katerega naj bi prevzela jamstvo Anglija, čemur pa se lastniki ladjedelnic upirajo, ker bi velikopotezna zgradba novih ladij še povečala že itak veliko pomorsko k rizo.
Amerika izdaja bone.
V svrho pokritja proračunskega primanjkljaja se je odločila ameriška vlada izdati za 800 milijonov dolarjev blagajniških bonov, ki se bodo obrestovali po 3%.
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj Din	Din
1 angleški funt	276-30	2175-14
1 ameriški dolar	56-80	56-42
1 avstrijski šiling	8-—>	7-95
1 Ibelga	.7-90	7-88
1 bolgarski lev	—-41	—-41
1 češkoslovaška krona 1-684	1-67
1 francoski frank	2-224	2-22
1 italijanska lira	2-976	2-97
1 grška drahma	—-73	—-73
1 madžarski pengo	9 90	9'85
1 nemška marka	13-54	13-43
1 poljski zlot	6-37	632
1 romunski lej	—-338	— 33
1 španska peseta	5-05	5-05
1 danska krona	15-217	15-12
1 švicarski frank	10-956	1096
1 hol. goldinar	22-84	22-75
1 turška lira, papir	26 90	2690
1 zlati frank	10-959	10-96
1 kanadski dolar	56 50	56-50
1	norveška krona	15-21	15-23
1 brazilski milreis	5-20	520
1 argentinski pezos 18-70	18 70
1 švedska krona	14-23	14-20
1 egiptovski funt	28340	28330
1 albanski frank	—	10 90
Peseta je preživela usodepoln teden, •vendar se je proti koncu zopet znatno popravila. Stanje je zaenkrat navzlic strogim odredbam španske vlade še vedno nejasno. Dinar se je mednarodno učvrstil ter so kurzi inozemskih valut na naših borzah nekoliko znižani.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 415—416, 7% Blairovo posojilo 80'25 do 80'60, 8% Blairovo posojilo 89—89-50, 7% investicijsko posojilo 86—87 ponudba, tobačne srečke 25 ponudba, 4% agrarne obveznice 51—51‘50, begluške obveznice 64—65, Rdeči križ 44 ponudba, posojilo državne hipotekarne banke 83 ponudba, Seligmanovo posojilo 82—83.
Vsi državni papirji so tekom tedna nekoliko nazadovali. Posebno se to občuti pri vojni škodi, ki je nazadovala za 4—5 točk. Povprečno nazadovanje znaša nad 1%. Promet je razmeroma slab, vendar je tendenca čvrstejša kot pretečeni teden, ko smo jo označili za slabo.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 120 povpraševanje, Prva hrvatska štedionica 950—960, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 252 do 260, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 120 povpraševanje, Nar. banka 7700 ponudba, Kreditni zavod 160—170, Obrtna banka 36—37.
Močno nazadovanje izkazuje zopet »Trboveljska«. »Praštediona« še vedno narašča. Tendenca je pri privatnih papirjih neznatno slabejša.
Tržna poročila.
Ameriško tržišče.
Na ameriških blagovnih borzah noti-rajo sledeče cene (v oklepaju so cene pred tednom):
Žito na čikaški borzi: pšenica je doživela tekom tedna ponoven, težak padec ter notira 59-25 (prod tednom 8612) centimov za bušel (27*21 kg); koruza je nasprotno porast la na 56*50 (od 55) centimov; rž je padla v ceni od 38 na 36 centimov; tudi oves je nazadoval na 26-12 (od 27-25) centimov za bušel, ki znaša pri teh vrstah žita 25-40 kg.
Bombaž je zopet nazadoval v New-yorku o d9 na 8*35 centimov za libro (O'45 kg).
Kava. je v ceni neizpremenjena.
Kovine.
Na londonski borzi notira jo sledeče cene v funtih za tono (v oklepaju so cene pred 14 dnevi):
S	v i n ec je še vedno v neprestanem padanju ter notira 10-6 (11-9).
Cink je pravtako v stalnem padanju in je zdrknil na 9-94 (od 11-55).
Ji a k e r se v padanju še vedno ne more ustaviti ter jo tekom 14 dni padel od 39-90 na 35-75.
Kositer edini kaže neznaten porast (od 104-4) na 106*6.
Antimon notira 42-50; aluminij 85.
Pridobivajte nove naročnike!
Poljski pridelki na zagrebškem trgu.
Detelja 100 do 115 Din, otava 85 do Ho, seno 65 do 85, slama za nastelje 50 do 60 Din za 100 kg, slama v šopih Dim 1-50 za 2 komada.
Perutnina v Sarajevu.
Na trgu v Sarajevu se plačuje za par piščancev 20 do 60 Din, par kokoši 40 do 70 Din, par rac 40 do 70 Din in par gosi 100 do 160 Din. Cene so tedaj znatno nižje kot na ljubljanskem ali zagrebškem trgu.
Zdravilna zelišča.
V sezoni je nabiranje in sušenje bezgovega cvetja, ki kaže tudi letos zelo. trdne cene. Za sedaj se more računati s ceno 22—24 Din za kg prvovrstnega blaga cif Hamburg.
Čvrste so tudi cene tistih zdravilnih zelišč, katerih sedaj običajno primanjkuje, tako n. pr. je povpraševanje po borovnicah,' smrekovih popkih in po milnih koreninah porastlo. Cene so učvrščene na bazi, ki smo jo javili v
21.	številki.
Francija kaže zadnje čase za naša zdravilna zelišča povečano zanimanje ter se dosezajo cif Marseille sledeče ce-Ue: arnikovo istje 12 Din in za ošipko-ve plodove 23—24 Din.
V ostalem so cene nespremenjeno čvrste, kakor poročamo v predzadnji številki.
Nogavice, rokavice, volna in bombai
najceneje in v veliki izbiri pri Karl PRELOG, Ljubljana
židovska ulica	  Stari	trg
VINSKO TRŽIŠČE
D asi ravno je preuranjeno že sedaj sklepati o bodoči vinski letini, ker so yinogradi izpostavljeni različnim vre-uienskjm vplivom, se pričakuje povsod dobra letina z izjemo Madžarske in Ita-ljie, kjer so izgledi za dobro letino nekoliko manj povoljni.
Tudi sklepanje o bodočih cenah bi b>lo še preuranjeno, dasiravno se je v * ranciji napravilo za bodočo letino že l)recej sklepov po 12 fr. franko, v Alži-
Jajea.
Inozemska tržišča ne kažejo v drugi polovici maja nikakih sprememb. Hamburg plačuje naše blago še vedno po 6-75 pfeniga komad (90 par), Dunaj pa
9-88 groša (80 par) komad franko tam, neocarinjeno. V Rimu se plačuje uvoženo blago na debelo po 71 do 71-5 par. Marseile dobiva jajca iz Turčije po 72 do 73 par komad.
Razpoloženje je precej nesigurno. V Vojvodini plačujejo izvozniki blago še po 55—60 par, vendar je upravičen dvom, da bi se zamogla ta nakupna cena daljšo dobo obdržati. Naši izvozniki oklevajo z nakupovanjem ter so vsled tega cene pri nas še znatno nižje.
Hmelj.
Kakor poroča dnevno časopisje, je v Novem Sadu prišlo že do prvih sklepov za hmelj letošnjega pridelka po ceni Din 8 za kg.
Živo srebro.
Medtem, ko vse cene padajo, je mednarodni kartel živosrebrnih rudnikov vzdrževal ceno na trikratni predvojni višini. Glavna producentinja je s pridobitvijo Idrije postala Italija. Visoke cene živega srebra so poleg obstoječe krize neugodno vplivale na tržišče, vsled česar se je konsum živega srebra znižal tako močno, da je lani dosezal komaj slabo tretjino prodvfkcije, vsled česar so zaloge znatno narastle. Te dni je bil pod silo razmer mednarodni kartel prisiljen ceno znižati od 21-75 na 16-75 angl. funta za steklenico fob italijanska ali španska luka. Poleg tega pa se bodo letos še močneje omejili pri produkciji.
V INOZEMSTVU.
ru pa po 9-50 fr. frankov za alkoholno stopinjo.
V Franciji se opaža nazadovanje cen za 0-50 do 0-75 fr. frankov pri akoholni stopinji v hi tekom zadnjega meseca ter se plačujejo domača vina po 17-50 do 18 fr. frankov za hektol. alkoholno stopinjo. Španska vina se plačujejo Iranko Bordeaux po 9-50—10 fr. frankov, neocarinjeno.
V Italiji so vinske cene čvrste ter
notira hektol. stopinja alkohola v Apu-gliji Lit. 6 do 6'50 za rdeča vina visoke gradacije, za prvovrstna temna vina pa celo 7—8 Lit.; bela apuljska vina dobre vrste notirajo 6—6-50 Lit. Emilija in Romagna notirajo 5-50—6 Lit. za vina nižje gradacije. Celo sicilijanska, običajno cenejša vina se plačujejo po 5 do
6	lir.
Španija trguje še vedno precej živahno s Francijo in Nemčijo ter imajo običajna vina ceno 235 do 2-55 peset (14.10 do 15-30 Din), kvalitetna vina pa 2-75 do 2-90 peset (16-50 do 17-50 Din) za alkoholno stopinjo v hi.
Madžarska trguje malo in to skoraj izključno le z Avstrijo. Slabejša vina za destilacijo se plačujejo po 1—1-20 pengo, boljša vina 1-50 do 1-60 pengo, kvalitetna vina pa še vedno dosezajo ceno
2	do 2-40 pengo za hektol. alkoholno stopinjo.
Avstrija, ki je lani pridelala dvojno množino običajnega pridelka, ima letos
ŽIV
V	inozemstvu se opaža v splošnem nekoliko nazadovanja v cenah, zlasti v Italiji. V prvi polovici maja so cene v Rimu padle pri slabejših volih od 8-80 na 8-45 lir, pri kravah (prvovrstno blago!) od 10 na 9-40 lir in pri teletih la od 13-90 ua 12-50 lir.
Manjše nazadovanje je pri prašičih. Druga svetovna tržišča kažejo v maju umerjene cene.
Na ljubljanskem trgu so cene nei/premen jen e in so se ob slabi kupčiji plačevali (za kg žive teže):
Voli I. vrste 7-50 Din, II. vrste 6’50 Din, III. vrste 6 Din, krave debele 4-50 do 6 Din, krave klobasarice 2-50—4 Din, teleta 8—10 Din.
Na zagrebškem sejmu so šle vsled izostanka inozemskih kupcev cene močno navzdol ter se je blago prodajalo samb domačim kupcem z izjemo konj, katerih so nekaj pokupili italijanski trgovci. Cene so bile sledeče (v oklepaju dodajamo cene pred tednom):
Goveja žvina: krave mlekarice
vsled nižjih cen precej zvišani konsum. Naš delež na uvozu v Avstrijo narašča v primerjavi z lanskim letom. Avstrijsko tržišče je tudi najvažnejši odjemalec za naša štajerska vina, dočim se iz drugih krajev države v Avstrijo bolj malo uvaža.	(
V	Švici, kamor se redno uvaža letno po okroglo 1,200.000 hi, je tudi sedaj položaj neizpremenjen. Tja uvažajo vino zlasti; Španija, Italija, Francija, Grčija in Madžarska, posebno slednja se je letos na švicarskem trgu pričela izdatneje uveljavljati. Mi kol uvozniki skoraj ne pridemo v poštev, kar je za našo vinsko trgovino zelo škodljivo. Vendar se v zadnjem času trudijo tudi naši izvozniki poglobiti dosedanje in poiskati nove zveze.
Tudi v Nemčiji se naša vina še vedno ne plasirajo kot bi bilo želeti. Močno se opaža uspešno prizadevanje po znižanju konsuma, kar težko občutijo dosedanji uvozniki.
2.000—2.500 Din (3000—4000) komad, za meso 3-50—4 Din (3-50—6) za kg žive teže; junice za rejo 1.750—2.000 (2500 cto 3000) Din komad; voli L 8 (8-25) Din,
II.	5—7 (6-75—7’50) Din, bosanski voli 4-50—6-50 Din; biki 5—5'50 (5-50—6) Din; junci 4—5 Din; teleta živa 6—8 (7—8-50) Din, zaklana 9—11 (10—11-50) Din kg..
K o n j i so se plačevali po 2.500—6.000 (2800—8000) Din par;* žrebeta 1000 do 25C0 Din komad.
Praš i č i: pitani 8—8-50 (9—9-50) Din, uepitani 6—6-50 (7—8) Din kg žive teže; pujski (odojki) 50—100 (60—130) Din komad. Najobčutnejši padec beležijo prašiči.
Na sarajevskem trgu se je plačevalo govedo I. 6-50—8, II. 6—6-50 Din; teleta I. 10—12, II. 7—10 Din; junci in junice 4—5 Din za kg žive teže. Prašiči debeli so se prodajali po 8’50—9 Din, mršavi po 7—8-50 Din za kg žive teže. Drobnica: ovce 200—300, jančki 80—130, kozlički 50—80 Din komad.
Ne pozabite poravnati naročnino 1
ŽITO.
Na ljubljanski borzi so šle cene pšenici tekom tedna navzdol za približno 5 Din. Seveda te cene še oddaleč ne odgovarjajo dejanskemu položaju in se vzdržujejo umetno na tej višini, kar je vključno le v interesu špekulantov. Sklepov ni nobenih.
Cene notiranjo ob mlevski voznini, Pri takojšnji dobavi proti plačilu v 30 dnevih, mlevska voznina (če ni drugače pripomnjeno):
Pšenica: potiska, zdrava, rešetana, suha, 80 kg težka, z l°/o primesi 270 do 272-50 Din; srbobranska zdrava, rešetana, suha, 80 kg težka, z l°/o primesi 267-50 do 270; bačka, Subotica okolica, ^9 kg težka, z 2°/o primesi 265 do 267 50; bačka, Sombor okolica, 70 kg težka, z 2% primesi 255 do 257-50; ba-ranjska, 79 kg težka, z 2% primesi 245 do 247-50 Din.
Moka ima stare cene ter notira: banatska nularica, slovenska postaja, plačilo- v l!0 dneh 375 do 380 Din; bačka, nularica, slov. postaja, plačilo v 30 dneh 360 do 365.
Koruza, suha, zdrava, rešetana 155 do 157-50 Din; suha, zdrava, rešetana, navadna voznina 160 do 162-50 Din.
Oves baranjski, navadna voznina 207-50 do 210 Din.
V	ilustracijo žitnih cen naj navedemo samo trenutno stanje pri nas in drugod. Cena pšenice notira povprečno v dinarjih za 100 kg:
v Somboru (bačka) v Ljubljani (ista) v Budimpešti v Čikagu
190—195
265—267-50
142—143-50
123-25
Te številke dovolj jasno govorijo t> dejanskem položaju in menda ni potreba ponovno poudarjati, da od visokih žitnih cen nima mali trgovec nobene koristi, pač pa škodo. Tudi kmetu, ki je že davno bil prisiljen žito prodati, to ni v korist V veliko škodo pa je vsem ostalim slojem, ki tvorijo večino v državi. Korist od tega imajo samo tisti, ki izrabljajo konjunkturo in neovirano kujejo dobiček v teh težkih časih.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI
dne 15. maja 19151.
Govedina za 1 kg: v mesnicah po mestu:
I-	vrste Din 16—18, II. 14—16; na trgu: govejega mesa I. 16—18, II. 14—16, III. 10 ■do 12, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—18, ledi« 18, možganov 18—20, loja 6-8 Dan.
Teletina za 1 kg: telečjega mesa I. Din
22,	II. 16—18, jeter 25—30, pljuč 18—20.
Svinjina za 1 kg: prašičjega mesa I. Din 20—23, 11. 16-18, pljuč 10, jeter 18-20, ledic 18—20, glave 8—10, parkljev 6—8, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 15, slanine mešane 13—14, slanine na debelo 14, masti 16, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24—25, 11. 18—20, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 25—28.
Drobnica za 1 kg: koštrunovega Din 1l
do 15, jagnjetine 18—20.
Konjsko meso za 1 kg: I. Din 8, II. 6.
Klobase za 1 kg: krakovskih Din 40, de-brecinskih 30, hrenovk 30—32, safalad 30 do 32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18.
Perutnina: piščanec Di nl8—22, kokoš 25 do 40, petelin 25—53, domači zajec, manjši 10, večji 12—20.
Ribe za 1 kg: karpa Din 22—28, ščuke 35—40, postrvi 50, klina 20, mrene 15—20, Pečenke 12.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega -masla 25—28, čajnega masla 36—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, par jajc 1-25—175.
Pijače: 1 liter starega vina Din 16—22, novega vina 14—16, , čaša piva 3—4 50, 1 vrček piva 4—4'50, 1 steklenica piva 5-50 do 6Din.
Kruh za 1 kg: belega Din 4, črnega 3-50, rženega 3-50.
Sadje za 1 kg: holandskih jabolk Din 30, jabolk I. 14, II. 12, lil, 10, ena oranža 1*50-<k> 4, ena limona 0-50—0-75, 1 kg rožičev 6—8, ilig 12, dateljnov 24—44, mandeljnov 50, orehov 9—10, luščenih orehov 34—36, tfrešenj 12—16, suhih češpelj 10—12.
špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko' Din 80—84, »Santos« 52—54, »Rioc 36—40, pražene kave 1. 90—100, II. 80—90, III, 66 do 70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12-75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža 1. 9, 11. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4%
4-75, navadnega kisa i% 3, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80.
M lev s k izdelki za 1 kg: moke št. >0« na debelo 3-40—3-75, na drobno 4, >2 na de-
belo 3-15—3-50, na drobno 3 75, »4« 2-50 do
2-80, na drobno 3-50, »6« 2-25—2 50, na drobno 3-25, kaše 5—G, ješprenja 5—6, ješprenjč-ka 8—10, otrobov 1\50—2, koruzne moke Ji do 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3-50.
Žito za 100 kg: pšenice Din 250, rži 210 do 220, ječmena 200—210, ovsa 200—230, prosa 190—200, koruze 150—160, ajde 220 do 230, fižola ribničana 290, prepeMč arja 350, 1 kg graha 8—10, leče 10—12.
Kurivo: p0 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 135—150, 1 kub. m mehkih drv 70.
Krma za 100 kg: sladkega sena in 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 70—75, slame 50—70.
Zelenjava in gobe za 1 kg: glavnate solate Din 10—12, ajserice 5—6, berivke 8—10, ra-diča 4—5, kislega zelja 3, karfijol 8—10,
špargljev 16—18, špinače 5—6, graha v stročju 8—10, 1 liter luščenega graha 16,
1	kg čebule 3—6, česna 10, krompirja 1'25, novega tržaškega 8, kisle repe 2, korenja
3—10, peteršilja 5—8, zelenjave za juho 4 do 6- ena artičoka 1-50—2.
Kvasna venca
za birmo kakor tudi šopke, vence za neveste, ročno šopke, razno cvetlično listje, nagrobne vence izdeluje in nudi po najnižji konkurenčni ceni
‘Rad.c Pregrod
industrija umetnih cvetlic
Podčetrtek Dravska banovina
Edino domače večje slovensko podjetje te vrste.
Lesno tržišče.
Zanimanje inozemstva za naš les.
Pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so sledeča povpraševanja za naš les: za vse vrste lesa: Bari — 7275; oglje: Barcelona — 7922; orehovina in stebla smreke ter akacije: Bern — 7900; razni lesni izdelki za kuhinjo: London
— 7191.
Za zastopstvo naših lesnih trgovcev povprašujejo:
za vse vrste lesa: Graz — 7619, Milano
— 8235, Rim, 8614, Tel Aviv — 8346; oglje: Graz — 7619, Milano — 8235; čreslovina: Oslo — 8276.
Zavod daje pod navedenimi številkami brezplačna pismena pojasnila interesentom. Po možnosti pa naj naši trgovci pošljejo za svoje blago »Zavodu« že fiksne ponudbe z navedbo vrste, množine, cene, dobavnega roka in plačilnih pogojev.
DOBAVE.
120 m3 borovih hlodov nabavi do 11. t. m. Direkcija drž. rudnika, Breza.
380 in3 mehkega jamskega lesa nabavi do 11. t. m. Direkcija dirž. rudnika, Zabukovca pri Celju.
Podrobna pojasnila pri Zbornici TOI.
Nerodnosti pri sarajevski šumski direkciji.
Med lesnimi trgovci je vzbudila veliko senzacijo odstranitev sarajevskega direktorja državnih šum ing. Petra Manoj-loviča. Preiskovalna komisija je ugotovila q,elo vrsto nerodnosti in nepravilnosti, ki jih je zagrešil ing. Manojlovič kot ravnatelj sarajevske šumske direkcije. Poleg odstavitve od službenega mesta in disciplinarne preiskave je ministrstvo za šume in rude vložilo proti omenjenemu kazensko ovadbo na državno pravdni-štvo, podprto s celo serijo dokazov o izrabljanju službenega mesta.
Neuspela lesna dražba.
Razpisana dražba za prodajo lesa pri ljubljanski direkciji šum dne 26. maja je ostala radi pomanjkanja ponudb brez vsakega uspeha.
Dražbe slavonske hrastovine.
Petrovaradinska imovna občina je pretečeni teden na javni dražbi prodala več hrastovih hlodov, ležečih poleg Save v bližini železniške postaje Slavonska Rača. Hrastovi hlodi so se prodali po 350 in 515 Din za m3. Poleg tega je bilo prodanih tudi 100 brestovih hlodov po ceni 213 Din za m3.
LJUBLJANSKA
Razpoloženje na ljubljanski lesni bo rzi je mlačno. Sklepov ni.
Cene so še vedno neizpremenjeno iste kot smo jih javili v 19. številki, dasiravno ne odgovarjajo dejanskemu stanju na tržišču.
Povpraševanja so omejena na manjše, nepomembne količine, večinoma za komisijsko blago. V borznem listu so omenjena samo sledeča:
10 do 12 m3 moralov, dolžina 5 in 6 m, 60/00, 70/70, kubicirano za 2 nun manj.
50 do 60 m3 moralov, dolžina 4 m, kubi-cirani za 2 nun manj, vezani v zvezke po 10/10.
Ca. 100 kom., 4 m, 70/140; ca. 100 kom., 4'50 m, 70/140; ca. 100 kom., 5 m, 70/140; ca. 100 kom., 6 m, 70/140; ca. 100 kom., 4 m, 80/160; ca. 200 kom., 4'50 m, 80/160; ca. 200 kom., 5 m, 80/160; ca. 100 komadov, 6'50 m, 80/160; ca. 100 kom., 6 m, 80/100; ca. 100 kom., 5 m, 100/200; ca. 50 komadov,
5-50 m, 100/200; ca. 50 kom., 6 m, 100/200. Dobava tekom 70 dni od naročila. Cena franko meja via Postojna tranzit. Kubieirati Je na ožji strani 2, na širji strani pa 4 111111 manj.
1 vagon bukovih cepanic, brez grč. Franko meja.
Deske, smreka, jelka, III. kvalitete, lepo
LESNA BORZA.
blago, 15, 25, 40 111111 debeline, 4 111 dolžine, od 25 cm naprej. Ca. 50 m3.
700 borovih drogov, sveže sečnje, ravni, obeljeni, najmanjši premer v vrhu 12 cm in največji 16 cm in sicer: 500 komadov 3 111 in 200 komadov 6 111.
1 vagon naravile bukovine, suhe, lepe, bele, za mizarstvo, I,—II. kvalitete, od 50 do 80 mm debeline, od 4 111 dolžine naprej. Cene franko meja Postojna tr.
Jelovi odpadki, žamanje (mehka drva), dolžina 1 m, suho in zdravo, franko meja Postojna tranzit.
1 dopijon bordonalov, tesanih uso Trst, zdravi, ravni, izključeno razbito in druge take napake, od 6 111 dolžine naprej z najmanj 20 do 25% od 10 do 12 111 dolžine, od 28/28 cm naprej, medija 0'900 m3 za komad. Cena franko meja via Postojna tranzit.
Cene lesa v inozemstvu.
Bukovino slavonsko I. plačuje Trst po 996 Din. Jugoslovanska bukovina pa ima sledeče cene: Solun — naravna 500 Din, Marseille I. jugoslov. blago 1.443 Din; Rim — bukova drva 52 Din (100 kg), Bratislava — 27-75 Din, Solun — 24 Din (franko Djevdjel'je).
Jelove tavolame plačuje Trst po 669 dinarjev.
Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte
Dr. Oeikerjev pecilni prašek
in
Dr. Oerfkerjev vanilinov sladkor
ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „SVETLA GLAVA", ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto.
Ako pri Vašem 'engrosistu ne 'dobite Dr. OETKERJEVIH izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno
Dr. Oerfber Maribor
katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum.
Vam ustreči
naša želja!
Zadovoljnost odjemalcev
pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim,
zato iim ponudite
f)r. Pirčevo sladiio fecivo
Velepražama »PROJA«
Ljubljana, Aškerčeva ulica 5
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Toč na in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek. oba v Ljubljani.