Stev. 224.	V Ljubljani, v ponedeljek, 29. septembra 1941-XIX	l«eto	VI.
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe italijanskega in tujega | Uredništvo Ib oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblleiti di provemenza italiana izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.	I	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva 6. Lubiana. g	ed	estera;	Union«	Pubbliciti	Italiana	S.	A,	Milano.
Poitnina plačana v gotovini
Sklepi ministrske seje
o povečani vlogi fašistovske stranke v vsem javnem življenju, o omejitvi in ureditvi porabe kruha,
o preprečevanju špekulacije in o urejanju oen
Rim, 29. septembra s. Vlada je na zadnji seji, ki je bila pod predsedstvom Mussolinija, na njegov predlog odobrila naslednje ukrepe:
Zakonski načrt, ki določa poprejšnje posvetovanje fašistovske stranke glede ustanavljanja služb in nalaganja davščin, ki so javno koristne in politično vožne. Stranka bo neposredno sodelovala pri podeljevanju mest političnega in javnega značaja, da bodo izbrane osebe uživale največje zaupanje glede pripadnosti načelom režima.
Zakonski načrt za zdravstveno pomoč državnim, civilnim in vojaškim nameščencem. Pomoč se nanaša tudi na družinske člane. V ta namen se ustanovi državni zavod za pomoč državnim nameščencem.
Zakonski načrt o gradnji planinske grobnice v proslavo junaštva italijanskega alpinca na državne stroške na Dosu Trente.
Zakonski načrt o decentralizaciji industrijskih podjetij v zvezi z novimi vedno-električnimi napravami v Italiji. Načrt zakona hoče pospešiti industrijski razvoj v pokrajinah srednje, južne in otočne Italije.
Zakonski načrt o delni in začasni oprostitvi narodnih ribarskih podjetij in ribogojstva sleherne pridobitne davščine.
Zakonski načrt, ki podaljšuje za dve leti davčne olajšave za razvoj ribiškega brodovja.
Duce je poročal, da je bila žetev slabša, kakor so pričakovali, čeprav nekoliko boljša kakor
Velik letalski napad proti angleškemu brodovju na Sredozemlju
Zadnja čast junaški posadki v Uolkefitu — Uspehi protiletalske obrambe
na Siciliji
482. uradno vojno poročilo javlja:
V Severni Afriki delovanje topništva na. kopni fronti.
Med letalskim napadom na Beng&zi in na Bardijo so bila sestreljena tri sovražna letala. Četrto letalo je neko naše letalo sestrelilo med ogled-niškim poletom okoli Kufre.
V vzhodni Afriki je junaška posadka Uolke-fita, oblegana že od 15. aprila, ki je že pred dr^Bvi izčrpala ves svoj živež, dobila ukaz, naj s 26. t. m. preneha z odporom.
Dostojna je kronala svoje prejšnje odlične ofenzivne in defenzivne akcije s poslednjim srditim izpadom, s katerim je obvladala in pognala
v beg številčno močnejše angleške sile, ki jim je zadala občutne izgube.
V ostalih odsekih bojišča ▼ O on d ar ju bo bili z našim učinkovitim nastopom izjalovljeni poskusi sovražnikovih napadov.
Angleška letala so izvedla ofenzivne napade na Agrigento, Marsalo, Trapani, Cagliari in na Porto Empedocle, kjer so bili med civilnim prebivalstvom ubite tri osebe, 8 pa ranjenih.
Protiletalska obramba v Cagliariju je sestrelila eno letalo, drugo letalo pa je sestrelila obramba v Maršali.
V osrednjem Sredozemlju so v teku budi napadi letalstva proti močni pomorski angleški skupini, ki je prišla iz Gibraltarja.
Čestitke voditeljev trojne zveze
ob prvi obletnici podpisa te važne pogodbe
Rim, 29. sept. s. Ob prvi obletnici podpisa pogodbe o trojni zvezi sta Duceju poslala brzojavne čestitke Hitler ter japonski ministrski predsednik knez Konoje. Hitlerjeva brzojavka se glasi
Ob prvi obletnici dneva, ko so se Nemčija, Italija in Japonska zedinile v trojni zvezi, posvečam svojo prvo misel vam v prisrčnem prijateljstvu. Trojna zveza se je izkazala kot osnova za bodočo obnovo, h kateri so pristopili številni drugi mladi narodi. Za naloge, ki nas čakajo, bo še nadalje pakt predstavljal važno poroštvo za uspeh. Sele bodoči rodovi bodo pripoznali, kako odločni so bili trije narodi, zedinjeni v trojni zvezi, da rešijo svet pred izkoriščanjem po narodih, za katere ni vprašanj prostora, in pred smrtno nevarnostjo boljševizma. — Adolf Hitler.
Predsednik japonske vlade Konoje je čestital z naslednjimi besedami:
Ob prvi obletnici podpisa trojne zveze imam čast izraziti Vam, Ekscelenca, svoje najgorečnejše čestitke in želim obnoviti svoje najodkritosrčnejše želje za vekovite uspehe, s katerimi fašistična Italija koraka odločno naprej za ustvaritev novega reda na svetu.
Mussolini je Hitlerju odgovoril z naslednjo brzojavko:
Veliki in odločilni dogodki so se dogodili, Fiihrer, v tem prvem letu obstoja trojne zveze. Enako veliki dogodki se pripravljajo. Postavljene so že prve neporušljive osnove novega reda po zvezi, ki j« bila sklenjena v Berlinu. Sprejmite, Fiihrr, ob obletnici v imenu fašistične Italije in v mojem imenu tovariški pozdrav. — Mussolini.
Japonskemu ministrskemu predsedniku jo Duce poslal naslednji pozdrav:
Danes je prva obletnica podpisa trojne zveze, ki je združila s trdnimi vezmi Italijo in Japonsko v skupni nalogi za postavljanje novega reda v Evropi in Aziji. Ob tej obletnici naj veliki japonski narod sprejme pozdrav fašistične Italije in moj osebni pozdrav z neDomšljivo vero v zmago pravice. — Mussolini.
leta 1940. Pridelek je znašal leta 1940. 71 milijonov stotov, leta 1941 pa 71 in pol milijona stotov. Letošnja žetev ne krije potreb prebivalstva. Slabši je pridelek turščice, dočim so se zvišale potrebe za vojsko in za zasedena ozemlja. Ministrski svet je na predlog Duceja določil splošno omejitev porabe kruha na naslednji osnovi:
200 g na daa za vse, razen za pridelovalce, dodatek 100 g za delavce in delavke ter dodatek 100 g za težke delavce. Nakazovanje se prične 1. oktobra. V pokrajinah, kjer uživajo polento, je določenih 300 g koruzne moke na dan z dodatkom 150 g za ročne delavce ter nadaljnjim dodatkom 150 g za težke delavce.
Zakonski načrt o ustanovitvi vodovodne ustanove v Siciliji.
Zakonski načrt, ki ureja položaj zastopnikov države, Stranke in drugih javnih zavodov pri družbah, zavodih in podjetjih. Ukrep bo povečal oblast zastopnikov pri razndh podjetjih.
Ministrski svet {e odobril več dopolnilnih ■krepov za omejevanje sleherne možnosti spekulacije. Ukrepi imajo varnostni značaj za obrambo lir« in hočejo preprečiti, da bi se nekateri davkoplačevalci odtegnili dolžnostim. Vsa bremena, ki brvirajo iz vojne, morajo biti pravično razdeljena, i Na predlog zunanjega ministra so bili odo- I breni nekateri ukrepi upravnega značaja.	I
Na predlog Duceja, notranjega ministra, je bil odobren zakonski načrt o pomoči svojcem pri izvrševanju službe padlih agentov javne varnosti.
Na predlog tajnika Stranke so bila odobrena določila o obveznosti cen, določenih po oblasteh, za življenjske potrebščine, in zakonski načrt, ki prizna dostojanstvenikom stranke značaj javnega funkcionarja.
Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren zakonski načrt o kazenskih določbah in o urejanju pridelave in oskrbe v Libiji.
Na predlog ministra za pravosodje je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, ki urejajo pravna vprašanja civilnega zakonika glede lastnine, obligacij, dela in zaščite pravic.
Na predlog Duceja, vojnega ministra, je bil odobren zakonski načrt o napredovanju rezervnih oficirjev ilf uradnikov, ki so v službi vojske. Ukrep priznava posebne prednosti pri napredovanju rezervnih oficirjev. Drugi odobreni zakonski načrti se nanašajo na napredovanje mornariških obveznikov, ki so bili v boju ranjeni. Določena je tudi odškodnina osebju mornarice za izgube ob morskih nesrečah. Na predlog Duceja, ministra mornarice, se za dve mesti poveča število generalnih inšpektorjev osrednje uprave Kr. mornarice.
Ministrski svet se bo zopet sešel v torek, 30. t. m. ob 10.
Vesti 29. septembra
Nemški poročevalski urad javlja, da je docega neutemeljeno poročilo londonskega radia o tem, da bi bilo angleško letalstvo na vzhodnem bojišču 24. septembra zbilo 7 nemških lovcev vrste Messerschmidt.
Nemški podaniki iz Perzije so včeraj dopotovali v Carigrad. Tam so jih naložili na dve romunski ladji in jih tudi pogostili.
V	Benetkah so je v soboto sešla stalna italijaneko-brvaška gospodarsko komisija. Italijansko za-topstvo je vodil grof Volpi, hrvaško pa trgovinski minister dr. Košak.
Sovjetski poslanik v Londonu, Majski, je imel spet en govor in je še enkrat opozarjal Angleže in Amerikance, naj si ne delajo preveč utvai
o	morebitni ustalitvi sovjetskega odpora zaradi zime. Zima bo namreč Nemcem prinesla mnogo koristi: trda ledena tla, popolnoma ravna, po katerih bodo motorna vozila lahko naglo napredovala tudi izven cest. Zato bodo porabila manj bencina in manj streliva. Tudi se ne bodo več pogrezala v blato.
Rooseveltov sklep, da se oborože vse ameriške trgovske ladje, pomeni nov korak za vstop Amerike v vojno. Ameriške priprave so zdaj prav take kakor so bile v pretekli svetovni vojni, piše Virginio Gayda v listu »Giomale d’Italia<.
Najnovejša poročila z bojišča na Vzhodu
Hitlerjev glavni stan, 29. sept. Vrhovno povelj-ništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na obkolitveni fronti pred Petrogradom so težke baterije nemške vojske 26. septembra učinkovito obstreljevale sovjetske vojne ladje v kronštat-ski luki in na obalnem področju južno odtod. Neka križarka je bila s streli zažgana.
Letalstvo je napadlo železniške transporte in železniške naprave na področju pri Harkovu in Moskvi, ter na področju pri izvirih Volge. Bojna letala so zadela z bombami težkega kalibra v polno neko sovjetsko bojno ladjo pri Kronštatu. Nočni napdi zračnega orožja so bili usmerjeni proti vojaškim napravam v Moskvi.
Hitlerjev glavni stan, 29. sept. s. Nemško vrhovno poveljstvo je predsnočnjim izdalo naslednje uradno vojno poročilo.
Namesto barona Neuratha je bil imenovan Himmierjev namestnik Heydrich - Izredno stanje v Pragi, Brnu in drugod - Aretacija predsednika češke vlade Eliasa
Berlin, 29. sept s. Nemški komisar za Ceško-moravski protektorat, baron von Neurath, je iz zdravstvenih razlogov prosil, da bi ga začasno oprostili njegove visoke naloge. Na njegovo mesto je bil začasno imenovan Heydrich, glavni namest-nih vrhovnega vodit, nemške policije Himmlerja.
Včeraj zjutraj je Heydrich v spremstvu državnega podtajnika Franka obiskal predsednika protektorata dr. Hacha na njegovem sedežu. Hey-drich je med razgovorom obvestil državnega poglavarja o razlogih in dogodkih, zaradi katerih je bilo f>otrebno oklicati izredno stanje v okrožjih: Brno, Praga, Moravska Ostrava, Kladno, Kraljevi Gradec in Olomuc. Zadnje dni so namreč neodgovorni ljudje v 6lužbi sovražnika Evrope izvedli eelo vrsto sovražnih dejanj proti Nemčiji ter z nedovoljeno propagando skušali spraviti prebivalstvo Ceško-moravskega protektorata v nasprotje z nemškimi koristmi.
Heydrich je izjavil, da pričakuje, da prebivalstvo, ki v veliki meri priznava nujnost sodelovanja evropskih narodov z Nemčijo, ne bo poslušalo prevratniških sovražnikov Nemčije. Sleherni državljan, ki mu je do reda, bo užival varstvo oblasti.
Nato je Heydrich obvestil državnega poglavja, da so zaprli predsednika češko-moravske 'vlade inž. Eliasa, inž Eliasa bo sodilo ljudsko
sodišče. Obtožen je, da je pripravljal vdeizdajni-ška dejanja.
Pri slovesu je Heydrich priznal lojalnost, katero je predsednik države kazal do Nemčije vse od ustanovitve protektorata. Popoldne je predsednik dr. Hacha poslal Heydrichu izjavo, v kateri tudi v imenu svoje vlade zagotavlja, da bo sodeloval pri sedanjih nujnih nalogah in prosi Hey-dricha podpore za vladno delo.
Nove kršitve bolgarske nevtralnosti
Sofija, 29. sept. s. Sovjetska Rusija še naprej odkrito in v najhujših oblikah krši bolgarsko nevtralnost. Poročajo, da so sovjetska letala pretekle dni metala nove padalce pri Slivnu. Devetim padalcem se je posrečilo pobegniti in jih zdaj iščejo čete s pomočjo prebivalstva. Moskovski agenti tudi to pot nosijo s seboj orožje in strelivo.
V	sofijskem vojaškem krožku je znani politik in časnikar prof. Genov imel govor, v katerem je poudarjal, da mora bolgarska vlada tudi do Sovjetov začeti z odločnejšo politiko, ki bo odgovarjala resničnim koristim naroda v tej zgodovinski uri, kakor to zahtevajo prijateljske in politične vezi, ki družijo Bolgarijo z državami Osi. Stvarni govor prof. Genova je vzbudil po vsej Bolgariji močan odmev.
V	prostorih beneške Biennale bodo priredili stalno razstavo slik iz sedanje vojne, pa ne samo takih, ki prikazujejo boje in bojišča, temveč tudi vse drugo, kar je v zvezi z vojno ter delom vojaštva doma in v zasedenih pokrajinah.
Kakor je bilo že objavljeno i izrednim vojnim poročilom, je bitka pri Kijevu končana. Na ogromnem prostoru se je v objemu posrečilo^ dvigniti obrambo Dnjepra in je bilo pri tem uničenih pet sovjetskih armad, samo slabotni deli so se lahko izvlekli iz objema.
V	popolnem sodelovanju med vojsko in letalstvom je bilo ujetih 665.000 mož, 884 tankov, 3718 topov in še nepreštete ogromne količine vojnega gradiva so bile zaplenjene ali uničene. Tudi krvave izgube sovražnika so zelo velike.
Tako je bila dosežena zmaga v bitki, kakor Je zgodovina še ne pozna. V polnem teku je izkoriščanje tega uspeha.
Letalstvo je bombardiralo vojno industrijo v prostora okoli Tule in vojaške naprave v Moskvi.
Spet 79.000 ton ladjevja potopljenega
Berlin, 29. sept s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo naslednje uradno vojno sporočilo:
Nemške podmornice so v napadih, ki so trajali nekaj dni, potopile 12 tovornih ladij ter eno spremljevalko iz ladijskega sprevoda, ki je plul od Gibraltarja proti Angliji Potopljene ladje imajo skupno 67.000 ton. Razen tega je neka nemška podmornica v južnem Atlantskem morju potopila
12.000 tonsko petrolejsko ladjo.
Tako je brodovje, dodeljeno angleški preskrbi, v zadnjih dneh po delu podmornic izgubilo za
79.000 ton ladij.
Številna tuja letala nad Švico
Bern, 29. sept. s. Švicarska brzojavna agen cija objavlja naslednje poročilo vrhovnega poveljstva švicarske vojske:
V	noči od 28. na 29. september so številni valovi tujih letal v zelo veliki višini preleteli zahodni del Švice in sicer v smeri od severa proti jugu. Po polnoči so poskušali preleteti to ozemlje v nasproti smeri. Vse postojanke protiletalskega topništva v omenjeni pokrajini so začele s silovito akcijo.
Smrtne obsodbe zaradi poslušanja tujih radijskih postaj v Nemčiji
Berlin, 29. sept. s. Nemška izredna sodišča so te dni izrekla prvi dve smrtni obsodbi zoper ljudi, ki so se pregrešili s poslušanjem tujih radijskih postaj. Posebno sodišče v Niirnbergu je obsodilo na smrt nekega Wilda, bivšega odbornika v levičarskih organizacijah. Druga smrtna obsodba pa je bila razglašena nad neko deklo poljskega porekla iv Bidgoeczu. Dekla je služila pri tamošsjem
„Slovenčev koledar“
bo veren dokument vseh dogajanj današnjih časov, zato ga takoj naročite.
Grško ministrstvo za preskrbo je sklenilo, da bodo grške tovarne odslej izdelovale eno samo vrsto oblačilnega blaga za vse sloje prebivalstva. Vsi listi ta sklep odobravajo.
Španski zunanji minister Sunner je včeraj sprejel papeškega nuncija, za njim pa španska poslanika iz Združenih držav in iz Nemčije.
V Florenco je dopotovala hrvaška letalska komisija, ki jo vodi poveljnik hrvaškega letalstva polkovnik Vladimir Hren.
Skupno število hrvaškega delavstva, poslanega zdaj v Nemčijo, znaša okoli 50.000 mož. Med njjj je 11.000 rudarjev, 2500 kovinarjev ter zidarjev.
Predsednik argentinske republike je sprejel domače in tuje časnikarje ter jim izjavil, da je po vsej državi popoln red in da zato vlada nima povoda izdajati kakih izrednih varnostnih ukrepov.
Službena doba sedanjega angleškega podkralja v Indiji je podaljšana, kar priča, da se angleška politika v Indiji ne bo spremenila. Sedanji podkralj ni pokazal nobenega razumevanja za indijsko osvobodilno gibanje.
V Benetke je po zasebnih poslih z letalom dopotoval hrvatski zunanii minister dr. Lor-kovič z ženo
Omejitev porabe kuriva v ItaHjl
Rim, 29. sept. s. Ministrstvo za korporacije je 24. maja s posebnim sporočilom objavilo navodila, ki se nanašajo na kurjenje prostorov za zimsko dobo 1941-42. Med drugim je rečeno, da bodo začeli razdeljevati trdo kurivo naročnikom in sicer 30% od količine, katero sd poleti naročili. Obenem je bilo sporočeno, da se bo razdeljevanje kuriva izvedlo postopno v zvezi z uvozom in domačo proizvodnjo premoga. Ker pa ne bo mogoče razdeliti več kakor le 30% naročenih kuriv, je minister odredil strogo štednjo s kurivom in v ta namen odredil sledeče: Stanovanj, sob ter uradov se ne bo smelo začeti ogrevati pred 1. decembrom v severni Italiji, pred 10. decembrom v srednji Italiji in ne pred 20. dec. v južni Italiji.
Prenehanje kurjenja ne bo smelo iti čez čas, kakršen je veljal v lanski zimski dobi. Dnevno se bo smelo kuriti po največ 9 ur v sev. Italiji, sedem ur pa v srednji in južni Italiji. Razdeljevanje tople vode v zavodih, ki nimajo nobene zveze s kurjenjem za ogrevanje prostorov, pa se bo moralo omejiti na največ tri dni v tednu.
Zastopnikom naših listov!
Nujno Vas prosimo, da takoj pošljete seznam naročnikov za »Slovenčevo knjižnico« in pa da nam tudi sporočite, koliko knjig želite v komisijsko prodajo. — Prva knjiga znanega nam slov. pisatelja Janeza J a 1 e n a »Trop brez zvoncev« bo izšla jutri in zato nemudoma pošljite gornje sezname, da bomo knjige mogli pravočasno poslati.
Razstava Franceta Pavlovca
Znameniti slovenski krajinar, Frane* Pavlovec, j« včeraj dopoldne ob desetih odprl razstava svojih slik najnovejšega datuma. K otvoritvi sel je zbralo številno občinstvo, med kateri je bilo opaziti tudi več odličnikov iz našega javnega živ. ljenja.
Pavlovčeva razstava je v novo urejeni »Galeriji Obersnel« na Gosposvetski cesti. Vstop na te pomembno kulturno razstavo je prost.
Na razstavo naše javnosti .seveda niti ni potrebno vabiti, kajti Pavlovec je slikar, ki je tako znan in po pravici tudi tako cenjen, da zanj ni potrebna nobena posebna reklama.
nemškem zdravniku in je med gospodarjevo odsotnostjo uporabljala njegov radijski sprejemnik ter omogočila, da je tuje oddaje poslušalo tadi znatno število drugih Poljakov.
»Katarina Medicejska« - uspel začetek novega igralskega leta v naši Drami
Ljubljana, 28. sept. 1941.
Urama je v soboto začela i novo sezono; na sporedu za premijero je bila drama »Katarina Medicejska«, delo odličnega italijanskega kulturnega in političnega pisatelja Rma Alessija, direktorja tržaškega »Piccola«. Na premiero je prišel Vi6oki Komisar Eksc. Grazioli, iz Treta pa je prišel tudi avtor sam, ki ga je občinstvo po drugem dejanju priklicalo na oder in ga toplo pozdravilo. Gledališče je bilo razprodano — dobro znamenje, ki znova potrjuje, da naš.e občinstvo ljubi in o6taja zvesto eni najvažnejših in najpomembnejših naših kulturnih ustanov. Ves večer je potekel y lepem slavnostnem razpoloženju, ki je v hramu naše besede zbral trdne in zavestne pristaše našega kulturnega ustvarjanja. Tako se je nova 6ezona začela mirno rn dostojanstveno — kakor to zahtevajo naloge našega časa.
»Katarina Medicejska* je veličastno in po svojih idejah ter načelih bogato dramsko delo. Oster in izredno odkrit način obdelave značaja m duševnosti te velike francoske kraljice ie hitro in odločno zajel tudi naš oder in privezal občinstvo. »Katarina Medicejska« je politična drama in le malo je dramskih avtorjev, ki bi svoje junake pri razglabljanju političnih sestavin in načel privedli do take odkritosrčnosti in logične preciznosti, kakor je to storil Rino Alessi. Tako je za umetniško obdelavo značaja in dejanj »Katrine Medicejske« nabral lepo vrsto aforizmov in strelic, ki vežejo poslušalca bolj na 6voj vsebino, kakor pa na obseg dejanj samin. Tako bo »Katarina Medicejska« na našem odru delo, ki bo zanimalo večkrat zaradi svojih miselnih vrhuncev zaradi velike zakladnice domislekov in načelnih resnic, ki jih je avtor nai-
zal iz bogastva italijanske politične šole in zgodovine.
Premiera je bila dovolj lepo pripravljena. Osrednja vloga »Katarine Medicejske« pa je bila podan s tolikšnim priprostim sijajem in veličastjem, da je vloga kraljice v rokan ge. Marije Vere daleč prehajala čez vse 6voje okolje in skoraj zasenčila ves oder. Režija je zato v drugih vlogah prepustila osrednji nositeljici drame ves možni poudarek morda hote, še verjetnejše pa nehote — m tako se je zgodilo, da so bile druge osebnosti prikazane zmerno, in pogosto preveč zabrisano. Vidnejše stranske vloge so bile v rokah ge. Šari čeve, g. Kralja, Levarja, Severja, Lipaha, Potokarja in Tirana — sama imena, ki so poroštvovala za uspeh in za strnjenost v igri in dikciji. Ker bo delo na našem odru doživelo jx>nvitev, se bo ta strnjenost ob primerni režiserjevi šoli, mogla še bolj uveljaviti.
Nositeljica glavne vloge ga. Marija Vera je s to vlogo dosegla enega največjih uspehov na našem odru Prejela je mnogo šopkov — skromno priznanje njeni veliki stvaritvi. Za njeno vrnitev na oder po enoletni odsotnosti jo je občinstvo lete« zares prisrčno pozdravilo.
Iz velikega obiska in iz razprodanosti abonmajev pa naj bi vodstvo naše drame in gledališča sploh črpalo nauk in pobudo za tisto, kar mu je zlasti potrebno: izbran, umetniško pojx>len in čim skrbneje podajan spored, zlasti z domačega literarnega področja, ki nikakor ni tako skromno in omejeno, kakor bi sklepali iz slovenskega dela letošnjega 6jx>reda v naši drami.
Kajvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril.
Z odlokom VI1I/2, št 107C/41, Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka, 29. septembra zjutraj do nedelje, 5. oktobra 1941 zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje:
Domači krompir na drobno 1.20 L; zeljnate glave na drobno pod 10 kg 0.70 L; zeljnate glave na debelo 0.60 L; kislo zelje 2 30 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 0.80 L; ohrovt 0.80 L; koleraba 1 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa
1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L; petrSiIj 2.50 L: domača zelena paprika 2.50 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česeni, 25 glavic na kilogram 8 L; jedilne buče
0.50 L; kumare 1.20 L; kumarice za vlaganje, 30 komadov na kilogram 8L; majhne kumarice za vlaganje po 125 komadov na kilogram 8 L: domači visoki stročji fižol 2.50 L; luščeni fižol 8 L; glavnata solata 2.50 L: endivija 2 L; mehka špinača
2.50 L; trda špinača 1.50 L; domači paradižniki
1.50 L; liter robidnic ali kopln 2 L; liter svežih bezgovih jagod 1 L; kilogram lipovega cvetja 15 L. Domača jabolka 1. namizna 8 L; domača jabolka
■ H. vrste 2 L; domača jabolka za vkuhavanje, no-dozorela, črviva, nagnita, obtolčena 1.50 L; domače breskve 3 L; domače češplje 3 L; domače slive 3 L; domače hruške 2 do 4 L. Sveže gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkeljci), mrtvaška trobenta, rumena trobenta, štorovke, zimske kolobarnice (sivke) liter 1 L; b) lisičke liter 1.50 L; c) sirovke, cigani, možek (jelenov jezik) liter 2 L; d) turki, brezovi gobani z mladimi in trdimi klobuki, mladi Čebularji, maslenke kilogram 3 L; e) jurčki za vlaganje z odprtim klobukom 10 L, jurčki z odprtim klobukom 6 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram.
KSTIfUTO FACCHETTi - TREVIGLIO
(presso Milano)
Ai f iovani Sloveni, per I creacentl ra p po rt i com-mereiali con 1’Italla. 6 oggl dl grande utillta In eonoaeeiiza riella Llngun Italiana. L'lstituto Fac-chettl 6 1’unioo in Italla apecializzato per Corsl rapldi di Lin gnu Italiana. dl llngue Moderne e di materi« oommeroiali per srtovani di Llngua st ran In ra. Diplomi. Šport«. Chiedere progr&inmi.
Za mlade Slovence je danes radi nnraSčfnJa »tikov z Italijo zelo koristno znanje italijanščine. Istltuto Facehettl Je edinstven zavod v Italiji, specializiran v hitrih teffallh italtjanfifine, modernih jezikov in trfrovtnaklh predmetov za mladino tujih lezi kov. Diplome. Šport Zahtevajte
oroterame.
Spet opominjamo, da je dovoljeno in tudi mogoče vse blago prodajati ceneje, najstrožje je pa prepovedano prodajanje vsega navedenega blaga dražje kot določajo te cene.
Cenik za zelenjavo in sadje št. 2
veljaven od 29. sept. 1941-XIX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino do-I loča napodlagi 6voje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni.
(Prva številka velja na debelo, druga pa na drobno).
Česen 5.15, 6.20; zelena 1.90, 2.50; čebula 1.60, 2; glavnata solata I. vrste 3.30, 3 80; solata II. vrste 1.90, 2.40; špinača 2, 2.60; paprika zelena 2.65, 3.25; paradižniki 1.60, 2; fige 3, 3.80; jabolka I. vrste 3.05. 3.75; jabolka II. vrste 2.55, 2.95; hruške I. vrste 3.50, 4.20; hruške II. vrste 3, 3.70; češplje
I. vrste 3.15, 4, breskve I. vrste 3.70, 4.85; breskve
II. vrste 3.50, 4.65; grozdje 4.95, 6.50; limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50; limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45; krompir domač — pri kmetu 0.90,
1.20; krompir uvožen 1, 1.20 lir.
Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, re-netke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner, Deli-ziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Impera-tore, Abbondanza, Sergente. Annurche.
Hruške I. vrste so: WilHam, Passagrassana, Kaiser, Esperen, Bergamotle, Spadone, Sommer Citronen, Butirre, Ardepont, Dečana, Duchessa, Abate.
Breskve I. vrste so rumene in Coche.
Opozorilo prehranjevalnega lavoda
Ker se je dogajalo, da so posamezniki, ki so se preselili v Ljubljansko pokrajino iz ene občine v drugo, zahtevali od novega preskrbovalnega urada živilsko nakaznico brez katerih koli uradnih podatkov, je določil »Prevod«, da nihče ne more dobiti živilske nakaznice v novi občini brez predložitve glave živilske nakaznice in uradnega potrdila stare občine. V tem potrdilu mora biti navedeno, za kateri me-scc je prejel in kakšno vrsto nakaznice, ter da je za nadaljnje mesece črtan iz seznama upravičencev za prejemanje živilske nakaznico v stari občini.
Na to določilo opozarjamo še posebej starše dijakov, ki bodo odšli z dežele v mestne šole, da se pred odhodom odjavijo pri občini in si pravočasno preskrbe omenjeno potrdilo.
Za priseljence iz drugih pokrajin Kraljevine ali iz inozemstva pa velja še nadalje kot
i	uradno potrdilo policijska prijava, na kateri pa | mora biti tudi navedeno, odkod je tisti prišel.
Tudi dekleta so se spoprijela za prva mesta
K tekmovanju se je prijavilo kar 25 atletinj, kar je za našo damsko atletiko častno število. Posebno lepe so bile borbe med Elanom in Hermesom in prav pri teh srečanjih so bili doseženi nekateri lepi uspehi.
Imena najboljših so ostala kajpada ista: ell-round atletinja Hermesa Priboškova, ki je spet osvojila tri prva mesta, potem pa Pustiškova, Rupnikova in Vazzazova, ki so prinesle Hermesovim barvam še tri prvenstva, dalje šušteršiče-va (Planina), ki je zmagala na 100 m ter tekačice Elana, ki so Hermesu pred no6om odnesle zmago v štafeti. Vse v vsem, videli smo dva tu-cata deklet, ki spet z veseljem in usjjehi orjejo ledino damske atletike; ker so zdaj v rokah zelo skrbnih trenerjev in iim medsebojna borba vliva novo veselje do dela, gledamo pri ženski atletiki lahko optimistično v bodočnost.
Tek na 100 m: I. predtek: 1. Šušteršič (Planina) 14.1; 2. Pustišek (Hermes); 3. Kobav (H).
II.	predtek: 1. Colja (Elan) 14.2; 2. Sedej (H) 14.6. — Finale: 1. Šušteršič (P) 14.2; 2. Colja (E) 14.5; 3. Sedej (H) 15; 4. Pustišek (H) 16.6.
Tek na 60 m: 1. Pribošek (H) 8.6; 2. Šušteršič (P) 8.7; 3. Kozina (E) 9.1. — Krasna borba za prvo mesto, ki se je za malenkost končala v korist Hermežanke.
Skok v daljino: 1. Pustišek (H) 4.43; 2. Palčič (E) 4.29; 3. Sedej (H) 4.10.
Tek na 80 m z zaprekami: 1. Rupnik (H) 16.2; 2. Palčič (E) 17.1; 3. Kronneger (E) 18.7.
Met diska: 1. Pribošek (H) 31.01; 2. Rupnik (H) 29.90); 3. Marinček (E) 27.86.
Skok v višino: 1. Pribošek (H) 143; 2. Sedej (H) 130; 3. Kronneger (E) 125; 4. Kozina (E) 125. — Odličen i>odvig Hermežanke.
Met krogle (3 kg): 1. Marinček (E) 9.86, 2. Regi (H) 9.58, 3. Kronneger (E) 9.03.
Met kopja: 1. Vazzaz (H) 26.88, 2. Marinček (E) 25.06, 3. Tom6 (P' 24.83. — Ostra borbo za prvo mesto.
4. — 13. OKTOBRA
Mogočen pregled
industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine.
Novozgrajeno moderno razstavišče
Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer.
Polovična voznina na železnici
Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri velesejemski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. Vstopnina za enkraten obisk L. 4'-, žigosanje voznega listka brezplačno.
Ljubljanskim naročnikom našega lista l
Pripravite 11 lir za Slovenčev koledar«, kajti čez nekaj dni bodo inkasantje začeli pobirati naročnino za naš list in istočasno tudi za koledar. Če inkasantov ne bo takoj prve dni v mesecu, pridržite znesek za naročnino koledarja na vsak način. Le do 15. okt. si boste koledar lahko naročili.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Elan (Palčič, Gartner, Colja, Kozina) 1:58.4, 2 Hermes (Pustišek, Kobav, Jošt, Rupnik) 1:58.7.
Tudi revija najboljših ljubljanskih klubov je dosegla popoln uspeh
Ljubljana, dne 28. sept
Najboljši ljubljanski klubi 60 6e odločili, da bodo na današnjo nedeljo priredili turnir med seboj. Tekme 60 bile dopoldne in popoldne na igrišču Marsa za kolinsko tovarno. Tekmam je tako dopoldne kakor tudi popoldne prisostvovalo zelo veliko ljudi, ki so prišli na svoj račun, 6aj so lahko videli prav lep in borben nogomet V dopoldanskih urah sta se srečala dva para in to:
Moste: Siavija 9:1 (1:0)
Tekma je bila vsaj prvi polčas odprta in niso mogli Moščani 6voiih prednosti izrazih tudi v številki. Slavijaši so jim bili trd oreh. V drugem polčasu pa seje slavijaški odpor zrušil in Moščani 60 jim kar osemkrat zapored potresli mrežo. Sodil je sodniški kandidat g. Trtnik.
Druga tekma je bila med
Korotan : Mladika 4:3 (1:1)
Bila je to igra dveh enakovrednih moštev in lahko bi bil rezultat tudi obraten. Mladikaši celo pravijo, da bi zaslužili kar zmago z nekaj goli razlike, Korotanci so pa kar zmagali in jim tako zavezali jezik. Teorija in praksa... Sodil je gospod Zajec R.
Popoldne je pa bila na sporedu kot prva tekma
Jadran: Grafika 2:0 (0:0)
Grafika se je Jadranašom dolgo upirala, končno je pa Jadran le zapisal zmago z dvema goloma razlike v svoje dobro. Zmago je zaslužil, saj je igral bolj 6 srcem in z voljo do zmage. Sodil je gospod Vrhovnik.
Kot najbolj zanimiva tekma lega (umirja pa je bilo srečanje med Marsom in Hermesom. Dolgo casa že nista videla oba nasprotnika v medsebojni borbi. Kar nekam izogibala 6ta se tega srečanja in prav zaradi tega je bila tekma med njima tako težko pričakovana. Nekaj sto gledalcev se je do začetka te tekme nabralo in prišli 60 povsem na svoj račun, saj ni igra prav nič zaostajala za prvenstveno tekmo.
Hermes: Mars 3:2 (1:1)
Obe moštvi 6ta postavili najboljši postavi, s katerima trenutno razpolagata. Igra je spočetka valovila 6 polja v polje, in reči je treba, da je imel Mars v jx>četku rahlo premoč. Tudi bolj nevaren je bil pred golom. Nekaj nevarnih Podgajškovih strelov je v začetku igre usoda zanesla ob zunanji golovi prečki v out. Prvi gol je dosegel Fajon za Mars, j)ozneje pa je izenačil Brodnik. Polčas je ostal neodločen 1 :1.
V	začetku drugega polčasa je igra pripadala tudi Marsu, kasneje pa je prevladoval na igrišču Hermes. Nekaj tudi zaradi tega, ker je Mars igral
z desetimi možmi. Kar dvakrat je H. uspelo, da je potresel Marsovo mrežo, prvi zgoditek od teh dveh pa je izključna krivda Marsovega vratarja, kajti gol je bil lahko ubranljiv. Drugi gol za H. je zabil Sočan II. in tretjega Brodnik. 2e je kazalo, da bo moral Mars z igrišča z dvema goloma razlike, ko le Vanetu uspel krasen gol z glavo, ki je bil dosežen iz prostega strela. Se kratek čas in 6odnik je odpiskal konec. S tesno zmago je H. zapustil igrišče. Sodil je dobro g. inž. Mrdjen.
Ljubljana : Elan 10:0 (6:0)
Ljubljana, 28. septembra.
Danes je imela SK Ljubljana v gosteh novomeški Elan. Pred nedavnim je v Novem mestu gostovala Ljubljana in je tedaj doživel domači klub velik uspeh, saj je igral proti nekdanjemu ligašu kar neodločeno 5:5. Prav zaradi tega so pristaši Ljubljane komaj čakali kdaj bodo imeli priliko na ljubljanskem igrišču videti novomeško enajstorico. Hoteli so se prepričati ali je Elan res tak bav-bav, da celo prvorazredni Ljubljani iztisne neodločen rezultat. No, in tak dan so ljubljanski navijači doživeli danes.
Elan je prišel na ljubljansko igrišče. Še precej ljudi se je nabralo. Kakšnih 250 do 300 jih je bilo. Med njimi je bila tudi precej glasna gruča novomeščanskih navijačev, ki so bili zlasti v začetnih minutah sila glasni. Vpili in navijali so na vse pretege, vse dotlej dokler niso začeli padati v njih mrežo prvi goli. Malo poteka:
SK Elan je nastopil v naslednji postavi: Kal-čič, Košele, Murn, Hočevar, Šmajdek, Peric, Vovk, Horvat, Knajter, Stepišnik in Malič.
Ljubljana: Kriše, Lah II, Orel, Pilej, Udovč, Šanti, Acko, Pepček, Hassl in Šercer.
• Prve minute so bile enakopravne za oba. Novomeščani so kazali da se bodo dobro držali. Toda njihov odpor je trajal samo kratko, kratko časa. Ljubljana je povezala svoje vrste in napad za napadom se je valil pred nasprotnikov gol. Vratar Kalčič je imel srečno roko, vsaj v začetku, v kolikor niso imeli ljubljanski napadalci smolo pri streljanju. Nekaj zrelih pozicij je zastreljal Pepček In Šercer takoj v začetku, nekaj nevarnih strelov pa je poslal preko prečke tudi Hassl. Počasi pa so začele godne žoge potresati tudi mrežo. Začel je Šanti, ki je potem še nekajkrat potresel nasprotnikovo mrežo. Nekaj povsem nenevarnih napadov je izvedel tudi Elan. Te poizkuse pa je zatrla že v kali ljubljanska obramba.
Gole so zabili tile: Šanti 3, Pepček 3, Acko 2, Udovč 1 in Hassl 1. — Tekmo je sodil g. Pušenjak.
Pred glavno tekmo sta bili še dve predtekmi katerih rezultate navajamo:
Ljubljana jun. : Moste 2:0 in
Ljubljana II- : Hrmes II. 0:0.
J.	N.	VOL	K H	A	M E	R
O S 07 AN						1
Z	G O	D O V 1 N	S K 1	R	O M	A N
17
Zdaj, moj sin, ni samo naša-pravica, temveč še naša dolžnost, da napravimo vsaj vsak teden enkrat v trebinjskem gozdu velik pogon. V tak} gošči, v katero ne moreš s konjem in si moraš na vsak korak krčiti pot, bi bil ti pripravnejši za lov v svoji mladi moči kakor pa jaz. Prevzeti moraš torej ti to dolžnost, kakor boš nekoč prevzel vse moje imetje in pravice!«
»Z veseljem, dragi oče, čeprav želim, da bi me Bog pred vami odpoklical. Obeh sinov pa Bog od vas ne bo zahteval. Adalbero je, kakor se sliši, junak v orožju im bo pač težko postal duhovnik,« je odgovoril sin.
»Bomo videli, a zdaj poslnšaj moj svet,« je nadaljeval oče. »V trebinjski gozd je po poti daleč in če b] hoteli globoko prodreti in kaj opraviti, bi v enem dnevu ne mogli biti nazaj. Peljite se tja in nazaj po jezeru, tako pridobite dobre tri ure.«
»Jezera me je strah,« je pripomnil Oton zamišljeno.
»Ne daj, da bi še	kdaj	slišal iz tvojih	ust tako besedo!	Die-
trichstehi in strah —	se ne	poznata 1 Samostanska ladja prepelje
rdapce in pse, ti pa pojdeš s svojim hlapcem Gothardom v opa tovem čolnn. Jutri se	takoj	odpravitel« je	ukazal oče.
>Kakor želite, da	bi te	dobro šlo!« se	je sin uklonil.
Nekaj tednov je res šlo dobro, od lova do lova je rastel pogum in z njim veselje. Čeprav so metali meso medvedov, volkov in risov v jezero In jemali n seboj le kože ter j[e Otom še
vsakokrat poslal samostanu v dar jelene, vepre in ture, je bil plen vendar tako obilen, da je zmanjkovalo v Osojah in na Die-1 trichstemu tovornih živali, da bi ga sproti prenesle na grad. Gospod Rembert je bil vesel, ko je videl, s kako vnemo se udeležuje sin lova. Divjačino so že tako zredčili, da je bil po Otonovi misli potreben le še en pogon, na katerem bi prodrli prav do drugega konca gozda.
Tako so tudi napravili.
Hlapci so bili v gozdu od trenutka do trenutka pogumnejši in so se vedno bolj razkropili na vse strani. Oton je prodiral vedno pred njimi. Ko bi se morali opoldne zbrati, sta bila sama z Gothardom. Popoldne pa se je še Gothard zgubil, ko je zasledoval obstreljenega jelena.
Oton je ostal sam s svojim velikim psom, ko je pridrvel proti njemu razbesnel tur. Nemudoma je sprožil puščico in zadel žival v pleča, nakar sta se pognala s psom nad njo. Pes jo je zgrabil za uho, Oton pa za roge in ji potisnil glavo k tlom. S še eno puščico bi bil bolje opravil, a v svoji lovski strasti ni pomislil prej na to, zdaj pa ni smel popustiti, da ga ne bi tur pognal v zrak s svojimi rogmi. Na vse grlo je klical na pomoč, a nihče njegovih ga ni slišal. Gothard, ki ga je speljal jelen daleč v gozd, sonce pa je že kazalo uro, ob kateri so se navadno vračali k ladjam, se je vrnil k jezeru, kjer je že menil najti gospoda. Pa je našel ob jezera samo hlapca, ki ju je pripeljal v opatovem čolnu. Zatrobil je v rog. Od daleč so mu odtrobili hlapci, glasu gospodovega roga pa ni slišal. Vstopil je v čoln in dal veslati nekoliko višje, da bi na drugi strani gozda spet zatrobil. Medtem se je spustila na jezero in pokrajino gosta megla in začelo sc je mročiti. Hlape) so se zbali, da bi se med prevozom popolnoma stemnilo in da bi se srečali z gorečo Dietmut, zato so kar moči hitro spravili svoj plen iz gozda k jezeru, kjer so našli samo veliko samostansko barko. Ker zaradi megle opatovega čolna niso videli, so mislili, da se je gospod že odpeljal. Rog so pač slišali, a so menili, da jih kliče, naj bi odveslali... j Na nasprotnem koncu gozda pa je le nekdo slišal Otonove klice. Orjaški mož je prilomastil skozi goščo z lokom in puščico
v eni roki, v drugi pa je imel debelo gorjačo. Ko je videl, v kakšnem položaju je Oton, je dvignil gorjačo in z enim samim zamahom ubil tura. Bil je skrajni čas, zakaj Otonu so roke že kar odrevenele.
»Zahvaljujem se ti za pomoč, ki si mi jo izkazal!« je bil Oton neznancu hvaležen.
»Nič takega, a za plačilo mi prepustite tura, kaj?« je rekel orjak.
»Prav rad, samo pot k jezeru mi za to še pokaži!«
»Je ne poznam,« je odvrnil mož, zadel na pleča tura in odšel. Bil je Blagoša.
Oton je nato iskal k jezeru na slepo srečo. Spotoma je večkrat zatrobil v rog in tud! Gothard je trobil na vsa pljuča. Končno sta se le našla, a medtem se je bilo že znočilo.
»Ali si še upaš najti pravo smer proti Osojam v tej megli in temi?« je vprašal Oton veslarja.
»Brez skrbi — samo če bi se nam kaj drugega spotoma ne pripetilo!« je odvrnil veslač in pognal čoln od kraja.
Dobro uro so se že vozili, ko je zaklical Oton: »Luč vidim, ali je tam že samostan?«
»Še ne, saj smo šele na pol pota,« je mirno odvrnil veslač.
»Plamen je, ne luč! Gotovo smo Zgrešili pravo smer,« se je oglasil Gothard.
Veslač se je ozrl.
»Bog nam pomagaj, Dietmut!« je prestrašeno zaklical.
Biltf' je grozno videti, ko se je prikazal iz megle Felicijan v svoji črni obleki s skuštranimi lasmi in brado in voščeno rumen kakor pošast. V eni roki je držal veslo, v drugi baklo in upognjen sedel v svojem izdolbenem deblu, kakor bi nečesa iskal. Nenadoma je trdo zaokrenil proti čolnu.
»Daj mi Dietmut, Oton! Ti si jo skril tu notri v vodi!« je hripavo zakričal in zamahnil z baklo po njem. Tedaj se je pes zagnal v Felicijana, ki je vznak omahnil in bakla se je ugasila ...
O Felicijanu ni bilo poslej nobenega sledu več.
Splošen tedenski vremenski pregled
Letošnji september reven dežja, bogat sonca — In druga leta?
Ljubljana, ‘29. septembra.
Tudi pretekli teden od 22. do 28. septembra je bil lep in brez dežja. Druga septembrova polovica se je izkazala dobro in zadovoljivo, kakor že kmalu ne tako. Imamo že 14 brezdeževnib dni. Siva, meglena, hladna in vlažna jutra so glavna oznaka vremena v preteklem tednu, podnevi topleje, sončno in jasno, samo od petka naprej bolj čemerno in vetrovno, ko se sonce skriva in se povečuje oblačnost, znamenje, da se bo vreme v kratkem prevrglo in nastopi deževna doba.
Lepo vreme ie kakor nalašč prav ugodno za zorenje grozdja 'limo tudi po brajdah v mestu in okolici, .	.	hitro grozdi črnš in zorč,
grozdne jagode so bogate sladkorja. Nekatere brajde v okolici se močno šibe in upogibajo. Ze ni bilo kmalu leto, ko bi to domače grozdje tako nebeško krasno zorelo in bilo tako obilo.
Lepi, sončni september pa je tudi ugoden poznojesenski ajdi, ki jo je povsod mnogo posejane. V tem času je bilo spravljanje krompirja z njih v suhe kleti kar najprikladnejše. Po njivah dobro zorč pojnojesenski pridelki, tako zelje, pesa in koruza ter visoki in nizki fižol.
V letošnjem septembru smo doslej zaznamovali le 5 deževnih dni s 57.5 mm dežja! Pretekli teden, v ponedeljek, 22. t, m., je bila zanamovana najnižja jutranja temperatura +5° C, včeraj, v nedeljo, pa +12° C. Naj višja dnevna toplota je bila v soboto + 21.5° C. Barometer se je pretekli teden sukal med 767.2 do 772.3 mm. Visoko baro-metrsko stanje nam naznačuje, da se bo vreme polagoma preobrnilo in ni napačno, da računamo še na nekaj dni lepega vremena.
Včerajšnja nedelja, hladna, oblačna, vetrovna in čemerna, pa je bila primerno prikladna za izlete v razne smeri. Zasedene so bile vse izletniške točke okolice in Dolenjske.
Kronist mora zapisati posebno zanimivost, pojav v renomiranih okoličanskih gostilnah, kjer petični meščani in drugi zemljani dobe še dobrine za želodec. Odpravljena pa je splošno domača postrežba ob nedeljah. V gotove gostilne je bil tako naval, da se ljudje tepo za prostore in stole okoli miz, da si morajo sami streči, sami si prinašajo jedila, sami nosijo zlato kapljico na mizo. Tako je in nič drugače!
Zanimiva je primerjava letošnjega septembrskega vremena z onim v zadnjem desetletju. Srčno lepo vreme z_....amujeta samo 2 leti in sicer 1. 1938 in 1. 1934. Leta 1938 ie in.el september
9 deževnih dni, ko se je Ljubljano zlilo 64.1 mm atmosferične vode, kakor nazivljejo dež posebne vrste čudaki, ki jim je domača beseda preokorna za vodo, prihajajočo iz oblakov. Največji naliv je bil takrat na dan sv. Mihaela, ki nam je poslal 22.3 mm dežja v 2 urah. Prvi dnevi so bili deževni. Neprestano lepo je bilo od 17. do 24. septembra. To leto edino je bil september brez groma. Bili so 3 prav vroči dnevi, ko smo imeli v Ljubljani nad +25° C dnevne toplote. In leto 1934? Bilo je takrat v septembru le 7 deževnih dni z 98.9 mm dežja. Imeli smo takrat zadnjih
10 dni dobro vročino nad +25° C. September je to leto v celem zaznamoval 13 vročih dni, tako je 7. september dosegel toplotni maksimum +27.4° C. Megla pa je 19 dni zastirala jasen pogled v 'flebo.
Druga leta pa je bil v vremenskem pogledu katastrofalen s silnimi nalivi, ki so prinašali Bar-janom in drugim deželanom silne in velike povodnji, povzročujoče ogromno škodo na poljskih pridelkih.
Tako nesrečno leto je bilo 1. 1933, ko se je v 15 dneh nad Ljubljano in okolico zlilo 341.3 mm vode. Največ v septembru zadnjih 10 let. Pravi dan groze in neviht je bil 22. september, ko je padlo v 15 urah do 120.5 mm dežja. Grmelo je strašno. Barje je bilo daleč na okrog pod vodo. Sredi septembra je neprestano 7 dni deževalo.
Hudo je bilo tudi 1. 19371 Takrat je v 17 dneh padlo 324.2 mm dežja, največ 7. septembra, namreč 107.2 mm. Bil je september to leto prav čudaški. Do 11. septembra je bilo lepo in vroče, saj smo imeli do X27° C toplote. Med hudimi nalivi naslednjih dni je strašno grmelo. Splošno je pri nas september znan kot mesec, ko še grmi, a več se ne bliska in treska!
Na koncu šel Kakšen pa je bil september lani in predlanskim? Lanski september je bil bo-
SLOVENČEV
KOLEDAR
V VSAKO HIŠO
Assumo rappresentanza importante ditta italiana legnami per acquista Wnami di ogni genere in Provincia di Lubiana. Offerte a: Am-min. »Slovenec«, Lubiana No 11557.
Sprejmem zastopstvo večjo italijanske lesne trgovine za vse vrste lesa, nakupovanje v Ljubljanski pokrajini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 11537.
gat na dežju, saj ga je v 10 dneh padlo 226.5 mm. Prav lepi dnevi so bili od 1. do 8. septembra, sledila je od 9. do 16. deževna doba, nato od 17. do 28. septembra izredno lepo, nakar je močno deževalo le ‘2 dni z 80.9 mm dežja. Imeli smo na mali šmaren pravcato vročino s +28° C. Takrat je bila kopalna sezona še v lepem razmahu.
Predlanskim (1939) je padlo v 13 dneh 115 5 mm dežja, v začetku izredno lepo in vroče, saj je bil prav 1. septembra dosežen dnevni toplotni višek +31.8° C, toda na koncu septembra je živo srebro že zdrknilo pod ničlo, ko je bilo —0.8° C. Drugače je bilo 8 dni vročih, grom 4 dni.
Druga leta je bil september tudi bogat na dežju, dosezal je navadno nad 150 mm padavin.
O letošnjem septembru bomo pač lahko zaznamovali v končni vremenski bilanci: »Bil je reven na dežju, bogat na soncu in toploti!«	-d.
Obvestila
Danes, ponedeljek, 29. septembra: Mihael.
Torek, 30. septembra: Hieronim.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek: Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Vpisovanje šestletnih otrok v šolo bo na
vseh ljubljanskih šolah v ponedeljek 29. in torek 30. t. m. od 8 dalje. Kakor je staršem že znano, morajo po naredbi Visokega Komisariata sedaj v šolo vsi otroci, ki bodo do 31. decembra t. 1. izpolnili šesto leto starosti. Starši, ki menijo, da je njihov otrok še nesposoben za šolo, morajo takoj predložiti zdravniško potrdilo.
Slavni mojster na orglah, Matthey Ulisse, ki bo koncertjral v ljubljanski stolnici v petek popoldne, je rodom iz Torina, kjer deluje kot profesor na glasbenem liceju Guiseppe Verdi. Kako slavo uživa kot mojster na orglah dokazuje tudi to, da so največji skladatelji prav zanj pisali razne orgelske koncertne komade. V Ljubljani bo igral poleg Bacha, Vivaldija,
Bossija in našega Premrla tudi še dela klasika Azzolina della Ciaia, dalje Schumanna, Musorg-skega in eno lastno skladbo. Na pomembni koncert že danes opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Drugi turnus obveznega cepljenja proti da-vici se prične v torek 30. t. m. in bo trajal ves teden do vštetega 4. oktobra. Starše opozarjamo, naj pripeljejo svoje že prvič cepljene otroke na isti cepilni kraj, kjer so bili pred 14 dnevi že prvič cepljeni. V torek 30. t. m. bo torej cepljenje v Mestnem domu za tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi tam cepljeni. Cepljenje bo v Mestnem domu in druge dneve po šolah vsak dan ob 16.30.
Razstava gob na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra. Gobarstvo je zelo važna panoga našega gospodarstva. V modelih in naravi do razstavljenih nad 150 užitnih, neužitnih in strupenih vrst gob, nadalje bo pokazan način sušenja, pakiranja in priprcme za izvoz. Gobji praški, gobji ekstrakti, navodila za pravilno vlaganje gob v kis, v slanico itd. izpopolnijo to zanimivo in važno razstavo.
Igor Zagrenjeni
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl
BUONI DEL TESORO NOVENNALI 57. > PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni fimposta presente e futura
PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestralL
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dali a Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Prestitl — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano —	Societa	Italiana per le Strade Ferrate
Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa	Reale Mutua Assicurazioni	Torino	—
Riunione Adriatica di Sicurth — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale deirAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
— Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Roraagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
— Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ai Modena — Banca Popolare, Cremona — Bacca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito,	Bologna	— Banca Popolare,	Vicenza	—
Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano •— Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazloni di Cafegoria, nonchč gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio,
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premile so opro&ene sleherne sedanje in bodoie davičfne
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis,
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia.
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale
ro gli 	  #	.	_______________ ___________________________________
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito
>epc	  ,	   „	______ ________________________
Fascista per l’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
i Popoli — Soc:
ietš Italiana per le Strade Ferrate
per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di 1 Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino *— Riunione Adriatica, di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
— Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzoghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamnsco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
— Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popoiare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Zavetje v pečevju
Oh, ženski ata se že pogovorili, nemara tudi zamotili. Prav gotovo da.
Ta čudna noč je za njim.
Spuščanje po grebenu, ki ga že zdaj belkasto rumeni jutranje sonce, ta čas pa je bil napol v 6enei, napol v mesečini, hoja po macesnovju in bukovini, po rušju in po meleh in v 6omraku nazaj grede, ko so kaplje tolkle z listja tako počasi, zdaj ena, zdaj druga, v gluho jutro, vmes pa nemira polna pot po bregu h cerkvi in pokop, ta pokop, na skrivnem in ponoči, ko ni bilo žive duše na svetu budne, še netopirji 60 bili že pospali — to je bilo že daleč zadaj.
Kakor sanje se je zdelo, skoraj da se ne bi vedelo, ali je bilo res, ali ne. Noč je tako čudna, podnevi se dostikrat ne razloči: včasih se hlastno opravljeno dejanje drugi dan zazdi manj resnično kakor žive prikazni in dela v spanju.
Ne, ni bilo treba ne premišljevati, ne dvomiti.
Zares je bil tam spodaj v Globokem.
V	truzico zabito trupelce je bil ponesel, kateri oče je še bil kdaj tako nesrečen, da je moral sinčka pokopavati kar sam?
Ne obiraj se že, človek, stopit Gori čakajo I
Tako se je 6pomnil, ko je že dalj časa stal na 6ipkem jeziku drobne meli pod grebenom.
Jadrno je bil čezenj pri skali.
Pognal 6e je vanjo z vajenimi rokami m nogami. Pohlevno se mu je vdajala, kakor je bila videti na pogled odurna, strma in jezna.
Z levo je zgrabil ta robič, z desno onega nad seboj, pogledal za stopom in
Eritisnil nanj nogo; šele vmes si je iz-iral pripraven kraj za drugo. Hitro se je poganjal kvišku. Lep konec grebena je bil že za njim, ko se je prvič oddahnil in pogledal nazaj jxxfce.
Tu je bila tista polica, kjer se je bil včeraj tako dolgo zamudil.
Sf>et je sedel, pa še za podobo ne tak, kakšen je bil prejšnji dan.
Oddihal se je, Široko vsak 6ebi in predse je iztegnil noge, s hrbtom in z glavo pa se naslonil ob 6kalo.
Jutranje sonce mu je 6vetilo v obraz.
Tako je bilo rumeno, dobrega srca in rahlo.
Skoraj da kakor niti ne bi bilo resnič no, pravo 6once 6amo, ampak da je me sto njega šla s tega neskončnega neba neka milost, polna tolažbe in blagodejnega hladu, le zbrana in izžarjena v naj
lepši luči, kar jih j« mogel prižgati za tako skromen in omejen pogled kot je človeški, tisti, ki je bil to milost po6lal.
Oči so ga ščetnele, prebedena noč se mu je začenjala poznati.
Najrajši bi kar zaspal.
Oslinil si je oči, da ga ne bi zmagal spanec, potem pa 6e dvignil, 6koraj trd od 6edenja in mraza, z okornima nogama, ki so se jih lotevali mravljinci.
Pretegnil 6e je najprej, potem pa se zavihtel kar naravnost gor nad polico.
Objel je rušev grm, ki je tam rasel in pohrebkšl ob štrtinah v previsu nogi za seboj gor, da je pokleknil. Ostri duh igličevja mu je zasoplemu, nerodno čepečemu širil nosnice in jih spet spuščal.
V	krušljivem 6vetu je odtod gor lezel naravnost kvišku.
Ponoči po tej plati nikoli ne bi prišel do vznožja.
Kje 6kraja bi se bil že prekucnil!
Tako lep dan se je bil razprostrl nad tem gorskim svetom. Vse je bilo veselo, nebo se je smejalo, sonce je še stene spravilo v boljšo voljo. Pol grozote je izginilo z njih, belile so se in se grele v jutranji svetlobi, či6te in jasne, črta in cer se je natančno razločila. Videlo 6e ie, kje je čer, kje je grebenček, kje gladko in kod bi zastavljena roka in noga našli naprej. Skoraj da so vabile k sebi, ko so vendar večji del dneva v 6oncu in mraku, ki ne zmore drugega kot enolično grožnjo.
Carhone di legna e legna dardere acquistansi. Grandi quantitativi. — Assumiamo rappresentanze. — Scrivere:
Ditta FRANCESCO S16N0MNI, Via Vignatl S, Milano
Lesno oglje in drva kupujemo v velikih količinah. — Sprejemamo zastopstva. Pisati:
Naznanjamo žalostno vest, da ie dne 27. t. m. ob 6 pop., previden s sv. zakramenti, v 81. letu starosti, Bogu vdano umrl gospod
Ivan Mihevc
posestnik v Dolenjem Logatcu
Pogreb blagega poko jnika bo v ponedel jek dne 29. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dol. Logatcu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu.
Dolenji Logatec, dne 28. septembra 19hi.
Žalujoči sorodniki: soproga Antonija, otroci: Francka por. Škrlj, Tonika por. dr. Gosar, Lojze, Marinka por. Oblak, Polda por. Fortuna, loan — in vse drugo sorodstvo.
Žalost m veselje
Risal Jože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
»Morje mora biti čudno veliko? Jelite, jaz bi ga ne preplaval?« ie spraševal Aleš. »Ali ste ga vi že kdaj videli?«
»V Trstu in Benetkah sem ga videl, pa to je le majhen del morske planjave. Neizmerno je globoko in take ladje nosi, kakor je naše župnišče, pa še večje. Na taki ladji je lahko več ljudi, kakor v naši vasi. Kadar je vihar, se vzdignejo na morju valovi, visoki kakor gore. Ladje premetavajo ko lističe.«
Aleš je odzdaj dosti in ves zaverovan premišljal o teh čudovitih rečeh. V mislih si je slikal neznano morje, široko, kakor je vsa okolica domačije. Treba bi bilo plavati vse leto, da bi prišel do kraja. In potem velikanske ladje, kakor župnišče! Kaj pa šele valovi! Neznanska želja po tujini se ga je polastila, da bi vse to videl na lastne oči. Ko bi tudi ponj prišel tuj trgovec, pa ga vzel s seboj, kakor je to bral nekoč v knjigah!
»To je veliki voz. Zdaj pa poglej naravnost nad hišo, pa boš zapazil še drugo svetlo zvezdo. To je zvezda severnica, dobro si zapomni. Meni jo je nekoč pokazal star korporal, ko smo v temni noči korakali po gozdu. Dejal je, da po tej zvezdi človek lahko zmeraj razloči, kam gre; ker je na severu in vselej na istem mestu. Mornarji se ponoči na morju ravnajo po njej.
Juniorsko prvenstvo SLAZ
Ljubljana, dne 28. sept.
Danes dopoldne je bilo na igrišču SK Ilirije juniorsko lahkoatletsko prvenstvo. Vodja današnjega tekmovanja je bil dr. Nagy, vrhovni razsodnik pa dr. Kuhelj. Medtem, ko je bila včerajšnja organizacija ženskega mitinga naravnost slaba, je treba današnjo organizacijo le pohvaliti. Točke so se vrstile druga za druga. Rezultati, ki so bili doseženi na današnjem mitingu, so prav zadovoljivi in nekateri atleti so pokazali velike sposobnosti in kažejo, da se bodo razvili še v velike mojstre, če le bodo vestno urili. Tudi gledalci, ki so prihiteli na tekmovanje, so se zadovoljni razhajali.
Krogla (8 tekmovalcev): 1. Vehar (Ilirija) 12.58 m, 2. Lovše (Planina) 12.01 m, 3. Milanovič (II.) 11.16 m.
100 m (dva predteka): 1. predtek: 1. Krenči? (II.) 12. sek., 2. Tavzes (II.) 12.1 sek., 3. Mravlje (Pl.) 13.05; Krenčič obeta še mnogo. Pri danial-njih tekih se Je izkazal kot dober sprinter. —
2. predtek: 1. Jagfer (II.) 12.2, 2. Bratož (Pl.) 1214,
3. Jurko (Elan) 13.4.
100 m finale: 1. Krenčič (II.) 11.7, 2. Bratož (P.) 11.9, 3. Jager (Pl.) 13.4; tu je tekel tudi Ili-rijan Zupančič, toda izven konkurence s časom
11.9.
300 m finale: 1. Krenčič (II.) 38.5. Tudi tu je pokazal, da je odličen tekač, talent, ki obeta še mnogo. 2. Gole (Pl.) 40.4, 3. Novak (II.) 41.1.
110 m zapreke: 1. Jager (II.) 16.5, 2. Gole (Pl.) 19.5, 3. Kremer (Pl.) 19.9.
1000 m: 1. Sedej (Pl.) 2:50, 2. Jovan in Zupan sta prišla istočasno na cilj s časom 2:52.3,
4. Povše (Elan) 2:55.
Skok v daljavo: 1. Bratož (Pl.) 6.32 m; pri njem se opaža lep napredek od tekmovanja do tekmovanja. 2. Nabernik (Pl.) 5.94 m; 3. Jurko (Elan) 5.51 m. Izven konkurence Zupančič (II.) 5.84 m.
Met kopja (600 gr): 1. Košir (II.) 44.01 m;
2.	Nabernik (Pl.) 42.12 m, 3. Vehar (II.) 40.68 m.
Skok v višino: 1. Milanovič (II.) 1.70 m, 2. črček (Hermes) 1.65 m, 3. Dolgan (H.) 1.60 m.
Štafeta 4X100 m: 1. Planina I (Bratovž, Mravlje, Nabernik in Gole) 47.8, 2. Ilirija (Krenčič. Tavzes, Novak, Jager) 47.8, 3. Planina III. (Ska-le, Doganoc, Pirc in Klasinc) 49.4. Pri štafeti 'so bile slabe predaje. Prva štafeta je zmagala le za širino prsi pred drugo.
Kot zadnja točka juniorskega mitinga je bil:
met diska: 1. Vehar (II.) 36.42 m, 2. Rus (Pl.) 35.28 m, 3. Šprajcer (Elan) 35.20 m.
nobenih meja, oziroma se vsaj z dosedanjimi uspehi kar še noče zadovoljiti — vse v blagor ljudi, ki jih tepejo najraznovrstnejše šibe.
Slanikov, da je bilo morje kar belo
Dokaj nenavadno sliko je nudila te dni morska površina južno od Kodanja na Danskem. Pojavile so se ogromne množine slanikov, zaradi katerih je bilo morje daleč naokrog vse belo. Poročilo iz Kodanja pravi, da je bilo teh slanikov toliko, da so jih kar z lopatami in škafi lahko metali na suho. Odšle 60 brž na lov številne skupine ribičev z ladjami, ki so po nenavadno uspelem lovu kmalu pripeljale k bregu velikanske množine rib, da kaj takšnega danski ribiči že zlepa ne pomnijo. Ena sama ribiška ladja je pripeljala k obali 15.000 ton slanikov.
veliko praktičnih daril. Prvi so vozili turisti in so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Vrhunc Fr., Edinstvo, 28:13.2; 2. Sušnik St., Ljubljanica, 28:13.4; 3. Podlogar Fr., Ljub., 29:20; 4. Dermastja Fr., Ed., 29:42.6; 5. Saško A., Ed., 29:42.8.
Lepa je bila borba med prvima dvema. Samo za dve desetinki sekunde je prehitel Vrhunc Sušnika. Prvak si je priboril kot darilo pisalno garnituro CONI-ja.
Kot druga točka je bila dirka juniorjev. Rezultati:
1.	Berlič L., Ed., 1:28:34.4; 2. Mladovan R„ Ed., 1:28:34.6; 3. Dolinar A., Ljub., 1;29:06.6; 4. Keršič D., Ljub., 1:29:06.8; 5. Kosi S., Edinstvo, 1:35:05.2.
Tudi tukaj se je bila borba za mesta med prvima dvema in med tretjim in četrtim.
Kot zadnja točka današnjih kolesarskih dirk pa je bila dirka seniorjev. Rezultati:
1.	Abulnar Fr., Ed., 2:41:21.4; 2. Anžič Fr., Ljub., 2:41:21.6; '3. Gračnar J., Ed., 2:41:21.8; 4. Dovjak Z., Ed., 2:41:22; 5. Štirn K., Hermes, 2:41:22.2; 6. Bizilj A., Ljub., 2:41:44.2.
Tudi med seniorji je bila ogorčena bitka za prva mesta. Že po rezultatih je videti, da je morala biti vožnja res huda, saj prve tri ločijo med seboj le desetinke sekunde.
Dirka je v vsakem pogledu uspela in je bilo ob vsej progi na tisoče gledalcev, nekaj sto jih je pa bilo tudi na cilju.
Uspela kolesarska dirka
vijo, bolnik zazd&j odlično prestal. Sicer bo Se ne-kaj časa v bolnišnici, da se mu dodobra zacelijo
do te nenadne odločitve. Vzemite si dopust, kakor želite, nikakor pa nočem pretrgati pogodbe z vami. 2ehm vam, da se dobro odpočijete, da bodo ob povratku vaši živci popolnoma na mestu. Vaš tovariš Simon vas bo nadomestoval, dokler se ne vrnete.«
Mogoče je ravnatelj upal, da se bo Doret premislil, če mu pove, da ga bo nadomestovail njegov tovariš m tekmec Simon. Toda Doret se za to ni zmenil. Zahvalil 6e je in odšel.
Znova je Doretov avto zdrvel po pariških ulicah in krenil po cesti, ki vodi v Versailles. Ustavila sva se pred Lizi-kino hišo. Bila je to ljubka mala vila, obdana z vrtom, kjer ie med orumenelim listjem še cvetelo nekaj poznih cvetlic. Doret je zahupal in Lizika, ki je že poznala ta njegov znak, je vsa nasmejana pritekla k vratom. Bila je zelo ljubka temnolaska in njene poteze so izdajale izredno bistroumnost. Umestno se mi je zdelo, da pustim zaročenca sama, zato sem se z nekim brezpomembnim izgovorom odaljil.
»Vrnite se kmalu!« je zaklicala Lizika za menoj z zvonkim glasom.
»Vrnil 6em 6e čez kakšne pol ure. Takoj sem opazil, da je Doret svoji zaročenki vse povedal.«
»To je nezaslišano!« je mrmrala kakor sama zase.
Nekaj časa je v sobi vladala mučna tišina. Vsi trije smo se zamislili. Lizika 6e je prva zdramila. Dejala je preprosto, toda odločno:
pustolovski roman
Ravnatelj je bil zelo slabe volje. Komaj sva vstopila, 6e nama je približal in dejal Doretu s precej 06trim glasom:
»Končno ste vendar prišli! yes čas sem vas že iskal. Ne vem, kaj naj to pomeni. Ali ste postali lako zaspani, ali pa se vam več ne ljubi, odkar ste se zaročili?«
Doretu 60 6e od jeze zabliskale oči.
»Ne brigajte se za moje osebne zadeve in bodite nekoliko bolj vljudni!«
»Nikar ne vzemite stvar tako hudo!« je dejal z nekoliko milejšim glasom. Nikakor se ni hotel zameriti Doretu, ki je bil najboljši izmed njegovih urednikov. Nadaljeval je:
»Ali vam človek sploh ničesar ne sme reči? Mislite, da se jezim na va6 popolnoma brez povoda?«
»Vem, zakaj se razburjate,« je odvrnil Doret. Tudi njegov glas je postal mirnejši »Zaradi napada na komisarja, kaj n«? Res je. »Intransigeant« je izšel v izredni izdaji, preden 6te tukaj kaj vedeli o vsej stvari. Mislim pa, da imam tudi jaz pravico, da mi po dolgem času enkrat postane slabo... Res je, da sem 6e danes zjutraj zelo slabo počutil. To je vse. Ati nimate tudi drugih ljudi na »zpolago?«
»Oprostite!« je dejal ravnatelj s ponižnim glasom, kakor kdor je napravil veliko napako. Videl je, da je bil Doret 6ilno razburjen in se je zato trudil da je sam ostal kar mogoče miren, da bi ne prišlo do spora.
»Hvala lepa!« je odvrnil Doret. »Toda od dane6 naprej se nočem več brigati za to vražjo zadevo. Čutim, da moji živci ni6o več na mestu. Preveč sem že utrujen. Moram si privoščiti nekoliko počitka na deželi. Prosim vas za mesec dni dopusta. V slučaju, da mojo zahtevo odklonite, sem prisiljen podati ostavko, ker tukaj ne morem več vzdržati. Oditi moram za vsako ceno.«
Njegov glas je posta! skoraj proseč, vendar pa je iz njega odmevala tudi odločnost. Ravnatelj ga je pogledal, kakor da bi imel pred seboj človeka, katerega še nikoli ni videl. Nato je molče pogledal mene. Čez nekaj časa šele je spregovoril:
»Ne vem, kaj vas nagiba k temu, da hočete iti na dopust prav sedaj, ko bi vaše sodelovanje pri listu bilo najbolj potrebno. Oe bi šlo samo za počitek, bi vas prosil, da odložite odhod vsaj za en teden. Par dni prej ali pozneje, bi vam gotovo ne škodovalo. Toda nočem poizvedovati po vzrokih, ki so vas dovedli
Za Ljudsko (Mano t Ljubljanii Jože Kramarič Mesečna anohfai Je t lir. za Inozemstvo 1« lir -