Leto X, «t 44. Liubliana. četrtek 21. februarja 1929 brnfniu caato пвлЛю.Я Dta. ca uitizeiimtvo U) Dm UrfMlniftt*«: Lfahljan* KnatUiva ulica t Teletoo »t S122. 8128 8124 81*28 tn 3128 Maribor; Alekeau že dokai redno Po poročilih ki Hh dobiva prometno ministrstvo je situacija trenutno najtežja v beograjski In v subotiški direkciji. V Sloveniji ie promet že docela vzpostavljen Tudi zagrebška direkcila le očistila že skoraj vse proge le na liški ln su-šaškd progi, kier še vedno razsajalo snežni meteži je promet znatno omejen Zvečer je objavilo prometno ministrstvo o tre-notnem stanju prometa v državi sledeči komunike: Beograjska direkcija: Na progi Vlnkov-ci-Budinci, kier e bil davi promet zaradi snežnih žametov ustavljen. Je Droga očiščena in promet zopet vzpostavljen Do Beograda se vrši promet na obeh tirih Proga Ilača-Vtrkovar e Ы'а ob 15 očiščena Prav tako ie očiščena tudi oroga Ru-ma-Vrbnik Trenutno so zasnežene proge Oostivar-Kičevo, Paračin- Ravnlvir In Niš-ZaJečar ter le na teh progah promet 5e vedno ukinjen. Snbotiška direkcija: Proga Vladimirovac-Kovln je docela zasnežena in le promet na tej progi ukinjen. Ostale proge so v redu, vendar pa še divja po vsem Banatu snežna burja. Sarajevska direkcija: Na vseh progah Je promet vzpostavljen z delnimi omejitvami Ljubljanska direkcila: Ob 16.30 le bil itvorlen promet na progi Rakek-Postojna na obeh tirih Vse ostale proge so v redu Vreme povollno Zagrebška direkcija: Proga OgulIn-LI-ške Jesenice le očiščena Na progi Liške lesetrfce-Zrmani-Knin je promet še ustavljen ker je proga na več mestih docela zasnežena. V tem delti Je začel ponovno oadati sneg. V sektorju Ogulin-Rudopolje-Vrhovina divja silna burja Proga Zagreb-Sušak ie očiščena, vendar pa se pojavljaj«, zopet novi zameti. Na progi Bos. Novi-Bifoač ie promet še vedno uftinien. Sušak. 20 febt лагЈа n Zagrebški vlak, ki je nocoj krenil proti Sušaku. bo po zadnjih vesteh le težko mogel prodreti dc ^»šaka Zagrebška želer.riška direkcija ie Ideja posebnega pokojninskega fonda je izšla iz samih uradniških vrst in zamisel. da bi se za slučaj, ako uradnik opusti državno ter preide v privatno službo, prenesle nabrane premije na pokojninske zavode za privatne nameščence, je vsega uvaževan * vredna, G. Gosar je mišljenja, da se mora zaslužek in družabni položaj državnega uradništva odmerjati v skladu z občimi življenskimi pogoji. To ravno naše uradništvo zahteva in da to načelo dosedaj ni izpeljano, v tem ie ena, da tako rečemo osebna stran problema. Državno stran smo zgoraj označili. Uradniško vprašanje ni vprašanje, ki stoji le pred Jugoslavijo. Vse države ga imajo in rešujejo. Pri nas ima le neke posebnosti, ki izvirajo iz dosedanjih žalostnih prilik A nobene nepremostljive težkoče ni, da bi se problem tudi pri nas ne rešil povoljno za državo. Gotovo bo treba težkih operacij, a telo mora ostati živo in mora po operacijah ozdraveti. G. Gosarjev recept pa je podoben metodi onega zdravnika, ki javlja: operacija se je posrečila, paci-jent je umrl. In pri nas pacijent ni le uradništvo, temveč tudi država! sicer prej odposlala lokomotivo z enim vagonom. ki je danes dospela na Sušak. vprašanje pa je. če bo mogel dospeti osebni vlak. ker so progo na nekaterih krajih zasuli plazovi z bližnjih hribov. Razen tega ie danes popoldne vela na delu Droge huda burja, ki je trajala sicer kratek čas, vendar pa ponekod zatrpala progo s snegom Temperatura je danes znašala v Delnicah —14. na Sušaku samem oa plus 6. Na su-šaškem kolodvoru se neprestano zbiraio mnogoštevilni potniki, ki sprašujejo, kdaj iim bo mogoče odpotovati v Zagreb, ker Je vsled ustavljenega prometa zastalo tudi vse ostalo poslovanje. Zopet nov mrzli val? Beograd. 20. eebruarja. p Tekom današnjega dne je temperatura znova precej padla. Dočim je znašala včeraj i.ajve£ 20 stopinj pod ničlo, je danee bilo zabeleženih celo 24 stopinj pod ničlo. Beograjska vremenska postaja napoveduje nov kratkotrajni mrzli val. Dane« so bile zabeležene zjutraj sledeče temperature: Kragujevae —24, Sarajevo -20. Beograd —15, Petrovaradln —21, Zagreb —8, Ljubljana —8, Niš —17, Kosovska Mitrovica —17, Skoplj* —в, Split 0, Ko-tor plus 7. Opoldne se je temperatura nekoliko dvignila, proti večeru pe jie začela nv oel rapidno padati. Berlin, 20. febr. s. Po mrazu, ki je do» segel danes po noči v Berlinu 15 stopinj pod ničlo, najavljajo vremenske postaje nov val mraza, ki bo še huiši kakor dose» danji Mraz bo tako hud, da ne bo v oi* čemer zaostajal za sibirskimi temperatura» mi Iz Pomerjanske in iz vzhodnt Prusije javljajo —25. z Hanovra pa —18 stopinj. Po skandinavskih sporočilih je temperatu» ra na severnem rtu samo 2 stopinji pod ničlo. Aprovizaciia mest se zboljšuje Zagreb, 20. februarja č. V pretekli noč! |e došlo v Zagreb 150 vagonov življenjskih potrebščin In sicer. 31 vagonov drv. 6 vagonov premoga, v ostalih vagonih pa živila Železniške proge so sedaj prevozne ter se bo dovoz živil in kuriva odslej vršil redno. Danes Je bil zagrebški trg zelo dobro oskrbljen t vsakovrstnimi živili, vsled česar so tudi cene znatno padle Tako so se jajca И so v zadnjih dneh mraza poskočila na 5 Din, prodajala po 2 ln 2.50 Din. Prav tako so krompir, ki so ga zadnje dni prodajali kg po 5 Din prodajali danes zopet po 3 in 3.50 Din. Danes Je bilo zopet prl-nešenega na trg dovolj mleka In smetane. Brez dvoma pa je k padcu cen mnogo pripomogla tudi energična akcija tržnega nadzorstva. Zagrebška policija Je danes prejela mnogo prijav proti raznim trgovcem zaradi navijanja cen. Policija postopa zelo ostro Iu aretira vsakega trgovca, o katerem se dokaže da Je zlorabljal stisko ljudi. Aretiran! trgovci se Izročajo sodišču. Plaz zasul pet pogrebcev Sarajevo, 20. februarja t Ko se Je včeraj na Kupreškem polju vračalo s pokopališča od pogreba domov pet pogrebcev jih ie pri selu Gotinovci zasul snežni plaz. Ker se niso vrnil domov, so iih šli domači iskat Izsledili so jih. ker so videli moleti iz sneea človeško nogo Ko so odko-pali sne«, so bili trile izmed Dogirebcev že mrtvi dočim sta dva še kazaila znake življenja. Med ootjo domov Je od teh dveh še eden umrl. drugi pa se bori sedaj še s smrtjo. .__ Proračun ministrstva pravde odobren Proračun je zvišan, da se omogoči izvedba novih sodnih zakonov in se odpravijo dosedanji nedostatki Beograd, 20. febr. r. Današnje »Vreme« poroča, da ie ministrstvo financ z malenkostnimi izprememhami potrdilo načrt proračuna ministrstva pravde za leto 1929^30 Potrjeni proračun je večji od prošl h zlasti pa od lanskoletnega proračuna. Poslednja leta je >bstojalo stalno stremljenje, da se 7.ni-ča.io proračuni posameznih ministrstev. Ta taktika ie pogodila zlasti ministrstvo pravde, kjer so bile redu/kcije osebnih izdatkov posebno občutne. Prihranki so se vršili na račun materijal-lih izdatkov itn osebnih izdatkov za nižje uradnike, siuge in paznike. Zato ie prišlo do tega, da so na nekaterih sodiščih sodniki že sredi zime začeli zaradi pomanjkanja kreditov za kurja- vo prezebati in da so bili v samem ministrstvu pravde poslužitelji zamenjani s kaznjenci. Vse to ie škodovalo pravilnemu poslovanju ministrstva pravde, kakor tudi podrejenih ustanov v notranjosti države. Ta pogreška je sedaj popravljena. Prejšnji proračun je znašal 273.595.274 Din, dočim ie ministrstvo financ potrdilo nov proračun v iznosu 323 tnMijo-nov. V novi proračun je postavljena tudi vsota 30 miliionov dinarjev, ki je potrebna za izvedbo novega zakona o sodnikih. Zato znaša faktično povišanje 20 milijonov, ki so določeni v prvi vrsti za materijalne izdatke in za nižje osobje. Organizacija stikov med vlado in tiskom Pri predsedstvu vlade bo organiziran centralni tiskovni urad, ki bo vzdrževal stike z domačim in inozemskim tiskom Beograd, 20 februarja r. »Vreme« objavlja o ustanovitvi tiskovnega urada pri predsedništvu vlade naslednie informacije: Takoj po ustanovitvi vlade generala 2iv-koviča se ie začelo proučevati kako se naj organizirajo stiki z domačim In inozemskim tiskom ZasPšanj so bili številni reforenti in strokovnjaki Na podlagi teh posve+ov je bil izgotovljen v glavnih potezah načrt preureditve uradne poročevalske službe. Tiskovni urad bo preurejen na naiSirši osnovi. Pridelien bo predsedništvu vlade Izdajal bo vsa poročila in informacije o delu vlade ln posameznih ministrstev ter nadziral celokupni tisk. Nova preureditev bo izvršena s posebnim zakonom. Sestava tega zakona ie poverjena ministrom dr Srskiču. dr. Kosti Kumanu-diju ln dr. Svrltugi. Zakon bo urejeval tud; osebno ln gmotno vprašanje uradnikov tiskovnega urada. Uslužbenci tiskovnega urada bodo stalni državni uradniki z urejenimi položaa po letih službe In po šolski kvalifikaciji. V prvi vrsti bodo sprejeti iz-vežbatii novinarji, ki se lahko v tem pogledu izkažejo z uspehi. Obstoia načrt, da se naj tom novinarjem priznajo tudi službena leta v redakcijah listov. Na čelo tiskovnega urada bo postavljena osebnost s politično rutino. To mesto pc pred vsem političnega značaja. Po vsej priliki bo direktor tiskovnega urada obenem državni podtajnik pri predsedništvu vlade Tiskovni urad bo razdeljen na več sekcij. Z ustanovitvijo tega urada bodo odpravljeni vsi sedaj obstoječi tiskovni uradi. t. j. pri ministrstvu zunanjih del in v notranjem ministrstvu. Krediti za sedanje tiskovne ura. de so v načrtu novega proračuna že črtani. za novi tiskovni urad pa bo predvidena v novem proračunu posebna postavka. inozemski tisk o našem sporazumu z Grčijo Čvrsta solidarnost Jugoslavije in Grčije na Balkanu bo tvorila važno garancijo miru njeni na drugnh mestih nimajo osti proti Jugoslaviji In da postane solidarnost Grkov in Jugoslovefnov na Balkanu čvrsta. To bo važna garancija miru na Balkanu. Načelo »Balkan balkanskim narodom« velja tako za Grke kot za Jugoslovene pod pogojem, da se pojmuje to načelo na podlagi popolne enakosb brez vsake premoči aii kakega zunanjega vpliva. To ie ono. kar bo zbližalo Atene in Beograd in določalo v vseh razmerah pravo važnost pogodb ln sporazumov. Pariz. 20. februaria d. »Asence Havas« poroča iz Aten, da sta jugoslovenski delegat Tihomir Popovič In poslanik Ivan Subotič. ki Je pred nekoliko dnevi došel v Atene s posebnimi navodili vlade, med banketom, ki je bil prirejen njima na čast. Izmenjala svoie misli z Venizelosom o gr-ško-jugoslovenskih pogajanjih V komentarju bližnje zakliučitve grško-Jugoslovenskega sporazuma piše »Temps«. da Je giavno da bo ta sporazum virtualen. da bo sklenjen zavezniški pakt v pravem smislu, da grški sporaizuml. kü so bili skJe- Gospodarska Mala antanta j Prepoved intervencij Beosrad, 20. febr. p. Danes ob 11.30 se je vršila prva seja pripravljalne konference za gospodarsko Malo an-tanto. Rmramijo zastopata generalni tajnik ministrstva trgovine Gafencu in dr. Radolescu. Češkoslovaško dr. Ständler in češkoslovaški poslanik v Bukarešti. Jugoslavijo pa dT. Šečerov in naš poslanik Čolak-Antič. Dopoldne so bili pred sejo sprejeti vsi delegati od zunanjega ministra dr. Mironesca, ki bo jutri odpotoval v Varšavo, ako se bodo zbolišale železniške zveze. Sestanek jusroslovensko-bolparske mešane komisije Beograd. 20. februarja, p Konferenca mešane bolgarsko • jugoslovenske komisije, ki bo razpravljala o ureditvi obmejnega prometa na jugoslovenske - bolgarski meji, se ne bo vršila 25. t. m. v pirotu, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč ae bo sestala v Nišu k prvemu posvetovanju. Sele po načelnih ugotovitvah bo komisije, če bo vreme dopuščalo, odšla na lice mesta, da ugotovi razne podrobnosti. V komunikeju, ki ga Je izdalo zunanje ministrstvo glede na konferenco Jugoeloven-sko - bolgarske mešane komisije, se navajajo poleg naših delegatov koi delegati bolgarske vlade generalštabni polkovnik Cvetko Popov, višji uradnik policijske direkcije Niko Manojlov, direktor zaupnega arhiva zu-nanjega ministrstva Karadžov in uradnik zunanjega ministrstva kot tajnik. Pomorsko letališče pri Splitu Beoerad, 20. februaria č. Voini m'mnster general Hadžič ie podpisal naredbo, s katero se odreja za 21 in 23 marca, t 1. pismena licitacija za zgradbo raznih poslopij. potrcbn h za pomorsko letalsko postajo pri Divuljah med Splitom in Trogi-rom. Zgraditi se ima pisanrško poslopje, za katero so stroški projektirani na 966 tisoč Din ambulančno poslopje za 105.000 Din teT stanovanjsko n skladiščno poslopje za 1,817.000 Din Vsa ta poslopja so na-menijen«> za tamošmjo pomorsko letalsko postajo Holandska kraljica obolela Amsterdam. 20. sebruarja. (be.) Kraljica Vilhelmina je obolela na hripi Stanje bolem! ni nevarno» v prosvetnem ministrstvu Beograd, 20. februaria č. Ministrstvo prosvete Je izdalo odredbo, po kateri ne sme noben ravnatelj osnovne, meščanske alj srednje šole Priti v prosvetno ministr-styo osebno intervenirat bodisi zaradi katerekoli stvari Istotako je prepovedano posameznim prosvetnim oddelkom, da bi zadrževaii izvršitev gotovih odredb prosvetnega ministrstva z izgovorom, da se prosvetni inšpektor z njimi ne strinja. Le v slučaju, ako smatra prosvetni inšpektor v smslu čl 90 uradniškega zakona, da ie kak odlok višje oblasti nezakonit, sme zahtevati od prosvetnega ministra novo naredbo. Revizija zakona o taksah Beograd, 20. fetr. p Finančni minister je razposlal vsem gospodarskim minist» stvom in drugim gospodarskim korporaci« jam predlog o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah Glede na številne pritož» be gospodarskih krogov se je finančno mi» nistrstvo odločilo izvesti revizijo sedaj ob« stoječih taks in je tem primerno izdelalo ta predlog. Beograjske občinske reforme Beograd, 20. februarja p. Vaš dopisnik ie danes posetil novega beograjskega župana g Miloša Savč:ča. ki Je te dni prevzel vodstvo beogrijske občine. G. Savčič je še vedno zaposlen s prevzemamjem poslov ter ves dan sprejema referente posameznih oddelkov, da se na ta način kar najbolj točno pouči o trenotnem staniu mestne občine, zlasti pa o njenem finančnem položaju. V razgovoru z vašim poročevalcem ie g M:Ioš Savčič naglasil. da bo treba izvesti temeljito reoreanizac jo celokupne občinske uprave Naraščanje mesta stavi na občinsko upravo vedno večje zahteve In bo zato treba vse oddelke primerno modernizirat1' Reorganizacija se bo izvršila stopniema po posameznih oddelkih V kaki smeri se bo gibala nameravana reforma za enkrat še n mogoče reči. ker ie treba vse še poprej točno pro-učiti Diplomatski ooseti pri dr. Kumanudiju Beograd, 20. febr d. Danee 9ta zastopnica ro-namjeea timistr« dr. Kuntaraudija posetila poflski poslank Babinsky ia mt№ poslanik KecanL Demlsija tretjega češkoslovaškega ministra Dr. Hodža je davi demisijoniral zaradi bolezni — Na njegovo mesto je imenovan Slovak dr. Anton Šteianek Praga, 20. februarja h. »Prager Presse< JavHa: prosrvetnd minister dr. Milan Hodža Je podal ostavko. Na njegovo mesto Je bil imenovan Slovak dr. Anton Stefanek. Dr. Hodža je demisijoniral zaradi bolezni v vratu in odpotoval na bolezenski dopust v Tatro. »Venkov« naglaša. da ie demisija dr. Hodie samo predhodna in ie posledica slabega zdravstvenega stanja. Dr. Stefanek je bil pred vojno urednik slovaškega M-»ta v Budimpešti. Madžari so ga preganjali ga lz«naM in ko se >e vniH po iy?onu na Madžarsko to ga aretirali. Dr. Stefanek Je pobegnil lz Ječe in Je pred vojno živel T Pragi kot urednik »Narodnih listov«, Bukarešta, 20. februarja r. V poslednjem času piie romunsko časopisje zlasti pa tisk narodnih manjšin o vprašanju upravne reforme v Romuniji. Za enkrat vlada še n sklenila ničesar konkretnega. Pred vlado se nahajata dva načrta. Enega ie sestavila konrsiia strokovnjakov in poslancev pod predsedstvom prof Angelesca. drugega ie predložila narodna kmečka stranka, ..ki ga je sestav;! njen ugledni član Sterea. Zakon o upravni reformi bo obsegal okrog 500 členov in bo sinteza obeh načrtov Vlada je sprejela načela demokracije vendar tako, da bi za enkrat bilo še pre-rano govoriti o ureditvi velikih upravnih edinic. čeprav žeir vlada ustanovit! tako velike okraje, da ne bodo s tem rušenJ star^ običaji in pof.estna stanja (Tavno načelo vlade pri sestavi tega zakona, ki pa še ni dogotovljen, le široka upravna de- Kolonizacija bolgarskih bsgimcev Sofija, 20. febr. r. Listi objavljajo stati» etiko o kolonizaciji bolgarskih beguncev iz Tracije in Dobrudže. Od 1. aprila 1927 do 1. jan. 1929 je bilo na Bolgarskem raz« deljenih 863.074 dekarijev (ä 10 a) zemlje, 24.466 begunskim rodbinam. Do konca te» ga leta je treba preskrbeti zemljo še 14.637 rodbinam. Največ begunskih kolonij je v srezih Burgas, Varna, Vidim. Pašmaklik, Petrič, Plovdiv, Ple-vna, R и ščuk Stara Za» gora in Tmovo. Največ rodbin, vsega 10.287 je v burgaskem srezu. Spopad med nacionalisti in kcnranisti v Hamburgu Berlin, 20. febr. g. Na narodno socijali» etičnem zborovanju v Heidu pri Hamb ur» gu je prišlo do krvavih spopadov s komu« nieti. Se preden je policija intervenirala je bilo več oseb ranjenih. Vojna je zločin, izvoz orožja pa dobiček Washington, 20 fcbr. s. Odbor spodnje zbornice za zunanje zadeve, je ustavil na« daljno razpravo o predlogu, ki ga je pred» loži! predsednik odbora in ki naj bi po« oblasti! predsednika, da odredi prepoved izvoza orožja v one države, ki bi kršile Keiloggov pakt. Predsednik je izjavil, da bo na prihodn jem zasedaniu zveznega kon« gresa zopet stavi! ta predlog. Letalska nesreča pari». 20. februarja. По.) Kmalu po startu je letflo »Drason of Anam«. ki je hotelo leteti v Hanoi, padlo na tla in se popolnoma razbilo. Kapetnn Costes in njegova spremljevalca so ostali k sreči nepoškodovani. kjer Je ostal vso vojno dobo. BH Je eden izmed najbolj vnetih rušitellev Avstrije ln član čsl maffije. Po vojni le bil referent za šolstvo v Bratislavi, kjer ie organiziral slovaško šolstvo. Praga, 20. februarja ». Kot naslednik prometnega ministra Najmana se imenuje poslanec obrtne stranke Franc Horak, kot naslednik ministra za un fikacijo dr. Oažika Je slovaška ljudska stranka predlagala dr. Laibaja. Praga. 20 februarja h. Predsednik republike ie spredel demisijo ministra dr. Oažika. O njegovem nasledniku bo padla odločitev prihodnji teden. centralizacija, združena z omejitvijo vrtiva političnih strank za upravo srezov in občin. Organi sreske in občinske uprave bodo izvoljeni po proporcionalnem volilnem sistemu, izredni organi, katerim bo podrejena tudi policija, bodo morali skrbeti za splošni red Zastopniki države bodo smel v sreski h odborih sodelovati samo v popolnem soglasju z izvoHenimi zastopniki. Nova upravna reforma bo po mnenju mnogih omogočila tudi rešitev vprašanja narodnih manjlin v Romuni Novi zakon bo vseboval tudi definit'vne določbe v pogledu uradnega iez:ka v občinskih upravah in gledp dopisovanja občin z ostalimi državnimi uradi Z novim zakonom bodo vse vasi proglašene za samostoine občine Cim bo novj zakon gotov, bodo razpuščena tudi vsa dosedanja upravna telesa ter obč in sreski sveti. Bolezen angleškega delavskega vodite!ia London. 30. febr. s. »Daily Express« jav« lja, da je zdravstveno stanje Ramsava Macdonalda izredno slabo V delavski stranki se že bavijo z vprašanjem njego« vega naslednika. Imenujejo ее Thomas, Artur, Henderson, Clvnes in Snowden Smatrajo za izključeno, d« bi Ramsav Macdonald v primeru sestave delavske vla* de po novih volitvah prevzel mesto mini« strskega predsednika ali zunanjega mini« stra. Fitzmaiirice ponovi preko-oceanski polet London, 20. februarja, polkovnik Fitzmau-rice, И je preletel v družbi Hünnefelda in Köhla prvič Atlantski ooean v smeri od vzhoda proti zapadu, pripravlja za mesec junij nov prekooceanski polet v isti smeri. Startal bo v Nemčiji ter letel preko Anglije v Nevvork. Rekord izbruhov ognjenika Krakatau Batavla, 20. februarja, (be.) Ognjenik Krakatau je pričel močno bruhati. V 24 urah so zabeležili rekordno Število 746 erupcij. Meteorski dež v Indiji Ealkuta, 20. februarja, (be.) Pri Sendara-badu je padal močan meteorski dež. Kmetje so videli deževati kamenje, ki se je zarilo globoko v zemljo. Na lice mesta j|e odšla posebna komisija državnega geološkega instituta. Konec Denikinove vojske Carigrad, 20. februarja, (be) V kratkem bo odločena usoia čbnov Denikinove armade. ki žive v Turčiji. Po poročilu turškega lista »Vakitc, bodo Denikinovei s pomoöjo Društva narodov preseljeni v Brazilijo. Razmere v rdeči armadi b. BerUn, 17. febr. Vojska Sovjetske Unik, rdeča armada, je kreacija Leva Trockega, ki je na razvalinah carske vojske z brezprimer-no energijo, strogostjo in krutostjo ustvaril bojno organizacijo za obrambo pridobitev revolucije in za pohod proti buržujskemu zapadu. Ko so Trockemu poverili vojni komisariJat, se je lotil nekdanji židovski antimilitarist г vso vnemo svojega posla. Kot najvišji vojaški dostojanstvenik je pridno posečal predavanja na vojni akademiji ter se učil taktike in vojaške organizacije. Z rastočim redom je rastla tudi popularnost Trockega v vojski, ki ljubi stroge in neizprosne, toda pravične poveljnike. Obenem s to popularnostjo med vojaki pa je rastlo nezaupanje do Trockega v vodilnih političnih krogih. Začuli so se glasovi, da gradi Trockij armado zase in da se pripravlja za vlogo rdečega Napoleona. Ustvaritelj rdeče armade je moral zapustiti torišče svojega uspešnega dela. Vendar današnja rdeča armada temelji v bistvu na smernicah, ki jih je bil začrtal Trocki, ima pa tudi vse tiste slabosti, ki so lastne vsem revoluciio-narnim armadam. Po vzgledu francoske revolucije je tudi v ruski revolucijonarni armadi uvedena institucija civilnih političnih komisarjev, ki bde nad delovanjem posameznih poveljnikov in skrbe zlasti za to. da se preprosto vojaštvo ne naleze kakih razorov, ki bi bili v nasprotju z edino pravilno re-vohicijonarno miselnostjo. Ti komisarji se trudijo, da obdrže svojo veljavo kljub poveljnikom, ki zopet zahtevajo od svojih podrejenih slepo pokorščino. Ta vsakemu pravemu vojaškemu organizmu škodljivi dualizem se v rdeči vojski opnža čimdalje bolj. Inozemski vojaški strokovnjaki so edini v sodbi, da sovjeti nimaio vojske, dasi imajo milijone vojakov. Moderna vojska ne sestoji iz poveljnika in vojakov, marveč je to tako kompliciran organizem, da mu lahko poveljujejo samo ljudje, ki so upravno ln tehnično izvežbani do najmanjše podrobnosti. Po splošni sodbi strokovnjakov pa ie ravno to najslabša stran rdeče armade. Ta pojav je seveda le prehod lega značaja in se bo kader višjih oficirjev izpopolnjeval od leta do leta z možmi, ki bodo kos vsem zahtevam, toda rdeča vojska boleha ravno na instituciji političnih komisarjev. ki ni primerna za mirno delo v vojski, dasi se je Izkazala na bojnem polju v meščanski vojni kot izvrstna. Danes rdeča armada ne predstavlja ideološke celote, dasi so to zatrjevali vsi časopisi in vsi oficijelni govorniki pri nedavnih slavnostnih dnevih rdeče armade. Tiha in .energična borba se vrši v sovjetski vojski med dvema skupinama. Eni stojita na čelu Budjonyj. bivši carski konjiški narednik, znani voditelj rdeče konjiče v poljsko-ruski vojni, in Varošilov. vešč vojskovodja iz meščanskih vojn. Ta dva zahtevata kot vojaka ukinitev vpliva političnih funk-cijonarjev v armadi in odstranitev pritiska na kmetsko ljudstvo, ki daje pretežni kontingent vojaštva. Skupina obeh imenovanih teži za tem. da se vzpostavi čim tesnejša zveza komandnega sestava s preprostim vojakom in vojske z narodom. Bubnov in Unšliht. predsta-vitelja politične uprave v vojski, pa temu odločno nasprotujeta, češ da bi bil tesen spoj med armado in kmeti grob revoluci.ionarne armade, ki ima glavno nalogo, da doma utrdi komunizem in ga o pripravni priliki na bajonetih ponese preko sovjetskih meja. Avtor tega programa je Trockij, ki je v vsakem oziru nepomirliiv komunist, zahtevajoč absolutno prevlado šibke plasti delavskega proletarijata nad ogromnimi masami kmetskega naroda. Borba med obema skupinama se vrši tajno in vztrajno ter ni v korist enotnosti vojske. Vorošllov ima to prednost, da kot vrhovni komandant odloča o zasedbi mest v vojski, zato pa Bubnov in Unšliht kot politična faktorja v vojski neprestano sklicujeta politične konference v vojašnicah in ustvarjata edinice proti Vorošilovu in Budjonemu. Danes sovjetska javnost natančno ve, katere vojaške edinice so za Vorošilova in katere za Unšlihta. Široke plasti vojaštva naravno podpirajo prizadevanja Vorošilova in Bud-jonega, ki sta se izkazala kot junaka-bojevnika, proti političnim komisarjem, ki radi svoje, često odiozne službe niso priljubljeni. Ravno o priliki februarskih slavnosti rdeče vojske se ie pokazalo, da i-mata prva dva silno zaslombo pri narodu. Politične skupine oddelkov so priobčile v preteklih dnevih na tisoče pisem, ki dokazujejo, kako zelo so se višji oficirji oddaljili od preprostega vojaka in zahtevajo remeduro tega stanja. Vorošilov in Budjonyj občutita to nesoglasje med komandnim sestavom in vojaškimi masami, zato se trudita doseči pomirjenje. Nlun postulat je iztrebljanje vpliva političnih komisarjev tn morda ni daleč čas, ko se jima bo to posrečilo. S tem pa bo zopet ukinjena ena izmed pridobitev revolucije, kakor se izraža opozicija Trockega vselej. kadar sovjeti napravijo nov korak iz revolucionarnega stanja v pravcu zdrave evolucije. Amerika vstopi v haaško »•vv razsodisce Waehington, 20. februarja, (ri.) Državni tajnik Kellogg je izročil državam. Članicam haaškega mednarodnega razsodišča noto, v kateri izjavljajo Zedinjene države, da so pod izvestnimi pogoji pripravljene pristopiti k tej mednarodni inetitucijL Proračun beograjske oblasti Beograd, 20. februarja, r. Finančno ministrstvo je odobrilo proračun beograjske oblasti, kakor ga je predložil oblastni komisar Mihaclo Živančevič. Oblast vzdržuje 4 bolnice, 8 ženekih obrtnih šol, 4 dečje dome, nii-o poljedelsko šolo v Adi in kopališče Ru-sanda. 85 % proračuna je določenih za javna dela. Končni iznoe potrjenega proračuna znaša 40,070.964 (za 5 milijono manj, kakor ga je sprejela razpuščena oblaetna skupščina). Izdatki novega proračuna so tako-le razporejeni: Osebni izdatki 11,604.431, materij&l-ni izdatki 28,566.533. Za javna dela je od tega določeuih 17 milijonov, za kmetijstvo 1.8 milijonov, za prosvetne ln zdravstvene ustanove in socijalno politiko 8.9 milijonov. Oblastne doklade na neposredne davke znašaj» v Beogradu 19 %, т ostalih krajih oblasti 63 % Ln so proračuname na Ц.5 milijonov Din, oblastne takse pa na 1.3 milijona. Državna dotacija znaša 8.7 milijona. Tramvajska nesreča v Beogradu Beograd, 20. febr. p. Dopoldne se je pri« petid* pred Kolarcem večja tramvajska ne« sreča Iz še nepojasnjenega vzroka sta tr» čila precej nabita voza St. 6 in št. 1. K sreči pa sta voznika le pravočasno opazila nevarnost ter tako zavrl« vozove, da uda« rec ni bil močan Oba voza sta bila kljub temu toliko poškodovana da nista mogla nadaljevati vožnje in je bil promet na tej progi za del j čaaa ustavljen. Človeških žt» tev ni brlo. da«. Koliko je invalidov Beograd, 20. februarja, t V ministrstvu socijalne politike se izdeluje statistika invalidov kot podlaga za revizijo invalidske^ zakona. Po tej statistiki je invalidov x otroci 26.538, invalidov brez otrok 26.772, invalidskih vdov z otroci 73.208, Invalidskih vdov brez otrok 45.332. sirot brez očetov in mate-tere 27.901, bratov in sester invalidov 8190, staršev (očetov ln mater) 4941, samo očetov 5550, samo mater 10.434. Občni zbor Drž. obrtne banke Beograd. 20. februarja, r. Občni zbor Državne obrtne banke se bo vršil 24. marca z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega in nadzornega odbora: odobritev bilance; predlog o uporabi čist epa dobička: volitev 5 članov upravnega in dveh članov nadzornega odbora, kakor tudi dveh članov poslovnega odbora glavne podružnic« v Zagrebu. Po pravilih izpede 5 članov odbir-nikov. Predlagana bo dividenda 4 Din za vsako delnico. Proslava ameriškega narodnega praznika Beograd. 20. februarja, p. Nocoj ее je vršila na ameriškem poslaništvu svečana proslava ameriškega mednarodnega praznika, obletnica rojstnega dne prezidenta Washingtons. Proslave se je udeležil celokupni diplomatski zbor, zastopniki vlade in predstavniki beograjske družbe. »Obilrceva« turneja v ČSR Beograd. 20. febr. p. Nocoj Je ojq glavM sedež у Jfjubi^asisi obbasti, глас *aipro&iu do io* 6. iebruaija 192V *a dovofc- tev nad&Jjri>n-ebcA«*n, v Sta.ri vasi - Vidmu, v Brecfeeaii, aa Ježki, v FV iecah, v Нтй>а>г>еучт r Radečah, v Rutah u abčšno Rob, v Ravniku, v Ooeish, a« Čatežu ia яа Vthrriki 3.) КпмлзЛ;« iv-eze, lja«D, v DoiwiKvteäi, m Vjöa ki r Dobe. 6.) Jugosrtovaitsika obrtna sveža v LfuMjani. 7.) Okrajne obrtnt t.ve« r Breiicafe, т Zfcrefe, v КотегаЉ, v Radovljici, v MetlrJkš, v Trfcčru, na Jesenicah hi v Novem meivfcu.. 8.) Kaitoiiško vo-iroi&K) druStvn r Ljubijarf. 9.) Ooretftfs&o lor-Jbansk>o-»acia'«4> delavsko pofctAčoo drttšflvc s« Savi pri Jesenicah. 10.) SVjveeisko kauoiSko po-Iktöno društvo xa kočevski <ЉтајЈ r Ribnici. 11.) Strokovno društvo Javnih ва-те&беясev ia ijpokioeencev bralkvioe SHS r LiubljanL 12.) »Pomlad-«, eobraievelno druStvo narcooo-aociaVuströnife dewdet v Liubijand. 13.) Zvez« )u-»osiovanske demokratske mladine v Lj"Jb'.jaai. »Edinost«, aobraževatea drvjtva napredne ntia-dire na Pristavi, у Veicsovem, v StTataniu prr! Nakiean, v Kranja, v Tržiču, v Hrastniku, v Rov-tah. за Jwewic&h. r Каггятйки. v Domiaäah, v Mengšu in v Lit®. 14.) »Br a/t stvo«, teotaraievat-im druJtva narodno-socialšsfi&it mladine na Lokah pri Zagorju, na HruSid pni Jeeeiwcah, im Viču. v Dupljah КтаоАц. v KramjTi, v Drsrv-üah и у Spcdng Siiki. iS.) Pcfctičoi k^ib JDS v Lfu'yjjani. 16,)Demofcrataki «eaderiKkä lebb »Jugoslavija« т LJubljani. 17.) Kapredt*o politično gmspodarsloo društvo хл Ig in okolico na Iga. iS.) Naprt-dino kvslturno k >j.Hri4no drušn-o »Ltubljanski gr?d« у Litib^ani. 19.) Obm«niä.ko dru-itvo v LjuhhjMii. 20.) Sfuideotski radikafskl klu6 Jug« r LhJbHanj. 21.) »Zora«, IwlitiSno ki gospodarico druStvo v Kamirfke. 22.) Okrainli odbor »Samoeüojne kmottske stranke« novoroei&ega okrajnega glavarstva v Novem nv&stu. 23.) Narod«) odbor у LJiÄtJaüi. Odprto pismo Gospoda dr. Ivana Tavčarja, odTetnfkie ▼ LJubljani, Vse ono, kar se v mojih spominih Иб» Vašega blagopokojnega gospoda očeta, pre-čital sem v rokopisu prijatelju, ki mi je bil v veeb okoliščinah življenja ostal zveet Na moje tozadevno vprašanje odgovoril mi je, da je objava nespremenjenega besedila ne le priporočljiva, temveč naravnost zgodovinska nujnost V podkrepljenje te »voje solbe je dodal citat: «Amicus plato, sed magis amica veritae>. Na to še ie oddal eeai rokopis v tiskarno. V zmoti ste, ako mislite, da navedbe т mojih spominih nasprotujejo mojemu aaeto-pu ob krsti blii и o po ko; nik o vi Le Čitajte pa»-Ijivo moj dotični govor v «Slovenskem Narodu» z dne 24. februarji 1923. Kakor iz tega govora, vidno je tudi iz j)onovnih ugotovitev v mojih spominih, da smatram dr. Ivana Tavčarja za našega najduhovitejšega pripovedovalca. Dasi bi to na mojo pravkar izrečeno sodbo ne bilo prav nič uplivalo, zdi se mi vendar potrebno naglasiti, da sem — kot pokrajinski namestnik z uradnim poslom preobremenjen — one uradne zapisnike o sejah takozvane «Narodne vlade», ki govore o neznanski naš! koroJki neereči, dobil v roke in «d prepisati zamogel še le v aprilu 1&23. Te uradne dokumente objavil sem iz treh razlogov: 1.) zato, ker Izguba te rajskolepe dežele z njenim dobrodušnim slovenskim prebivalstvom morebiti nikogar ni bolestneje zadela, ko mene; 2.) zato, ker sem trdno prepričan, da Ы se ta grozna neereča ne bila zgodila, ko M se bila «Narodna vlada» sestavila pravilno in lojalno, ne pa tako, kakor sem popisal v XVIII. poglavju II. dela svojih spominov; 3.) zato, ker je potreba, d« se o stvari po uradnih virih izve čieta in gola reenica. To pa tem bolj, ker se rbanavzarskl politika-siri» celo tako daleč spozabljajo, da člane takozvane «Narodne vlade» primerjajo Napoleonu Velikemu. Zgodovinsko resnico Iskati Je, gospod doktor, ne samo fair, temveč, kakor splošno priznano, celo zaslužno delo. Za sodobnike to delo seveda ni hvaležno. Se poguma je potreba onemu, ki se k temu odloči. Pred zrcalo resnice pa stopajo — čisto naravno — tudi veliki možje, kakršen je v gotovih ozirih čisto gotovo bil hlagopokojni Vaš обе, z vsemi svojimi krejro^tmi in slabostmi. In kdo je na svetu čisto brez poslednjih? V Ljubljani, dne 18. februarja 1929. IVAN HRIBAR Hmeljski trg Zatec, 20. febr. h. Temdetica mirna. Oe« в^ tapremeevjen« 1300 do 1650 KA. Trockij oblastveno izgnan iz Rusije Sovjetski listi prinašajo uradni komunike o izgonu Trockega Mesto Trock uradno preimenovano v Šapajevsk — Nemčiji je odločitev težka ВегПп. 20. februarja. Po brzojavki Trockega predsedniku Reichstaga dr. Löbeju ie končno prekinila svoj molk tudi brzojavna agencija sovjetske vlade in izdala komunike. v katerem potrjuje izgon starega revolucij onar j a. dasi le prav do te zadnje brzojavke Trockega neprestano zatrjevala, da je Trockij še vedno v Rusiji. S to taktike pa ie nehote podkrepila mnenje on h. ki trdijo .da Trockij sploh ni bil izgnan iz Rusije, nego da je ie skrivoma pobegnil s pomočjo svojih prijateljev. Prve vesti o izgonu Trockega so 'Prinesti sovjetski listi med malimi dnevnimi vestmi na zadnjih straneh, tako da jih ie bilo lahko prezreti Obenem so objavili poleg ukaza državne politične uprave o Izgonu Trockega tudi sklep centralnega izvršilnega komiteja, da bo prekrščeno mesto Trock v Šapajevsk. Po informacijah sovjetskih listov ie zapustil Trockij ruska tla 29. januarja, ko se je vrkcal v Batumu na parnik »lijič«. Brzojavka Trockega na predsednika L&-beja le vzbudila v berlinskih političnih krogih največjo senzacijo. Vendar pa ie z oziirom na dosedanje razpoloženje vlade v tej kočljivi zadevi zelo dvomljivo, da 11 Trockemu dovoii naseliti se v Nemčiji. Nemški tisk le «lede nastanitve Trockega zeio rezerviran Edino »Berliner Tageblatt« se zavzema za voditelja stare boJjše-viške garde in zahteva zanj azil v okviru meja nemške države. Berlin, 20. februarja s. Kakor se sporoča od informirane strani, bo zunanji minister dr Stresemann najbrže predložil prošnjo Trockega kabinetu v odločitev, ker noče sam prevzeti odgovornosti za rešitev, kj bi mogoče imela zunanjepolitične posledice. Po brzojavki »B. Z. am Mitta«». Je korak Trockega izzval v Carigradu veliko pozornost.- ker gre očividno za poskus, ki je bi! storjen za hrbtom ruskih in tur-škh oblasti Ruski generalni konzu! v Carigradu le v ponedeljek popoldne, ko le bila brzojavka Trockega že odposlana, izjavil odličnim turškim osebnostim. da Trockiii sploh ni zapustil Rusije. Z veliko napetostjo se sedaj pričakuje odgovor nemške vlade na Vlogo Trockega. Odločitev o tem bo naibrže padla v Moskvi. Turčiia bo dovolila odpotovanje Trockega le tedai ako bo sovletska vlada s tem sporazumna Prva posledica prošnje bo prei ko ne poostritev nadzorstva nad Trock im. Rusija se odreka vojni, toda Besarabiji ne! Litvinov je pri podpisu proti vojnega pakta izrecno naglasi! ta pridržek — Besarablja je ruska dežela pod tujo okupacijo Moskva, 20. februarja, č. Izvestija« pišejo, da je neosnovano tolmačenje rumunskega zunanjega ministra doktorja Minoresca, kakor da bi pakt. ki so ga podpisale Rusija. Poljska. Rumunija in baltske države, vseboval odpoved Rusije pravicam do Besarabije. »Izve-stija« trdijo, da ie Litvinov povodom podpisa pogodbenega protokola kategorično izjavil, da ta pakt ne rešuje spornih vprašanj med Rusijo in Rumu-nijo in da odrekanja voini ne more r.'h-če smatrati v tem smislu, da bi se R'i-sija odrekla Besarabiji. ki jo še na- dalje smatra za rusko zemljo pod tujo okupacijo. Bukarešta, 20. februarja, d. »Univer-sul« ugotavlja z ozirom na pisanje »1«-vestij«, da zastopnik Rumuniie Davila ni odgovoril na Litvitiovo izjavo ob priliki podpisa pakta med Rusijo. Poljsko. Rumunijo in baltskimi državanr o pravicah Rusije do Besarabije ter da je Minorescu s svojim ekspozejem, ki ga je podal v parlamentu preteklo nedeljo. hotel samo varati evropsko javnost. Upravne reforme v Rumuniji Vla^a namerava izvesti široko upravno decentralizacijo ter omejiti vpliv političnih strank na sreske in občinske uprave Tri solnca se pojavljajo še dalje Prva borba zime s pomladjo — Sneg se naglo taja — Zanimiva opazovanja nebesnega fenomena — Kako je s premogom Liubliana. 20. februarja. Vreme se ie danes aiužilo! Prinese пая T že-pe poplave! - Tako le označil danes laljivec vremesko situacijo. Po nočnem m Jutranjem hudem mrazu Je že dopoldne nastopilo prav toplo vreme. 2ivo srebro v termometru le zdrknilo poooldne že v mnogih krajin nad nčlo. po dolgem času tud, v Ljubljani, kder je tremometer kazal ob 14 okoli stopinji Celzija nad ničlo. Napram zadnjim dnem je bil davi mraz v Slovenj ta nekaj stopinj hujiši. Popoldne je bilo prav prvospomiadansko vreme. Sneg se je začel naglo tajati. Zaradi naglega tajanja se je sneg močno sesedel in je stanje snega enižano do raznih krajih za 10 do 20 cm. Spričo raiznih poročil o nevarnosti pia-lov ki smo jih zadnji čas prejemali z Gorenjske in dragih krajev, smo iz observatorija ood Triglavom (v Gorjah nad Bledom) predel? naslednje Informacije: _ Od srede februarja je na Bledu tople« Se vreme. Danes Je šlo za korak nazaj. Plazovi v Alpah so se že sprožili, zlasti okoli Innsbruck a in drugod Na na* * zora* pa so snežne plast, zaenkrat še utrjene. Trenotno zato ni pričakovati, da bi se: pla-„>vi kie tožili Podnevi pjg*nastopa torkejše vreme brez večj.h skokov, a po-oočs zmraruje. v(. Vremenska poročila *«v«i»Mfo Ал se barometer v Sloveniji glb-KJSto do 774. Davi je bilo naslednje StLTe termometra (v oklepajih prejšnjega Bistrica -8 (-5). Kranjska «o- _ 2 (—10). Jesemce —8 (—6). Tržič Üä (Zg) Kamnik -13 (-в). Li ubij аш ij Zli: Celje -6 (-4L Brežice "И (_g). Dravograd-Meža -12 (^. Maribor -10 (-4). Ljutomer -15 (-14), Koliba -17 (-17). St Janž m Dolenjskem _17 (—16). Novo mesto —8 (—4). Kočevje —5 (—6) ln Rakek —12 (—14). Вйо le splošno jasno. Temperatura Je padla napram včeraj za 2 do 6 stopinj. Zopet tri solnca Danes od 12. do 13. smo zopet пя za- padcti strani Ljubljane opazovali nebesni pojav treh solne. Obe dozdevni solno pa sta bili zelo megleni. Pojav, ki ga učne knjine raaz:vljajo »dvor« ali »halo«, v naših krajih sicer tuj najredkejši pojav, pač pa se te redno rekdo poiavlja v taki Jasnosti in moči. kakor je to blo včeraj. Kakor nam javljajo iz Kranja. so tudi tam opazoval» ta oojav. toda videli so samo dve solnci. Izredno lepo pa se je §e popoldne ob solnčnem zatonu v iitilskl pokra! n, opazilo desno navidezno solnce. ko je Dravo soince že zatonilo za Sitarjevec. Prekrasne so bile mavric? v drobnih meglicah na nebu. Krasen prizor nad Ljutomerom Naš zaključek v včerajšnjem poročilu, da le bi! fenomen viden le v ožjem krogu ljub- ljanske pokrajine, ni bil uteme'ljen. Prejeli smo iz Ljutomera naslednje zanimivo poročilo. ,, , V torek ob pol 16. smo v Ljutomeru opazovali nenavaden po.iav. V precejšnji oddaljenosti od izredno bleščečega solnca je bil nežen mavričast kolobar v mi eni so s t a? a v enakih presledkih štiri meglena solnca z medlo svetlobo: na levi. desni, zgoraj in spodai Sledrr}: je bilo za hribom. Od solne na levi jn desni je iahajjal precejšen odsev, toda le na vnanji strani Wobanja. Nebo so pokrivali tanki oblaki. Najprej je obledelo gornje solnce. potem ie debele® oblak izbrisal levega, ki se je pojzneje zopet prikazali. naijdalij časa se je videlo desno; Fenomen le mM ob 16.30 Vzbudil je splošno občudovanje in — mnogo razlag. Promet in kurjava Produkoija v ludnikih TPD se dnevno dviga in je sedai skoro normalna. Dnevno producirajo nad 5700 ton premoga. Vse dnevne zaloge prevzemajo državne železnice, ki ga potem razdele na posamezne pokrajine. Le malenkost ie določena za privatno kurjavo 'n za razne zavode oziroma urade Včeraj so železnice v Sloveniji izvozile iz rudnikov oko'i 3200 ton premoga. od katerih ie odpadlo okoli 11 odst. na Industrije in privatnike. Industrije se še vedno morajo boriti s ,pomanjkanjem premoga ln obratujejo večinoma v zelo skrčenem obsegu. Na vseh progah Slovenije se je promet danes živahno razvil Vozijo lokalni potniški vlaki, ki so še vedno reducirani, redno ali s prav malimi zamudami. Mednarodna brzi in ekspresni vlaki imajo danes še velike zamude, istotako tudi brzj in potniški vlaki iz Beograda. Vzrok tiči v tem. ker še po mnogih krajih divjajo snežni zameti. Tovorni promet je danes na progah v Sloveniji postal živahnejši. Postaje so bile do včeraj še natrpane raznih natovorjenih vagonov, ki jih n:so mogli zaradi pomanjkanja premoga odpremiti dalje. Te vlake so večinoma sedai odpravili s postal do končne postaje. Se vedno pa primanjkuje vaz za dovažanje premoga. Zato je tudi dovoz premoga v Ljubljano za privatno porabo še precej težaven. Tovorrn promet se sicer izboljšuje. toda preko noči ni mogoče odstraniti vseh ovir in zato je tudi aiprovizadja LjuWane s premogom precej težavna. Danes so na prostem tiru razkladali le en vagon premoga za privatnike, nekaj vagonov pa za razne humanitarne ln druge zvode in razne urade. Težaven ie dovoz inozemskega premoga. Tovorni vlaki stoje že skoraj 14 dni na raznih posta-laih v Avstriji. Nad 18 tovornih vozov šle-zijskega premoga stoji še vedno na postaji v Prestranku. ki Je popolnoma zatrpana s tovornimi vlaki. Italijanski železničarji skoro ne vedo. katere vozove bi prej odpravili' proti Rakeku. Tam še vedno obstojajo večje ali manjše težave v prometu. Temne perspektive za Prekmurje Mostovi v nevarnosti. — Semenski krompir uničen. — Prošnja vojaški oblasti. № še bila povsem zabrisana Skoda, ki je bi i a povzročena po poplavi leta 1925., ko je lansko leto uničila katastrofalna toča ves pridelek gornjega Prekmurja (po Gorič-kem) in že se pojavljajo na obzorju novi zlokobni oblaki ki obetajo nove udarce temu ubogemu ljudstvu. Od vseh slovenskih večjih rek ima Mura največji padec (spiaVljenae je po tej reki zato tudi sploh zabranjeno) in vendar je čez in čea pokrita z debelo skorjo in ni čudno — saj je mraz nedavno dosegel! maksimum —33 stopinj Celzija. Radi tega ledu so v nevarnosti vsi mostovi v Prek-murju. so v nevarnosti naselbine ob Muri in marsikatero človeško življenje. Ljudstvo Je že obupalo nad tem. da bi se dalo rešiti stari leseni most. ki veže Gornjo Radgono z avstrijskim Radkersburgom. Ta most sploh nima ledolomicev in ker ima baš tu Mura velik strmec in oster ovinek Je jasno da ga bodo ledene mase, ki se bodo po prvih toplejših dneh nakopičile pred nj im. pokopale pod sabo. V nevarno- Nosečim ženam ln mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega delovanja želodca Jn črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so prelskusiH, da »Franz Josefova< voda v natvečjfh slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah. st! je tudi prvovrstni leseni most pri Ver-žeju. Je sicer grajen iz najboljše hrastovi-ne. ie opremljen tudi z ledolomci, toda koze. ki drže ogrodje, so postavljene tako na gosto, da bodo navali ledenih pošč silna zavora Ravnokar dograjeni železniški most preko Mure med Dokležovljein in Ver-žejem sicer ni v nevarnosti: pač pa bo brez usmiljenja pomedel led leseno konstrukcijo tik za novim mostom, na kateri počiva še ogrodje starega zasilnega mostu, kr je tudi ta konstrukcija pregosto piloti-rana. Vsa sreča, da je b ! letos novi most dograjen, sicer bi ostalo Prekmurje zopet odrezano od ostalega sveta! Tudi železniška uprava se zaveda ngevarnostj in delavci delajo sedaii noč in dan. da spravijo železne dele mostu še pravočasno na varno. Ker le sedaj še čas. mogoče ni neumesten predlog vojašk; upravi, da ukaže uporabit; staro municijo. ki se mora vsako leto uničiti, za podminiranje leden h tvorb na Muri Na vsak način bi s tem nevarnost. ki preti prebivalstvu neposredno po ledu in posredno po poplavi, bila za mnogo manjša kot ie sedaj Ob Muri se nahaja tudi približno trideset gospodarskih objektov (žag. mlinov, prevozov etc.) Prebivalstvo ie imelo le deloma čas te objekte demontirati — zamud-nežem le hitro naraščajoči led premaknil objekte do (sredine struge in še dalje na štajersko stran. Teh ne bo sedai več mogoče razmetati in spraviti na varno, ker so ledene mase tako zajele, da iih ni več mogoče razstaviti Prebivalstvo je treba tudi opozoriti na nevarnost, ki preti radi poplave. Gomile ledu bodo zajezile strugo in voda se bo nenadoma razlila po njivah in travnikih. Stari ljudie še pomnijo take nezgode, ko Je voda tako nenadoma zajela radovedneže in opazovalce, da so se rešili le s plezanjem na drevo kjer so čepeli v največjem mrazu ure in ure, dokler ni voda zopet odtekla Še bolj kot zaradi ledu, torej nevarnost, ki je ljudstvo še ne doživlja v polni meri. je to zbegano, ker mu je mraz uničil ves krompir in vso zelen.iad v kleteh. Ne samo. da ne bo krompirja :a hrano, tudi semenskega krompirja ne bo. Sicer je baje tukajšnja podružnica Kmetijske družbe že naročila tirolski Alma-krompir, ki se v tel zemlji sijajno obnese, toda kje naj ljudstvo dobi denar zanj? Neizmerno trpi radi mraza divjačina, drevje, trta in — ljudje. V Rakičanu je zmrznia osemdesetletna starka Marija Opec. Šolarjem in nastavljencem, k1 oprav-Sjaio službo zunaj (orožnki. financarji etc.) so zamrznila ušesa in jih ie več moraJo iskati pomoči v bolnici. Skoro gotovo tudi trta ni prenes'a mraza drevje pa je splošno popokalo, tako da tud. letos s sadjem ne bo nič. Hudo izčrpana prekmurska lovišča (izčrpana seveda le v pr.meri s staniem pred vojno) bodo sedaj domaia Izpraznjena. Veleposestva so le malo poskrbela za divjačino in lisičjih sledi se vidi v bližini Murske Sobote skoro več kot zajčjJh. Značilno le tolmačenje ljudstva glede vremenskih katastrof in kldmatičneh razmer zadniih let. Splošno prevladuje prepričanje, da so te le posledica prekomernega sekanja prekmurskih gozdov. In v resnici se ta niso niti malo ščitila. Vprašanje, ki ga bo tudi potrebno še razčistiti v javnosti. Le za letošnjo zimo trdi, da prihaja iz — Rusije. Stanje cest v Sloveniji Zaradi zadnjih snežnih metežev so bile od 12. do 14. t m. vse velike državne ceste in ostale oblastne ceste na mnogih krajih močno zasnežene, tako da le b la izključena vsaka avtomobilska in navadna vožnja. Veliki zameti so bili zlasti na državni Trojanski cesti, končno na zagrebški. karlovška cesti in tudi na tržaški cesta. Gradbena direkcija v Ljubili a ni je takoj, kakor hitro je prenehalo snežiti, ukrenila vse potrebno, da je ceste začela čistiti. Visok sneg so orali velita snežni pljugi. katere Je vleklo po več parov konj. Na državni cesti Novo mesto—Karlovec so bila tako visoki zameti, da Je velik snežni pfug, v katerega je bilo vpreženih sedem parov koind. obt ičal na Gorjancih v snegu. Gradbena direkcija je letos za kidanje snega izdala že zneske, ki znatno presegajo v proračunu določene kredite. Kakor nam gradbena direkcija v Ljirtyljani poroča. ]e promet na vseh državnih cestah tudi za avtomobile zopet vw>ostavllen. seveda za avtomobile le z dobro zimsko opremo. Direkcija opozarja pn tem na ož ne na posameznih cestnih predelih, kjer je bilo spričo višine žametov in terenskih prilik mogoče očistiti cestišče le v širini 3 do 3 in pol metra. Na teh mestih so napravljena izogibalršča. Take ožine se nahajajo na trojanski državni cesti med Slovensko Bistrico in državno mejo, nadalje na karlovšk; cesti preko Gorjancev in končno na tržaški državni cesti med Vrhniko in Logatcem ter med Kalc?mi in Rakekom. Med Slovensko Bistrico in državno mejo proti Koroški so bili zameti visoki do 2 m. Tam so jh le s težavo odkidali Liubeljska cesta, v kolikor io upravlja država, je vpo-ratma za avtomobilski promet. Težkoče so le v tem. da ie ponekod širina ceste preozka. Tržaška cesta med Ljubljano in Postojno ie bila za promet sposobna šele 20. t. m. Na mnogih krajih, zlasti med Vrhniko ;n Logatcem ter pri Planini so bili nanieše-ni na cesto ogromni zameti, visoki do 3 metrov. Na teh krajih je bilo potreba cesto z najetim: delavci odkidati. Zagrebška državna cesta od Ljubljane preko Novega mesta in Brcžic je bila v času snežnih viharjev popolnoma neuporabna za vsak promet. Sedai ie bila toliko očiščena, da se Je mogeä po njej vršit; promet s sanmi, a sedaj je že tudi avtomobilski promet mogoč. Odkidavanie ceste s« nadaljuje. Na karlovški cesti je avtomobilski promet še težaven. Avtomobili morajo voziti skrajno previdno ln z vsemi opremami za zimsko vožnjo. Varaždinska državna cesta v Prekmurju je od 16. februaria odkidama in Je mogoč po njej ves promet. Ta cesta je b:|ia zelo hitro odkidana. ker so prekmurske občine no še veljavnem madžarskem cestnem zakonu obvezane same skrbeti ra njih či^e-nje. Kolikor smo Informiran! še tršo oblastne ceste v obeh oblastih popolnoma odkidane. Ljubljanski ob'asni odbor še ni prejel od okrajnih cestnih odborov zadevnih poročil. Splošno so oeste najhuje zametene na Notranjskem, kjer je bil po več dni ustavljen vsak cestni promet. Konec „Kola gorskih ptičev" Izvršitev smrtne obsodbe nad P norcem in njegovimi tovariši v Zagrebu Zagreb, 20. februarja. Na smrt obsojeni člani Prpičeve roparske družbe so svojo poslednjo noč prebili mirno v tako zvanih celicah grešnikov. Pavle Prpič Mali je bil še posebno tih in skesan. Višek cinizma pa je pokazal Mijo Vrbanac, ki ie sinoči po 22. uri le priznal, da je simuliral blaznost. Za justifikacijo so bili včeraj postavljeni na malem dvorišču jetniš-nice štirje stebri s kavlji. Ponoči pa so v levem kotu dvorišča postavili tudi dve peči, da so se mogli funkcijonarji in svedoki izvršitve smrtnih obsodb ogreti v jutranjem mrazu. 2e v prvih jutranjih urah so se začeli pred sodiščem zbirati mnogoštevilni radovedneži, toda k justifikaciji je bilo pripuščeno le malo število ljudi, večinoma sodniki, odvetniki in novinarji. Ko se je približala usodna ura. sta se ob zidu dvorišča postirala dva oddelka orožnikov s tremi bobnarji, nakar se v kmalu pojavil tudi senat s predsednikom dr. Tomičem na čelu. Krvnik, oblečen v žaket. cilinder in bele rokavice, je s svojim pomočnikom izvršil še poslednje priprave, nakar so ietniški pazniki točno ob 6.30 pripeljali prvega obsojenca Marijana Krmpotiča. Po znanih formalnosti glede identitete obsojenca je predsednik še vprašal Marijana Krmootiča za poslednjo željo. — Mater bi še rad videl, pa ni prišla sirota. S^vni sodni dvor, priznavam krivdo in se kesam. Prav je, da se nad menoj izvrši smrtna kazen. Duhovnik Lončar je bodril obtoženca. ko je stopil pod vislice. Krmpotič je še poljubil razpelo, nakar je predsednik svečano velel krvniku, naj zadosti Dravici. Smrt je nastopila po 11 minutah in 20 sekundah. Drugi je prišel ob 6.55 na vrsto Ni-kola Brdarič. Pojavil se je v spremstvu jetničarjev rtirk in apatičen, s cigareto v ustih. Ni izrazil nobene po- slednje želje, le to je omenil, da je postal žrtev Prpiča Malega. Njegova smrtna borba je trajala celih 12 minut. Mož je bil izredno močne nature, too zadnje čase precej upadel. Pojoč je nato ob 7.09 prikorakali na dvorišče Mijo Vrbanac. Prepeval je: »Zar. da umrem, kada vreme nije, da moj mladi život zemlje krije« ... Vzu-dil ni prav nikakega sočutja. Ko je ob oknu v prvem nadstropju uzrl predsednika Bačca. ki je vodil razpravo, mu je vzkliknil: »G. predsednik, napr-itli ste mi tri umore. Sem razbojnik, toda pod mojo roko ni umrl nihče. Hajd dalje! Nikar me negnjavite...« Ni hotel niti poljubiti razpela. Po 11. minutah je zdravnik ugotovil smrt. Poslednji je ob '1.20 prišel na dvorišče Pavel Prpič Mali. Bled, neobrit, v obraz precej zabuhel s cigareto v ustih, telesno šibak. Izprva ni izrazil ni kake poslednje želje. Ko mu je cigareta dogorela, mu je duhovnik vtaknil v usta drugo in prižgal. Prpič je še parkrat potegnil in nato dejal: »Slavno sodišče, priznavam krivdo. Postal sem žrtev Čaruge. Zbogom!« Novinarjem se je mimogrede priporočil, naj lepo napišejo poročilo o njegovi smrti, nakar je še poljubil zeta in strica in končno križ ter se je s kratkimi koraki podal pod vislice. Umrl je v 10 minutah. Celotna justifikaclja je trajala ravno eno uro. Točno ob 7.30 je krvnik rapor-tiral predsedniku senata: »Slavno sodišče. pravici je zadoščeno, izvršil sem svojo dolžnost...« Trikrat so zabob-nali bobnarji, duhovnik je pred vislicami še opravil kratko molitev, nakar ie policijski nadzornik Gjermanovič odredil razhod. On je tudi razdelil precejšen snoo tiskanih sodb, za katere se je posebno občinstvo pred sodiščem kar trgalo. Zanimivo je. da so se nekatere ženske (tako zvane »dame«) navzlic Za desinfekcfjo ustne dupline m grla, za obrambo proti gripi, vnetju vrata in prehladu f pasfile Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih. Pretresljiva drama Iz burnih dni Irske-Kot major francoskih kolonijalnih čet Viktor Mc. Laglen Hči, ki se poroči po želji o ^eta. Irske lepote. Eleeantne konjske dirke. Spijon, malovrednež pod plemiškim imenom. Tiran naroda — tiran srca. Alžir. Maščevalec sestre. Močna dramatično napeta vsebina. ki gane srce in zapušča neizorisen dojm. Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri Tel. 2124. Elitni Kino Matica. strogi zastraženosti t-orale že tekom noči vtihotapiti na hodnike sodne palače, da so lahko ogledovale justificira-nje. Okrog pol 11. so bila trimla usmr-čencev sneta z vislic in prepeljana na prosekturo. Pogreb se bo tajno izvršil zvečer ali ponoči. VRHNIKA, v бе-trtefe, ЭТ. t. m. se vi« z%ю-dovinsio važna seja otwänsk^sa sveta. Ta dan bodo namreč cbSnsfci svetovalca sami odjočiii, a'N ostane na Vrhniki be nadalje davčni urad afi ne. Kaikor znano, }e bila z novim finančnim zakonom daivkarija tudii na Vrhniški ukimjena. Svo-ji^časno sario že pc.ročaH, kako zle posledice bi imela za Vrhniko in vso okolico izvršitev tega zakona. Obttnsfai кюлвват ir. Msrolt st je z■■ rad hvalevredno za zadevo in dosege! toliko, da Je finančno ministrstvo pristalo pod gotovimi poaoji na to, da davčni urad še nad а V, e ostane. Koristi, ki! bo fenei o.trc.j oUtopljenca< ob 21. uri, in sicer v soboto, dne 23- t- m. — Repriza Montemez-ei.jeve opere »Ljubezen treh kraljev« bo dre-vi. Nastopijo ga. Vilfan - Kunčeva in gg- Be- tete, Grba ln Marčee. Dirigira goep. Stritof. — Prvo operetno goetovanje gosp. Iličiča ne bo v petek, marveč v soboto v Nedbalovi >Pol;pki krvif. 65Ietnico rojstva je slavil slovenski pripovednik Josip Kostanjevec, ki živi že od prevrata v Mariboru. Najprimernejša počastitev zaslužnega pisatelju bi bila, da r>i se našel založnik njegovih izbranih spisov, ki bi brez dvoma šli med ljudstvo. t Cankarjevi spisi in nemäki predsodki. Znano je, da so se doslej vsi posredovalni poizkusi, da bi kakšno boljše nemško založništvo izdalo v prevodu ta ali oni spis Ivana Cankarja, razbili ob trdovratnem predsodku založnikov, 6e8, da slovenska literatura nikogar med Nemci ne zanima. Ocenjujoč osmi zvezek Zbranih spisov Iv. Cankarja, pravi hw (Hermann Wendel) v »prager Presse« z dne 16. t. m., da se mora človek, ki pozna Cankarjeve spise, jeziti zavoljo toposti nemških založnikov, ki za vsako povprečno literarno vlago iz zapadnih slovstev poljubijo roko prevajalcu, ki ga prinese, »tega nenavadno močnega socialnega pri-jiovednika pa se nespoštljivo izogibajo. Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegovo pravico« imamo že v dobrem nemškem prevodu (I. A. Glonar, op. ur.) in ga je soclyalno-demokratski tisk že neka'krat ponatisnil, toda založnik — nu, če bi bil Cankar Fran- coz, Britanec, Američan ali — če ni drugače — tudi Rus, bi že бе šlo. Toda Slovenec, kaj je to?« Novi slovenski medicinski fa^opis je začel izhajati v založbi Slovenskega zdravniškega društva in v redakciji primariip dr. Derganea. Imenuje se »Zdravniški Vestnik« in bo izhajal kot strokovna priloga Glasila Zdravniške zbornice za Slovenijo. St. 1/2, ki je pravkar izšla, prinaša razen strokovnih člankov iz peresa dr. Cholewe, dr. Krama-riča, dr. Dfbevca, dr. Minafa, dr. Zalokarja in dr. tudi nekaj razprav, ki utegnejo zanimati marsikaterega lajika. Sem štejemo razpravo dr. I. Pinta rja »Naši prvi znanstveniki«, ki opisuje začetek in razvoj znanstvene medicine na Slovenskem, potem študijo mladega zdravnika in pisatelja dr. St. Onima o samomoru, »Hipokratove aforizme« v priobčitvi dr. Fr. D., filozofsko - medicinsko razpravo »Spoznavnokritična medicina« iz peresa dr. Fr. Derganea in pa beležke v »Drobižu«. « Slovenski pesniki т nflnšSini. V almanahu »Morgenblatt - Jahrbuch 1929« so izšli tudi prevodi nekaterih slovenskih pesnikov: Cankarja, Medveda, Murna - Aleksandrova in Otona Zupančiča. Med prevajalci so Lila Nowy, Anton Funtek in Rudolf Andrejka. Ni pa 9laba ideja, da dnevnik izdaja svoj almanah, ki zbere med letom izišle najzanimivejše sestavke trajnejše ali trajne vrednosti. Otvoritev novega gledališča ▼ Zagrebu. V soboto se bo v Zagrebu otvorilo novo gledališče v Frankopanski ulici. Uprizorili bodo »Črno kraljico« ▼ režiji Iva Račiča. Poslej se bo v velikem gledališču dajala opera in opereta, včasi tudi velika drama, v novih prostorih pa se bo normalno dajala samo drama. »The Slavonic Review« e Jegoelovenskih zadevah. V januarski Številki londonske revije »The Slavonic and East European Review« je izšel daljši članek o hrvatskem stališču v jugoslovenski krizi ter členek dT. Setona-Watsona o sedanjem položaju v Jugoslaviji. Naših razmer se tiče tudi poročilo dunajskega vseuč. profesorja C. Brock-hausera o knjigi dr. Morocuttife »Gross-Deutschland und Gross-Jugoelavien«, ki akceptira Moroeuttijevo stališče. Naloga slovenskih anglofilov bi bila, da bi v tej angleški reviji o Slovencih pojasnili tudi slovensko stališče, ki bi bilo za uredništvo »Slavonic Revieto« vsaj toliko zanimivo kot dunajska apologija voditelja Nemcev o Sloveniji. Uspeh hrvatske drame n* Norveškem. Kakor smo že zabeležili, je uprizorilo norveško gledališče v Oslu Begovičevega »Pustolovca pred vratmi«. Največji norveški listi, kakor n. pr. »Aftenposten« in »Oslo Ny-hets og Avetrissement Blad« eo objavili o tem prvem jugoslovenskem komadu, ki se je uprizoril na norveškem odru, simpatične ocene, povdarjajo dramatski in oderski uspeh uprizoritve. »Obiličev« koncert v Pragi. Akademski pevski zbor beograjskega vseučilišča »Obi-lič«, ki se je odločil za turnejo po Češkoslovaškem, bo priredil koncerte v Pragi, Br- nu, Bratislavi, Plznifu, Čeških Budjejovieah, Hradcu Karlovem in Olomucu. Prvi koncert bo v Pragi dne 28. t m. Zbor dirigira Lovro Matačič, spremlja pa ga več odličnih beograjskih osebnosti, med njimi rektor dr. če~ da Mitrovič. Eden najboljših spisov o koncu Avstro-0grške je po sodbi češkega tiska nedavno pri »Orbisu« izišlo delo dr. J. Opočenekega »Konec monarhie radousko - uherske«. Spis obsega 800 strani, razdeljenih na štiri dele: (Ideali novega sveta, poraz Nemčije in njenih zaveznikov, Mirovne ponudbe antanti in narodom. Razkroj in revolucije). Spis je do-kumetarično bogat in kaže simpatično stremljenje po znanstveni objektivnosti, posebno zanimiva so poglavja, ki v njih pisec prikazuje delovanje tajnih organizacij in ulogo raznih poslanikov v nevtralni Švici. Tudi v tujih literaturah ni knjige, ki bi tako objektivno združila vse podatke in osebne spomine ter podala jasen pregled vseh sil in dogodkov, ki so dokončno pokopali nekoč mogočno habsburško cesarstvo. Vaclav ErtI nmrl. V Pragi je umrl eden najboljših raziskovalcev stare češke literature in zgodovine češkega jezika, učenec in naslednik velikega Gebauerja, Vaclav Ertl. Urejeval je mesečnik »Vaše fteč«, posvečen vprašanjem češkega jezika, in spisal lepo vrsto ipz i kosi ovni h del. Umrl je star 54 let Pravljice Ivane Brlič - Mažnraničeve, ki so imele na Hrvatskem lep uspeh, so izšle у češkem prevodu. Zanimivo je, da je te hrvatske pravljice zelo okusno ilustriral češki slikar Emanuel Trinta. Domače vesti Naša zbirka lepo narašča V blagu imamo že skladišče у VTednosti do 8000 Din, т denarju so dosegli prispevki 24.500 Din Tekom včerajšnjega dneva so se pridružile naši akciji za bedno deco zopet nekatere ugtedne ljubljanske tvrdke. Znana konfekcijska firma Drago Schwab nam je poslala 12 metrov dobrega blaga za dečke, M. Cikove nasL Z. Polack (Mestni trg) pa sveženj obleke za otroke in čevljev. Javili so se tudi novi dobrotniki za direktno pomoč. Neka dama, ki noče biti imenovana, je sprejela 3 gladne otroke v oskrbo. Nagi dražestni gospodični lz Radovljice sta prišli v Ljubljano ter vzeli seboj domov še Boltetovo Nado z barake na Gruberjevem nabrežju, da ne bi bilo njeni sestrici, ki je že pri njih, pre-dolgčas. V denarju so včeraj prispevali: f. dr. Fr. Verčon, zobozdravnik 300.— g. Rudolf Saksida, stavbo! mojster 100.— • Razpis zdravniških služb. Okrožni urad sa zavarovanje delavcev v LJubljani razpisuje na svojem ambulatorlju v Mariboru službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso i letno plačo 27.000 Din z 10% doplačilom In pripadajočimi rodbinskimi do-kiadami ter siuabo pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Mozirje s sedežem Istotam proti letnemu honorarju 11.550 Din. ♦ Za okrepčevalno akcijo obL odbora UJN2B v prilog službo vrtečim železničarjem sta Izročila naši upravi g. dr. Fran Verčon 500 Din in g. dr. Albert Kramer 100 Din. Denar oddamo g. načelniku glavnega kolodvora Ljubljana. — Uprava »Jutra«. ♦ Trt solnea 1л Aškerčeva »Stara pravda«. K odstavku v včerajšnjem »Jutru«: »Tri solnea pred 414 leti« — nam poroča naš čltatelj: K temu odstavku velja omeniti Aškerčevo romanco »Znamenja na nebu«, ki *e nahaja kot prva pesem v ciklu »Stara pravda«. 2e v naslovu navaja Aškerc datum 10. februarja 1515 za tisti izredni nebesni pojav, ki ga opisuje Val-vazor v IV. zvezku svojega standard — spisa. »Soinca tri med tremi mavricami!« — tako pričenja Aškerc svojo pesem — in nato omenja dalje da se Je prvo solnce svetilo kot zlato, drugo se je zdelo zeleno, tretje — največje — pa je krvavo gorelo. Ljudje so st prikazen različno tolmačili: da se Bog srdi zaradi grehov naših«, da preti »kuga, slabo leto — beda in gladi«, da »Turki nas pridejo klat!« Končno razloži zbeganim ljudem čudežni pojav starec bistrovidec, češ: zeleno solnce obeta vi-gred, rdeče solnce napoveduje kri, ki »bo tekla za svobodo zlato«. In res še istega leta (1515) se je pričela borba za »staro pravdo«, pričela se je doba kmečkih uporov. Sicer pa, ljudje božji: Vzemite Aškerčeve »Balade in romance« v roke in čitaj-te sami zanimivo storijo izza 16. stoletja! Pri tem pa seveda bodite prepričani, da drže prirodoznanske razlage, ki so Bh podali naši znanstveniki o tem nenavadnem fenomenu. — W. * Izdajanje ribarskih knjižic. Da se olajiša frdaja ribarskih knjižic, lahko interesenti pismeno prcsljo pri komisarju oblastne samouprave ljubljanske oblasti. (rübarsW in lovski relerat. Gosposka uiica 15). da se 36m izstavi ribarska knjižica. V dopisu naj se navede točen popis osebe: ime. priimek, starost, postava, lasje, oči. Knjižica se bo dostavila vsakemu Interesentu. V naročilu naj se točno navede, ali se želi ribarska knjižica za lov rib belic aH za lov plemenitih rib, za celo leio aH za krajšo dobo nego tri mesece * Razstava dijaških del koncem šolskega leta. Ministrstvo prosvete Je vsem direktorjem srednjih šol poslalo razpis, naj koncem šolskega leta prirede razstave dijaških del v risanju, ženskih ročnih delih, v geografiji in stereometriji. Razstaviti naj bi se tudi herbariji in zoološke zbirke ter pismene šolske in domače naloge. • Vinski sejem, ki bi se moral vršiti dne 17. t. m. pri Treh Far ah pri Metliki, se za nedoločen čas odloži zaradi slabih prometnih zvez in hudega mraza. Obenem se sporoča vsem članom, da se vrši občni zbor Vinarskega društva dne 10. marca 1929 v Metliki v Obrtnem domu. * Sejem v Slovenski Bistrici Ker pade xa sejem določeni dan 24 februar retos r.a nedeljo, se vrši tokrat običajni veliki kra-marski ln živinski sejem v Slov. Bistrtd v »oboto 23. t. m. • Smrtna kosa. Umrla Je gospa Terezija Dobršek v Florijanskl ulld štev. 21. Dočakala je visoko starost 83 let. Pogreb bla-gopokojnice se bo vršil danes, dne 21. t. m. ob 15.30 uri na pokopališče pri Sv. Križu. — V Gradcu Je umri star ista Sokola g. Fran Vinkšelj. — V Brežicah le ugrabila smrt hišno posestnico gospo Marijo Cerjak — V Mariboru pa )e preminul g. Anton Mllavec. Pokojnim blag spomin, rodbinam eaše iskreno sožalje! • Novi mestni zastop v Zagreba. VeM fupan zagrebške oblasti je sklical na Izredno sejo novi mestni zastop v Zagrebu na današnH dan ob štirih popoldne. Vršila ae bo na tej seji zaprisega župana in mestnih odbornikov. Posamezni občinski odbori pa bodo izvoljeni na prihodnji seji, ki bo «klicana v najkrajšem času. ♦ Strašna smrt v službi. Iz Vlnkovcev poročajo, da se je v no« od 14 na 15. t m. oa grozen način ponesrečil progovni čuval Josip Horgoš, И Je služboval na čuvajnid 116 med MlkanovcDh in Vrpoljem. Ko sta •e pri čuvajnici križala dva vlaka. Je Horgoš odpravil tovorni vlak. tri pa opazil, stoječ med tračnicami, da г druge 9tranl drvi njegova smrt — osebni vlak. V tre- g. Fran Chvatal, ravnatelj Ko- Knske tovarne 100.— g. Jakob Spicax, Radovljica 100.— g. Dr. Frank. v. sod. ofic. v p. 20.— gg. Janko in Jelica Kržič, Loče pri PoJjčanah 100.— g. Riko Тогу. trg. zastopnik 100.— ga. Milka Ivane, Sodražica 50.— g. Evgen Ivane, trg. in župan, Sodražica 50.— ga. Roza £/uen. Loče pri PoB- čanah 50.— g. Rudolf Willman, Ljubljana 150.— 1120.— z včeraj Izkazanimi 23.380.— skupaj Din 24.500.— Vsem dobrotnikom se v imenu uboge deoe zahvaljuje in nadaljnje prispevke sprejema direkcija »Jutra«. nutku je bil Horgoš pod strojem osebnega vlaka, ki ga Je na kose raztrgal. Ponesrečenec zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. • Naši Slovaki dobe svojega škofa. Slovaki evangeljskrt vere, ki žive v naši državi, dobe kakor doznava »Vreme«, v kratkem svojega škofa. Prvi slovaški škof bo Adam Vereš, dosedanji škofiiski administrator, ki ima stalni sedež v Поки. Novi škof bo ob velikonočnih praznikih na svečan način ustoličen v evangeljski cerkvi v Stari Pazovi. * Zamrznjena Soča. V svojem toku od Solkana do Gradiške ima Soča precej glo. boko strugo. Na več točkah Je letos voda zamrznila od enega brega do drugega. Zadnjič je Soča tako zamrznila leta 1859. torej pred 70 leti. * Zagreb za pobijanje bede. V Zagrebu so postavljene javne mobilne vojaške kuhinje, Й jih je ministrstvo vojske hi mornarice odstopilo mestni upravi. Ena taka kuhinja je postavljena na Kaptolu druga na Kanalu tretja v Horvatih, četrta pa na Trešnjevki. V teh kuhinjah se revežem ne bo delil čaj. marveč zelje s fižolom, ri-čet, repa s fižolom, zelje s poiento in prežgana juha z rižem. pa tudi meso, ako ga bodo meščani pokla.ijali v to svrho. * Usodna lavina. Iz Konjiča v Hercegovini poročajo, da se je v vasi Hruščid vsula s hriba težka lavina, ki le zakopala liišo seljaka Mehe Habibija. Lavina je usmrtila njegovo devetletno hčerko in petletnega sina, dočim so bili Meho. njegova žena in najstarejša hči težko poškodovani. Prepeljali so Jih v bolnico, vendar je malo upanja, da bi preboleli težke poškodbe. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno prrllo v najlepšo Izvršitev. ITO — zobna pasta najboljša! * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za lusoslavlto pr! I Medved mpmtfaktura. * Lakota v primorsko-kraHškl oblast!. Ker Je v Liki, Baranji, Kordunu ln drugih krajih prlmorsko-krallške oblasti zavladala lakota in prihajajo od tamkaj obupne prošnje za pomoč, se je v Kariovcu osnoval odbor, ki Je pokrenil akdjo. da se strada-Jočemu ljudstvu kolikor mogoče Izdatno pomaga. Razna društva v Karlovcu so v to svrho že nabrala 27.500 Din Iz sredstev samouprave pa je nakazanih 10.000 Din. Tudi posamezniki prispevajo z denarjem in živežem. h Uubliane o— Udruženje jugoslovensklh Inženjerjev ln arhitektov — Sekcija Ljubljana ima svoj 10. redni občni zbor v petek, dne 8. marca ob pol 20. v lastnem lokahi na Kongresnem trgu št. 1-R. ti— Pouk na vseh lavnih osnovnih In meščanskih šolah v Ljubljani je zaradi pomanjkanja premoga nadalje ukinjen do , vključljive 28. februarja — izvzemSI IM. I deSke osnovne šole, ki Ima še kuriva za 10 dni In ki prične z rednim poukom v soboto, dne 23. t. m. Na 1. deški osnovni šoli se pouk ne prekine. n— Člani Zlkovega kvarteta: gg. Rihard Zika, I. Berger, Ladiislav Ozerny in Ladislav Zika se pripeljejo te dni v Slovenijo, kjer bodo absoivirali več s voliti umetniških komornih koncertov. Na programu imajo godalne kvartete čeSkih klasikov Rchla ln Dvofaka, dalje češkega modernista Martinu, Slovenca dr. Josipa Mandiča. nemškega klasika Schulberta in Francoza Debus-syja. Kolikor Je sedaj ugotovljeno, se vrše nJUhovi koncerti v Ljubljani, Ptuju, dalje na Jesenicah. Kranja, nafcrže tudi v Celju. Poleg tega pa bo tudi nekaj privatnih koncertov. Zikovd so našemu koncertnemu občinstvu širom Slovenije vsikdar dobrodošli, saj nam nudijo njihovi koncerti v resnid umetniški užitek najpopolnejše vrste. V čustvenem in tehničnem pogledu igranja so vsi 4 člani kvarteta odlični moj. strt In umetniki. Ljubljanski koncert bo ▼ ponedeljek 25. t m. ob 20. v Filihannoničnl dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Akcija krajevnega odbora Rdečega krtža. Listi so poročali o akciji krajevnega odbora Rdečega križa. Ponovno opozarjamo na to dobrodelno zäxrko in prosimo vsa usmiljena srca in denarne zavode nujne pomoči. Vsak di i nam le dobrodošel. Mnogo Je ljudi, ki vsled zime trpe glad ln pomanjkanje, mnogo jih Je, katerim je zima vzela poleg zadnjih prihrankov, tudi skoro vso življenjsko moč. Vsem takim bi kra-Jevm odbor Rdečega križa rad pomagal s to zbirko. Denarna sredstva sprejemajo Is prijaznosti tudi upravndštva »Jutra«, »Slo. venca» ln »Slovenskega Naroda«. Da pa ne bo pri upravništvih kakih pomot prosimo vse darovalce, da pri pošiljarvah točno označijo, da je dar za Rdeči križ. u— Rlbarskl In lovski referat ljubljanskega oblastnega odbera posluie v Auer-spergovi palači, (Gosposka ulica št. 15.) pritfičje levo — zadnja vrata. Uradne ure za stranke od 8. do 12 u— Pogreb pokojne gospe Katarine Strajnar in ne Skrajnar. kakor ie bilo včeraj pomotoma tiskano, s® vrši dflnes ob 14. Iz Prečne ulice 6, na pokopališče k Sv. Križu. и— Skupna vaja ljubljanskih mešanih zborov JPZ se vrši v petek zvečer ob osmih v Glasbeni Matici hi ne v četrtek, ker talrrat pevska dvorana ni prosta. Pridite gotovo vse ln vs!. ki ste študirali tri za skupni nastop določene zfbore. Note se. boj! — Pevovodia. и— Pevkam In pevcem »LlublL Zvona«! Udeležite se v petek — ne v četrtek — zvečer skupne vaje mešanih zborov v Glasbeni Matid. — Odbor. n— Društvo orožnlških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani obvešča tem potom vse upokojence brez izjeme, da daje pojasnila v pokojninskih zadevah samo članom, kateri so zaostalo članarino ter članarino za leto 1929. poravnali. Članarina za nove člane znaša letno 39 Din. za stare pa 36 Din. Za vsako vprašanje se naj priloži znamka. n_ Prispevek za preskrbo brezposelnih. Tvrdka Fran Kovač, trgovina s čajem In dišavami na debelo, Ljubljana. Turjaški trg št. 1. (vhod z Brega) je darovala 5 kg čaja kot prispevek k akciji mestnega magistrata za preskrbo brezposelnih in drugih prezebaJočLh revežev s toplim čajem in kruhom, za kar bodo vsi prizadeti tvrdki gotovo ta: srca hvaležni. Vivant sequentes! n— Nenadna smrt. Кет včeraj zjutraj 41 letne vdove po usnjarju Tereze Hoch-leitner, stanujoče v podstrešju hiše št. 71 na Sv. Petra nasipu ni bilo na spregled. Je stopil njen sosed čevljarski mojster Karol Pivk v njeno sobo ln presenečen opazil, da leži Hoobleitnerjeva v postelj! mrtva.. Pivk Je o tem takoj obvestil stražnika, ki je poročal policijski direkdi. V stanovanje Hocbleltnerjeve se je podal polidiski zdrav nik dr. Avramovič z nadzornikom Florja. nom ter ugotovil, da Je nzstopila smrt zaradi srčne kapi. Truplo Hochletnerjeve so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, njeno stanovanje pa do prihoda sorodnikov zapečatili. n— Kričeč primer brezsrčnostt V našem nredništvu se je oglasila včeraj popoldne vsa potrta jn obupana služkinja Jo. sipina P. in povedala naslednje: Bila sem več mescev v službi in zaradi dela na mra zu sta ml ozebli roki in sem morala z ozeblinami v bolnico, kjer sem se nahajala od 13. pa do 18. t. m. Pretekli ponedeljek so me odpustili od tam kot zdravo ln odšla sem k «vo|I delodajalki, da zepet nastopim svoje mesto. Ko pa pridem do gospe, mi ta pogleda roke ter mi pravi, da me s »takimi« rokami ne sprejme več v službo. Pripominjam, da Imam sedaj roke popolnoma zdrave, kar Je ugotovil tudi zdravnik. Gospa pa me s »takimi« rokami, ki sem si jih nekoliko pokvarila v njeni službi, noče sorejeti In stojim tako sedai v zimi brea posla in brez zaslužka--- n_ Sleparija. Meseca septembra lanskega leta se Je dogovoril ddavec Lovrenc z nekim posestnikom v Rutarjevl ulid. da mu bo za nagrado 250 Dan prekopal tn zravnal zemljo na vrtu. Lovrenc pa Je bil ln Je menda Še vedno nekam lene narave, za. radi česar se mu ni zdelo vredno, da dela sam in Je poklical na pomoč še delavca Franceta In Josipa. Med tem ko sta ta dva delala na vrtu na vse pretege. Je Lovrenc ždel v gostilni ln gledal skozi okno. Ko sta bila France in Jože z delom gotova, Je Lovrenc stopil k posestniku in kasiral Imenovano sveto. Nato pa Je Izginil, ne da Ы odSkodoval tovariša. и_ Šentjakobski pevski zbor: Današnja vaja se vrši pri Dachsu v Florijanskl ulici. Pridite vsi in točno. 351 и— škornje Je prodajal. V neki gostilni se je pojavil 59 letni znani potepin Martin, ki je ponujal v nakup par popolnoma no- Pilde! Pozor! Pazite! Vladimir Gajdarov Ugrabljenka iz Maroka VALČKOV VEČER dne 2. marca 1.1. na Taboru za stare in mlade - 351 Dame 1, marca pričetek pouka z izvrševanjem spomla lanske garderobe. MODNI ATELIJE 2*32 a M. ŠARC, Miklošičeva cesta rih ženskih Škornjev, seveda n« m pretirano ceno. Kmalu se je nekaterim zazdelo, da so čevlji ukradeni, zaradi česar je nekdo stopil do prvega stražnika in ga pozval, naj pride v lokal, da pobara Martina, kje je dobil čevlje. Martin se je stražnlkovega prihoda močno prestrašil in Jo skušal odku-riti pri dvoriščnih vratih na cesto, kar pa so mu preprečili drugi gostje. Na poHdjl se je že 18 krat predkaznovani Martin izgovarjal, da Je čevlje zadel na tomboli, česar mu pa možje pravice niso mogli verjeti. Čevlje so mu zaplenili, njega samega pa dotlej, da se pojasni, kdo Je pravi lastnik škornjičev, vtaknili v zapor. n— Ljubljana ob slovesu plesne sezlje. Stari fantje in mlada dekleta prirede v soboto 2. marca na Taboru vsakoletni valčkov večer, ki je vedno zelo zanimrv In je to ena najpriietnejših plesnih prireditev v sezoni. Vabljeni vsi ljubitelji starejših plesov. Na sporedu so: valček, mazurka, polka. križ polka, da neig, štajeriš. šotiš, če. tvorka, češka beseda, kolo in ob zaključku polštertanc. Vse plesne točke vodi lz prijaznosti br. Josip Ivančič. Pri plesu sode. luje priljubljeni ln marljivi orkester Sokola I tn harmonikarji. Vse staro in mlado 2. marca na noge, da zaključimo letošnjo kratko plesno sezono. 363 Iz Maribora a— Koncert ge. Čadeževe v Maribora. V potek, dne 22. t. m. se vrši v Mariboru, Kazinska dvorana, pevski koncert sopra-nistke ge. Čadeževe. Program pevke obsega 13 točk. Solospevi so skladbe slovenskih komponistov Lajovica, Skerjanca, Osterca, Deva in Parme, štiri slovaške pesmi pa kompozidje Viteslava Novaka. Na koncertu bo pevka izvajala tudi arije iz Verdijeve »Vide«, Wagner]evega »Večnega mornarja« (Sentina balada) in Dvora-kove »Rtisafke«. Pevko bo spremljal na klavirju mladi pianist g. Lipovšek. a— Za pomožno akcijo mestne občine bednim Mariborčanom Je prejel mestni magistrat doslej 7500 Din, uredništvo »Ve-černika« pa razen že včeraj Javljene vsote 900 Din še od g. primarija dr. Huga Ro. biča 500 Din, od posestnika Frana Lam-peta 120 Din in od gospe Furrer 50 Din. Imovitejši meščani se naprošajo, na) podpirajo to humanitarno akcijo mestne občine. a— Občni zbor Mariborske sokolske iupe. Društvori MS2 sporoča, da Imajo udeležend na občni zbor, ki bo v nedefljo, dne 24. t m. ob 8. uri v Narodnem domu polovično vožnjo. Potrdila dobite na obč. nem zboru. Zdravo! Starešinstvo MSZ. a— Rodbino prokurlsta podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Ante Lavrenčlčs Je zadel težek udarec. Po kratki in mučni bolezni Je včeraj ob 11. uri preminul 13 letni edini sin Dimitrij dijak III. razreda državne realke. Pogreb bo v petek ob 16. uri iz Slovenske ulice št 13 na mestno po-kopališče na Pobrežju. Naj bo simpatičnemu dečku lahka slovenska zemliica. Težko prizadetim stari»em pa naše iskreno sožalje! a— Avtobusni promet na progi Marlbor- Ptuj je bil včeraj v polnem obsegu trikrat dnevno obnovljen. a— Obsodba kaplana Klobase. Včeraj dopoldne se je vršila na mariborskem okrožnem sodišču druga razprava proti ekskaplanu Klobasi, o čigar izgredu v sodni dvorani smo že poročali. To pot Je bil obtoženec miren. Po tajni razpravi je predsednik senata svetnik Zemllič razglasil Javno obsodbo, s katero se kaplan Klobasa zaradi hudodelstva oskrumbe mladoletne deklice, zaradi lakke telesne poškodbe ter zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine obsoja na tri mesece leče. Sklicevanje na duševno abnormalnost k*, naj bi izključila obtoženčevo odgovornost, ni pomagalo. Obsojenec je tudi poravnal Sko. do, ki Jo Je napravit zadnjič, ko Je polomil nekaj klopi v razpravni dvorani. a— Um se Jima Je omračiL V mariborsko bolnico so privedM lz 5t. Ilja 30 letnega Jožeta Petriča, ki se mu Je omračil um. — Te dni Je LŠel iz mariborske bolnice 33 letni kovač Bogomir Glušič lz Vuhreda. Policija ga Je prijela. Ko so pa ugotovili, da le slaboumen, so ga oddali zopet v bolnico. a— Vs! gostilničar}!. 5!anl zadruge okolica Maribor, ki želijo informacll zaradi napovedanih davkov, naj se čimpreje zglase pri zadrugi. 365 h Ce!ja e— Dve večji Izgubi. Trgovka Frančiška Vidic iz Zavodne je izgubila iz mesta domov grede ovratnik iz krzna, vreden 1000 Din. Pred grofijo 9„ stanujoča Marija Kla-densohegg je izgubila v mestu uhan z bri-ljanti, vreden 1500 Din. e_ Odstranjevanje ledu na Savinji pri železniškem mostu, kakor tudi pri kapucinskem mostu in pri brvi v mestni Pirk lepo napreduje. Leseni mostovni nosilci pri brvi so bili že predsnočnjim osvobojeni ledu. Nevarnost pa še vedno ni odstranjena. ker je Savinja še vedno čer In čez pokrita z debelo ledeno skorjo, katere ne bodo mogli drugače zdrobiti, kakor da Jo bodo razstrelili. Zjutraj je kazal toplomer —10, opoldne na solncu pa že plus 8 stopinj. Pod toplšmi solnčnimi žarki se Je pričel sneg vidno taliti In je hola v popoldanskih urah po hodnikih nemogoča zaradi vode, ki na vseh koncih in krajih lije s streh. e— Tatvhia na zabav!. Pred pustom Je na neki veselici v Celjskem domu Izginila šivilji Josipini Rechtovi iz Razlagove uli-ulice med tem, ko se Je za trenutek odstranila od svoje mize v dvorani, siva us-njata ročna torb;ca. v kateri se Je nahajala razen nekaterih toaletnih predmetov, ključev in robcev tudi denarnica s 1200 Din gotovine. Rechtova Jc oškodovana za skupno vsoto 1140 Din. O taku nI nobenega sledu. e— Posledice neočiščenih In neposutih hodnikov. Zadnje dni se je pripetilo v mestu zaradi neposutih in neočiščenih hodnikov pred hišami 2e več lažjih nezgod. V Danes monument Im äasc.ia-film, Wien Л 811 ß[ ur Igr?č а Pariza). V glavni vlosr snlošno pri!jubl|ena Lio ogenj upepelil hišo m gospodarsko poslopje zidarskega mojstra g. J. Val«, stoječe poleg cerkve sv. Krištofa nad na» fr~. mestom. Kot ogromen kres je požaT razsvetljeval naše ulice, po katerih so ga* •iici hiteli z vso požrtvovalnostjo tj« v hudo zimo ki visok sneg bližnjemu v po. moč. Došli so na mesto še toliko pravo» балп». da se jim je posrečilo ogenj delo» ma ustaviti ta rešiti velik del premičnin. Ogenj je nastal iz dimnika, škoda je po zavarovalnini le deloma krita. 1— Gasilno društvo v Laškem je na svo« jem občnem zboru dne 17. t. m. izvolilo častnim načelnikom g. Maksa Koechierja. kovaškega mojstra in občinskega sveto» ralc* v Laškem. K zasluženemu odlikova» nju mu iskreno čestitamo. 1— Smrt. V soboto, 16. febr. t. L. fe trmri v bolnici v Rakovniku na Češkem tamo» Snji rudniški mvnateJj g. inž. Jaroslav Hart! Pokojnik, ki je man tudi Laščanom, je oče soproge g. ravn. inž. Kloca Odlični rodbini naše iskreno sožalje. — Dne 17. t. m. ie preminula v celjski javni bolnici gdč. Toni Topole, hčerka tukajšnjega uglednega obrtnike — koiarja g. A. Topo. ie, v nežni starosti 19 let. Težko prizadetim starišem, ki so izgubili hčerko.edinko naše odkrito sožaljc. h Ptuja j_ Glaibena Matice v Ptuju. V torek, dne 26. t m. kon cert i ra v dvorani Glasbe» ne Matice tA« priljubljeni in svetovno zna. ni godalni kvartet »Zika« * istim spore» dom kakor v Ljubljani. Začetek točno ob 20. uri. Predproda i я vstopnic v glavni to» bačni trafiki. — Ravnateljstvo. Športni drobiž Z nastopom milejšega vremena se red« no bolj približujemo pričetku sporniadan« ske nogometne sezone- V Italiji so prvenst» vene tekms ie v polnem ttku. Italijanski nogometaši so zaradi mraza izgubili samo en termin. Italijanski khibi so, kakor zna» no, razdeljeni v dve skupini. V skupini A vodi sodaj FC Torino, brez dvoma najbolj« fi italijanski kiub. Tik za njim sledi FG Milano. Nekoliko slabše stojita Alessan« dri« in Modema, vendar imata še izglede, d« si priborita pravico za sodelovanje k finalnim tekmam za državno prvenstvo. V skupini В vodi Bologna. Med sledečimi tremi klubi Juventus, Brescia in Ambro« eiana se vrši ijuta borba, ker so njihova moštva dokaj enako močna. V finalnih tekmah za državno prvenstvo bodo gotovo merili svoje moči Torino. Milano, Bolog« »a in Juventus. Za meddržavno tekmo med Italijo tn Češkoslovaško, ki se vrši 3. marca v Bo« logni, so Italijani predlagali belgijskega sodnika Cristophe, ki »o ga Cehoslovaki tudi akceptirali. V skoku v daljavo ne pokritem tekali» iču je postavil Nemec Köchermann s 7.45 nov svetovni rekord. Člani švedske kraljevske rodbine gojijo šport v zelo veliki meri. Švedski kralj Gu. stav je asnan kot navdušen in dober igrač tenisa. Princ Olaf je na olimpijadi v Am» sterdamu zmagal v svojem razredu s svo» jo jahto. Princ Bertrl r>a je nedavno v Stockholms postavil v hitrem drsanju na 500 m z 48.7 nov visokošolski švedski re» kord. Švedski športniki so zelo ponosni n* svojega »kraljevskega rekorderja«. Zanimiv drsalni tek se je pred kratkim vrši! v provinciji Friesland na Holand» •kem. Proga je šla iz Lecuwardena v ve» likem loku skozi 10 mest in nazaj. Star« tak) je nad 200 drsalcev. Zmagal je Leem« burg v 11 urah 7 minutah. Več tekmoval» cev je moralo zaradi mraza med tekom iz» stopiti. _ JubSefna smuška tekma ISSK Maribor Le*r> 1929 }e Jubileimo leto I. SSK Maribor«, najstarejšega mairiborskega ln vodilnega kltoba mariborskega okrožja. Zimsko sportmeimi odseku, kj Javi ob 10 letnici kljbou-ejra obstoja Jestle«-p.ico svojega delovanja pod n« »momitm vodstvom Z. Ooituboviča, Je prvermi pnipcdJa dolžno«, da vede svoje prireditve v ашмпшјu ktubovih svečanosti. Srmiškf tekma J« drug« leitošnfa JuMMma prireditev, H se bo vrJila v Mariboru dme 24. t. m. ob 13. s oiHem m startom pri »Lovcu« nad Tremi ribniki. Starta lo Ьо iest kategorij: seniorj«, tufriorü (od 16. leta), dame, nara^ča^ («d 10—16. Me), deca (do 10 Ust) ta starini (nad 35 let). Ne oafltt »vojth otrok s rlblton oljem, anro&k flan daiatte Jematt s« more dataiti v vseb sftuča»i. ko le potrebno daiame rlbleea o*Ja. Dobiva se oo vseh lekarnah v malih omotih Po Din 25._in velikih omotih t>o Din 42,— Za vse kateigortle Je priredit«!] ra®p*sai daril* m diplome. Sank*-» in Junior* bodo tekmovali »a 16 km proigš. dam« m naraščaj ter stari gardisti m 5 lom dolgd progi, dočfen be proga и deco dotga le 800 metrov. D« vlada ia prireditve I. SSK Maribora ve«-ko мпаталје, dokazujejo SteviJne prijave faveo Maribora Udeležbo so sagcitovdi Zagrebčani и Ltfubljaniand. S tem bo dana domačinom poniov-oo ptriSka, da пепјјо svoje mlade moä s najboljšimi. , _ ►vrvos! sa naše zimskoeportjte priredstve bo teikma dece, veliko pa le tudi xanimamje ia kon-äourenco gardistov, katere se bodo udeležiti pionirk smučarstiva v Mariboru: f. Sujput. g. Sa4-bergeir, g. Ro-gtič in drugi. Raze« omenjenih novosti pa )e prtredeteij poskrbd, da bo ttMfri občinstvo priSK) popo+noma na гайип. Start ln cilj »ta na mestih, le dovoftluiejo opazovalcem točen pregled odlwda in povratka tekirwvatlcev, kar brez dvoma v zrnatimi meri prispeva k ranwirtvo-sti prireditve 1я nudi gledalcem mnogo nftrk«. Nedeljske smuške tekme v Dovjem-Mojstrani bodio prav interesantne, ker so to prve stafetoe tekme klubov, katerim Je dar,a prilika, postaviti na start najboljšo Štafeto, ki Jo premorejo. Po-poMme ob 14. se wie sflcoM na skakalnici, pri kater*, tekmli nastopijo poleg naWi naifboljiih smučarjev tudi domačimi, ki so »zmed vseh naših goremtfskčh krajev nai&ttvi!ne'Si skakači, ter so naipre^Jo^-aH do take sigurnosti, da skačejo kar v parih raz skaikainice. Gledalci Ir. smuiarjš bodo priiši tedaj obilo na svoj račun. V.aM bodo voriiJi v nede'.Jo že prece) normalno ter bo bnel Jtifh"aTS)1 vlak zvezo t Mojstrano, v soboto pa popoldamski vlak, ki odbaija te LJmbljaine ob 14.50. Za povratek bo smu^airiem na rampofego süökg'ftrtn« za Jesenice odnos.no sani za gledalce k JeseraSkemn hrzovbku ali vnečemiemu osebnemu vlaku. Alpska smučarska tekma na Zelenici SK Tr«č KriredU, kakor Je WV> že obfavfleno, v nedeljo dne 24. t. m. medklubsko propaza«4no alpsko sm«iarsko tekmo na Zelenici. Prijave sprejema do sobote 23. t. m. do 16. SeKak Anton, Tržič 106 in ne, kakor Je bi-to pomotoma objavtjeno, do 15. t. m. Pmiovwi vabimo v?e smwfarle. da se te edijve atpske teteme v JngoSlaMill udeleže v obiinem itevillu. Obet« »e hud M, ker so prijavljeni te pravočasno na tökmo, ki se prične Sele ob 13. uri. Vabite ni so tudi sankači, da pr eis ku-srijo vzborno lin najleipSe santoMšče Jugoslavije na ljubeljski cesti. Prijatelji narave bodo lahko uživali redito zimsko krasoto enega па.ИерЈЛ gorskih kofličev doline Sv. Ane. Službeno lz LNP. Etones v četrtek ob 20. se vrii v kavami »Rvropa« seja poslovnega odbora. — Tajnik И. Službeno Iz JHSa. Seja upravnega odbora se vrSii danes ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Prosim točno in vsi. — Tajnik I. Ljubljanski Plivački Podsavez. (Službeno.) Oipozarjanro vse člane, da ie oa redni glavni skupščini Jug. Plivačkega Saveza v Beogradu, dme 30. decembra 1928., btl določen kot službeno glasilo list »Sportfista«, vsled česar naj izvolijo zasledocvatj vse službe-ne objave JPSa v tem £s*u. — Tajnik. SK »Ilirija« (nogometna sekcija). Sestanek ki trening celoikuipnega Jlaristve se vriši Jutri v petek od 18. ure daille v kolizejsfci dvorani. Na-daSj^iii trcinin® se vrše v bodoče vsak torek in četrtek. — Načelnik. SK Jadran. Danes v četrtek ob 8. ttri zvečer v Narodni kavairmi odborova seja. Jutri, v petek, dne 21. februarja ob 8. uri istotam sestanek vsega članstva. Udeležba obvezna. — Predsednik. SK Ilirija (labkoatletska sekcija). Trening v teiov. I. drž. gimnazije se Je zopet pričel redno vršiti. Danes (v četrtek) se prične točno ob 17.15. Udeležba obvezna! — Načelnik. Najboljše naftrajnešje, zato 13 najcenejše! VREMENSKO POROČILO Meteorolnükl «svod ? Ljubljani, 30. februarja 1929. Vi4tna barometra 308.8 m Жг»Ј 0w J 8mer retra 1 9 Padavine Btroo. Teaper. in brsln* i ? •puoTuija Ir i- v ■ ta tek. i1 Tn*. ▼ mm d« T. u« LJubljana 774-0 -T-4 80 E 2 3 • Maribor 773*7 -12-0 98 SES 1 8 - Zagreb в 774-3 -6-0 70 E 2 8 • Heograd 771-9 -120 90 E 0 6 • Sarajevo 772 3 -11-0 mirno 2 Dubrovnik Skoplje 7. 7712 -40 70 SE 1 8 • Split 764-4 -fl-o 108 NE 3 10 M 134) Solnce vzhaja ob 6.55, zahaja ob 17.34, luna vzhaja ob 13Д zahaja ob 5.14 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: —1.8, najnižja —8.4; v Mariboru najvilja —4.0; najnižja —12.0; v Zagrebu —8.0; v Beogradu —15.0; v Sarajevu —20.0; v Skoplju —6.0, v Splitu 0.0. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Po ostrem jutranjem mrazu bo tudi po dnevi mrzio, zlasti na severovzhodu Avstrije. Gospodarstvo Poslovanje Obrtne banke SHS V ponedeljek se je vršila v Beogradu plenarna seja upravnega odbora Obrtne banke S>IS, na kateri je ravnatelj dr. Dragič podal poročilo o poslovanju te^a zavoda v L 1927., iz katerega posnemamo naslednje: Navzlic težkočam obrtnega stanu se more z zadovoljstvom ugotoviti, da je poslovanje že v prvem popolnem letu poslovanja pokazalo solidne rezultate. Koncem preteklega leta so namre>č znašale dubiozne terjatve Obrtne banke pri G9.8 milijona Din le 127 tisoč Din. Cisti dobiček banke se je napram lani znatno povečal, in sicer od 136.500 Din na 1.235.600 Din. Oi tega čistega dobička je odbiti 21 % za različne dotacije, ostanek od skoraj enega mili jona Din pa se bo v obliki divMenoe razdelil med delničarje. Ol vpisane delniške glavnice v višini 75 milijonov Din je bilo do konca pr. leta vplačanih 87.2 milijona Din, in sicer od straui države 12 miliionov Din. od strani ostalih delničarjev (P49G) pa 25.2 milijona Din. Država je s svojimi vplačili na dclniiko glavnico v zaoshmku. Ona ima plačati 40 % na vpisano delniško glavnico, privatniki p* 60 %■ Darias pa je razmerje tako, da je irža-va vplačala 30 %, obrtniki pa 70 %. pričakovati je. dh bo država v kratkem piičaia nov obrok od treh milijonov Din. Do konca preteklega leta se je število obrtnih kreditnih zadrug, ki imajo krilite pri banki, povišalo od 30 na 58. Te zadrüge so Untern preteklega leta dolgovale banki 9.5 milijonov Din. poteg te vsote je znašal plasnmn centrale koncem preteklega leta po menicah posnmeznikom 46.8 miliiona Din in po tekočih računih 0.6 milijona ГНи. tako da Je bilo skupno pri centrali plasirano Innrem preteklega lp*a 58.8 milijonov Din. pri podmžniei v Zagrebu pa je bilo planiranih lj.1 miliiona Din, in sicer 10.2 mlijona Din na menice in 0.9 nJIijona Din na tekočih račmih. Povprečna višina meničnih kreditov se sib-lje med 5 in 10 tisoč Din, najvišji kredit pa je znašal Kti.OOO Din. V«ega .je bilo lani odobreno pri centrali 5470 posojil, pri podružnici v Zagrebu ум 1217 posojil. Tudi glede vloe je opažati lep napredek. Koncem 1. 1927. 50 znaSale vloge 1.8 milijona Din. koncem preteklega leta po 12.9 milijona Din, in sicer 5.1 milijona Din na knjižice in 7.8 milijona Din na tekoče račune. Nove velike fuzije v našem bankarstvu Kakor znano je lani iz fuzije med Hrvat« skosslavonsko zemalj.sko hipotekarno ban« ko (Zagreb), Hrvatsko eskomptno banko (Zagreb), Bosansko banko (Beograd*Sara< jevo) m Agrarno in komercijalno banko (Sarajevo.Beograd) nastal izredno močen denarni zavod pod imenom Jugoslovenska udružena banka (Union banka) z delniško glav ntco 175 milijonov Dm. Ta banka ima močno zalixije v velikih inozemskih finanč» nih koncernih (Anglo*lnte0g< in »0gg< 340 _ 350; »2« 320 do 830; »5< 300 _ 810; >5« 275 — 280; »6< 260 do 265; »7« 205 — 215. Otrobi: baški in sremsld 180 — 185. Ri: baška 237.5—242.5. Dunajska borza sa kmetijske proizvode (19. L m.) Višje cene na budimpeštanski terminsld borzi »o povzročile tudi na dunajski borzi prijaznejše razpoloženje. Ponudniki eo zahtevali nekoliko višje cene. vendar ni prišlo do večjega prometa. Laplatska koruza se je nudila za maj po 176 sh. 6 d. cif Trst. Uradno notirajo: pšenica: do-mada 35.25 — S6, jugoslovenska 37.5 — 38; rž: marchfeldska 35 — 85.25, madžarska 38.25 — 33.50; koruza: madžarska 36.25 do 36.75, laplatska 37.25 — 37-50. Dunajski svinjski sejem (19. t m.) Dogon 8233 komadov, od tega 1624 iz Jugoslavije, 8802 iz Poljske in 1644 iz Rumunije. Pri mlačnejšem prometu so cene ostale v glavnem neepremerajene. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 1. 2.25 — 2.S5, angleške križane 2.20 — 2.50, kmečke 2.10 _ 2.40, stare 2.05 — 2.18 in mesne 2 — 2.60 šilinga. DunojsKl Шш 10. — 16. marca (Rotimda do 17. marca.) POSEBNE PRIREDITVE: Internacionalna razstava avtomobilov hi motornih koles. — tehnične novosti In iznajdbe. — Sejem cestnih stavb. — Sejem premoga. — Razstava umetne svile. — Dunajski modni salon za kožuhovlno. — Razstava živil In pijač. — Vzorčni sejem poljedelstva In gozdarstva. Avstrijska razstava pitane živine. 15. do 17. marca. Nobenega pasiva! S sejemsko fokazndco io potnim tatom prost prestop preko meje v Avstrijo. Ogrski tranzitni vtonm se fada na meji proti predlo. ilM seÜemSke »kazmtee. Zn®tno znižane cene na fugosiovenSK-ii, oerskiih «n avstrijskih železnicah, na Dunavm, na Adhjanskem monju kot tudi v zračnem prometu. PojasniTla vseh vrst kot tudj sejemske izkaznice (po 40 Din) se dobe pri Dunajskem sejmu, d. d. Wien, VII.. kakor tnidi v čas-u lipsikejra spomladanskega sejma v Lipskem, avstrijsko sejmsko poslopje in pri vseh častnih zastopstvih. V Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31. Tujska prometna zveza za Slovenijo, Dunajska cesta 1. Jožef Zidar, Dunajska 31. Vse razumem, samo ženske ne Neki francoski novinar je vprašal Edisona v pogovoru, kaj reče na to, da si ženske razkrivalo prsi pozimi. Edison je nevoljen odvrnil: Ne govorite mi o ženskah, ki jih ne razumem in tudi ne iščem prilike, da bi jih mogel razumeti. To je edini predmet, kateremu nisem posvečal nobene paznosti tekom sedemdeset let. Vendar pa sem rekel pred kakimi 30 leti, da se morda do 80. leta priučim igrati na karte in klepetati z ženskami. Čarovnica s prebitim srcem Iz Debrezhia na Madžarskem poročajo o odurnem slučaju praznoverja. Žandarska stanica bližnjega kraja Pas-ko je ovadilo debrezanskemu državnemu pravdništvu dva kmečka fanta, da sta neke noči odkopala truplo nedavno prej umrle 701etne Katarine Conoruve in i prebila srce z dolgim žebljem. Fanta se zagovarjata, da je bila starka čarovnica in da sta hotela napraviti nje trupilo neškodljivo. 140 milijonov deficita V Newyorku je propadla Italijanska banka, katero je vodil Francesco Ferrari. Ta je pred kratkim na operaciji umrl. Državni nadzorniki so izvršili v banki preiskavo in ugotovžli deficita okoli 140 milijonov. Banka je bila takoj zaprta. Hudo je prizadetih veliko število italijanskih emigrantov. Ferrari se je izdajal za markija, za sorodnika ranjkega milanskega kardinala Ferra-rija аЙ pa tudi za bratranca velikega mojstra framazonske lože v Rimu. Ferrarija so imeli v oblasti razni špe-kulantje, ki so poznali Slabe postavke njegove ■bilance in njegovo udeležbo pri trgovini z alkoholom. Simuliran porod Zakonska Bruno in Antonija Bravl v Ternj sta se dobro razumela. Srečo jima je kaKJo le to, da nista imela otrok. Mož si je srčno želel sina ali hčerko. Vse zaman, želja Je ostaüa dolgo neizpolnjena. Končno je vendar prisijal žarek veselja na očeta Bravija. Žena mu je porodila hčerke . . . Sam ni vedel, kaj bi počel od radosti, ki pa je bila zelo kratka. Bravi je bil pozvan na policijo, katera mu je brez ovinkov razložila, kako ga je žena kruto pre- varala. Ko Je uvidela, da ne bo Imela otrok, je šla k svoji znanki in z njeno pomočjo ie simulirala porod. Za neko novorojeno punčko na polikliniki je odštela nezakonski materi okoK devet tisoč dinarjev . . . i /^Ч D i N • It ПаТТПЈ VSAK IUTBOV У9 1 V HAB0Č«H n PMtlHJ JHBTHfKEZGOOt ha _____A.___L___ Ш&&10® Izvleček iz radio-programov: Petek. 22. februaria. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa ki reipnodiioiraoa glasba. — 13-30: Stand« vod« m borzne vesel — 17: Koocert radio-orkestra. — 18-30: Gospodinjska ik*- — 19: Francoščina. — 19.30: Uvod v glasbeni •v«t; predaja dr. Vurtrfk. — 20: Vodarjev ve-бет. Soder«. — LONDON 19.45: Händlov* v*>-finsik« »onate. — 20.45: Onkestraleo in pevsfel koncert ЫЖ« glasbe. — RLM 17.30: Vokalen io inst ramen ta len koncert. — 20.45: Kllmanova. opereta ►Baaders«. — STOCKHOLM 18-301 Pervnslki kcaotirt. — 20.16: Koocert м OTg)Ve« Od 40 tisoč kubičnih metrov vsebu» jočega rezervoarja jc ostal neporušen samo 8 m visoki temebjni zid, dočim je železni kotel z vsemi oporami raz» trgalo. Na preostalem železju se nc da dognati, katere napake so povzročile nesrečo. Ljudje, ki so se tik pred katastrofo nahajali v bližini plinarne, pripovedu» jejo, da so slišali nekakšno šumenje in sikanje, kakor nastane, če uhaja pa» ra iz varnostne zaklopnice na lokomo» tivi. Sikanje je najbrže povzročal plin, ki je uhajal iz kakšne razpoke. Čuvaj, ki je imel službo v plinarni, je čul šu* menjc. a ni mogel dognati, odkod iz« haja. Šele pozneje mu je prišlo na mi* sel, da je morda nastal defekt na pla* šču gazometra. Kako pa se je mogel plin vneti, je strokovnjakom še ved» no uganka. Nekateri domnevajo, da se je moral svetilni plin pri uhajanju kakorkoli razkrojiti, da je nastal vo« dik, ki se je pomešal z zračnim kisi* kom v pokalni plin. Ta p« je, kakor azometrih nikoli ni ln el tudi v kon» retnem primeru ni mogoče razložiti, kako bi bil prišel vanj. Razpoka v plašču gazometra je naj» brže nastala zaradi mraza, ki Je tako skrčil železne ostenke, da so popokale zakovice na kakem šivu. Nekateri so» dijo, da je mogoče zmrznila voda, Id služi kot zagostilo med obema polov!« cama železnega rezervoarja. To pa nI mogoče, ker leži voda tako globoko, da ji mraz ne more škoditi. Tudi dru» god, v mrzlejših krajih, se doslej kaj enakega še ni primerilo. V ponedeljek so začeli odstranjeva» ti razvaline in popravljati nastalo ško» do. Največ opravka imajo steklarji, ki morajo vstaviti nešteto novih šip na oknih okoliških hiš. Za primer, kak» šen učinek ima takšna eksplozija ome» njamo samo to, da je gazometer ljub» ljanske plinarne približno 13 krat manjši od berlinskega, katerega vidi» mo na naši sliki. IU Ti si Peter, to Je skala::. Kako je Ьй pred sedmimi leti kardinal Ahil Ratti kronan za papeža Pija XI. Pij XI. zasede prestol in se obrne k vernikom. Pred glavnim oltarjem, ki je namenjen samo za njegovo maše» vanje, se ustavijo nosila. Papeževa obleka je bela, njegov obraz je bled. Od časa do časa privzdigne roko in Dopisnik nekega velikega evropske« ga lista popisuje kako je bil letos pred sedmimi leti kronan za poglavarja rimsko katoliške cerkve kardinal Ahil Ratti, sedanji papež Pij XI. Bila je mrzla zimska noč. Pred cer« kvijo na trgu Sv. Petra je ždelo kakih 50.000 ljudi, ki so čakali, kdaj se bo* do zjutraj odprla velika vrata iz bro» na in kdaj bodo zapeli zvonovi. Ze tretjič v par tednih je plaz ljudstva prodrl v baziliko. Prvič se je to zgo* dilo ob smrti Benedikta XV., ko je le* žal na mrtvaškem odru, potem ko ga je premagala hripa. Drugič so se po» novile manifestacije, ko je bil kardi» nai Ratti izvoljen za papeža, tretjič pa sedaj, ko je polagal paoež sebi tia* ro na g'avo in je nadomeščal mitro s trovrstno krono. O Koloseju pripovedujejo, da je v njem prostora za 60.000 ljudi. Nič manj ni bilo radovednežev v največji rimsko katoliški cerkvi, ko so se ob 8. ziutraj zaprla cerkvena vrata. Množi* ca je preplavila vse prostorčke, nabila hram do zadnjega kotička in je ne» strpno čakala popoldanskih ur. Zadonele so srebrne trobente. Pred očmi gledalcev se je jela razvijati raz« nobarvna prerafaelitska slika. Sestal te je veliki koncilij. Težke ograje so ločile valove ljudi od prostora pred kupolo, kjer se je odigraval veliki do« godek. Aristokracija je zasedla svoje okrašene tribune, prostore na rdečem odru pa so zavzeli papeževi sorodniki. Beljaki iz Desia. Svečeniki so sedeli pred glavnim oltarjem v belih in sinjih oblačilih. V bleščeči gala obleki je bil navzoč diplomatski zbor. In začeli so se pomikati vitezi v dragocenih obla» čilih, figure v trdih ovratnikih, z meči ob pasu, ki so udarjali ob vitke noge ■v črnih nogavicah. Med njimi brez šte» vila gospode v frakih. Častna garda je nosila plave in črne perjanice ter na* poleonske hlače. Na samozavestnih dostojanstvenikih pa so ponosno ble» ščale verige težkega zlata. Pojavili so se siepeči šleml, poleg njih orožje. To so bili plavordeči Svi* carji. Ženske so bile pokrite s čipka* sto kopreno, kar je bilo popolnoma v skladu s skromno svečavo. Bajna pre* proga je bila zelena, cerkveni dosto* janstveniki so prišli v pisanih oblekah, samo papež je bil v čisti belini in zla+u. 300 škofov Je korakalo na čelu po* vorke. Za njimi so korakali kardinali, črni vitezi vatikanskega dvora in žar* ko rdeči gardisti. Sedaj se je primajal tudi baldahin. Pod njim je papež. Vzklikanja, ki se pojavi v tem trenut« ku, ni mogoče opisati. Vse kliče: »Ži* vel papež! Živel papež!« 60.000 ljudi je od veselja kakor iz sebe. podeli množici blagoslov. Na roki mu blišči papežki prstan. Na kupoli so vsa stekla zagrnjene. In zdajci se oglasi spev: »Domine, non sum dignus...« To je papež! Stopil je k oltarju in začel maševati. Pojoč ma« šuje in čita iz zlate knjige z velikimi črkami. Dim in plameni, duhovniki pomaga« jo, množica kleči in moli. Prišel je veliki čas. Papež trikrat ob» hodi pot med oltarjem in prestolom in trikrat se mu priklonijo vatikanske čete, ki so napravile špalir z golimi meči. Navdušeni poljubljajo kardinali nasledniku sv. Petra noge in roke, or» gle pa buče po latinsko: Ti si Peter.. .1 Napočil je naisvečanejši trenutek. Eden izmed kardinalov izroči papežu tiaro in ga ogovarja kot vrhovnega po» glavarja. S tiaro na glavi nastopi Pij XI. svoj pontifikat. In tedaj se napoti na zunanjo loggio cerkve Sv. Petra ter se ozre no tisočglavem ljudstvu, ki po* je papeško himno in buči z orkanom navdušenja. Fanfare svirajo, ljudje klečijo in pozdravljajo novega pogla* varia rimske cerkve. General Higgins, во vi poglavar Armade epasa. Svetilni plin v podobi žareče krogle Eksplozija velikanskega gazometra v Eerlinu — 27 tisoč kubičnih metrov svetilnega plina v zraku Kakor smo že poročali, je v noči od eobote na nedeljo v Berlinu eksplodi» ra! velikanski gazometer, v katerem je bilo za časa katastrofe 27 tisoč kubič» nih metrov svetilnega plina. Kako je nastala eksplozija, še zdaj ni pojasnje* no. Gazometer je do tal porušen, se» stavni deli pa so se razleteli in odfr» čaii daleč naokrog. vemo, silno eksploziven in se zelo rad vname. Nemara je bilo tako tudi v berlinskem primeru in je šele eksplo* zija pokalnega plina vnela svetilni plin v gazometru. Nemara, pravijo stro» kovnjaki, zakaj na tej domnevi ni mnogo verjetnosti, ker svetilni plin eksplodira samo tedaj, če je pomešan s primerno količino zraka, ki ga pa v Admiral Togo, poveljnik Japonske mornarice v rusko-JaponsJrt vojn], zmagovalec v pomorski bitki pri Čuilml, 1« to dni umri. kot HEÜIZ mtrC HI Poroka dveh visokih osebnosti V Palermo sta »e po ie Izvrženi civilni poroki ge cerkveno poročila princesa Frančiška Guiška to princ KrlStof Grški ter Danski. Napoved potresov in vulkanskih empcij Kakšne bodo posledice letošnje zime. — Moč sojnea pojema. Angleških učenjakov, ki se bavijo z astronomijo in študirajo posebno razmere solnca. izvora toplote na zemlji, ne zanima zadnje čase nobeno vprašanje intenzivnejše kakor problem pojemala solnčne moči. Po naziranju vremenoslovcev so se formirale v zadnjem času tri cone visokega pritiska: prva nad Skandinavijo, druga nad Sibirijo, tretja nad turškim ozemljem. V vremenoslovju pomeni taka cona toliko kakor za nas v navadnem življenju gora. Med temi gorami, ki dajejo atmosferi nizkega pritiska odpornost, s kakršno razpolaga čvrsto fizikalno telo, se tvorijo najprej od severa proti jugu, potem pa od juga proti severu preduhi ali hodniki depresije. po katerih krožijo struje z nizkim pritiskom popolnoma prosto. Takšen preduh ali hodnik depresije ie sedaj nad Rusijo in se razteza mimo Balkanskega pofuotoka čez Avstrijo. Italijo. Francijo in Anglijo. Zrak, ki kroži nad temi kraji, in prihaja s tečaja, je seveda mrzel ln se ohladi posebno kadar strujl nad Sibirijo in Rusijo. Že pred meseci se Je tudi pokazalo, da izžareva solnce manj kalorij kakor v normalnih razmerah. Vse to kaže na čudne dogodke, ki bodo po sodbi meteorologov nastopili v letošnjem letu: na velike potrese v 1. 1929. in 1930. ter na velikansko vulkansko delovanje v letih 1930. in 1931. Kostum, ki je predstavljal sneg Na pustni torek sta se odpravili dve mladi dekleti iz Toursa na Francoskem na ples v kostumih iz vate, ki naj bi predstavlja1! sneg. V plesni dvorani sta se deklet: približali peči. iz peči je skočila iskra «i Dji.ru ob!eki in hipoma sta goreli. Fna izmed deklet je zgorela, drugo so prepeljali umirajočo v bolnišnico. Anglež, ki bo zrevolucijoniral elektrotehniko? V S. Helensu. Lancashire, so skonstruirali nov električni aparat, ki bo mogel razsvetliti veliko poslopje z eno malo baterijo s 6 svetilkami, ki bodo gorele po isti ceni kakor gori sedai ena sama. Iznajditelj se imenuje William Harrison. Z njegovim izumom se energija ene baterije z malo napetostjo Izpremeni lahko v tok visoke napetosti. Harrison pravi: razkril sem nekaj novega v električni industriji, ki prevrže vse, kar se je vzdrževalo doslej glede ojačenja toka. 16 let se je trudil Harrison s konstrukcijo svojega aparata. KoHko tehta darežljivo st kakšnega maharadže? T «rebrn očitno toliko, kolikor tehta maharadia um. Med nekimi »Javnostmi, Id »o se rrSHe V Dtibarju (Indija), «e )e dal livarski maharadia tehtati s »rebrnjakl, Id *o Jih potem razdeiia med reveže. Izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi ki največji pažnji je še vedno potrebno dajat, bolniku in rekonvalescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem. To se najlažje doseže z Dajte bolnikom 2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne ln južino In povrnili jim boste v kratkem času zdravje in svežost. Dobiva se povsod! Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list, pri Dr. A. WANDER-U D. D„ ZAGREB sveta Harvcdo, ta. ose. dopisa, j UooČAsjt, nuilxh. ogiasoo, j poslati, /Ш, OgLasrus&ds \ dddt -Jutra,' jUub^asUb. VreJtntoxja,4..Tčl. tb. l^gi Mali ca lasi Ujc pristojbini*, д uposlw ti ооелл/п, t /utrocLum^ su' САГ /t/ Oglasu Л4- prvobcuo. čtkovu, račiuv pošt/Le- kra.-ttiJjuc* fyicbtfOJia,št ttSdx. JLaiU, oglas-t,, h^ slu zjjo %> posrexLemaXtbe, m, soajaL 1 пл. /ъсигииья, cbcubsloa.. waka bas^da, 30pas- -Naj- nuxrysi zsijvai. Vat, 5--. VrtJ^lojbaba, za. šifro V/л-Ј- Jam,, d&pur-ObrasLfO. ul, oglase trtfousluspa. al*. rbklcLnvuu} tedeiem v b«oyr»du ie Ss.op.,»u. I 1-mu a* naelov: Sku/^ч po*im preünac W. Ы>аб 2 mesar, pomočnica Tešč.i -.г-..- :a;< . stroiifc in mesar, vajenca «prejme uuLoj Ü»n Seme», is prdkajevak-c v Hriouiiku. 2 kroj. pomočnika I Učiteljica »prejme Ruooif Ribid — stara 18 le*. išče slu*be Dol - Hrastnik. Ш vzgoüteljice. Gre tud! d» deielo. Cenjene dopis« na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobra«. 8661 Uradnik i večletno trgovsko In bančno prakso ilče katerokoli «iuibo, tudi n* deifcli. Dopisi pod »Trgov«ko na-obral«n< na oglasni oddelek «Jutra«. 3503 Mesto trg. potnika ац zastopnika za bioveni-jo, T katerikoli stroki: prevzame dobro uveden i rniad trgovec, ki )e ie po- j toval. Ponudbe ns »■ ' oddelek »Jutra» pod šifro. »Soliden trgovec«. 8601, Kuharico pottene in liniM-LjifO, va-Ln() krnske ia meščanske fuh», epr»,jiae trgcvolenjek«3. Plača od etra Nastop takoj ali po dogovoru, »udbe sa egla«ri oddelek »Јмга« ped »Poitena Sfi«. 8565 Vrtnar •a potrtnevnc delo ta- koj brezplačno stanovanje I «ob t Ljubljani. Naslov T ojiaa. oddelku »Jutra«. ббое Učenca ali učenko «prejme takoj ▼ trgovino Bie£anega bifida Joelp Sina. Ljubljana, Vodovodna brata 39. S59Ö Tekača - učenca takoj sprejme proti plačilu Vita DentaJ Company — Ljubljana, Gledališka 'ul. 4 8600 Prodajalko «prejmem takoi v trgovino t meäaniai blagom v tadu-rt>ri«kem kraju Piwlnot-t fcr.ajo тајете ip!»zn.in« ter liuč-ene пя d.-ie'i. V«a o«k-ba v hiSI. Ponudbe s aiiko na oglasni od lelek »Ju-t/ra« pol iilro »Zdrava to poštena«. &">8в Pridno dekle ki znл ta li nekaj bivati, »prejmem г vso oskrbo v ЪШ. v pomoč gospodinji. N»«dov v oglasnem oddelku »Jutra«. S5S1 Trg. sotrudnik Sobro izveihan manuiaktu-ri^t. polten in zanesljiv, • prvovrstnimi referencami dobi takoj nv-sto Pismene ponudbe na oglasni odd«-lelr »Jntra« pod »Dober eanufakturist«. 8972 Slvalko «a Mvanj« damekth «lam-Bikov na stroj, iščem sa takot. Ptanwie ponudbe B« oclar-ni oddelek »Jutra« P»i »äivalka &«. 862« Kino operater ••men, dobi elužbo. Po-»ndbe na o^i.-vsni oddelek ►Jntra« pod »Operater«. 854T Oaterlsta fcbro tivežbvneea v trdem b-u tn bruSfTju, eprejme takoj par:!» iaea P!a?a' in po sto И pf=meno a!i uxtme-Bo. Vatlov pove o^la-. oddelek »Jutra«. " 8519 Potnike manufakturne etroke. »a obisk privatnih strank т Ljubljani ln okolici, ертеј-гажпэ takoj. Cenj. ponudbe, na otflfc-ii! oddelek »Jutra« j ped äifro »Fitsum in pro-' vizija«. 8572 Trgovski potnik v Sloveniji dobro vpelji®, ki potuje i avtom in obiskuje redno vee — tudi tn&njäe kraje, bi vrel le kak dobec predmet ргоЙ! proviziji « seboj. Najraje j Špecerijske stroke. — Po-' nudbe na oglaenl oddelek »Jutra« pod Kfro »K »0«. 8546 Šivilja ca krpacje P'-rila. i!6e deda Naslov r ogla.«nem oddelku »Jutra». 8472 Potnikom kolonija л« strok», ki (e potujejo, oddamo dobro vpeljan predmet proti proviziji. Ponudbe pod »Irvneten predmet« oddelek »Jutra«. Kfro ogl. 8619 Šoferska Sola obiaMvme koncr«ijonirana Oamernik Ljubljana Du najska 9« Telefon 288« — Permanentni teSaji ta т»е. 264 Za nemščino sprejmem enorgitnsga te- etruktorja, «rednjeiolca. — Ponudbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod »NemSiina«. 8665 Šoferska šola oblastveno koneerfonira«» T. ОаЫч-SMk. ЫПИ komisar ia Sofewke izpite — Bleiweieove 52. — TeJaJI permanentni. Na raspo;a-go »afirt avtomobü. S4'J6 Kmečki fant inteli^i-LU-n, &aniAki, eluilx> majerja ali lovea, v žemer je dobro izvržban N'aÄiov pov^ ogla«, oddelek »Jutra«. 2579 Mesto hišnika v banki ali trgovini sprejmem takoj. Sem poroien in bre» ottok. Ponudbe na podruinico »Jutra« v Ce-iju pod tnat'ko »Takoj«. 3512 Prodajalka meSane strote in porcelana, теебИал«ко iiveibana, iš4e meela ra takoj. Ponudbe pod značko »Zelo marljiva in zmožnA« na cglacni oddelek »Jutra«. 5439 Pisarniška moč veeetransko verzirana — e večletno prakeo ln znanjem slovanskega, hrvatskega ln nemäkega jezika, samoetoj-пега knjigovodstva in trg-korespondenee, !eli nrimer-nega meeta т kakem podjetju v Ljubljani Ponudbe ^я oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Izvedbana н>о£«. 8029 Pletilja ▼ t ее m do !»ro izve€bana, И bd opavljala tudi тва hižna dela. išJe službo. — Nelov t oglasnem oddelka »Jutra«. 8612 Kontoristinja vestna ln marljiva, z večletno pisarniško prakso si teli nameMenia рИ vetjem podjetju. Ponudbe nroei na ogl». oddelek «Jutra» pod mačko «Veetno opravi 'ara tvojo «Infbo». 8428 Lesno Industrijo telo dobiik&noeno, ▼ jako bogatem gozdnem kraju bolezni prodam poce-pla&il- radi nI in pod ugodnimi nitni pogoji Dopise na oglaoni oddelek «Jutra» pod «Lesna Industrij* 67» 81S8 Puhasto perje razpošiljam po povzet j a najmanj 5 kg po Din S8 kg — Izkoristite priliko, dokler traj» zaloga — L. Bropovit. Zagreb, Iliea 8i Keiuiina iietilnica perja. IS) Damsko perilo se ve led opustitve, tovarne po tovarniških cenah prodaja t četrtek 81. in petek 23. t. m. — Agenturen in iomfeijska trg. ▼ Ljubljeni, etudentoreka »lica T. 860S Kavarno ln slaščičarno v centru mest« Ljubljane, z nizko najemnino, predam radi prevzema večjega podjetja. Potreben ka-pitaä 90.000 Din. Eksistenca zajamčena. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Lahek kruh«. 8636 20.000 Din posojila iščem proti 20 % obrestim za eno leto. Sigurnost zajamčena Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod lifro »Sigurnost 30«. 8T.S4 Trodelno pslho elegantno, fturaj novo, t bruAenimi ogl^is-li. primerno za cvetki spalnico, ev. za razne obrate, ugodne prodajn v Prisojni ulici 8 (dvori» 4e). S683 m Salonske polčevlje nove. it. 42 prodani za poiuje oo naivStih »enah čer ne — luvellr Ljubijaaa Woltova alle» 1 Kdor prodaja aH kopule AUTO ва] se obrne oa naslov: Kami C*m»rnik Ljubljana, Dnnaieka eests 36 [Jugo-Auto. telefon 2236) ln v pošlje popis voza. kakrlnega feli prodati ali kepiti Pri tem posredovanju se najbolj varujeio interesi prodajalea in kupca 22 »Ford« avto poltovornl. eJektr. opremljen, kupi Podbevlek, Han-«ica Mata (MJproti mitniee. Valjčni mlin vzamem v najem aii pa sprejmem službo na.luili-na.rja za leto №30 — Ponudbe pod šifro »Nad mlinar« na podružnico »Jutra« v Celju. 35)3 Stanovanje .3—4 »ob, s kopalnico in vi-erni pritiklinami, šolnino ter zračno, v fctari ali novi hiSi iSčom za maj aii junij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pol Šifre »Solnč.no in zračno«. 3412 Stanovanie i?5em pri mladi c-amo^ojni dami. Prihajam po poslih ob sobotah ш nedeljah v Ljubljano ter bi delala tudi skupno iz'ets. Dopise aa oglao. oddelek »Jutra« pod »Pomlad 1929«. SC13 Stanovanje trisobno ali biSico z vrtom, na periferiji Ljubljane iščem « 1. majem гя rodbino 3 odraslih ceeb Ponudbe z najemnino na осг'а-ч. oddelek »Jutra« po4 »Mir«. 8624 Dilaka sprejme boljša druülna т vso oskrbo. Klavir Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8603 Za 3000—5000 Din posojila dam 6 mesecev brezplačno prvovrstno hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jvrra« pod »Posojilo«. 3615 Cepljenih drv okrog 7 m prodani. N v ogla.-a»m oddei&u Jutra 3605 Prodam 10<)0 vagonov drv, hrastovih ta gabrovih, stojeiih, tik proge, 1 km postaje dovoz 10 — 80 Din od 1 tndi Bakladanje na odprti progi, vernikov do voli Cena 100 kg 20 Din Narvečjl prostori u stanovanja delavstva !я podjetništva v prisojni ravninid, kjer «aeg običajno tedne preje mine. Sprejnte se tudi večj» firme zt realizacijo ali odpremo. Ponudbe «a ogl. oddelek «Jutra» pod «1000 vagonov drv». M1S Krompir EU« za нш«, kakor tadi krompir za jed ▼ vagon-skih partijah, la dot>aro kadar bo vreme dopustilo, želim kupiti. Ponudb* na nasluv: Ebeabj*ngera nasl., Bjedovar. — l'rolam pa zdravo m »aho travniško seno oioli 700 m «t. 8678 Ajdovo moko po 6 Din. garantirano priet-no od kg naprej razpošilja Pavel Sedej, umetni miin, Javornik. Gorenjsko 261 Brezplačno dam elegaDtiK eobo za primerno poeojilo. Ponudi* na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ceatrum«. 8616 Opremljeno sobo t dvemi al! tremi posteljami Iščejo goepodj«. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prepronta«. 8606 Manjšo sobo prijazno, s posebnim vbodom tn elektr. razsvetljavo, na Bleiwelsovi eeeti v I. nadftr. oddam solidnemu reflekt&ntu * 1. marcem. Po dogovore tudi с hrano. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8536 Za naslove Prazno sobo veliko ш kclnčoo, t elektriko, v centru oddam. Na-alov pove eglaej oddelek »Jutra«. 8604 Prazno sobo oddam t 1. marcem aH takoj, z majem oelti stanovanje. Naadov po v» oglas, oddelvk »Jutra«. 8576 Krasno sobo oddani i gcr-podi6n&ma aii gospodoma, tudi dijakoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 860» Podstrešno sobo • štedilnikom takoj oddam solidnemu samcu т Bohoričevi uiiei IS. 8574 2 юЫ za pisarno oddamo ▼ Dalmatinovi mi Ponudb« aa poštni predal it«. 8534 Sobo oddw goopoda. Naaiov v ogbwMa «ddeUka »Jutra« 8618 2 opremljeni sobi z 1—ž posteljama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8Б07 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo, zajtrkom ta • poaehcim vhodom lič« solides gospod ▼ centra neata. Ponudi» na oglasni oddelek »Jutra« pod Ufro »Posebni vbod«. 8S60 Sobico t «aJtrkoOT oddam t 1. marcem na 8v. Petra na. etp« 48. 8595 Lepo, zračno sobo z dvema рдеМЈата oddam, ali eobieo t eno posteljo. Na«lor t offUanoa oddelku »Jutj»«. 8098 Tehnična Pisarna v LjtJbTjanl sprejme takoj ali s 1. marcem mladega akademskega inltnjerja elektr o tefinika ali »treAtiScia v poskusno prakso Proti izačetni t^ačJ Din 2000.—. Re-flektanti z dalj&o prakso Po dogowru. — Potrebno Je гтяпЦе siloveti^Cine in nemščine, no možnosti tuds srbohrvaščine. — Ponudbe ie poslati na anonöno ta rekianrno podjetje Reklam Rozman, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6 IL, pod označko »Inženler«. 2S92a Zastonj Vam poJfcemo na ogled llustr. reviji ,Domači Pr^atef in JNaš Obzor' pl§ite dopisnico na PoStnl predal 291, Ljubljana. 2789—a Zahvala. Ofe te-ЙС! tegaM me Je ея/lel« »e- prrčafevvario i smrtjo moj« n^dvst HutuSjen« im nep«wim« wp.rce«, seetTe, tete «td„ eoc«)« Щ * • gt •(• »tv josipme Svetucic roj. Kenda »em od v««h straei mnog« äo- kaiov tskr-Miega soöutij«. sa kar tz-тек am svojo oaijsAofbokeJšo bahrvaio vs^tn soracMoom, pjijatelljera ki иииь оелп. Pnsejva zahrvaiia pa bodi horečetra t- zdra>v"aiätu dg. Greigorifč« ta njegov trud .in tolaibo м i ада bolečini, vsem vaSčamom iti otooK«Jamom. U » oi- rsicalri im imkazafi poslednje čast рокоЛ-rwoi rta mirtt-aSkeim odru, tirtcaj*nM žatidairmerijski stenici in oddelki: f.i-nančne kontrod«, rsetn darotva^cem cvetja in vsem «rutan, H so v tako nwK>8?Gbr>oJneni Številu od Ыгг.и ln da-le< srrremiü odkoVr^ic« na zadirJU poti. Visera Je etrkirat tisočere «JtvaJa. Žiti, 19. lebrtiarja 1929. Globoko žahifoCl SOgÄTOl Franc SvetHčlč, i and. narednik Lepo sobo a poeebnim vhodom ia električno razsvetljavo, v K» dini atesta oddam • 1. шаге*« solidni osebi. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. Э621 Opremljeno sobico •ved« ta zračno tsAoj oddam goepocUčot. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra« авзв Preprosto sobico tfie gdč. v blilini opere. Ponudb« sa oglas, oddelek »Jutra« pod »Opera«. 8C34 2 mesečni sobi od tam Sv Potra štev. ?9. »25 Sobo s knblnjo v pritličju iSčeta ž e o* podli'd. Naslov v oglaen-Bi oddeldajr r 4ov«m Vo-Izaatu Her. CS. •614 »Jolly Joker« ti таъкога.!« v »Naroda< domu« se рго>ч is conj »i naslov na oglasni oddelek »jutra« pod »Bemi«. 8010 Hrvat blag« narave, i4&« nsnja z (epo ta акгчя&ло gospodično, t «rednjo naobraa-bo, star» 1»-£S Ut — radi lenitve. Dota potrebna. — Pooudbs s «)lko na «gU«. oddelek »Jutra« pod tifr» »Lepa bodočnost«. 8007 Šoštanj — vQoüca Dvignit« pismo. 8580 Pč. Sreftn» aazaj. Dt-tge. predolgo ---Pridi kmalu 1 VroA» f--Ti. Mil Gramofon z M pioSčami zamenjan: za večeevni radi« aparat z zvočnikom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oramofoa«. 8662 Klavir •Vihro ohranjen aapradal NmJov pov« oglas, oddelek »J«tra«. seai Snežne čevlje — in galoše - strokov njaško popravlja po konkurenčni ceni Zalokar Gosposvetska c. 8. a«e, Foksterler 6>stokrveai, 4 me-tUr, naprodaj. Naelov pov« «glasni oddelek »Jutra«. 8461 Opozarjam cenj. dame da to dospeli modelj ьро-mladaaskik ЫоЬпкот. V petih tednik J« Vollka aoi. Za modornialranj« )s aedaj is iu. Брг«јш« M vaake, ▼ t« stroko spadajoče dele Za obilea obask se priporoča Stemberger-R«*, Dunajska cesta 8. 8606 Vata, odeje tadetovanj«. popravila. — Kotna ulica 19. 8381 Otomme od 680 d« «BO v razUftntk vzorcih, prvovrsten 1 arten izdelek, vzorkovana. pli-tasta pregrinjala ta et»-mane а 6O0. Ia 750, sa.oa-tks garniture, dlvsne modrec«, zanesljivo najbolji« blago kupite pri Rudoll Sever tapetnlitvo II Marljla trg it. I. 47/1 Kupujte pri tvrdkali k) Inserirajo v našem listu! LIPSKI STAVBENI VELESEJEM za časa velikega Jipskega tebrrWine^a vdesejma, ki }e že 10 let zbirališče strokovnjakov. Prilika za naicup in prodajo: ttavbnesa mateiiiala. »tavbnih »troiev. •trojev za obdelavo ttrolev za zidanje cest. Vsi stroj! se razkazujejo v potronn. StrokovnjaSka predavanja o napredku stav- barstrva: postopek pri stavbarstva ter Mavbni materijaL Termin: 3.—13. marca 1929 Pojasnila daje: častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA Gledalca пИса 8, telefon 2925. SUSI тшшшшш m Telovadno društvo Sokol v Gradca javlja truž-no vest, da je nJega starosta brat Franc Vinkšelj dane« ob 13. url za vetbo zaspal Pogreb se vrši danes, v četrtek ob 13. irrt Mir ln pokoj njegovi dobri b blaffli d>u£i. Gradac, 19. februarfa 1929. 2889 žalujoči Sokoli. €)pozot4^o i Prinesite operet k m*M, de te " delov en fe aparate femiim, ako Vtlfd tlabo ponarejenih kemikalij Vmt таят nožev al ec Opalograph maie in daje umazane in nejasne odtise. Vam zopet aredim, tn to brezplačno Za dobro :o boste kupovali Preservat tn Fixet к varstveno znamko Globus pri £n(2. » 9. uri v župni cerkvi Sv. Marije v Mariboru. MARIBOR, dne 20. februarja. 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni sinček, brat in vnuk dijak Ш. razreda drž. realke danes ob 11. uri dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 13. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega srčka se bo vršil v petek, dne 22. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Slovenski ulici 13 na mestno pokopališče na Pobrežju. Prosimo tihega sožalja! Maribor, 20. februarja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Michel Zgvacot 66 krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. Toda z mrkim obrazom je nadaljevala: »Nu, Bapinosa je mož na svojem mestu ln nadetfam se, da bo Pardaillan poplačal današnje viteštvo z življenjem... Ce bi se le mogla zanesti, da bo inkvizitor hotel rabi-ti svoja sredstva. Dbplo-matsirvo tega svečenika je počasno in polno ovinkov. Jaz ed*ina imam pogum, da grem naravnost proti ci4ju... Jaz edina — in on!... Oh, zakad noče, zakaj ne more biti moj! Katera naloga Ы bila pretežka za najine združene moči! Toda PardaiHan noče in ■Jaz sem samo ženska, ne mož. Ker si ne morem iztrgati iz srca te ljubezni, ki me poguba, mora Pardaillan poginiti! On ali jaz!« Njene misli so se obrnile k Filipu 111.: »Vidi se mi, da sem napravila na kralja gfobok vtis... kdo ve, ali bo budli trajen? Ljubezen je orodje, kakor vse na svetu, in nam omogoča, da vodimo ljudi, posebno če so že stari...« Nato se je vrnila k svoji najnotranji misli: »Vsa moja srečanja s Pardaillanom so bila usodna zame . . . Ce se Pardaillan in Filip še kedaj srečata, bo kraljeva ljubezen prav tako naglo ugasmi-la, kakor se je vnela , . . Zato je treba, da Pardaillan umre! . . .« Toda že je spet preskočila drugam: »Kje je neki Myrthis v tem trenutku? Tn moj sta... njegov eta!... Najbrže sta zidaj na Francoskem. Kako naj ju najdem? Koga naj pošljem iskat? Nihče se mi ne vidi dovolj zanesljiv.« Pomolčala je in ponovila: »Parda.llanov sin!... Ti, ki te oče ne pozna... In ki te je mati zavrgla... kaj bo iz tebe?...« Dolgo je tako premišljevali a In ugibala. Naposled, ko je bil njen sklep neomajno storjen, je odšla iz spalnice in stopila v salon, ki je bil opravilen z največjim razkošjem. Poklicala je svojega upravitelja, naročila mu nekaj ter vprašala: »Ali je gospod kardinal Montalto tu?« »Njegova prevzvišenost se še Ы vrnil, goepa.« Favsta je temno pogledala hi pomislila. »To je öudmo... pa ne da bi me Montafoo todal? AU so mu morda nastavili kako past?... Ni dvoma, da se skriva za tem in-kvtz cija. Treba bo dobro premisliti vse. kar storim... In gospodje de Saimte-Maline. de Chalabre, de Montsery?« je vprašala na glas. »Zunaj so. z gospodom de Boissy-Ledercom, ld prosi, da bi ga vaša svetlost sprejela.« Favsta je spet pomislila. * G »spod de Bussy-Lederc tn moji plemiči naj pridejo.« Spustila se je v monumentalen naslanjač, ki je nalikoval prestolu, in jela čakati. Čez nekaj trenutkov so stali pred njo vsi trfje »ordinäre!« z Bussijem na čelu, s hrbti skrivljemimi v globok priklon. »Dobro dešli, gospoda,« je dejala Favsta z očarujočim nasmeškom. »Sedite, da se pogovorimo.« Četvorica se je iznova priklonila ter sedla v naslanjače, razpostavljene okoli mizice, ki je stala med njimi in med princeso. »Gospoda,« je nadaljevala Favsta, »zdi se mi, da je prišel trenutek, ko se moram zanesti na vašo vdanost.« »Gospa,« je rekel Sainte-Maline, »vaši srno z du$o in teflesom.« »Do smrti!« je dodal Montsery. »Ukazujte,« je preprosto dedal Chalabre. Favsta je pokimala in nadaljevala: »Pred vsem bi rada točno ugotovila v aše službene pogorje.« »Pogoji, ki ste nam jih bili določili, se nam vidijo zelo pametni, gospa,« je rekel Sainte-Maline. »Koliko vam je nesla služba prt Henriku ValoiSkem?« Je smehljaje se vprašala Favsta. »Njegovo Veličanstvo nam je dajalo po dva tisoč liver na leto.« »Ne vštevši hrane, stanovanja in oprave.« »Pa raznih nagrad in drobnih dohodkov.« »To je bik) malo,« je kratfko dejala Favsta. »Gospod Bussy-Leclerc nam je v vašem imenu ponudit dvakrat toliko.« »Gospod de Bussy-Leclerc se je zmotil,« je hlazebe mi le oteklo !n docela otron.lo levo koleno. Po masiranHi v Vašim Radio-Baisamika so otekline lzdnile tn bolečine ponehale. Zato se Vam nai-srčne;še zahvalmiem za Vašo Domoč Metlika (Slovenija). 23. *!. 1928. Roza Kadunc. Zd-avilo Padlo-Balsamfka Izdelule prodaja in razpošilja proti naolačllu Laboratorij Radk»-B»lsamika dr. L Rahie-ieva. Beograd. Saraievska 70, Zdravilo se dobi v vseh lekarnah in dregerijah. __ Spretnega žeiezoiivarja kot preddeiavca rajenega vseh ročnih ln šablonskih del gčejo za trajno Jakob Relcha sinovi, Ilir arn-ca železa In kovin Novi Sad, Teme-rinska ulica 1. 2821 -a se či s „SIGMARGYL" pastOami ■a?n«Wes ntesarfe, c« ia»bisirijo Naslov pove uprava »Jutra«, ^mm Е11ХШ, ki krepi in zdraui želodec, fe edino M. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJ! 1. Malo mizarsko krožno žago z, v viSino h tudi 30 stopinj poševno premično mizo. Za žage do 400 mm. VelJkosi mize 1200 krat 625 mm. Os žage teče v Specialnem krogljičnem ležišču. 2. Kirchnerjevo Ideal-tračno žago z dvojnim krog-Ijičnim ležiščem popolna »Stirnzapfebnlagerumg« z do 30 stopinj poševno premično mizo. Koluta žage premer 800 mm, višina reza 450 mm. 3. Klrchnerjev originalni poravnalni stroj (Abricht-hobl), »Füge« in Kelstroj z MEN И okroglim, v spe-cijalnih krogličnih ležiščih tekočo varovalno nožno osjo in skupaj 2500 mm dolgo mizo. Za les do 400 mm širok. 4. S'<..-•• 7"* .'''-• ' r Is I Dve vozili Studebaker President Roadsters, strogo iz serije in popolnoma opremljeni, sta poslavili 12 nevih rekordov s povprečno brzino 137 km na uro skozi 24 ur na dirkalni progi v Atlantic Cityju /U.S.A./ pod nadzorstvom Ameriškega avtomobilskega združenja. Studebaker si lasti že 11 svetovnih rekordov, 22 mednarodnih rekordov in VSE ameriške uradne rekorde za serijska vozila. Noben drug konslrukter ne more dati tako očitnih dokazov za dovršenost in kakovost svojih vozil. Studebaker izdeluje 4 tipe luksuznih vozov na 6 in 8 cilindrov in sicer : President, Commander, Director in Erskine; vsak tip je priznan prvak svoje vrste. A. REIN I DRUG, Generalno Zastopstvo Studebiler-Erdune Automobile» Prcr»doiriceva ul. {4, Zag«e& ZastojniltaSWenijo, D. MEKOVEC I DRUG. Ca KOTtCf ZfOfttDifOfl lit, f Kdor je nezadovoljen s svojim kruhera ali pecivom,naj poskusi peči x Ugcbaiiaf^pafenf^mvfav pa bo takoj nadvse zadovoljeni Žimo cvilh !B flmg* potrebSüinr kupujte vedno tiso pri ■»trokovnjskn Rudolf Sever tapetništvo. Marijin trg 2, ki та» najbolje in najce-ncjle postreže. I Vsakovrstne tiskovine iiTrlnje najhitreje, «olldno to po«eni tiskarna «Jadran» Slovenjgradec. ■»»»»>«.»»«»»».«»♦ Vsak petek namo čena POLENOVKA Anton Legat, trs Ljubljana Miklošičeva с 2* Zäh vala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in izraženega so-žalja ob bridki izgubi naše ljubljene mamice Marije Ogorelec roj. Škubic Izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so počastil; njen spomin s številnim spremstvom na zadnji poti. Dolžnost nas veže zahvaliti se pred vsem gasilnemu društvu Škofljica za vso požrtvovalnost, katero je izkazalo nepozabni ranjki. Najlepša zahvala tudi galisnemu društvu Šmarje za korporativno spremstvo na zadnji poti ter darovalcem cvetja. Škofljica, 20. februarja 1929. Žalujoči ostali. Urejuje D.vum Ravljia. Ulaja « iunzoruj «J.Ua, Aduil Ributkai. Za Narodno tiskamo d. d. kot Ubk*ru«j. Franc JezerfecL Z. «obratni del ^ odgovoten \*>1гц Novak. Va » Ljubljani.