I in prtznikoT. , jed jgjly except Saturday«. Sundays and Holiday! PROSVETA ___ glasilo slovenske narodne podporne jednote U rad n lik t ln upravnlikl prostori: 2057 South Lawndala A vs. Office of Publication: 2607 South Lawndala Ave. Ttltphons, Rockwell 4004 -YEAR XXXVIII Cgna lista Je $€.00 iTa^TBtt^'g S^c&iS s u^'j^S. CHICAQO 23, ILL. PQNDELJEK. II. FEBRUARJA (FEB. II). 1941 Subscription $6.00 Yearly Acceptance for mailing at special rate of poatagc provided for 1» section 1103, Act of Oct. 3, 101T, authorised on June j 1018. - 1 ' ŠTEV.—NUMBER 34 jka jeklarska stavka končana; »ja izvojevala zvišanje plače \raman naznanil nove [pernice o mezdah in cenah [oWLES DOBIL fA2NO POZICIJO Ifsshingtop, D. C.. 16. febr. — večja stavka v zgodovini jrike je bila končana sinoči, ) w reprezentanti jeklarske u-CIO in korporacije United is Steel podpisali mezdni vor. V stavki je bilo zavo-nih čez 750,000 delavcev in Jwje se, da se bodo vsi vr-| na delo v pondeljek. nanilo o končanju konje v imenu predsednika ana objavil John W. Sny-r, direktor urada za vojno acijo in preureditev in-ij za produkcijo civilnih po-in. Unija je izvojevala nje plače za 18 in pol centa 1 uro. Naznanilo pravi, da bo nje stopilo v vejjavo, kakor se bodo delavci vrnili na do. Stavka je trajala štiri te- I Mnenje prevladuje, da bodo stavke v drugih industrijah ilu končane. Philip Murray, inik jeklarske unije in industrijskih organi-, je dejal, da se bo kolektiv-1 pogajanje z drugimi jeklar-kompanijami pričelo da- (Ntednik Truman je pred tojem jeklarske atavj iil nove smernice o mezdah I cenah, obenem pa je avtorizi-*viianjt cen. kadar bo po- Lio. da se omogoči zvišanje Nov a formula predvideva nje cen jeklu za pet dolar-na tono. Breme višjih cen » morali prevzeti konzumen-Vsaka industrija bo morala da je zvišanje cen po-no v sorazmerju z zvišanjem Truman je izjavil, "da se mo-«»vsak zavedati nujnosti pre-«ditve industrij za produkcijo vilnih potrebščin. Izvajanje idevnega programa ovirajo •vke, ki ograiajo tudi naše gorstvo. V sedanji situaciji ' dolznost vlade, da drne vse »Pore. da se ekonomija postavi 1 trdno podlago. Iz tega raz-*a apeliram na deUvce, fa?-»rje in industrijce za koopera-■Jo s federalno vlado." Chester Bowles, načelnik ura-1 ad™njstracije cen, je bil ^"ovan za načelnika reorga-ttiranega urada ekonomske •bilizacije. On bo imel odlo-' ° t***" v zadevah zvišanja * in mezd. V tehničnem smi-**> Sow lesov urad pod juris- urada za vojno mobill-«Jo in preureditev industrij, j" načelnik je John W. Sny-Kljub temu bo Bowles Proste roke v odločitvah. ilr«. l Porter' ««*•- * komunikacijske komisije, D» imenovan za direktorja u- administracije cen. Ime- I nje J* y bistvu zmaga Bow-^j»n Porterja. Pričakuje se, II ^ta delala skupno. l*rŠ?VQ poslala noto ■"'•fc vladi febr -Briuk* « lada poroča, da je W * °d vlade v ** 107000 poli' » bntskim' s,riiio V IUUJi Uu vuT Poveljstvom. Brit- * »t« n-J ,tUdl 8tori korake, p vrnili ptj/r^ nr,,Bk' znanji urad je i* k^r r,4 noU preaeneti-b,,i d^vljena v ' d V V*r4av| S»ede v c^t ***** « Angliji Wilsonnastopil pred delavskim odborom Zanikal je kampanjo proti unijam CIO Washington, D. C., 16. febr. — C. E. Wilson, predsednik korporacije General Motors, je na zaslišanju pred Člani federalnega delavskega odbora zanikal obdolži tev, da so se voditelji mogočnih industrijskih korporacij odločili za kampanjo, ki naj bi zlomila moč unije združenih avtnih delavcev in drugih unij CIO. On je omenil, da ni mogel upoštevati priporočila posebnega Trumanovega študijskega odbora glede zvišanja plače avtnim delavcem za 19 in pol centa na uro, ker je to priporočilo v konfliktu s splošno mezdno politiko. . Avtna unija je oklicala stavko proti korporaciji General Motors, ko so se pogajanja glede zvišanja plače izjalovila. V stavki je zavojevanih čez 175,000 delavcev. Unija je obdolžila korporacijo kršenja \provizij Wagnerjevega zakona glede kolektivnega pogajanja. Wilson je pred delavskim odborom priznal, da so se repre-zentanti avtne, jeklarske in ' • Iške industrije sestali na vambra preteklega leta, zanikal pa je trditev, da je bil na tej konferenci osvojen načrt za boj proti unijam CIO. Konference so se poleg Wilso-na udeležili Eugene Grace, Charles Cook, A. W. Robertson in predsedniki vodilnih klavni-ških kompanij. Wilson je dejal, da sploh niso razpravljali o smernicah napram unijam CIO. Wilson je ponovno udaril poj voditeljih avtne unije, ker so' izbrali njegovo korporacijo kot glavno tarčo v kampanji za zvišanje plač in oklicali stavko, da izvojujejo svoje zahteve. Domače vesti Častno odpuščen No. Chicago, 111. — Častno je bil odpuščen iz armade Rudy Lindich, član društva št. 14 SNPJ in sin družine Louis Lindich. Udeležil se je bitk v Afriki in Italiji, kjer je bil 16. sept. 1944 težko ranjen in je zgubil nogo pfcd kolenom. Zadnjih 15 mesecev je prebil v vojaški bolnišnici v Teaasu, kjer je dobil u-metno nogo. Njegov 7-letni sinček živi pri njegovih starših. Rudy igra na kitaro in rad prepeva slovenske pesmi ter je v armadi večkrat zabaval vojake. Clevelandske veatl Cleveland, O. — Dne 12. t. m. je umrl Frank Kovačič, star 61 let in doma iz vasi Škrljevo pri St. Rupertu, odkoder je prišel sem pred 41 leti. Zadnjih 25 let je vodil gostilno in restavracijo ha St. Clair ave. Bil je član društva 126 SNPJ in društev 9DZ in SMZ. Zapušča ženo, dva pinova, dve hčeri, šest vnukov, fenega brata in dve sestri. — Častno sta bila odpušče-nan iz armade brata Joe in Tony Cukejne, tako tudi njun svak H. Schaeffer. — Poročena sta bila Stanley Maizel in Julia Zaller. Ženin ja bil pri vojakih tri leta in devet mesecev. MUwaqlke veatl ' Milwaukee, Wis. - Dne 10. odtšek, star 76 let. Zapušča enega sina in hčer. — Poroke: Carl E. Zar-nik is Corrine Reuter, Paul Maierle in Viola Mondloch. — Častno so Aili odpuščeni iz ar madeioseph Snoj, John Bitentz« LouU Beviek in odvetnik Fer-dinaild A. Glojek. — Frank Šuiftlk' j« kupil bivšo NovakoVo mesnico, Ne miki ujetniki irtve eksplozij min Haag, Holandija, 16. febr. — Časniška agentura Aneta poroča, da je bilo veliko število nemških ujetnikov ubitih in ranjenih pri eksplozijah min. Ujetniki so uposleni pri odstranjevanju min, katere so Nemci posejali na holandskem ozemlju pred kapitulacijo. Poročilo dostavlja, da so ujetniki doslej odstranili 1,500,000 min. Cez sto milijonov se udeleiilo volitev v Rusiji Moskva, 16. febr. — Uradno poročilo pravi, da se je 101,450,-946 državljanov udeležilo splošnih volitev za člane vrhovnega sovjeta (parlamenta). Zmagali so komunisti. Proti komunističnim kandidatom je bilo oddanih 1.638,654 glasov. Cez 360,400 glasovnic so volilni uradniki razveljavili. Smith imenovan za poslanika v Moskvi Washington. D. C., 16 febr. — Predsednik Truman Je imenoval generala W. B Smitha za ameriškega poelanika v Moskvi. On bo nasledil W. A. Harrimana. ki je reaigniral. Smith je bil šef štaba generala Eieenhowerja do poraza Nemčije Novi poslanik je znan kot prijatelj sovjetske Rusije. . . Ameriiki Časnikar aretiran v Avstriji Dunaj, 16. febr.—Robert Best, bivši ameriški časnikar na Dunaju, je bil aretiran v Beljaku na Koroškem, Avstrija, ki je v britski okupacijski coni. V vojnem času je bil Best v službi nacijskega propagandnega ministrstva. Aretiran je bil na obtožbo Izdajstva in izročen ameriškim vojaškim avtoritetam. Nemci ne stradajo v ameriiki coni Washington, D. C., 16. febr. — General Joseph T. McNarney, vrhovni poveljnik ameriških o-kupacijskih sil v Evropi, je zanikal trditev, da Nemci v ameriški okupacijski coni stradajo. Zanikanje vsebuje pismo, katero Je general poslal senatorju WileyJu7rrcpublikancu lz Wis-conslna. Mrs. Roosevelt povabljena v Rušijo Berlin, 16 febr. — Mrs Eleanor Roosevelt, članica ameriške delegacije, ki se je udeležila zborovanja organizacije Združenih narodov v Londonu, Je razkrila. da je dobila povabilo, naj obišče Rusijo. Izjavila je, da jo je osebno povabil Andrej Višinski, ruski zunanji podkomiaar in načelnik sovjetake delegacije. Dve kitajski diviziji v Mukdenu Ctntev. Mandžurija. 16. febr. — Dve kitajski vojaški diviziji gte v Mukdenu, nejvečjemu mandžurskemu mestu Poveljnik te sile je general Tu Liming Mukden je kljub navzočnosti kitajskih čet pod rusko kontrolo. Sovjetska sila v mestu šteje čez 1000 vojakov. Agrarne nforme v Bolgariji 1 Kolektivisacija čez milijon kmetij Soli J a, Bolgarija, 16. febr. — Vlada domovinske fronte je naznanila program agrarnih reform, ki predvideva kolektiviza-cijo 1,200,000 kmetij. Nekateri ekonomi kritizirajo program. Glavni argument je, da bi morala vlada storiti korake za razvoj industrij, potem pa najdbi uvajala agrarne eetorme. Trdi se, da je proti kolektivi-zaciji kmetij* kmečka stranka, katere vodja je Nikolaj Petkov. Ta stranka vodi opozicijo proti vladi domovinske fronte, katera je pod kontrolo komunistov. Zadružno gibanje v Bolgariji izkazuje napredek v zadnjih letih. To je osnovano na sistemu danskih in švicarskih zadrug. Mnenje prevladuje, da bo ko-lektivizacija kmetij zavrla razmah zadružnega gibanja. Vlada se je ocUočila že.prej za razkosanje valepesestev. Nekatera so bila' že zasežena in razdeljena med ona, ki obdelujejo zemljo. Povprečna bolgarska kmetija obsega deset akrov. Večje kmetije so v pokrajini Dobrudži. Tajnqsti atomske bombe ukradene? Kanadska vlada odredila preiskavo Ottawa« Kaiuula, 16. iebr. — Kanadska poMcifa4* aretirala najmanj 22 oseb, dočim je vlada odredila preiskavo v zvezi z razkritjem, da so bile tajnosti in zaupne informacije o produkciji atomske bombe "ukradene" in potem izročene članom misije neke tuje države.' Viri, ki niso imenovani, trdijo, da je v zadevo zapletena sovjetska Rusija. Premier Mackenzie King je imenoval dva komisarja, ki bosta vodila preiskavo. Imenovanje je sledilo policijskemu navalu na stanovanja sedanjih in bivših uslužbencev ksnadske vlade. Naznanilo pravi, da bo dvanajst izmed aretiranih oseb obtoženih. Nekateri, ki so bili aretirani, so bili v službi narodnega raziskovalnega svets, vladne agentu-re, ki skriva tajnosti atomske bombe. Atomska bomba je rezultat skupnih naporov ameriških, kanadskih in britskih znanstvenikov. Premier King je naznanil, da bosta v preiskavi sodelovala Robert Taschereau In R. J. Kel-lock, člana vrhovnega kanadskega sodišča. Dalje je rekel, da je bil predsednik Truman informiran o zadevi. Pričakuje se, da bo kanadska vlada razkrila državo, ki je zapletena v afero. Uradniki ruskega poslaništva v Ottawi niso hoteli komentirati naznanila, da so bile tajnosti stomske bombe ukradene. V Ottawi je sedaj 18 diplomatičnih misij zunanjih držav ZBOROVANJE združenih narodov zaključeno Apel za pomolf prebi-valcem v opustoie-nih državah PRIHODNJA SEJA V NEW YORKU London. 16. febr. — Prva skupščina organizacije Združe-^ nih narodov v Londonu je bila zaključena. Bila je viharna od začetka do konca, kar se je tudi pričakovalo. Veliko Število kon-troverznih vprašanj ni bilo rešenih, toda mnenje prevladuje, da je bila skupščina kljub temu uspešna. * Pred zaključenjem je skupščina sprejela resolucijo delegacij veleail glede ublažitve živilske krize, zavrgla amendmente sovjetske delegacije o vprašanju strokovnih unij ln sprejela predlog,' da bo sedež organizacije na ozemlju Westchester-Fairfield v državama New York in Connecticut. Druga skupščina Združenih narodov se bo vršila v prihodnjem septembru v New Yor-ku. Zadnja seja je trajala osem ur s kratkim presledkom. Delegatom v počast je bil prirejen banket. Seja je bila zaključena i govori. Kot govorniki so na stopili britski premier Clement Attlee, Paul Henrl Spaak, načel pik skupščine, In Trygve Lie, Progresivna rudarska unija se bo odcepila od ADF Springfield, III., 16, febr. — Progresivna rudarska unija se bo, kakor vse ksže, odcepila od Ameriške delavske federacije in pridružila Kongresu industrijskih organizacij. To možnost Je omenil John Marchiando. predsednik te unije. On Je protestiral proti odločitvi članov ekse-kutivnega sveta ADF. ki je re-zultirala v povratku rudarske unije UMWA v federacijo Pred-aenik UMWA je John Lewis. On je bil izvoljen za člana ekse-kutivnega sveta ADF, ko se je njegova organi racija vrnila v federacijo. Združenih narodov. Vsi so na glašali, da je bilo izvršeno veliko delo na prvi skupšični. Lie je imel značilen govor "Živimo v velevažni dobi," je dejal. "Ljudstva sveta so šla skozi dve strašni vojni v eni ge nerad ji. Ta tudi danes žive v senci lakote in atomske bombe. Biti moramo pohlevni v zavesti, da milijoni stradajo v deželsh, ki so bile opustošene v vojni, In da ti milijoni ae ozirajo na nas za pomoč. Prepričan sem, ds bo organizacija Združenih nsro-dov storila korake za ublažitev bede." Sprejeta resolucija o živilski krizi določa takojšnjo akcijo. Viharna razprava je bila o a-plikaciji Svetovne federacije strokovnih unij za pravico posvetovanja s člani ekonomskegs in socialnega sveta organizacij« Združenih narodov. Zadevno resolucijo je podpirsla ruska delegacija. Sprejet je bil kompromisni predlog, da tudi Ameriška delavska federacija, kl ni včlanjena v Svetovni federaciji strokovnih unij, dobi besedo. Kongres industrijskih orgsniza-cij je včlanjen v federaciji. Ruska delegacija se je izrekla proti ADF in Mednarodni zs-družni zvezi, toda bila je poražena, Za ADf se je zavzel senator Tom Connelly, član ameriške delegacije. Pred zaključenjem skupščine se je vršila tajna seja v uradu britskega zunanjega ministrs Ernes ta Bevina. Slednji je skušal na tej seji izluščiti msgično formulo, da bi Sirija in Leba-nom umaknila zahtevo glede odpoklica britskih In francoskih čet iz obeh dežel, a ni uspel Seje so' se udeležili Bevin, francoski zunanji minister Georges Bidaut, načelnik sirijske delegacije Farir el Khourl In načelnik lebanonske delegacije Ha-mid Frangie Poskus, ds se najde podlaga pogajanju, se je izjalovil. Khourl in Frangie sta n a g I a š a 1 a stališče ameriškega državnega departmenta, da morajo tuje čete zapustiti ozemlje vsake države v okviru Združenih narodov, če vlade teh dr-žav to zahtevajo. Wallace bo morda resigniral Pauley bo ppsvan pred senatni odsek Washington. D. C.. 16. febr.— Predsednik Truman sluti, da bo trgovinski tajnik Henry A. Wallace kmalu resigniral is njegovega kabineta. Sledil bo Harold u L. Ickesu, ki je odstopil kot notranji tajnik kot posledica spora s Trumanom. lekes je v svoji izjavi zadal težko klofuto Trumanu, ker je imenoval Ed-wina W. Pauleyja, oljnega magneta iz Californlje, za pomožnega mornaričnega tajnika. Truman je na sestanku s čas-nikarj^priznal, da je le vprašanje Časa, ko bo Wallace, mož, katerega je Truman'porazil na konvenciji demokratske stranke kot kandidat za podpredsednika Združenih držav, izstopil iz kabineta. Wallace je imel kot kandidat proti Trumanu podporo Ickesa ln voditeljev Kongresa industrijskih organizacij. Proti njemu so bili nazadnjaški elementi v demokratski stranki. Da se Truman in Wallace ne razumeta, je znano. Wallace je edini član Rooseveltove grupe, ki Še drži važno pozicijo v kabinetu. Truman bo imel težko delo, če bo skušal omiliti udarec, katerega je dobila njegova adminlstrscija z resignacijo Ickesa. On se bo moral odločiti za ali proti Pauley ju. Gotovo je že, da Benst ne bo potrdil imenovanje slednjega za pomožnega mornaričnega tajnika. Senator Brewster, republikanec, Je dejal, da bo predlagal, naj člani senatnega otoka aa fenetmltU tajnik, organise^ SfcSSk zadetTponovno ia- slišijo Pauleyja. Če bo dokazano, da |e Pauley krivo pričal pri prejšnjem zaslišanju, naj federalni Justični department stori potrebne korake. Britsko stališče o kolonijah Pojasnilo na konferenci pomočni-, kov zunanji ministrov London, 16. febr. — Velika Britanija je razkrila svoje stališče glede bodočnosti italijanskih kolonij v Afriki na konfe-renči pomočnikov zunanjih ministrov štirih velesil. Pojssnilo Je dal lord Hood, reprezentant Velike Britanije. • Italijanske kolonije so Tripoli-tanija, CirenaJku, Eritreja in Somalija. Cirenajka naj bi prišla pod poverjeništvo Velike Britanije ali pa pod kolektivno poverjeništvo organizacije Združenih narodov. . Tripolitaniju naj bi prišla pod poverjeništvo Italije Poverjeništvo nad to kolonijo zahtevu Rusija Eritreja naj se razdeli na dva kosa, Eden kos naj bi se spojil z britsko-egiptskim Sudanom, drugi pa z Abesinijo. Italijanska Somalija naj bi se združila z britsko Somalijo in obe naj bi prišli pod poverjeništvo organizacije Združenih narodov, Doznava se. da je Velika Britanija za združitev Tripom*' nije s Circnajko In obe naj bi tvorili eno arabsko državo pod poverjeriištvom orgsnizaci-je Združenih narodov. Toiba proti Montgomery Ward 4 Co« Washington. D C , 16 febr, — Urad admlniatracije cen je vložil tožbo proti Montgomery Ward A Co pri federalnem sodišču v Chicagu. Obtožnica trdi, da je družba kršila regulacije glede cen Postavila je višje cene za nekatere predmete in a tem oškodovala odjemalce argentina odgovorila na 0bd0l2itve Predšedniihi kandidat P*ron zahteva dokaze BRA D EN VODJA SPIONSKEGA KROŽKA Buenoa Aires. Argentina. 16. febr. — Vlada j« uradno odgovorila na obdolžitve ameriškega državnega departmenta, da je Argentina fašistična država, čeprav skuša ustvariti vtis, da je zu demokracijo Državni dvjpartment je izdal "plavo knjigo" z dokumenti, ki so bili najdeni v Nemčiji in kateri razkrivsjo zvezo med nacisti ter sedanjim in prejšnjimi režimi. Knjiga vsebuje trditev, da so nacisti v Argentini podpirali oslšča V vojni proti lavesni-Škim državam.* V imenu vlade Je odgovoril na obdolžitve zunanji minister Juan Cooke. V svoje govoru po radiu je dejal, da so brez podlage, On se je pritožil, ker se ameriški državni department ni posvetoval z argentinsko vlado pred izdanjem "plava knjl-ge." Dejal Je, da je značilno to, ker so bile obdolžitve lsreče-ne dvanajst dni pred splošnimi volitvami v Argentini. To je dokaz, da hoče Amerika vplivati na volllce v Argentini, kar Je vmešavanje v notranje argentinske zadeva. Polkovnik Juan Pfron, kandidat za predsednika argentinske republike, je poovno udaril po Spruillu Bradenu, pomožnemu državnemu tajniku in bivšemu ameriškemu poslaniku v Buenos Aireau. Objavil je članek v liste Ls Epocs, v katerem trdi, da je bil Braden načelnik špion-skega krožka, ki je imel razpredene svoje mreže v vseh državah Južne Amerik*, ko Je bil poslsnik v Argentini, Dalje pravi, da je bil general John Lang, bivši vojaški ataše ameriškega poslaništva v Buenos Ai-resu, izgnan, ker je vodil špio-nažo proti Argentini ln drugim prijateljskim državam. "Vse, kar Je rečeno proti meni v obdolžitvah, nI res," pravi Peron "Brsdena Javno pozivam, naj predloži dokaze. Kar mi govorimo in trdimo o Bradenu, Jahko doksžemo," . • Potres v severovzhodni Alleriji Cez tristo ljudi ubitih in ranjenih Paris, 16. febr. — Cez tristo ljudi je bilo ubitih in ranjenih v potresu, ki je zajel kraje v ae-verovzhodni Alžerijl, se glase aem dos|>ela poročila. Prizadetih je več mest in va-ai, med temi Setlf, Batna ln Constantine. Potre: je porušil veliko število i>osloplj ln več tisoč ljudi Je brez strehe. Hi<*•- Ker je privatni kapitalizem nu tem polju v praksi popolnoma odpovedal, se bo morala tega vprašanja lotiti svezna vlada. In to predvsem, ker je pritisk od veteranov, ki nimajo kam djati svojih diužin. Vsled tega je pred nekaj tedni predhodnik Truman imenoval Wilsona Wyatta za pospcšltelja gradnje stanovanj z naročilom. naj izdela program za velikopotezno akcijo. Wyatt je zadnje dni objavil svoj program, kateri je takoj dobil podporo Urokih političnih, bizniških in delavskih krogov. Načrt ' je res zasnovan na velikopotezni akciji, toda ča bo tudi spremenjen v meso in kri, je drugo vprašanje. Ta načrt določa zgradnjo 2,700,000 novih stanovanj v prihodnjih dveh letih. Treba bi jih bilo zgraditi tri milijone, da bi se zadostilo najnujnejšim potrebam. Danes živi čez 1,200,000 družin pri dtugih družinah; število teh družin brez stanovanja bo do konca leta naraslo na dva milijona. To so večinoma veterani, ki so se poročili ali ne nameravajo poročiti po povratku v civilno življenja. Izven veteranov bo do konca leta potrebovalo stanovanje tudi okrog M0.000 parov drugih novoporočencev. Na podlagi tega načrta bi letos začeli graditi 1,200,000 stanovanj, prihodnje leto pa 14(00,000. To število je približno trikrat večje kot bi znašala privatna konstrukcija hii brez vladne akcije. Brez te akcije je letošnja gradnja preračunana na 450,000 stanovanj. Od 1.200,000 stanovanj, ki Jih določa Wyattov načrt za letošnje teto. bi bilo po staram, običajnem načinu zgfajenih 700,000 stanovanj, 250,000 bi bilo fabriiko izdelanih, 250,060 pa začasnih stanovanj, izdelanih iz premeščenih vojaških barak. Prihodnje leto bi po starem ststamu zgradili 900.000 novih stanovanj ter 600,000 fabriškth hiš. Pri tem delu bi potrebovali 1,500,000 novih gradbenih delavcev, katere bi bilo tieha »trenirati. * Kot rečeno, je ta načrt res zasnovan na velikopotezni akciji, ki naj aoremeni gradbeno industrijo v največjo industrijo. V prihodnjih par letih bi prekosila tudi avtno industrijo. Zgodilo bi se nekaj sličnega kot so je med vojno z letalsko industrijo, ki je izbruhala po 50,000 letal na leto. Načrt predvideva veliko ekspanzijo tudi vseh zalagulnih industrij. Material, kakor tudi hiše ali dele hiš bi izdelovali v tovarnah. katere je vlsda zgradila ta vojno produkcijo. Kolikor bi te ne zadostovale, bi bile zgrajene nove tovarni?. Vse v velikem obsegu Riziko vsega tega ekspsnzijskr^a programa bi prevzela vlada. Za pospešitev produkcije gradbenega materiala načrt določa sko-taj milijardo dolarjev apropriacije. Vsem tovarnarjem in fabri kantom hiš bi vlada garantirala trg za vso prddukcijo. Sploh bi Rekonstrukcijska finančna korporacija prevzela od tovarnarjev vse fsbriške hiše in jih postavila na trg. Te hiše bodo stale od $3,500 do $6.000. Isdelane bodo tipržno. Po stari metodi zgrajene hiše ali stsmivanja bodo atale več. toda prednost pri gradnji bodo imele hiše, kar se materiala tiče. ki ne bodo stale čet $6,000. Načrt določa tudi kontrolo vsega gradbenega materiala, kakor tudi oano novih ln starih hiš. Tukaj bo program sigurno naletel na valik odpor vseh "free enter prtzerjev," ne samo zemljiških MMp¥* BMrveč tudi tovarnarjev in wh špekulantov. In to ja tista točka, na kateri se zna rarbiti ves program. Vlada bi prevzela tudi pretežni del finančne rizike s tam. da bi • garantirala vsa posojils dp $0'; Posojila bi nosila nitko obrestno mero. ^ Ta program, ki Je osnovsn na duhovitosti, JIMta Ameriko igrača v primeri a giganUčno vojno produkcijo /adnjth let. Ako bo postal maso to kri v obrisu kot ga )e predložil Wyatt, se bo Amerika prvič po dolgih letih lotila reševanja tega akutnega problema Dela v tem obaagu kot ja tafrtan v tem programu, Ja dovolj naj manj ta deset lat. Vprašanja ja seveda, če tAfprograma ne bodo iztirili "free e^terpritarji In ga sunili v jardr. Slepi In sebični so dovolj, da to tudi ttor% i Glasovi iz naselbin POROCltO O PRIREDBI V JOHNSTOWNU Johnstown. Ps. — Najprvo se želim zahvaliti glavnemu odboru za božično darilo. Lepa hvala! Se^aj pa k shodu. Najprvo moram reči, da bi bila lahko u-deležbe večja, z gmotnega stališča pa je bil shod lep uspeh. Prav lepo so se odzvala neka tera društva, le eno še ni bilo nobenkrat v našem seznamu. Zamera gor ali dol; imena jasno kažejo, kje so napredni člani, ki jim ni še zamrl čut bratstva. Kdor žgli pomagati svojemu nesrečnemu bratu, najde pot in sredstva in ne pogreša tistega dolarja. Prosim, preberite imena darovalcev in si jih globoko zapišite v srce. Podpirajmo svoje somišljenike in stojmo stran od nasprotnikov. Vprašam vas, kaj bosta občutili v svojih zakrknjenih srcih, ako prejmete pismo od vaše matere, sestre.ali brata, v katerem se bodo zahvaljevali, da so dobili pomoč, katero so zbrali ameriški Slovenci? Ali se ne boste sramovali svojih lastnih obrazov? Če i-mate vsaj trohico poštenja, kaj jim boste odgovorili? Ali jim boste povedali, da ste'stali ob strani medtem ko so drugi delali, ter da niste ničesar darovali? Težko bo dajati odfcovor,' Kje so naii trgovci, salunarji in pogrebniki. ki ob vsaki priliki poudarjajo, da je treba držati skupaj, "svoji k svojim"? Seveda, "svoji k svojim," kadar gre za dolar, tam pa se vse preneha, kajne? Radovedna sem, če se bodo slovanski mrliči tako ognili vas, kakor se vi ogibate živih . . . Znano mi je, da je malo Jugoslovanov, ki so proti sedanji ugoslovanski vladi, na žalost pa jim je dolar Bog, kf ga ni dati od sebe. Na tem shodu je bilo nekaj prav častnih izjem, ki se zavedaj^ bratstva in teh ne ^omo pozabili. Naj se ne Čutijo uža-jenl tisti, ki so že veliko žrtvovali in bodo še. Prav lepa izjema je družina Joseph Rovan. Prišel je na prireditev s svojimi sinovi in daroval $27. On že ne dela nekaj let, a se je kot preprost delavec nekaj prihranil za stare dni. On je dober katoličan, zvlic temu pa ve kaj je delo usmiljenja—zaveda se, da niso naši bratje in sestre prišli po lastni krivdi v to veliko nesrečo. Ta vrli mož je že sam hodil od hiše do hiše za to plemenito delo, kar mu je v vso čast in priznanje! Drug primer je družina Dolgan s Tire Hilla. V to pošteno hišo ne boš prišel zastonj—odprle se ne bodo samo duri, ampak tudi srce! Mrs. A. Dolgan je Že nakolektala ter s svojimi prispevki prinesla $43. Da bi imeli še mnogo njej enakih posnema lcev! Takih je ie več, a ne morem vse tukaj navesti, tods njihova imena sama govore. Anton Hribar iz Dunla je prinesel od svojega druitva in obljubil, da bo tudi v bodočnosti storil kolikor je v njegovi moči. Vidite, vi, ki nimate srca za svoje krvne brate in sestre, kako vas nadomeste druge plemenite duše. Dokler žive taki. katerih Imena so navedena spodaj, je zagotovljena bodočnost Jugoslavije! Zapomnite si imena naših trgovcev, salunarjev in pogrebni-kov in naj se uresniči "svoj k svojim"! Opazili smo tudi, da so nekateri "rodoljubi" malo pred kolektno s ponosno dvignjeno glavo zapustilit dvorano. Hvala jim! S tem so pokazali kaj so! Prav ponosno Je prišel ln odšel neki slovenski gostilničar. SsJ se dobro poznsmo, ksj-ne? . . . Jsz rsJŠi ne bi prišls in glsvo imam pretežko . . . ssj vemo kdo Js kdo. Čuls sem pozneje rojake izražati ae. češ. do sedaj sem zahajal tja, od sedaj naprej pa ne bom več. Povem vam. da sa ne čutimo užaljene, saj vas nadomeste drugi rojaki, ki so v ponos Jugoslaviji in Ameriki. Kdor svoje matere ne ljubi, ta ne more biti dober sin svoji krušni materi! Ker sem prodajala vojne bonde. tudi vem, kdo je 4°bar ameriški državljan Ko sem se ozrla po | dvorani, da si natisoma vtisnem ! obrate naših rojakov, sem vkl*- la, da so vsi moji znanci in prijatelj i navzoči. Ponosna sem na vas, moji dragi rojaki. Sprejmite v imenu trpečega naroda mojo srčno zahvalo! Poleg spodaj navedenih, so prispevali obleko še sledeči: Joseph Rovan, Frank Mikush John Bombac, Louis Stefanich, Matt ^ecjak. Prosim okoliška društva, da pobirajo v svojem okrožju prispevke in obleko ter me o tem obveste. Ob zaključku dopisa 4akn bila obveščena, da je društvo 168 SNPJ darovalo $15 in fz Dunla je prišlo obvestilo, da Je tam skupaj zbral brat Anton Hribar $100. Mary Vidmar. Tukaj pa sledi izkaz prispevkov za moč Jugoslaviji ob priliki poseta dr. Roberta Neu-bauerja iz Jugoslavije na shodu 20. januarja v Johnstownu, Pa.: Društvo Adrija št. 3 SNPJ $100, društvo Zavedni Štajerc št. 289 SNPJ $10Q, društvo sv. Alojzij št. 36 ABZ $100, Hrv. pev. in izobr. društvo $100, IWO, srbska sekcija, $50, društvo št. 345 SNPJ (South Fork) $32, št. 190 SNPJ $25, št. 16 ABZ $25, št. 174 SNPJ (Krayn) $25, št. 82 SNPJ $20, $t. 185 ABZ $15, Klub rusko-ameriške zveze $15, št. 44 SNPJ $10, št. 600 SNPJ (žensko) $10, št. 88 SŽZ $10, št. 421 (Windber) $J0, št. 503 (Hysotta) $10, hrvatsko IOW bratstvo št. 4373 $10 in št. 104 SŽZ $5. Družine in posamezniki: Michael Milkovich $300, Milan Sevlovich $100, Math Markovich $50, Joseph Rovan $27, Juraj Martinovich $25, Stanko Matije-vich $25. Andrej Dolgan $20, Nick CvetkOvich $20, John Jan-char $20. Sledeči so darovali po $10: Frank Koreltz, Matt Bajt, John Petrov, Frank in Mary Požun, Peter Velich, Frank in Frances Smajla, Filip Lukancich, Milan Hrkman, Ivica Mujich, Pavel Paljian, Majsija Glomoclija, John Kiaich, Ant. Stražar, John Zupancich, Ilija Babich, John Vidmar, Dušan Cvijetičan, Leopold Podgornik (Sheridan, Wyo.) Po $5: Vaško Dishko, Anton Holtich, Mr. Goiobich. Jennie Vanda, Anton Buchar, Matt Vidmar, Jakob Krasovec, Jennie Jordan, John Ceglar, Jos. Turk, mrs. Smier, mrs. Sieve Mrak, Frank Klucar, Barbara Pozega, Frank Mikolich, Joseph Zidar, Tony Sadar, Frank Chuchek, John Zupan. Anton Sturm, John Triblch, Louis Stefanich, Frank Bartko, Tony' Bozich, Mike Hresch. Anton Grmek, Louis O-mer, Mihael Rovankefc, mrs. M. Cherry, mrs. D. Vuckovlch, John Hrescak, Louts Benchina, Jos. flantan,»John Kluchar, mr. Kres. John Oreskovich, Andrew Vldrich, Anton Zore, Tony Gerly, Louis Zakrajsek, mrs. Gasser, Frank Verlijen, Anton Hribar, Mike Tomec, Jos. Pu-cel, mrs. Frances Link, Frank Skerko. Frank Svele, Tony Stra-ziaar, Frank Mlkuz, John Skoff, Fred Intihar. Ivan Simunich, Anton Ukmar, mr. in mrs. John Vicich. Frank Strazisar in Ig-natz Vidmar. Ostali so darovali manjše vsote. Skupni dohodki darov na tem shodu in po ahodu znašajo TISOČ OSEM STO ENAJST DOLARJEV ($1,811), stroškov je bilo $15, namreč za najemnino projektorja. Na shodu v municipalnl dvorani v Franklin Boru dne 27. Jan. pa so dodatno še darovali sledeči: Mlhajlo Calich $60, Geo. Oparnica $10. uslužbenci New Star Bottling Works $9. Po $5: Boto Martinovich, mr. Linder-man, Dragic Maestorovich, Jo-van Peora, Ilija Babich, Janko Vudragovich, Mile Pavlovich. Matt Markovich. Milan Diklic, Milica Milkovich. Anka Vujcic. Steve Saula, Miloš Tomasevich. Dušan Pavlovich. Josip Crnich. Joseph Hudokltn, Marko Vule-ich. Miloš Karjec in Sava Zvo-nimir. Ostali so dsrovali manj-še vsote. Ns tem shodu je bilo prtspe-vano $210, kar tnese skupaj t obeh shodov $2.021, poleg tegs so ie prispevali t obleko in t konservirsnimi jestvinsmi sle-dsči Mr. Miles Batehin. mr. Matt Markovich, mr. ftr. Pod- boy, Mary Jainacija, Helen Po-dolka. Anna Milkovich, Frank A. Podbevsek, Nick Boyarski, Geo. Buchan, John Vicich, mrs. Vuksen, Paul Palijan, mrs. Ma-tan in Mike Milkovich. Kampanja za obleko in kon-servirane jedi vodi požrtvovalna delavka Mary Vidmar s svojimi pomočnicami; kddr ima kaj takega, ki bi lahko pogrešal, naj ge obrne na njo, 301 Boyer st, (Coopersdale), phone 77415, ali pa na Mika Milkovicha. "New Star Bottling Co.,H 928 Washington st., phone 76652. Tam se nahaja skladišče za ta okraj. . Denar je bil poslati na glavni stan ZOJSA v New York v celoti, razen odbitka stroškov $15, kot omenjeno. Stem ste se da-r o vatel j i oddolžili, velikodušno revežem, ki so naši krvni bratje in sestre, ki bodo hvaležni za pomoč za vse svoje življenje, obenem ste pa stem prispevkom zopet povzdignili našo naselbino, ki izpričuje sočustvo z nesrečnim ljudstvom v stari domovini. Pomagajmo jim toliko časa, da se zopet postavijo na svoje lastne noge. Poslano v New York $2009. V imenu trpečega naroda iskrena zahvala vrlim našim društvom, kakor vsakemu posamezniku in vsem skupaj! V slučaju morebitne pomote, prosimo, naj se nas obvesti v svrho popravka. Za odbor postojanke ZOJSA: Mike Milkovich. predsednik, Mary Vidmar, Andre) Vldrich. John Oreskovich, odborniki. PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO Prosto« Pa. — Kakor navadno vsako leto, so se tudi lanskega leta V mesecu decembru vršile letne seje raznih društev in takrat prida največ članstva k sejam. Na teh sejah smo člani podružnice št. 34 SANSa apelirali na društva in posamezne člane za podporo stradajoČemu ljudstvu v stari domovini, ker pomoč je zdaj nujno potrebna, bodisi za otroke ali za odrasle ljudi, kolikor jih je sploh še ostalo pri Življenju. Ko čitamo pisma iz stare domovine v raznih listih, vidimo, da je sovražnik razbil .večinoma vse domove in uničil vse drugo, kar so imali, ostalo jim je le golo življenje. Zato je dolžnost vseh ameriških Slovencev, da jim po svoji moči pomagamo z denarjem, obleko ali z živežem. Za vsak dar, ki ga prejmejo od nas, nam bodo gotovo hvaležni. Apelu za pomoč so se odzvali in darovali sledeča društva in posamezni rojaki: Društvo sv. Jožefa št. 21 KSKJ $50, Izobraževalno društvo v Prestu, Pa., $25. Ignac Krek $10. Po $5: Vincent Vidmar, Lovrenc Kle-menčič, Anton Petrovčič in Frank Primozich. Ena oseba je darovala $3, ena $2 in štiri po $1, skupaj nabrano $114. V Imenu podružnice št. 34 SANSa izrekam srčno zahvalo vsem darovalcem in upam, da bomo tudi nadalje složno sodelovali v pomoč našim trpečim rojakom v stari domovini. Frank Prlmoslch. tsjnik podr. št. 34 SANSa. KRATEK ODGOVOR Chteholm, Minn.—Obžalujem, ker nisem vedela, da je Barbič tako velik mož, da se mu ne sme odgovoriti na njegovo lastno vprašanje. Pod njegovim dopisom je vprašal za odgovor in ko ga Je dobil, pa Je pričel besneti kakor da bi se zrušil nanj ves svet. Na moj dopis me je štirikrat zavrnil, poleg tega pa kliče na pomoč še Jezusa Kristusa in nekateri čitatelji mu pomagajo. Kaj pa vprašuješ za odgovor, a-ko se ga tako bojiš? Lepo se mu zahvaljujem, ker mi je dal čast, da znam jaz bolj pisati o Rusiji kskor tisti, ki so bili Um. Ker nisem še nikoli ničessr pisala o Rusiji, bi rsds znala, kje Je on to čital? Meni se vidi, da se Barbiču o vsem tem sanja, dokazati pa ne more. Kar Jar in on piševa v P ros veti, nims znanstvenega pomena, ampak je prepirljive vsebine. Barbiču svetujem naj čita u-redniške članka in bo videl, kako so Angleži pomagali Poljakom in sploh vsem malim narodom. Kdo je prišel v Ameriko po naše 19 let stare otroke, Rusi ali Angleži, ter jih odpeljali v evropsko klavnico, mad katerimi Je bil tudi moj 19 let star sin In pretrpel veliko gorja in lakota? Bil te štiri mesece v ujetništvu v Nemčiji ki vsi uj#tnUti bi pomrli od gladu, ako ne bi bili prišli Rusi in jih osvobodili, kajti Angleži so bili preveč počasni. Samo ameriške matere vemo, kako so nam dobri Angleži. Na koncu pa naj pristavim, da se nikdar več ne želim zaplesti z Barbičem v prepir, kajti potem ni ne konca in ne kraja tega prerekanja. Moški imajo pač dolgo pamet in kratke lase, saj Barbič je tak! Afitea Mfhelich. POIZVEDOVANJE RDgČŽOA KRIŽA Chicago, 111.—Sorodniki iz Evrope iščejo sledeče osebe, ki so ali Še žive v Chicagu, 111.: Anna in Frank Frai, miss Barbara Gajdes, Valentin Hlavaty, Anne Koncekova (dekliško ime Ryne-sova), dr. Steve Kosile, Franc Mavric, mrs. Fannie Mesapch, Gavro PopoVic, Michael Rich-man, Ignatz Weiss, Baso Yezdic (all Jezdic). Ako vam je znano, kje se katera izmed navedenih oseb nahaja, prosimo, da sporočite A-meriškemu rdečemu križu, 529 South Wabash ave., Chicago 5, 111., telefon Wabash 7850, Extension 370. Rdeftf krlft.. PONDELJEK, 18 FEBRttapt. ^^ USTAŠI ZAKLALI BRATRANCA Perron (Sold Mine, Quebec, Kanada.—Prejel sem pismo iz stare domovine in ga priobču-jem v Prosveti, da bodo čitali moji bratranci v Zedinjenih državah, kako žalostno je umrl njihov brat John Prus iz Krma-čine pri Metliki. Pismo je pisala moja žena in se glasi: "Ljubi mož! Prejela sem Tvoje pismo, katero me je zelo razveselilo, kakor tudi ostalo družino. Samo da si živ in zdrav! Oh, koliko smo mi prestali strahu in grozot! Nemogoče je vsega opisati. Naša vas Krmačina je ostala nepoškodovana, tako je tudi naš dom ostal cel, pobrali in oropali pk so nam vso živino, živež, obleko, orodje, posodo, sploh vfte, kar smo imeli. Tvojega bratranca Janeza Rusa so ustaši zaklali pred njegovo tyšo, ko se je prav povrnil domov s košnje. Moža Rezke Mi-kole so pa Nemci ubili. Naš sin Jože je bil težko ranjen in je izgubil nogo pred dvema letoma. Do sedaj ga še nisem videl, ker se nahaja v Invalidskem domu v Belgradu, jaz pa ne morem do njega. Ne ustraši se preveč te žalostne novice, saj ni on sam brez noge, ampak tudi mnogi drugi. Tudi meni je hudo, a kaj hočem, ko ne morem pomagati. Dobro je, da je ostal pri življenju. Mlajši sin tone je še vedno pri vojakih in je zdrav. Prosim, pošlji nam kaj obleke, ker smo slabo oblečeni. Trgovine so oropane in uničene. Sporočam Ti tudi, da je iz Amerike prišla pomoč, ali mi nismo še ničesar dobili, kajti dobili niso še vsi tisti, ki jim je bilo vse požgano in uničeno. Škoda je ogromna. Tudi v Drašičih je velika Škoda, dosti je požgane-ga. Tudi je bilo mnogo prebi valcev pobitih in izgnanih v koncentracijska taborišča. Zaključujem in Te lepo pozdravljam, kakor tudi dfctala družina. Marija Prus." Jošef Prus. PISMO IZ PONIKEV PRI CERKNICI , Chicago, I1L—Prejel sem pismo iz vasi Ponikve, p. Begunje pri Cerknici, ki ga je pisala moja nečakinja Ana Kraševec. Datirano je 1. dec. 1945 in se glasi: "Dragi striček! Najprvo Vas prav leDo pozdravljam in izražam upanje, da ste še živi. Sporočam Vam, da smo jaz in otroci prebili to hudo vojno. Moj sin je bil v partizanih v hosti od L 1942 in sedaj se je srečno povrnil domov. Mene in mojo hči so preganjali Italijani, Nemci in domaČi belogardisti. Oropali so nam vse. kar smo Imeli; pustili so nam samo toliko, da smo še vedno pod svojo streho. Lepo Vas prosim, ako bi mi mogli kaj pomagati. Pomagali ste mi že v preteklosti in tegs ne bom nikoli pozabila Prosim Vas, ako bi sporočili tudi teti Wancki. Če bi ml tudi ona mo-ijll malo pomagati, prsv tsko tata Mary. Sporočsm Vsm, da so vasi Kremencs. Reperje. Oors. Slugov o. Štrukljeva vaa. Osredek in Ravnik uničene in poftgane. Ss-mo is naše fare Je pobitih čet dveato gospodarjev ln fantov. Pobili so jih okupatorji in jalaki belogardisti TetaM^ ka je tudi umrla, prav^ ^ na hči Mica, ki je bJa ^ menci. ^ Sedaj pa končam in Vas skupaj pozdravljam ter Vas S sim, da mi kmalu odmJS Pošiljam Vam tudi 8uM ga sma-partizana. Ana k vec." V vseh pismih čitamo enal o trpljenju, ki so Italj Nemci in domači i-dajalci zadeli našemu ubogemu nar3 Ta junaški narod zasl iži da vsi priskočimo na pomočil Joseph SeraaL SEJA CENTRALNEGA ODBORA PODRUŽNICE SANSa Chicago, flL—Seja centrala, ga odbora SANSovih podružn v Chicagu se bo vršila v ponj lj6k, 18. fobrusrjs 1946. v Tom žinovih prostorih na 1902 i Cermak road, Chicago. Začeti ob 8. uri zvečer. Vabljeni ste vsi zastopa SANSovih podružnic in društe, da se te seje polnoštevilno ud ležite. Za centralni odbor SANSa: Anton Krapenc. predsednik Frank Smith, tajnik. RAZNE VESTI BridgepoH, O. — Vsako opo dne pridem domov na kosilo ko se prav sedel k mizi v ton 28. januarja, vidim skozi oki nekoga prihajati, kogar sem koj spoznal. Potrka na vrata pozovem ga naj vstopi. Mi sem, da se je morda prepet kakšen smrtni slučaj ali kaj dobnega in sem klican v ni. bino Maynard, na primer ki tedaj, ko je umrl Andy Zla! per. Oseba, ki me je obiskal je bila Jože Kaferle iz Mavni da, stap mož, član in zapisn; že leta pri društvu SNPJ^^B "Kaj pa je novega, brat Ki ferle?" sem ga vprašal. Odgt voril mi je, da je prinesel di Tiar. Mlsžil sem, da mogoče i li, da bi jim naročil Družini koledar, ker smo že skupaj del li. Povabil sem ga naj sede opomnil, da nimam dosti časa razpolago, ker moram iti na; delati. Nato pa je brat Kafer pojasnil namen njegovega ob ka: "Jože," je povzel besa "star sem Že in ne morem delati, ampak pisma iz Jugosli vije oz. Slovenije, ki jih priol čuje Prosveta, pričajo, da je liko žrtvoval naš narod v stai domovini in sedaj trpi poman kanje. Ob čitanju teh pisem i je dvignilo, da bi šel pob; prispevke zi pomoč našemi! i rodu, ker do sedaj še nismo i pobirali. Stvar sem pri pred društveno sejo, ki je sugestijo odobrila. Ker pa prejeli prošnjo od Združenj odbora južnoslovanskih Ama kancev za nabiranje podpisov denarnih prispevkov, sem vi pole in jih napolnil. Nas ni v liko v Maynardu, vendar pa se brez izjeme vsi odzvali in t kaj sem ti prinesel $68.50, da j pošlješ na pristojno mesto" Dalje mi je brat Kaferle po vedal, da je nabral tudi šest bojev obleke, ki je vsa v do brem stanju. Vse je znesel dfl mov in dobro napolnil zaboja tako da je vse pripravljeno odpošiljatev. . • Vprašal sem ga, ako že ii naslove na zabojih, nakar mi pojasnil, da še ne in prosil, bi jaz hotel vso stvar uredil ker imam že skušnje v teh r— devah. Obljubil sem mu. bom vse uredil in poslal vofla od naše postojanke SANSa. bo prišel po zaboje in jih bos poslali naprej. Dal sem mu r-di prilepke za naslove in sp« eno za vzorec. Za uslugo * je lCpo zahvalil, nakar sem vprašal, če je prišel z busom tako daleč, on pa mi je P«^ da je šel od Maynarda do »a tona peš, od Um pa z avtobus« do Lansinga, iz Lansing* do ne pa s poulično. Povedal je, da so nekatere družine » rovale veliko obleke, med n)^-družine Bregovec, Mila vec Hrabak, imena ostalih *m F pozabil, ker se mi je mudilo delo. • j| Zakaj pišem vso to. bo monj kdo vprašal. Kdor ima za pomoč našemu narodu J kdor bi videl tega itareFj zgaranega brata Jožeta ki je, £ ae ne molim blizu doma kot davd^J Louis Kaferle. bi isto pt*' "" nami Imamo še na tiaoce*J kov, ki niso do sedaj Ae nobene korake as nsrod v stari domovin. Ti (Dalja sa ^m^SSSSSA 222 [gsti jz nove, prerojene in Jugoslavije pel. ik 12 ih| lan if geojrt RAZMERE KOROŠKEM - t komisiji csnltev ^ .lov.ri.kih MU« 14 avg.-Te dni so ^o slovenskega zastopni- PVnr^ki deielni vladi, dr. "A poslovati tri ko-Jza cenitev škode, ki so jo ■ slovenski izseljenci na tikem Poleg zastopnika iz-Jev in lokalnih organov je ■f vlada dodelila vsaki kopo enega pravnika in stroga izvedenca. Tako je v ki posluje v velikov-okraju, imenovala kot Tijaka ing. aer. Maierho-posestnika v St. Petru na iMaierhofer je bil vse svo-vljenje vnet nasprotnik ko-Slovencev in jet kot biv-dbundovec" z vsemi sila-Jodpiral ponemčevalna pri-anja proslulega Maier-Ka-ia ki jc med prvimi na enski listi vojnih zločincev je takoj po priključitvi 1938 znašel v hitlerjevskih kot vplivna osebnost in eleževal nacističnih posve-ko so kovali načrte za siste-icno iztrebljenje slovenske-aroda na Koroškem. Kot e inž. Maierhofer soodgovo-za izselitev slovenskih dru-ivoje občine in bližnje okopa to še ni vse: Po odhodu jevnega vodje Bernsdorfa je jenem z okrajnim kmečkim em Mannerjem postavljen lomisaričnega vodjo krajev-upine nacistične stranke v »etru na Vašinjah in je ta posel opravljal s fanatično mo nepoboljšljivega nacista zloma Nemčije. Tako je še 20. aprila, na proslavi Hit-evega rojstnega dne navdu-kot glavni govornik obča-akezpogojno nadaljevanje proti vsakemu sovražni-nenukega nacizma in je svoj zaključil z besedami: "Da Nemčija zmagala, to je moje ko osebno prepričanje." ga je nekaj tednov nato, po tončnem zlomu nacizma, neki an opozoril na te besede, je esno izjavil, da je govoril v eni veri v zmago! In to 20. i letos! _ . sedaj je inž. Maierhofer i-Bvan kot strokovnjak v ko-ajo za cenitev škode izšel jen- EDBA O PRIVATNIH OVNOŠOLSKIH IZPITIH 1. Privatne izpite za po-*zne razrede osnovnih šol opraviti vsak državljan, ki zaradi vojnih razmer ali iz vzrokov ni bilo mogoče kovati rednega šolskega po- 2. Prijave za privatne iz-sprejema okrajni narodno obodilni odbor, ki odreja tu-^ 'n kraj izpita. 13. Privatni izpiti se oprav-na v»šje organiziranih o-šolah, katere določi o-jni narodno osvobodilni od-_ v začetku šolskega leta. raln' narodno osvobodilni to imenuje tudi izpitno ko-kl jo sestavljajo trije plicirani učitelji. Komisija sebe predsednika tojnika. Wep komisije veljaven, če "J* /.anj nad polovična večl- 4 Izpiti so pismeni in ust- farm-M 'M i/pit se Ptn«kei{a i,.,ika I opravlja iz in iz račun- "Kiicijenem pisme-VMtu se vrši ustni izpit iz n a tisti razred. m«.ra pokazati zado- u ' " /,asti « narodne »venski lezik, zgodo-in iz računstva. ' "ov, ki jO predpi-...... načrt fiL^pn m .ra trajati za kandid Ik. 'ata najmanj pol 0 oprav ■'J'-ru m izpitu sestavi vpisnik, v ka-osebnih podat-P" vpišeta še us-•-'.merje glasov, s 1 sPeh določan, ^rani vodstvo o-jer ** je izpit vr- ^ * pr.|M P*»rrw ItaHB «riik» K, ud «'u se uspeh iz- pita takoj objavi, obenem se mu izda spričevalo kakor je običajno za tisti razred. Izpričevalo se opremi s klavzulo: "Opravil privatni Izpit dne . . Izpričevalo, ki ima žig šole, kjer se je izpit vršil, podpišejo vsi člani izpitne komisije. Če kandidat izpita ni napravil, se mu naznani, po kolikem času sme izpit ponoviti. Čl. 0. Izpitna komisija pošlje poročilo o vsakem opravljenem izpitu okrajnemu narodno osvobodilnemu odbora. Čl. 7. Izpiti so brezplačni in se mdrejo polagati vse leto. Delo izpitne komisije se šteje med redno šolsko delo. * Čl. 8. Ta uredba stopi takoj v veljavo. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kosak 1. r. TEKMUJMO V ZBIRANJU STAREGA ŽELEZA Navodilo sa tekmovalno zbiranje 1. Zavedajoč se izredne važnosti zbiranja starih kovin in raznih drugih odpadkov za poživitev naše industrije, gospodarstva in ljudskega blagostanja, so Izvršni odbor OF ter Glavni odbori ESZDN, ŽMS in AFŽ v skupnem proglasu pozvali vse množične organizacija po okrožjih, okrajih in posameznih krajih, da v sporazumu s pooblaščenimi zastopniki NOO čimprej izdelajo enotni načrt za organizacijo občega, vseljudskega tek movanja v zbiranju starega železa, ki se bo vršilo od nedelje 19. do vključno nedelje 26. av-gusto. 2. Zbiranje vaeb odpadkov: Ta tekmovalha akcija je posvečena predvsem zbiranju starega železa. Vendar se naj, v zvezi s krajevnimi prilikami v podrobnih tekmovalnih načrtih, predvidi istočasno zbiranje tudi vseh drugih kovin in raznih, za industrijo neobhodno potrebnih odpadkov kot n. pr. aluminij, medenina, baker cink, steklo, kosti, rogovi, parklji, stari papir krpe vseh vrst, razna guma itd. 3. Zbirališča: Zbirališča naj bodo odrejena blizu žel. postaj odn. glavnih cest. Vsaka tekmovalna skupina (organizacija, podjetje, ustar.ova itd.) naj ima na zbirališču svoj prostor, označen s svojo parolo. Samo zbiralno delo naj bo organizirano tako, da bodo samoiniciative, iznajdljivost, sposobnost in požrtvovalnost poedincev In skupin prišle v tem tekmovanju do polnega razmaha Po izvršenem zbiranju naj skupna komisija iz-vrSi ocenitev količine. 4. Traneportiranje: Iz vseh zbirališč, kjer ne bodo zbrane vsaj 4 tone starega železa, bodo člani množičnih organizacij po izvršnem tekmovanju prepeljali isto na večja, skupna zbirališča, od koder se bo daljni transport vršil po razporedu drž. podjetja za promet z odpadki. Velike in težke predmete kot n. pr. ostanke tankov, avtomobilov itdM katerih poedine skuDine z lastnimi prevoznimi sredstvi ne bodo mogli same spraviti na odrejena zbirališča, naj zabeležijo in prijavijo njihovo točno nahajališče! 5. Sortirati)e: Že ob samem zbiranju, zlasti na velikih skupnih zbirališčih je treba izvršiti odvajanje po kakovostnih skupinah. Ovdojeno je treba zbirati posamezne vrste "kovin/ prav tako treba odvajati posamezne žel. predmete, ki so uporabljivi bres industrijske predelave (dele avtomobilov itd) Staro, neuporab-"ljivo železo je treba ločiti v kov-no in lito, steklo v čisto in barvano. Krpe pa sortirati v volnene, bombažne, svilo, juto itd Papir in krpe je treba hraniti v suhih prostorih. Podrobna na vodila bodo dajali poobleščem strokovnjaki-zastopniki NOO 6. Sodelovanje vseh: Vse množične organizacije naj sodelujejo po skupnem načrtu In točni zadelitvi dolžnosti. Predvsem je treba ugotoviti, kje se nahajajo večje količine starega železa in ostalih odpadkov ter od rediti, kje bo katers skupina zbirala stari material. Prav ta ko je treba čimprej odrediti zbi rališča za posamezne kvarte podjetja itd. O Um je treba ob- vestiti čimprej vse. Samo na tej osnovi bo mogoče sistematično pobrati in zbrati vse, za industrijo potrebne odpadke. 7/ Mobilizacija množic: To tekmovanje mora biti postavljeno na najširše osrove. Vse protifašistične organizacije in vse delavake sinkidalne podružnice naj na osnovi skupnega načrta dajo svojim članov po podjetjih, ustanovah in rajonih še podrobnejša navodila. Uspeh je zagotovljen v skupnem nastopu sindikalnih, ženskih, mladinskih in pionirskih organizacij po organiziranem in točno začrtanem programu. 8. Propaganda: Množice organizacije naj uporabijo vse možnosti, vsa sredstva in načine, da za to akcijc zainteresirajo in mobilizirajo čim širše množice. Zaradi tega naj vsako okrožje, okraj odn. posamezni kraj, vas, podjetje, ustanova itd. izvede to tekmovanje na način, ki bo z iz koristitvijo vseh ctvarnih. možnosti, v danih razmerah čim bolj pripomogel k največjim rezultatom. 9. Zavedajmo ee, da bo reakcija poizkušala s kritiko, podcenjevanjem in mogoče tudi z drugimi sredstvi zavirati tp široko začrtano, vseljudsko kampanjo. Kot vsako drugo gospodarsko vprašanje ima tudi to vprašanje svojo politično važnost. Tudi ta akcija pomenja preizkušnje in manifestacijo enotnosti in povezanosti ljudskih množic v njeni skuphi borbi za lepšo in boljšo bodočnost. 10. Poročila: Rezultate, poročila in stvarno kritiko raznih nedostatkov, ki se bodo pokazali v, sami organizaciji tekmovanja, objavljajte v glavnih dnevnikih Slovenije, v glasilih posa meznih okrožij in organizacij ter v Sten-časih. Konkretn vzgledi in primeri naj služijo kot vzor in merilo ostalim. Posvečajmo dovolj pažnje dejanjem in junakom dela, kl za služijo, da jih vsakdo pozna in posnema!—Pokažimo, kaj zmo re v službi domovine in svojega naroda vsakdo, ki ga žene res-ničha požrtvovalnost in ljubezen do domovine! Zmaga! Iniciativni odbor. —Slov Poroč. »HQ3Vg»A Arabska liga in yalestina London.—ONA—Čedalje bolj jasno postaja, da ao sklenili člani Arabske life, da bodo na vsak način preprečili nadaljnji odlog v vprašanju predaje palestinskega mandata odboru za varufttvo >ri organizaciji Zedinjenih naro-ov. Arabci se namreč boje, da ne bi anglo-ameriška komisija, ki proučuje palestinski problem, >riporočila delitev Palestine na voje—na arabski in židovski del. Arabska liga je prepričana, da je organizacija Zedinjenih na- Ameriška delavka v preteklosti i rodov bolj ugodna zanje, kajti njihov vpliv v tej organizaciji je stalno rastel v zadnjih tednih. V palestinskem vprašanju uii-1 f*n c4>/f Ani/icti vajo celo podporo Rusije, ki je «« oCUUfl/TOlI proti vsakemu delovanju izven y Jgodovini ameriških delavk je zabeležena kot prva industrija! organizacije, v katerem Rusija nj| dfUvka D^gh skinner, ki je šla delat v tovarno. To je bilo ni udeležena-kot nu primer tu- mi ob pHUki uved5tf prveg, predllnega stroja na pogon di proti anglo-ameriškemu komi- y predilnlci v mestu Walthamu, v državi Massachusetts. Tako teju za proučevanje palestinske- je doba glroJev posegla v življenje žene ter ji odprla ga vprašanja. nove prillke ln ^^ v nov Britanci so v precej neprijet- 8Vtt( ki se je pričenjal zanjo v nem položaju, kajti jasno je, da rMVijajoči se novi deželi, bo težko preprečiti, da ne bi bili y Mu 1944 atQ t|.|deset ,ct člani Arabske lige pripuščenl v ej0| Jf bUo upo|lenlh v raz_ odbor za varuštvo Paleatlne-ii. lndu8trijah druglh delih dovskih interesov pa nikdo ne lQ mm a m e r i š k i h žensk, bo mogel ščitit , ker 2idje niso Qk tH mlhjont ^ teh je člani organizacije Zfedinjenlh na-j yelanjenih y uniJakih Mir> d brižneži si naj vzamejo za vzgled brata Jožeta Kaferla. Reanica, da ima čas ,ker ne dela, toda on bi rad delal, a je prestar in je dodelal. Rekel sem mu, naj se zahvali rojakom v Maynardu in da bom dobil voznika, ki bo prišel po obleko, nakar bom vse uredil, da bo poslana na pravo mesto, prav tako denar. Povedal sem mu tudi, naj obvesti tamkajšnje rojake, da bomo imeli tu zopet veselico v korist, stare domovine, in sicer 2. marca. Veselica se bo vršila pod pokroviteljstvom društva 13 SNPJ. Predvajani bodo zvočni filmi iz Jugoslavije, potem bo pa sledila plesna zabava. Dejal je, da bo sporočil rojakom o veselici, toda njihova naselbina je zelo slaba glede prometnih zvez in kdor nima svojega vozila, skoro ne more nikamor. Tu slede imena rojakov iz Maynarda, O., ki so darovali za staro domovino: Joe Kaferle $5, Martin Benčina $5, Joseph Milavec $10, Walter J. Cullen $5, Joseph Bresec $10, Terezija Bresec $5, neimenovan $5. Joseph Bay da $10, Louis Berlot $5, ostali pa manjše vsote kot $6, kar znese skupaj $«8.50. Ves densr kakor tudi obleka jc bila poslana Združenemu odboru južnoslovansklh Amerikancem, 46b Lexington ave., New York 17, N. Y. Za ekspres in voznika p« bo plačala postojanka 33 SANSa. Joseph tooy. predsednik 33 SANSa. DOPISNIKOM Hf ČLANOM ali ♦ glavni urad SNPJ* ne posabite mm Hialnvu niDTivill po4fn» it* t naslovu napraviti poifn« vflke 19 __ Na kuverti vseM aapšUlef Chicago U. Ilt Ta be sle I šs Is dele na čtkašld pošti aaa pa po-spešilo dostavljanje pošto. ^ m*************************00****' žatl njenih smernic. Naše težave so pred vsem v tem, da smo zrasli in da imamo danea mnogo interesov v oddaljenih predelih sveta, za katere se do sdaj nismo nikdar zanimali. Vslfed tega stojimo često pred problemi, o katerih nimamo nobenega pojma. Ameriška zunanja politika zasleduje pred vsem dvoje osnovnih ciljev: zaščito naših narodnih interesov in zaščito miru povsod na svetu. Nikdo ne more trditi, da naša diplomacija ne ščiti pristno ameriških interesov. To se nam vidi tako samo po sebi umevno, da o tem niti ne razmišljamo in obi čajno tega niti ne opazimo. Skr beli smo za to, da imamo najmočnejšo mornarico vsega sveti. Za to mornarico zahtevamo baze in oporišča v najbolj oddaljenih kotičkih sveta ln naša dlplo macija je poskrbela za to, da se našim zahtevam nikdo resno ne upira. Navzlic precej resni opoziciji s strani Angležev smo preskrbeli tudi zračne baze, k prepletajo ves svet. V zadevi atomske bqmbe nikdo ne bo trdil, da svojega začasnega monopola in svoje takozvane atomske zaščite nismo trdovratno in uspelno branili. Naši atomsKi diplomaciji bi mogel svet pred-bativati, da je preveč bojaaljiva in ozkosrčna, nikakor pa ne, da je preradodarna. In naša gospodarska politika nam bo odprla do«top v kraje, ki so bill do zdaj izključno britanski monopol. Iz vsega tega sledi, da imamo dovolj razlogov biti zadovoljni z merami in koraki, katere Je naše zunanje ministrstvo zagovarjalo v svrho naše zaščite ln v prilog naših interesov. Saj nimamo namena, dominirati ves svet, niti želje, da «1 prisvojimo novih ozemelj aH kolonij. V rtaših odnošajih z zunanjim svetom pa mora biti naš prvi in najvažnejši cilj, da ščitimo mir, ker je to najbolj učinkovita obramba dežele, ki je tako bogata kot naša. Mir in red vaepovsod po svetu—to Je najlepši cilj in najgloblja modrost za državo kot je naša. Mir bo onemogočil, da se zapletemo v nove konflikte In mir nam nudi tudi najbogatejše možnosti za razplet naše trgovine. "*" Kadar čujemo o meščanski vojni v Grčiji aH o anglo-rusklh homatijah na bližnjem vzhodu, v Perziji in drugje, nehote vprašujemo, zakaj «o te homatije potrebne, nakar se naša vlada odloči nasloviti motllcem miru ogorčen protest, ki pa ne pomaga nič. Sele pozneje se nam od-pro oči, da uvidimo, da grška vlada ni zares demokratična niti predstavnice ljudske volje. Spoznanje nam pride, da ruske težnje na jug, do svobodnega morja. niso izraz trenotnega in prehodnega razpoloženja, temveč starodavna in neizogibna živ-1 jen joke potreba V tej eevtovni politični areni smo še tujci—evojo pot bomo no-šli počasi, šele ko nas bodo naše lastne zmote izučile. Britanija in Rusija pa sta v teh vprašanjih stara prativnlke, ki imata oba in vsak svoje tradicionalne po-litične smernice in zahteve Mnogo lažje nam je bilo na primer v Kini, za katero smo se | v visokem snegu in nosile napise, na katerih je bilo napisano: "Ameriške žene ne bodo sužnje." Organizirale so se v druš tvo Hčera sv. Krispina ln to je bil prvi poizkus ameriških de bili živo zanimali fte desetletja, n vendar smo tudi v Kini dolgo časa omahovali. General Hurley je prizadeval doseči status quo s tem, da je brez pridržkov podpiral člang Kajšeka in je je formuliral potrebne smernice za izboljšanje položaja ameriških delavk. Investigate in poročila tega oddelka so vodile ao razseine akcije, v kateri 1« je posebno udejstvovalo organizirano delavstvo, ki se je zavzelo, da pomaga odpraviti dolge ura ln nizko plačo delavk v mnogih industrijskih krajih in to posebno tekom velike krize, ki se je xa-čela 1. 1029. Tekom Rooscveltove udmipii-t rac i je, ki je prinesla delavstvu v splošnem mnoge UboljŠave, ao tudi delavke beležile napredek —uvedene ao bile boljše zaščitile postave, državne ln zvesne, kl so poiivele unijsko gibanje. Pred napadom na Pearl Harbor je bilo v Ameriki 800,000 orga niiiranih delavk, tekom vojne pa je njih Številb naraslo na tri milijone, to pa zato, ker aa je število delavk v Industriji all-no zvišalo spričo zahteve po delovnih močeh v vojni industriji. Statistike kažejo, da je bilo tekom vojne uposlenih 378,000 žensk v Industriji za električne proizvode; 360,000 Jih je delalo v letalski Industriji; 278,000 v raznih manjših municljskih ln »Učnih tovarnah; 150,000 Je bilo m. . __________________________po« tako da je nevarnost spopada z vrJje tgko lvan| vlleEi dvla Rusijo najbrže popolnoma izgl- (Knlghti 0f Labor), so dovolili "N«. ženskam, da so pristopale k njih Iz tega primera bi se morali unljam| poitg lega ^ ^ ludi nekaj koristnega naučiti. Naša gpr#jtU v iVOj0 ustavo načelo politike izmiritve mora biti ak- „enik# pla6# Ia enako dtlo» Ko tivna. Razdeljevanje pomoči in bUa nfkako ob litem času podpore-ki je ozadje vseh naših uittnovlJena Ameriška delavska naporov in žrtev na tem polju v f#dtPtcija( nekatere njene po-Evropi in Aziji—ne zadostuje. dru4nloe sprejemale tudi ženske Zagovarjati status quo često ne 6ltnlct v BVoJt vrBte, Leta 1890 pomaga. Tudi podpUranje ene ^ wu prlinana kot akredltira-same sile-na primer Anglija L^ delegatlnja konvencije AFL proti Rusiji—nas ne bo povedlo pridBUvnica trgovskih uslužna cilj. Zaščita miru in naša j y^k v Ftndlayju, Ohio. lavk, da se strokovno organlzl-gnal to svojo politiko do skraj-[raj0> nosti-dokler ni popolnoma pro- p^ čaia ^ bile i "Vrsgs, vraga!" je vpil Matija Kiker, "to Je pa ostrs sol! Prsv jim je! Kaj pa posamezni, ali je dobil tudi vsak svojo juho?". WANTED 10 LIGHT FACTORY WORK FOR COSMETIC CO. Holirs 5 PM to 11 PM 75c per hour—5 day week AU GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija Ima n«i takih prilik 15 S. Market St., 5th fl Cicero Sausage Co. needs immediately 20 Girls and Women SAUSAGE LINKERS and PACKERS Experienced or inexperienced—62c per hour, 48-hour week, time and Vi over 40 hours.—Steady work. Rest periods. Good working conditions. Apply 4912 W. 25th Place (JAKITRESSES) Takoj od ss&etka plača 70c na m po treh mesecih 7Sc na uro in ■ ♦••tih messdh po lOc ni u* ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSE] DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 1 ure ponoči. POMAGALKE V JEDILNICI 1 KUHARICE V KAFETERUI POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAČ, Oglasite se pri With or without experience, for I rLEf flUNr. inserting and light table work. "" fl as Villi ALSO EXPERIENCED GIRLS on ' P Alf H k 1TV glueing machines; pleasant working I I llflr A ll Y conditions.—Good starting salary.— Willi /1111 Permanent. Free hospitalization in- v uposlovalnem uradu u in surance. Time and one-half over 40 ▼ pritličju houn' 309 W. WASHINGTON fl SHELBY CRAFTCO\a.mtmmtm 2734 W. SUPERIOR ST. "ProevetoT Podpirajte sto) Girl Wanted 2e sredi poletja leta 1943 je bila misel zelo živa, a meseca decembra istega leta je postala dejatvo. Prva gorenjska partizanska tiskarns je stekls pod Ksmniški-' mi planinami. To je bil velik dan. Več tisoč kilogramov težki stroj je romsl ns avtomobil. Hitro je odpeljal iz okupatorjeve postojanke. Nekje se je u-stavil. Tiskarji so stroj razdrli ln ga sami spravili na svoje mesto. TIskarna je bila moderno urejena. Nekaj časa je imela napeljano celo elektriko, toda zaradi konsplsacije se je bilo treba od nje posloviti. Uspeh ds novega poguma! In gorenjski partizani so v kratkem postavili novo tiskarno. Imenovali so jo "Trilof," ker je stekls prsv ob tri^etnici Osvobodilne fronte. Morda je bil u-speh s Kamniško tiskarno preveč zspeljiv in "Trilof" so zato namestili v kraj, ki ni bil dovolj varen. Nemci so začeli nekaj sumiti in "Trilof" je bilo treba seliti. Selitev ps ni imela sreče. Psdls je v nemško zaaedo. Več tiakarjev je obležalo mrtvih in del materiala je bil izgubljen. Vendsr se je selitev nadaljevala in "Trilof' je pričel z delom. Tretja gorenjska tiskdrna "Donas" je bila urejena v avgustu leta 1944. Med vsemi gorenjskimi je nsjboljša in lahko tiska tudi čaaopiae. Ima svojo električno centralo, ker partizani ljubijo luč. Morda Je tudi zato njen glavni tisk "Gorenjski glas." pokrajinsko glasilo Osvobodilne fronte sa Gorenjsko, tako topel in ga imajo čitatclji tako radi. Kako so Gorenjci postavljali tiakarne in tiskali v času narodnega tekmovanja, ki ga je v proslavo tri let nice Osvobodilne fronte se čes od 27. aprila do 27. junija leta 1944 naj pokažejo naslednji odstavki U poročila pokrajtnakega odbora Osvobodilne fronte sa Gorenjsko: WORK IN YOUR OWN NEIGHBORHOOD Prominent poaltions now open for PROSVZTA, BMP J, MIT So. Lawadate Ave. Chicago 13. IU. PrUošeno pošiljam naročnino sa Ust Prošveto vsoto I......— L Ime-----------------------------------------------^Cl društva št.........—- Naslov _____________________________________________.................. Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od členov moje drušinei S. ---------------------------------------------------------CL društva št...... Good starting salary. Good transportation APPLY AT ONCE 4700 West 19th Street KUHARSKA KNJIGA TISKARNA S.N.P.J RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA tO /\/\ STANE SEDAJ M (NI v tiskarsko obrt spadajoča dola Tlaka vabila sa vaeelice In shode, vizitk časnike, knjige, koledarje, letake itd. * slovenskem, hrvatskem, slovaškem, kšte®-angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČA V SVOJ! TISKA*** . ... Vmm nolaanila dat« vodstvo tlsksr* Knjig s j« trdo vestna in imt 821 strani te€l e leatku nereda« Id an fe kaka led peaebne e navadi. Ts knjiga je nekaj posebnega sa one, ki ae zanimajo ta kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in Izpopolniti. --— Naročite pri __ Pišite po informacije na nealor. snpj printery H S. La weds le Artsss . - Cfclssfs