Tednik GisMlo Socialistične deloTnega ljudstva za Podrarje številka 3 PTUJ, dne 25. kinuarja 1963 CENA 20 l>IN »TMnlk« tzhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24. nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja »Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8. — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din Letnik XVI. VII. KONGRES LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE ^Hvaležni smo vam in smo na vas ponosni'' BEOGRAD, 24. jan. (Tanfug). - VII. kongres LMJ je začel delo včaraj ob 16. uri, ko je blizu 1800 delegatov in gostov vstalo in z burnim plo- skanjem pozdravilo prihod predsednika Tita v dvorano doma sindikatov v Beogradu. Svečano tišiito, ki je do takrat vladala v kongresni dvo- rani, je zamenjalo spontano navdušenje in plo- skanje, ki se do!go ni poleglo. % otvoritve kongresa so se udeležili tudi Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Ivan Gošnjak, Jovan V'eselinov, Pctar Stambolič, člani CK ZKJ in zveznega odbora SZDLJ, člani ZIS -< in predstavniki poliiičnih in družbenih organizacij. 9 Na kongresu je tudi 37 delegacij iz blizu 30 dežel vsega sveta. Ko so izvolili delovne organe kongresa, so pionirji podarili predsedniku Titu in delegatom cvetje, nato pa je mladincem go- voril generalni sekretar CK ZKJ in predsednik republike Josip Brez Tito. GOVOR PREDSEDNIKA TITA Tovariši in tovarlšice! Zelo mi je ljubo, ker lahko v imenu Centralnega komiteja ZKJ osebno pozdravim vaš sedmi mla- dinski kongres m vse, ki so tu pri- sotni (ploskanje). Izrabljam priložnost, da se na tem kongresu zahvalim vsem mla- dim graditeljem, ki so v času med VI. m VII. kongresom dali velik prispevek k izgradnji naše socia- listične dežele. Izpolnili ste naloge in obljube, ki ste jih dali na VI. kongresu. Zato smo vam hvaležni in smo na vas ponosni. Prepričan sem. da ste prišli na ta kongres še s številnimi drugimi uspehi svojih mladinskih organizacij. To pa je še ena potrditev velike za- vesti naše napredne mladine in njene zvestobe naši socialistični stvarnosti. Vem. da se na tem kongresu ne boste pomišljali, ko boste povze- mali uspehe na raznih sektorjih svojega dela. govoriti odkrito tudi o raznih slabostih, ki so vsekakor bile in ki jih je treba kritično obravnavati, da bi jih bilo v pri- hodnje vedno manj, zlasti v vrstah napredne mladine. Bujen razvoj naše dežele prina- ša s seboj oziroma ga, bolje re- čeno, spremljajo tudi razni nega- tivni pojavi v naši družbi. O ta- kih pojavih in občasnih protislov- jih vedno govorimo javno. Toda na Zihodu to včasih izkoriščajo za propagando proti nam in pra- vijo, da je to slabo.st socializma. Toda medtem ko govorimo o svo- jih pomanjkljivostih javno, da bi jih hitreje popravili, pa oni molče o svojih slabostih oziroma jih nji- hova opozicija uporablja kot sredstvo v boju za oblast. O čem to govori? To govori o tem, da se v kapitalistični družbi porajajo nasprotja, da so ta nasprotja re- zultat pre7,relosti družbenega si- stema in da so nujna. Ta nasprot- ja so pravzaprav krt revolucije, o katerem govori Marx. Zato o vsem tem molče Mi pa govorimo javno o raznih slabostih, ki spremlisio naš raz- voj in ki so večidel dediščina stare kapitalistične družbe. Pri tem sj prizadevamo, da ve to vsak naš človpk, da sp čuva teh slabosti in se bori proti njim. To je poiem do- kaz ne slabosti marveč moči naše socipli,=:tične družbe. Res je. da so poleg pojmovanj, ki smo jih podedovali od stare družbe, neka- tera slabosti pri nas tudi rezultat vseea tega ni treba dramatizirati, marveč postopoma mirno in resno delati, da bi razne negativne poja- ve izločili iz našega družbenega življenja Tovariš; in tovarlšice, mladinci in mladinke! Dovolite mi. da tudi tokrat ne začnem govoriti o naših velikih Uspehih pri graditvi socializma v naši deželi ker so to dejstva, ki jih lahko vsakdo vidi, marveč, da preidem na nekatera vprašanja in probleme, o katerih je treba go- voriti ter opozarjati na njihove pozitivne in negativne strani, da bi se jih izognili in jih odpravili ter tako lahko dosegali še hitrejše m večje uspehe Vsekakor ne bom mo- gel povedati nekaj novega, o če- tner še ni bil govor, vendar je po mojem mnenju treba negativne stvari postaviti bolj jasno, kom- pleksno in opozoriti na njihov izvor. Hotel bi vas, mladince, opozoriti predvsem na nekatere pojave v našem družbenem razvoju, ki za- Siužijo, da jih upoštevamo. ^ Integracija ne po- meni zanikanja nacionaEnosti Predvsem bi hotel povedati ne- kaj o integraciji. Ne mislim na ekonomsko integracijo, o tem je bil že govor in o tem vsak dan piše tisk. Toda nekaterim ljudem še vedno ni jasno, za kaj pravza- prav gre. Integracija, kakor si jo zamišljamo, ne pomeni zanikanja nacionalnosti, njihovih pravic, ki jih je oblikovala naša revolucija, V naši državi z več republikami in narodnostmi gre v glavnem za idejno-politično integracijo, ki je pogoj za integracijo v ekonomiki, socialistični kulturi. znanosti, umetnosti in drugem. Geslo »Bratstvo in enotnost« bi moralo biti že preseženo, je pa še vedno aktualno zaradi nekaterih protislovij v našem družbenem življen.ju. O čem priča to? O tem, da socialistična zavest iz teh ali onih razlogov v naši deželi še ni popolnoma zmagala. Ce pa je so- cialistična zavest na nižji ravni, potem je teže premagovati proti- slovja v družbi. Pri precejšnjem delu ljudi raste socialistična za- vest počasi ali pa je ovirana z vplivi oa zunaj, z vnašanjem tu- jih pojmovanj v na.5 družbeni razvoj oziroma z vnašanjem ele- mentov idejne in stvarne dezin- tegracije v našo socialistično skup- nost. Mladina se mora bdriti proti pojmo- vanjem, ki so nam tuja Nedavno sem v govoru v Ze- lezniku omenil besedo intelektu- alizem v negativnem smislu, je nadaljeval predsednik Tito. Izve- del sem. da želijo nekateri ljudje vedeti, kaj mislim s tem. Razum- ljivo je,^ da lisem prav nič nega- tivnega mislil o naš) socialistični inteligenci, ker si prizadev^amo, da na naših šolah in univerzah izšolamo čimveč intelektualno sposobnih ljudi. Mislil sem na tiste zelo malo- številne jalove intelektualce, ki zlasti v literaturi, slikarst-^u, fil- mu in drugod lebdijo nekje izven naše socialistične stvarnosti in ki so v glavnem nosilci negativnih vplivov iz tujine. Ti se izdvajajo s svojo obupanostjo in brezper- spektivnostjo tudi v kapitalistični družbi. Toda če je to razumljivo za kapitalistično družbo, pa nihče ne more razumeti, da lahko taki ljudje najdejo plodna tla v socia- listični dnažbi, kjer obstajajo vse- stranske perspektive bujnega raz- voja in možnosti za vsakogar, da vsakdo najde svoje mesto. To so navadno ljudje, ki se zabuoijo sami vase, ki je zanje vse preveč vsakdanje in banalno, ki gledajo na vse z višine in postajajo ved- no bolj nedružbena bitja. Njih ne zanima prav nič drugega kot tisto, kar sami mislijo. Na doga- janja v našem družbenem življe- nju ne gledajo kritično, marveč kritikastrsko Za njih je marksi- zem preživel Onj hočejo nekaj »novega« in če' se lotijo pisanja o nekem problemu, delujejo po- gosto zelo škodljivo Navdušujejo se nad tujo dekadentno umet- nostjo in literaturo. Poleg tega ni bilo v naši deželi nikdar toliko prevajanja in tiskanja razne »šund-literature« kot danes Taka literatura zelo slabo vpliva na mladino, zlasti na tisto, ki se pri- pravlja, da bi se ukvarjala, ali pa se že ukvarja z literarnim de- lom. Ali lahko pasivno gledamo, kako ti sodobni bedneži kvarijo mlada srca, kot so v srednjem' veku v Angliji in drugod kradli otroke, jim poškodovali obraz in napravili iz njih smešne pohab- ljence, da bi lahko z njihovo po- močjo prosjačili. Lahko bi. navedel vrsto prime- rov o škodljivi vlogi takih inte- lektualcev, ki mislijo, da ustvar- jajo nekaj takega, kar samo oni razumejo, vsi tisti, ki njihovih del ne razumejo, na so zanje za- ostali in nevedneži Razume se. da tu ne more Wtt eovor o nekakšni administrativni, intervenciji. Vendar javnost ne sme t>iti oasivna do teh problemov. Zlasti na5a mladina hI se morala aktivneje boriti orott takim Doi- avom. k! so tud* našim pojmovaie.m m k' zastrupljajo zdravo ozračje v naši družbi. Neaativnili pojavov ne smemo opravičevati z demokracijo Pogosto se poskuša opravičevati take negativne pojave z demokra- cijo, Z njenim plaščem in svobo- ščinami se poskuša prikriti razne protisocialistične pojave. Take težnje prihajajo zlasti do izraza pri malem delu književnikov in umetnikov; toda ne samo pri njih, marveč tudi pri nekaterih vodite- ljih, ki v svojem prakticizmu po- zabljajo, da so komunisti, da ima- jo kot taki tudi svoje obveznosti in dolžnosti delati v interesu pravilnega razvoja socializma v naši deželi. Razumljivo je, da obstaja v so- cialistični skupnosti z več narod- nostmi tudi več proti.slovij, ki jih je na raznih razvojnih stopnjah treba upoštevati, da bi se skup- nost pravilno razvijala. Da bi to- rej protislovja v večnacionalni skupnosti odpravljali in odpravi- li, je treba težiti k temu. da se bodo manj razviti člani sociali- stične skupnosti postopoma razvi- jali, da bodo dosegli _ isto stop- njo razvoja in da se bo potem skupnost kot celota enakomerno naprej razvijala Ta proces ne sme potekati na škodo proizvajal- cev razvitejših članov socialistič- ne skupnosti, kar pomeni, da mora tudi njihov standard stalno na- raščati. Ker razvoj nerazvitih ob- močij ne more iti samo na račun proizvajalcev razvitejših območij, je po drugi strani razumljivo, da morajo biti prejemki proizvajal- cev v nerazvitih krajih v skladu z njihovim prispevkom akumulaci- ji, z načelom nagrajevanja po delu in sposobnostih ter po skupnem proizvodu. Sleherna uravnilovka ima tod lahko škodljive posledice Povzro- či lahko, da izgine zanimanje za povečanje produktivnosti dela. ki je na razvitejših območjih na višji stopnji kot na nerazvitih. Pro- duktivnost dela Ima torej izredno veliko vlogo v večnarodni skup- nosti. Izravnanje v prejemkih oziroma standardu mora korakati v skladu z izravnavanjem na pod- ročju produktivnosti dela Ta proces ni hiter in ga ni mogoče uresniče^'ati skokovito. marveč postopoma. Zakaj pri tem imajo važno vlogo razni činitelji: tehnič- no znanje kadrov, organiziranost proizvodnje, tehnična raven pro- izvajalnih sredstev, pridobivanje navad industrijskih proizvajalcev in drugo. Ekonomska integracija v okviru celotne socialistične skupnosti je važen pogoj, da bi proces, o kate- rem govorim, čim laže potekal. Zato je integracija ekonomike ali bolje rečeno proizvodnje predvsem stvar samih proizvajalcev, ki bo- do v njej najbolje našli svojo ra- čunico oziroma korist tako zase kot za vso skupnost. Združevanje proizvajalcev v republikah in med republikami je velikega pomena za močan gospodarski razvoj skupnosti kot celote. In prav takšna integracija ali tudi zgolj kooperacija proizvajal- cev je najzanesljivejša pot za utr- ditev in monolitnost naše sociali- stične skupnosti pot za premago- vanje raznih partikularističnih in šovinističnih teženj Taka pot raz- voja večnarodne socialistične skupnosti onemogoča nacionali- stične izključnosti in prispeva k vedno večji monolitnosti take skupnosti, ne da bi pri tem bile prizadete nacionalne pravice te skupnosti, oziroma v našem pri- meru, pravice posameznih ljud- skih republik. Višja stopnja enot- nosti socialistične skupnosti z več narodnostmi je tudi prav v tem. da imajo vse te narodnosti skup- no nalogo razvijati in dvigati so- cialistično družbo na višjo stop- njo socialističnih družbenih od- nosov. Zato je mnenje, da je integra- cija v nasprotju s koristmi posa- meznih republik oziroma narod- nosti, prav tako napačno, kot je napačno tudi pojmovanje tistih, ki menijo, da mora integracija odpraviti narodnosti in da je njen cilj ustvariti nov, enoten na- rod. Ti ljudje pravzaprav mešajo narod z državo, kar je nesmisel. Nesmiselna so tudi pojmovanja tistih, ki menijo, da mora vsak narod, vsaka republika v socia- listični skupnosti imeti vse last- nosti države. Raztimljivo je, da ima lahko tako egocentrično poj- movanje zelo škodljive posledice za razvoj socialistične skupnosti. Obstajajo celo nacionalistični ele- menti, ki govore, da bi vsaka re- publika morala imeti tudi .=vojo. vojsko, svoj denar in še zunanjo politiko. Seveda nimajo taki lju- dje nič skupnega s socialistič- nim pojmovanjem narodnostnega vprašanja, s tem pa so tudi na- sprotniki socialistične skupnosti kot celote. Napačno je prav tako, mešati lokalistične težnje z nacionalnimi odkloni, zakaj lokalizem obstaja ne samo v medrepubli.ških odno- sih, marveč tudi znotraj posa- meznih republik. Pri nas so to zelo pogosti pojavi, ki so prav ta- ko negativni, so pa posledica ne- enakomernega razvoja naše deže- le in določenih želja po hitrej- šem razvoju lastne komune, ob- čine, okraja, republike itd. Loka- lizem pozablja na koristi skupno- ^sti kot celote. Pogosto je zelo škodljiv, zlasti zaradi težnje po kramarstvu. V tem pogledu ima- mo zelo slabe izkušnje in smo o tem že lani veliko govorili in pi- sali ter vzporedno tudi ukrepali. Na pravilen razvoj večnacio- nalne socialistične skupnosti lah- j ko zelo negativno vpliva tudi he- gemonizcm številnejšega naroda. V socialistični družbi utegnejo take tendence pripeljati do hudih posledic, ki se navadno izražajo v težnji po emancipaciji in loče- vanju. Čeprav ne pride do tega, se lahko negativne tendence -.zra- žajo tudi v nezanimanju za skup- nost kot celoto, v zapiranju vase in podobnem. Potemtakem je tre- ba zlasti zatirati takšne tendence, katerih korenine segajo v pretek- lost, v kapitalistično družbo, in ki so tuje pojmovanjem odnosov v socialistični družbi. Hegemonizem pa se lahko izra- ža tudi v drugih oblikah, tudi pri maloštevilnem narodu, če je na visoki stopnji gospodarskega raz- voja. Tak ekonomski hegemoni- zem ima korenine v egoističnih pobudah, v želji, da bi izkoristil svoje prednosti v škodo slabše razvitih narodov. aU podro^. JI*. S posvetovania predsednikov in selcretarfev aktivov LMS Predsedniki in sekretarji ak- tivov LMS so na posvetovan.iu v torek, 22. januarja 1965, raz- pravljali o nekaterih organiza- cijskih in vsebinskih vpraša- njih deJa aktivov LMS. Oblike dela nekaterih akti- vov še niso dovolj razvite, niti ni možnosti, da bi se razvile predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Večina predsednikov aktivov je navajala vzroke za nepopolno delo predvsem zaradi pomanj- kanja prostorov (klubov), kjer bi se lahko razvijala najrazlič- nejša aktivnost mladine. Da bi se delo aktivov izboljšalo, pri- pravlja občinski komite LMS posebne seminarje za vodstva aktivov LMS. V ta namen je bila s predsedniki opravljena posebna anketa. Iz nje izhaja, da manjka vodstvom aktivov predvsem znanje, potrebno za usmerjanje dela orj^anizacij. Zaradi tega vsebina dela orga- nizacij ni takšna kot si jo želi mladina. Program za seminarje bo tako sestavljen, da bodo pri- dobili predsedniki vsaj mini- malne sposobnosti za usmerja- nje dela aktivov Ljudske mla- dine. To bo koristilo mladincem pri njihovem delu v raznih or- ganizacijah in društvih. Glede na veliko razdaljo ne- katerih aktivov do Ptuja je bil sprejet predlog, da bi se naj sklicevala enaka posvetovanja po po«;ameznih področjih. Na posvetovanju je bilo spre- jetih še več drugih sklepov, ki imajo namen ugodno vplivati na nadaljnje delo aktivov LMS v občini. S posvetovanja je bilo posla- no kongresu Ljudske mladine Jugoslavije pozdravno pismo z željo, da bi bili na njem spre- jeti sklepi, ki hodo. ugodiio vplivali na mladino in njeno delo za nadaljnjo rast in utr- ditev organizacije Ljudske mla- dine, kakor tudi na njeno pri- pravljenost storiti vse za na- daljnji socialistični razvoj naše domovine. zai V SREDO: ^ Praga: na privatnem obisku Clan izvršnega komiteja CK ZKJ Veljko Vlahovič in članica CK Lidija Sentjurc sta bila včeraj gosta na kosilu, ki ga je priredil član predsedstva CK KP CSSR Drahomir Kolder. Jugoslovanska predstavnika, ki sta na poti v domovino z ber- linskega kongresa Enotne soci- alistične partije Nemčije, se mudita v Pragi na privatnem obisku pri jugoslovanskem vele- poslaništvu. Sinoči sta nadalje- vala pot v Jugoslavijo. • London: v kratkem začetek gradnje pod- mornic »poiaris« v Britaniji Britanski obrambni minister Peter Thorneycroft .ie včeraj potrdil vest, da bodo že v krat- tem pričeli v britanskih ladje- delnicah graditi podmornice za izstrelitev raket »poiaris«. Dejal je. da bodo vse britanske je- drske sile. ki so dodeljene at- lantski zvezi, prilagodili strate- škim načrtom te zveze. Minister Thorneycroft je zavrnil zahtevo laburističnih poslancev, naj za- gotovi, da na Cipru ne bodo uredili britanskega jedrskega oporišča. Jugoslovan pomeni biti državljan socialistične Jugoslavije Predsednik Tito te nato eovoMi o tem. da smo v naši državi nai naiboliši mo- žen način rejili nacionalno vorašanie. N'arodi, združeni v socialistični skupnosti, prispevaio svojo ndipo?itivnei5o kulturno in drueo dediščino v skupno ?akladnico. Nato ie predsednik Tito zastavil voraša- nie, v čem je poiem jugoslovanstva kai pomeni biti Jugoslovan. Danes to pomeni biti državljan soci- alistične iUEoslaviie. Vsak je lahko ti- sto kar čuti da ie in nihče nima pravi- ce, da mu vsiljuje kako nacionalno pri- padnosti, če se čuti samo državljana lu- Eoslaviie. Nacionalna pripadnost 'n dr- žavljanstvo si ne prihajata navzkriž Ko- munisti, ki »m to še ni jasno, ne ra- zumejo niti najbolj elementarnih pojmov internacionalizma. Dovolite mi. da se dotaknem nam tu- je dediščine, ki še ni izginila iz naše družbe. Prepričan sem da imate tudi vi mladinci, večkrat priložnost da v stikih z državljani slišite nam tuje medseboj- no oEovarianJe. Po šestnajstih letih na$« socialistične izgradnje zveni vse to zelo tuje m absurdno. Kihče pa niČ ne ukre- ne, da bi likvidirali to zapuščino buržu- azne prakse m da bi namesto teea vpe- ljali v socialistični družbi običaino ogo- varjanje Moram reči da me zelo žali. če se naš državlian ali državlianka obr- ne do mene z besedo gospod, ker ima ta beseda določen razredni smisel. Ne morem tu zdai reči, kai bi morali ukreniti glede tega poiava. toda vi. mladinci morate reagirati povsod kjer slišite takšno osovarianie in se boriti proti temu. Našemu mlademu rodu mo- la bit! to tuie. čeprav nas nič ne moti če stara generacija, tista iz meščanskih krogov, uporablja te nazive v medse- bojnih odnosih Nai iim ostane to Ce iim ie všeč! Toda v raznih ustanovah podietjih in šolah ne bomo mogli dovo- liti, da bi nadalie "liporabljali te nazive, zlasti ne v šolah kier to škodljivo vpli- va na vzeoio otrok, (Ploskanie m pesem »Druže Tito. mi ti se kunemo . . .«) Nisem proti ustvarjalnemu Iskanju novega, recimo v slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ker ie to potrebno in dobro. Sem pa proti temu. &a dajemo denar skupn-isti za tako imenovana mo- dernistična dela. ki nimaio nobene zve- ze z umetniškim ustvarianjem, z našo stvarnostjo oa spolh ne Po umetniški plati so v modernem slikarstvu tudi po- membna dela. včasih tudi trajne vred- nosti, ali pa taka ki imaio dekorativ- ne vrednost; obstaiajo pa tudi deia. ki so brez umetniške vrednosti. Toda orav ta dela brez vrednosti so danes precej zastopana na naših umetniških razsta- vah in jih za drag denar vsiljujejo raz- nim ustanovam. Kdo ie potem kriv. če ie začela prevladovati taka kvazi uiilet- nost? Vsekakor tisti ki kupuiejo takšna kvazi umetniška dela in trosijo zanje dr- žavni denar Včasih pa daieio tudi na- grade in podobno. Ce se hoče kdo ukvar- jati s takim slikarstvom ali kiparstvom, potem naj to dela na svoje stroške, sku- paj s tistimi ki zagovarjajo ultramoder- nistično. abstraktno umetnost. Poleg te- ga pa se s tem duši razvoj resnične umetnosti. Mar naša stvarnost ne nudi dovolj bo- gatega materiala za ustvarjalno umetni- ško delo? Toda prav njej posveča velik del mladih umetnikov najmanj pozorno- sti Beže v abstraktnost, namesto da bi oblikoval- našo stvarnost. Podobno le tud; z našimi filtni. sai mnogi med niimi nimaio zveze s stvar- nostjo. Tako ie potem še na drugih pod- ročjih naše kulturne dejavnosti. O čem govori to? O brezideinosti in anarhično- sti enega, na srečo majhnega dela kultur- nih delavcev pa tudi nekaterih odgovor- nih komunistov, ter o pomanjkanju Icri- terija, kai ie dovoljeno in kaj ni dovo- ljeno v našem družbenem rarvoju. O vsem tem sem že večkrat go- voril in zdaj mislim, da je bilo govorjenja dovolj, da bi morali preiti k dejanjem. Kot smo sto- rili lani ustrezne ukrepe zaradi slabosti, ki so se pokazale v naši ekonomiki, in zaradi določenih moralno-političnih slabosti tako je treba zdaj ravnati tudi na kulturnem področju Toda tudi sedaj nI mogoče govoriti o ne- kakšni kampanji, marveč o ne- nehnem političnem in ideološkem delu Ponekod bodo potrebni še nekateri drugi ukrepi Vendar pa bi sleherni »lov na čarovnice« la- hko vsej stvari samo škodoval, saj imamo slabe izkušnje že od lani. O tem govorim tu zato. ker bi želel, da na kulturnem pod- ročju odločneje zakoračimo v smer, v katero mora družba, ki gradi socializem. Lani smo odkrito, pred vsem ljudstvom, opozorili na nekatere pomanjkljivosti, in nismo ravnali napak. Veliko stvari je bilo po- pravljenih in doslej smo dosegli lepe rezultate. Pri odpravljanju napak je prišlo tudi do nekaterih pretiravanj, ki se kažejo v odno- su do malega obrtništva, zlasti v občinah in komunah. Začela se je prava gonja proti dozdevnemu bogatenju obrtnikov in nalagali so jim pretirano visoke davke, kar je pripeljalo do tega, da mnogi obrtniki zapirajo svoje de- lavnice, ker jim ne gre v račun, da bi se izpostavljali takšni gonji. Kako pa bo to vplivalo na obrtne usluge, ki že tako niso dovolj zagotovljene, na to pa ma- lo mislijo. Pri tem je zlasti ne- pravilno, da obrti, k? so umetni- škega značaja in ki so nam po- trebne, izenačujejo z drugimi obrtmi in jih tako duše. Med drugim je to nepravilno tudi za- tegadelj, ker ima vsak človek v naši socialistični družbi pravico do osebnega dela. Ce bi se hotel kak obrtnik otresti obveznosti do skupnosti, potem je mogoče upo- rabiti zakonske ukrepe, s kateri- mi se da to urediti, ne pa preti- ravati in po tisku napadati vse obrtnike. Tudi tu, kakor v vseh stvareh, je treba imeti občutek za mero. Tu sem precej govoril o tistem, kar bi bilo treba popraviti. Tudi naš tisk pogosto piše o tem, dosti več kakor o naših uspehih, ob katerih so te slabosti videti majh- ne. Toda ne smemo se zadovoljiti z doseženimi uspehi, ker moramo hitreje napredovati. Predsednik Tito )e opozoril laladino na to, da mora razviti 6imve4jo aktiv- nost v pospeševanju kmetijstva oa so- dobnih socialističnih osnovah. Opozoril je tudi na potrebe da se v mladims-kih organizacijjah malo bol1 posveti raart«- stični vzgoji. Zdi se mi. te dejal, da ideološko delo v LM nI ravno preveč m.nf^3 Priprava smernic za družbeni plan 1963 Svet fa gospodarstvo Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj je na zadnjih dveh sejah obravnaval smernice za sestavo predloga družbenega plana za industrijo, trgovino, gostinstvo in obrt za 1963. leto in glede teh panog sprejel naslednje stališče: INDUSTRIJA Osnova za sestavo plana za in- dustrijo so uspehi v letu 196'^ in plani industrijskih gospodarskih organiztcij za leto 1963. Po planih teh organizacij za 1963. leto bi se naj fizični obseg industrijske proizvodnje povečal le za 1,2 "/o. organizacij za leto 1963. Po planih ni realno planirano tako mini- malno povečanje industrijske proizvodnje, posebno če vemo, da je bil plan industrijske proizvod- nje v 10 mesecih 1962. leta prese- žen za 14 "/o. Po perspektivnem bi morala industrijska proizvod- nja rasti povprečno letno za 12 odst. Res je, da je takšno večanje proizvodnje odvisno od določenih investicij in rekonstrukcij, ki so sedaj v teku in ki bodo odločilno vplivale na industrijsko proiz- vodnjo šele leta 1964. Kljub temu pa je prišel svet na podlagi ana- liz in posvetovanj z industrijski- mi podjetji do ugotovitve, da je možno za leto 1963 realno pred- videvati povečanje industrijske proizvodnje za 3,5 "/n pri tem, da ostane Tovarna aluminija Kidri- čevo zaradi rekonstrukcije na lanskem nivoju Večje investicije v industriji bodo v TGA Kidriče- vo in v Tovarni avtoopreme Ptuj. TRGOVINA Težave v gospodarstvu v lan- skem letu predvsem stagnacija proizvodnje v prvih mesecih lan- skega leta. so prizadele tudi trgo- vinsko dejavnost Po družbenem i planu za leto 1962 je biio pred- I videno, da bo trgovina presegla iztržek leta 1961 za 10,6 »/„ De- jansko ga je presegla le za 7 "/o- Ker smatra svet za gospodarstvo, da se bo nadaljeval gospodar.^^ki polet lanskega drugega polletja tudi letos, je pri trgovini predvi- deno, da se bo celotni dohodek povečal za 13 "lo Glede Investicij je važno; da predvidevajo trgovska podjetja, da bodo preuredila 6 prodajaln, začela z gradnjo trgovine v Maj- šperku in z gradnjo skladišč. Glede gradnje trgovskih skladišč smatra svet za gospodarstvo, da bo potrebno sredstva za gradnjo skladišč združiti in zgraditi eno skladišče s kapaciteto ki bo za- dostovalo za vse trgovine v Ptu- GOSTINSTVO Glede gostinstva je svet ugoto- vil, da je v letu 1962 močno pa- del količinski promet z alkohol- nimi pijačami, posebno v prvem polletju. Za leto 1963 je predvi- deno, da bo imelo gostinstvo za 16 «/o večji iztržek kot lansko le- to. Največji delež v tem bo ime- lo gostinsko podjetje »HaloSki bi- ser« Ptuj, ki predvideva poveča- nje za 20 «/o. To povečanje bo omogočila vključitev novega ho- tela v obratovanje. Povečanje tu- rističnega prometa bo letos za- htevalo ureditev gostišča v Mest- nem vrhu, v Gorci nad Podlehni- kom in v Cirkovcih. Letovišče Bori pa bo povečalo nočitvene kapacitete za 20 ležišč. OBRT v obrti Je predvideno poveča- nje storitev in uslug v letu 1963, za 20 » 0. Svet ugotavlja da gre to povečanje v glavnem na ra- čun proizvodne obrti in predvi- deva povečanje za 30 "o Usluž- nostna obrt, ki najbolj vpliva na družbeni standard v občini pred- videva povečanje le za 10 «/o. Za- to smatra, da bo potrebno inve- sticije iz občinskega sklada v glavnem preusmeriti v usluž- nostno obrt, da bi lahko povečala število svojih uslug. Na podlagi smernic, ki jih je sprejel svet za gospodarstvo, bo izdelan osnutek družbenega pla- na za leto 1963, O njem bodo ob- ravnavali zbori volilcev, zbori delovnih kolektivov in drugih družbenih organizacij, ki bodo dali svoje pripombe in predloge. V prvi vrsti gradnja farme bekonov v četrtek. 17. I. 1963, jo bila na iniciativo Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj v direkciji Kme- tijskega kombinata Ptuj konfe- renca o kreditiranju v kmetij- stvu v letu 1963. KonferenfP so se udeležili polcs predstavnikov občine še predstavniki okraja Maribor, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Rudi ] Cačinovič, pomočnik sekretarja inženir Janez Perovšek in direk- i tor republiške Kmetijske banke. Na Iconferenci je bilo sklenje- } no, da bo gradnja farme bekonov v Jurnišču pri Ptuju prioritet- na investicija tega leta Kapaci- teta farme bo okrog ."iO 000 beko- nov letno. Investiranih bo okrog ene milijarde štiristo milijonov dinarjev. Glavna izgradnja bo v letošnjem letu, za kar je zagotov- ljena ena milijarda dinarjev Ker bo gradnja montažna, bj možno ta sredstva v tem letu v celoti iz- koristiti Na sam projekt je bilo nekaj pripomb zlasti glede kanalizacije. Po programu bo farma dograjena v prihodnjem letu, polna proiz- vodnja bekonov pa bo možna še- le v 196.5 letu Za pridelovanje krmnih rastlin za prehrano beko- nov bo potrebnih 2.500 ha novih zemljiških površin. Na konferenci so razpravljali tudi o odkupu zemlje. V lanskem letu je bil Kmetijskemu kombi- natu Ptuj odobren kredit za na- kup 1076 ha zemlje. Na ta račun je že odkupil kombinat v 1962. letu 160 ha zemljišč od zasebni- kov Več površin bo odkupil kombinat v letošnjem letu. V zvezi s tem bo potrebna temelji- ta in hitra arondacija. Za odkup kmetijskih zemljišč pridejo v po- stov predvsem povr ^ne v oko- lici Turnišča, Kidričevega in Dornave ter površine po Pesni- ški dolini. Tudi za perutninsko farmo, ki že pita nad 100.000 piščancev-po- hancev, bo potrebno za pridelek hrane še več površin. Po planu je predvideno, da bo kapaciteta pe- rutninske farme po dokončani izgradnji okrog 2 milijona pi-1 ščancev letno. Skoda v gozdovih Letošnji sneg je napravil v goz- dovih družbenega in zasebnega sektorja — predvsem v mladih borovih in bukovih kulturah ^ občutne škodo. Moker in južni sneg je drevje, predvsem tisto na slabših in plitvih tleh, ki ni do- volj zasidrano v zemlji, ruval s koreninami vred. drugim je zopet lomil vrhove, najbolj pa je se- veda trpel gost in bujen podmla- dek, katerega je težki sneg do- besedno zravnal z zemljo. Da bi škodo nekoliko omilili, svetujemo vsem gozdnim posest- nikom, da pregledajo svoje goz- dove ter večjo škodo, predvsem na podmladku, javijo pristojnemu gozdarskemu osebju, ki bo pravo- časno ukrepalo, oziroma svetuje- mo, da kmetje tudi sami rešujejo podmladek, seveda pod strokov- nim nadzorom gozdarjev. Z reše- vanjem je treba počakati do večje odjuge, ko bo sneg v glavnem skopnel. Nikakor pa ne bi smeli začeti reševati podmladka sedaj, ko so vršički trdno zasidrani pod zmrznjenim snegom, ker s tem močno poškodujemo ali celo potr- gamo popke, poškodujemo pa tudi lahko skorjo (lubje) ter celo no- tranje celice. S tem bi napravili več škode kot koristi. Pravočasno pa bo treba izdelati tudi gozdne sortimente iglavcev ter napraviti gozdni red. da ne bo prišlo spomladi do večje ško- de po gozdnih škodljivcih. Zavedati se moramo, da vlaga družba ogromna sredstva prav v obnovo gozdov ter smo dolžni na- še narodno bogastvo s primernimi ukrepi varovati in reševati pred uničenjem. F. Hovnik Tovarna »Jože Kerenčič« Or- mož, znana oo svon kvalitetni in ceneni proizvodnji okovja, se za- radi stagnacije na tržišču okovja preusmerja v proizvodnjo iska- nih plastičnih in drugih izdelkov. Tovarna zaposluje 160 ljudi, od katerih je več kot 10 "/o invali-; dov. Mlada tovarna nudi invali- dom zaposlitev na lažjih delov- nih mestih Kvalifikacija zaposle- ne delovne sile v tem podjetju je zelo šibka in pisana, kar pred- stavlja ob preusmeritvi proizvod- nje od okovja na proizvodnjo plastičnih izdelkov precej težav. Zato podjetje skuša zaposlene prekvalificirali. Vse do nedavne- ga je proizvodnja v tej tovarni bila preozko uravnana, kar je dovedlo podjetje večkrat v teža- ve. Vprašanje potreb višje in vi- sokošolanega kadra bo podjetje delno rešilo s štipendisti, dočim kvalificiranega in visokokvalifi- ciranega kadra še vedno pri- manjkuje. Lanski bruto proizvod je zna- šal 130 milijonov, letošnji pa bo za 100 "d višji. Delovna sila se bo povečala samo za 30 "n. Pro- izvodnja obsega izdelavo volanov, dva obrata v podjetju pa prede- lujeta plastične mase in plastifi- cirata kovinske dele. Vse do ne- davnega so vsi obrati ločeno so- delovali s TAM in že dosegli v proizvodnem sodelovanju vidne uspehe. Za preusmeritev proiz- vodnje v tovarni »Jože Kerenčič« so dali moralno in materialno podporo VSI občinski forumi in podjetje TAM. Usoda malih podjetji je v da- našnjem hitrem družbeno-gospo-i darskem razvoju dobro znana,' zato se je podjetje zavzelo za preusmeritev proizvodnje in j krepko sodelovanje z drugimi to- vrstnimi podjetji. »Celotna pro- izvodnja s področja plastike je usmerjena na sodelovanje z več- jimi podjetji,« je povedal direk- tor Milan Ritonja in pripomnil, da so s TAM v sodelovanju z 40 odst. proizvodnih kapacitet pla- stičnih izdelkov. Za TAM proiz- vaja podjetje predvsem avtomo- bilske tapete in drobne plastične izdelke za avtomobile In avtobu- se. Tovarna tesno sodeluje tudi s TAP, predvsem v proizvodnji drobnih plastičnih izdelkov, ki ^ TAP i>osreCrveni na- stavi«. Ormoška tovarna je .-to- pila v tesno sodelovanje v proiz- vodnji raznih izlivkov in ročajev za Tovarno emajlirane posode Celje, ki nudi glede razvoja or- moške tovarne široko in jasno perspektivo. Vse navedene tovar- ne so pokazale do ormoške to- varne popolno razumevanje ter jo z naročili in ustreznim mate- rialom ter orodjem pravočasno oskrbujejo. Celotna perspektiva podjetja tovarne »Jože Kerenčič« se usmerja v sodelovanje s podjetji TAM, TAP in s Tovarno emajli- rane posode Celje. Široko mož- nost razvoja podjetja potrjuje tudi to, da so sedanje proizvodne kapacitete plastičnih izdelkov iz- koriščene le 50 "/o. Po perspektivnem načrtu bo podjetje v letu 1964 zaposlovalo 4D0 ljudi in bo občutno porasla proizvodnja in s tem tudi bruto proizvod. Notranja ureditev podjetja še vedno ni dokončna, zato podjetje razvija take ekonomske enote, za katere bodo ugotavljali tri- mesečni uspeh proizvodnje, kar vodi k povišanju prejemkov za- poslenih in k zagotavljanju ren- tabilnosti podjetja. Po mnenju direktorja povzroča tovarni vedno največ težav za- stcirela oprema, slaba strokovna struktura zaposlenih, ki pa se vidno izboljšuje in relativno vi- sok odstotek delavcev v bolni- škem staležu, kar je posledica in- validnosti. Delavsko in družbeno samo- upravljanje je še vedno v pod- jetju premalo razgibano in se se- daj temu vprašanju posveča po- sebna skrb. Zato ustanavljajo obratne DS. ki bodo odločali o proizvodnji svoje ekonomske enote. Za poživitev samouprav- nih in upravnih organov so v podjetju razna predavanja Zapo- slenim povzroča največ težav po- manjkanje stanovanj Drago Rizman Tovarna Jo/.e Kerenčič - z modernimi stroji je treba lepo delati Strojne delavnice širijo proizvodnjo Stroj, delavnice v Ptuju so se lotile proizvodnje raznovrst iz- delkov iz gume poleg proizvodnje hardy plošč, ki so narekovale razširitev iz gume poleg proiz- vodnje še drugih izdelkov iz gu- me. Povpraševanje po tehničnih iz- delkih iz gume je iz dneva v dan večje. Po njih sprašuje domača industrija. Kolektiv p5djetja je že prej predvidel, da bo moralo priti do novih izdelkov, zato je tudi pravočasno nabavil potrebno mehanizacijo, ki |>odjetju sedaj zelo koristi. Grajski zid na vičavski strani bo zopet popravljen Zavod za yzdrževanje občin- skih cest v Ptuju bo v letošnjem letu obnovil porušen del graj- skega zidu na vičavski strani. V ta namen je dodelil Občinski ljudski odbor Ptuj iz komunalne- ga sklada zavodu kot izvajalcu omenjenih del 550.000 din. Brv čez Pesnico v Zamušanih obnovljena Prebivalstvo iz Zamušan pri Gorišnici je končno uspelo izpo- slovati obnovitev brvi na potoku Pesnica v Zamušanih, o kateri ie bilo mnogo razprav na raznih se- stankih SZDL in zborih volilcev. Svet za komunalne in stanovanj- ske zadeve pri občinskem* odboru Ptuj je priporočil občinskemu odboru obnovitev te brvi nakar je občinski odbor odobril iz ce- stnega sklada 300.000 din kot po- moč pri obnovi. Velika Nedelja brez kulturnega središča Področje Velike Nedelje m bližnjih vasi, ki geografsko pred- stavljajo zaokroženo celoto, obse- ga 11 naselij, in ima vrsto nere- šenih problemov Nad 2.500 prebi- valcev tega kraja je brez kina in brez gledališča. Prostoren veliko- nedeljski zadružni dom ima lepo urejeno prosvetno dvorano s ši- rokim odrom, kjer je dovolj pro- stora tudi za največja odrska de- la. Prosvetna dvorana doma ima dovolj prostora za 400 gledalcev, toda kaj, ko so nedavno Veliko- nedeljčani v dvorani uredili skla- dišče Vrhu tega so še odklopili električno napeljavo v prosvetni dvorani in v nekaterih sosednjih prostorih V prostorih zadružnega doma so poleg lepo urejene pro- dajalne trg. podjetja »Zarja« Or- mož tudi krajevni odbor in dva stanovalca. Kljub temu pa ob ne- deljah m drža\-nih pra7n'kih. ka- kor ob dolgih zimskih večerih Velikonedeljčani nimajo kultur- nega razvedrila. Prijazna in priljubljena turi- stična vas z znanim zgodovinskim velikonedeljskim gradom ai ne- koliko višje 5 priljubljeno turi- stično točko na Koglu, pritegne predvsem v letnem in jesenskem času številne potnike in turiste. Glede na to, da so v tej naravno lepi vasici televizijski sprejem- niki redki, čeprav je kupno moč prebivalstva precejšnja, kar po- kaže tri in pol milijonski mesečni promet trgovine, še vedno ni pra- vilno izkoriščena. Radio ima vsa- ka hiša. Nedavno je bila seja krajevne- ga odbora Velika Nedelja, katere se je poleg odbornikov udeležil tudi predsednih občine Matija Pajnkihar, Dnevni red seje je vseboval vrsto aktualnih proble- mov, tpi^ih ki jih na svojih sejah KO m krajevne organizacije SZDL niso mogli rešiti. Predsednik občine je odborni- kom KO obrazložil značilnosti in pomen novega statuta, ki poleg številnih drugih novosti konkret- no obravnava kmetijstvo v obči- ni. Posebej je obravnava! tisti del občinskega statuta, ki govori o ustanavljanju krajevnih skup- nosti. Po mnenju predsednika ima Velika Nedelja vse pogoje za (Nadaljevanje na 3, strani) Razprave o novem siatotn obCine Predsednica občinskega ljud- skega odbora Ptuj Lojzka Strop- nikova je za javnost izjavila sle- deče o osnutku statuta občine: Za nami je obširna razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave. Te dni bomo začeli z ob- ravnavanjem osnutka statuta na- še občine. V določilih tega statu- ta naj se odraža socialističen raz- voj v skladu z ustavnimi princi- pi, zakonskimi določili in samo- upravnimi pravicami osnovnih, družbeno političnih, občinskih skupnosti. Občinski statut ne more biti le zbirka predpisov in načel višjih družbeno političnih skupnosti, kot nekateri mislijo Ce bi bilo tako, bi pogrešali osnovno praktično družbeno razvojno uveljavljanje in rast socialistične demokracije. Razvoj naše ljudske samoupra- ve ima začetke svoje razvojne preobrazbe že pred 10. leti. Do danes smo upravljanje družbeno politične funkcionalnosti vsebin- sko razširili že na vsa področja našega udejstvovanja. Razvoj v tej smeri nam odkriva nove in nove oblike uveljavljanja obča- nov v splošnem upravljanju za- dev ožje družbeno politične skupnosti Osnutek našeg.-i statuta zago- tavlja načelne samoupravne pra- vice in dolžnosti cbčine. predvi- deva, da občani neposreono po organih družbenega m delavske- ga samoupravljanja ter po raznih drugih oblikah družbenega me- hanizma ter organih občine vsklajujejo INDIVIDUALNE in SPLOSNODRUZBENE INTERE- SE v enotnem družbeno ekonom- skem ^sistemu. Nedvomno bo ime- la pri tem bodoča občinska ;^kup- ščina kot najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v občini prav posebno vlogo in po- men. Zato je nujno, da s- celotna organizacija občine, to je občin- ska skupščina in njeni sveti, krajevne skupnosti, zbori obča- nov in druge oblike upravljanja ter POSTOPEK teh organov in drugI POGOJI za izvajanje pra- vic občana, določijo tako. da bo- do državljani v teh zavestno ustvarjali in izvajali svoje pravi- ce in dolžnosti Ko občani odločajo o vpraša- njih, ki so za njih in ?a vse skupnega pomena za delo m raz- voj občine, za njen gospjdarski, kulturni in socialno-zdravstve- ni napredek, morajo hkrati skr- bpti. da vsakdo v svoji delovni organizaciji vestno Izpolnjuje svoje delovne obveznosti Le ta- ko bomo uresničili osnovno stran našega uprav'ljanja s tem. da bo- mo ustvarili materialne pogoje, s katerimi bomo lahko uresniče- vali težnje po zadostitv; naših vsestranskih želja GOSPODAR- SKA osnova je tista ki daje ce- lotnemu družbenemu mehaniz- mu smer naglega, naprednega razvoja in le od zagotovitve te osnove, ki si jo moramo SAMI ustvariti s povečano produktiv- nostjo, bo odvisna hitrejša ali počasnejša uresničitev naših ci- ljev in želja Ko bomo z občani obravna\'ali osnutek statuta ptujske kon^une, želim, da bi bili prispevki občanov in delovnih organizacij ob raz- pravah odraz njihove volje in že- lja, ob dejahskih materialnih po- gojih takšni, kot si jih vsi želi- mo in da postane STATUT, ki ga bo sprejela občinska skupščina STATUT VSEH OBČANOV m ne komisije, ki ga je pripravila Centralni defa^siii %yei \ Kidričevem danes zaseda Za danes v petek, 25. januarja 1963, je sklican na redno sejo centralni delavski svet tovarne giinice in aluminija »Boris Kid- rič«, Kidričevo, ki ima predvsem namen rešiti vprašanje združitve vzdrževalnih obratov v tovarni, dalje načelno obravnavati o koli- činskem planu proizvodnje giini- ce in aluminija ter anodne mase za 1963. leto ter o perspektivi iz- voza. V tej mandatni dobi se je de- lavski svet sestal že 8-krat. Na sejah je obravnaval najbolj pere- ča vprašanja v svoji pristojnosti in jih večinoma tudi rešil. Za vsako sejo dobijo člani central- nega delavskega sveta pripravljen dnevni red z obrazložitvijo, tako da se lahko vsak član pripravi na razpravo in da svoje predlo- ge in pripombe k posameznim točkam. Tudi sedanji predsednik delavskega sveta Simon Pešec se na vsako sejo temeljito pripravi. tako da te potekajo brez nepo- trebnega zavlačevanja. Za današnjo sejo je tudi pri- pravljen predlog spremembe pra- vilnika o dodeljevanju štipendij. Višina štipendij v starem pravil- niku ne odgovarja več dejanskim potrebam študentov na višjih in visokih šolah. Upravni odbor je predlagal, da bi znašale štipendi- je med 6000 in 15.000 din. Manjše štipendije so predvidene za dija- ke srednjih šol. Med drugim bo razpravljal centralni delavski svet na tej se- ji še o cepljenju članov delovne- ga kolektiva proti influenci. Zdravstvena služba v tovarni se dobro zaveda, da je preventiva v tovarni znatno cenejša kot zna- šajo izdatki za boleznine zlasti v času, ko prizadene največje šte- vilo ljudi zahrbtna gripa, ki za- pušča pri nekaterih bolnikih tudi hude posledice. Stroške cepljenja bosta nosila podjetje in komunal- ni zavod za socialno zavarovanje. Novi Ptuj — kolodvorska četrt Posnetek J Vrabl PTUJ. DNT 2« .TANf^AP.TA TEDNIK Stran 3 \z__ organizacij SZDL Člani ZKvSZDL Prejšnjo sredo popoldne je bila v prostorih sodišča v Ormožu se- ja občinskega komiteja ZK. na kateri je bilo težišče razprave poleg poročila predsednika ob- činskega odbora SZDL Staneta Ceha, o pomenu vloge člana ZK v SZDL. Iz poročila znanega po- litičnega delavca v občini je bilo razvidno, da je na območju ob- čine 12 krajevnih organizacij SZDL, v katerih je vključenih od 12.966 volilnih upravičencev le 6591 ljudi v članstvo SZDL ali 50,7 »/n. Glede na to bo nujno po- svetiti posebno skrb povečanju števila članstva SZDL. V vod- stvih krajevnih organizacij SZDL in v občinskem odboru SZDL je 230 odbornikov, vendar samo 48 žena. Od navedenih odbornikov SZDL je samo 49 članov ZK, ali od vseh članov ZK 18,8 ".'o. Tudi preostali del 81,2 "/n članstva bi naj svojo idejno politično nalogo vse bolj uresničeval prek SZDL. Članom ZK, predvsem pa čla- nom občinskega komiteja je zna- na politika SZDL in ZK in tudi metode dela, s katerim se naj družbeno politične organizacije spodbujajo k delovanju in s tem k hitrejšemu razvoju socialistič- nih odnosov. Prebivalci se zave- dajo, da je SZDL tista javna tri- buna, ki krepi in razvija našo družbeno stvarnost in s tem tudi uvaja naprednejša stališča in mišljenja. Gospodarske, pred- vsem pa politične probleme je treba pravilno razumeti v današ- njem hitrem gospodarskem raz- voju. Uspehi naše stvarnosti so dokaz pravilne politike ZK in ostalih političnih organizacij Sta- re miselnosti in tendence izumi- rajo, pojavljajo se mlajši revo- lucionarni rod, ki čaka politične podpore in znanja. Za uresničitev političnih ciljev SZDL in Zveze komunistov je treba iti po različnih poteh z isti- mi gledanji v duhu hitrejšega razvoja in dviga življenjske rav- ni. Vprašanje delovanja Zveze komunistov ni zgolj organizacij- | sko, temveč predvsem praktično. | O nejasnosti glede metod uve- ' Ijavljanja vodilne vloge v ZK je , bilo razpravljano na III. in IV. plenumu CKZKJ. kjer je pouda- ril tov Kardelj v svoji razpravi da z razvojem družbenega samo- upravljanja narašča vloga SZDL in da s tem idejna vloga ZK ne izgublja na svojem pomenu, am- pak postaja še pomembnejši či- nitelj Z razvojem našega druž- benega sistemi se spreminjajo metode m oblike dela v ZK ki je v skladu s tempom razvoja. O razpravi članov komiteja bo- mo še poročali. R Dr. Predsednik obč. odbora SZDL Stane Čeh Dopisujte v TEDNIK Velika Nedelja brez kulturnega središča ^Ntids^lipvsnlp T i stranic ki naj bi imela svoje servise, ki so v kraju potrebni: kolarskega, čevljarskega, kovaškega, klepar- skega, frizerskega in krojaškega. Vsak KO in pozneje ustanovljene krajevne skupnosti prevzamejo < od KO vse objekte in naprave v upravljanje na področju svojega kraja. Dokončno je bilo tudi rešeno ! vprašanje gospodarja zadružnega doma, ki že več let ni bil znan. Tako stavba n: bila sproti po- pravljena, zaradi česar je na do- mu nastala večja škoda. Zadruž- ni dom poleg ostalih objektov splošnega ljudskega premoženja na območju bo do ustanovitve ^ krajevne skupnosti upravljal KO. Težave zaradi razdejanih elek- trovodnih naprav v prosvetnih prostorih zadružnega doma bodo verjetno odpravljene do srede i polovice februarja, za kar naj bi poskrbel KO. Nova napeljave bo veljala 120 tisoč dinarjev, ne pa 300 tisoč, kot so nekateri zatrje- vali. Glede na to, da ljudje iz Veli- ke Nedelje in bližnjih vasi hodijo po 5 in več kilometrov daleč v Ormož v kino, je bilo nujne upo- števati predloge občanov o po- trebi ureditve kina, ki ga odrasli, predvsem pa mladina močno po- grešajo. Dosedanje kino predsta- ve pri Veliki Nedelji so pokazale da precejšnji obisk zagotavlja rentabilnost Iz razprave je bilo tudi razvidno, da je iz dneva v dan več težav zaradi preobreme- njenosti prodajalne. Potrošniki čakajo cesto dve uri in več. Bilo bi prav, če bi podjetje uredilo še drugo trgovino pri Veliki Nede- lji, ali pa uvedlo obstoječi NON- STOP. Vlado Znidarič Samo se mesec dni do ptujskih prireditev ob pnstn Mesec dni /a priprave na j ptujske folklorne in karneval-' .ske prireditve, ki bodo 24. fe- bruarja 1963, predstavljajo za odbor pa tudi za vse skupine razmeroma kratek čas. V njem bo potrebno izrabiti vsako mi- nuto, da bo izvršen vsak sklep, predlog in priporočilo z odbo- rov! Ii sej. Le tako bo mojioče zagotoviti popoln uspeh prire- ditev in uresničiti vse koristne pobude in izkii.šnje iz prejšnjih prireditev. .Med najvažnejše sklepe spa- da iiedvoiiuiu .sklep odbora, da l)fc>.-«ta razdeljena med najboljše folklorne in med najboljše kar- nevalske skupine skupno 2 mi- lijona dinarjev nagrad, med ka- terimi ho nekaj nagrad poj 100.000 din, po 50.000. po 25.000' in po 10.000 din. Prav spod- })U(lne so za karnevalske sku- pine, skupinske in posamične nagrade od lO.CKK) do lOO.OOO di- narjev, ki laliko res nekaj po- menijo za tiste, ki se bodo na prirerlitve v Ptuju dobro pri- pravili in bodo v splošno obču- dovanje pri množici, (jre za to. da bi pokazale skupine ta- krat zbrani množici res duho- vite in dobro araii/irane k.irne- valske podobe. .Sam Ptuj ima svojo privlačnost in v njiMii se! bo lahko uveljavila odlična ' skupina i/, kateregakoli dela Slovenije, če bo le razmnela na- men prireditve in zamisfd do- bro izvedla. V vsakdanjih do- mislicah l.judi je mnogo takš- nih, ki se dajo (KJličiio prikaz.-iti v karnevalskih pcKhvhali. ki vzgdjajo in zabavajo ohc.-irm. I udi ob |)iistn(Mn veselju naj velja tekmovanje med skiijii- naini. katera (e se strokovni sindikati zdru- žijo od 14 na 6 bodočih strokov- nih sindikatov. Po republikah bodo občni zbori (RO) strokovnih sindikatov. V zveznem merilu bodo kongresi strokovnih sindi- katov. Naša naloga je, da izvoli- mo delegate za občne zbore (RO) in kongrese (CO) strokovnih sin- dikatov. Predsedstvo ObSS Ptuj je razpravljalo in sklenilo, da bi imeli v Ptuju 4 odbore strokov- nih sindikatov, in to: 1 — strokovni sindikalni odbor industrije 2 — strokovni sindikalni odbor uslužnostne dejavnosti 3 — strokovni sindikalni odbor družbenih služb. Pozneje bo ustanovljen .stro- kovni sindikalni odbor kmetij- skih in živilskih delavcev. Za pr- ve tri odbore so vsi pogoji ob- stoja in delovanja, kakor tudi za strokovni sindikalni odbor kme- tijskih in živilskih delavcev. Sin- dikata gradbenih delavcev in tiin- dikata prometa in zvez glede na malo številčno stanje članov sin- dikata po mnenju predsedstva ObSS ni nujno ustanavljati. Stro- kovni odbor sindikata bo 7- do 15- članski po možnosti s plačanim tajnikom ali predsednikom. Volitve delegatov so že po sindi- kalnih podružnicah. . Izvršni od- bori sindikalnih podružnic in ka- drovske komisije imajo veliko dela in odgovornosti. Voliti mo- rajo sposobne, aktivne politične delavce, ki bodo reševali proble- me in protislovja, ki se še pora- jajo na tej stopnji socialistične družbe. O samem delu konferenc de- lovnih po strokovnih sindikatih bomo še poročali v »Tedniku«. A. Z, FOTO ZAPISEK GLAVNA ULICA ČAKA ITRF.DTTVE Slika prikazuje temelje porušene zgradbe z jamo na Ptujski cesti, kjer se poleg vodovodnih cevi kopičijo smeti. Ali hi ne kazalo na tem prostoru nadaljevati z gradnjo stanovanjskih objektov? SLABO SPRAVLJENA KRMA Lanska deževna jesen je kmetovalce sredi spravila kmetijskih pridelkov močno prizadela. Prerana snežna odeja je prekrila nepospra-vljene pridelke in s tem povzročila velike težave v prehrani živine. Vendar bi ne smeli prepustiti nepravilno zlo- ženega sena gnitju, kot je primer poslovne enote KZ Kombi- nat — Jeruzalem« Ormož pri Tomažu, kjer je na Sejancih tako nakopičeno in premočeno seno propadalo. Dolžnost državljano«<: Za turizem še niso izčrpane vse možnosti Seja občinskega odbora SZDL Ptuj, ki je danes 25. januarja 196.3, je namenjena vprašanjem turizma in gostinstva v ptujski občini ter dokončnemu sprejemu zaključkov letne konference in programa dela SZDL za leto 196.3. Na sejo so povabljeni člani od- bora SZDL in predstavniki turiz- ma in gostinstva. Turizem predstavlja za ptujsko občino zelo pomembno gospodar- sko dejavnost, ki pa .še ni dovolj razvita kot tudi še več drugih go- spodarskih dejavnosti, ki so osta- le nekako na sredini poti. V bo- doče bo potrebno dati turizmu in gostinstvu določeno prednost na nadaljnji razvojni poti, saj do- prinaša znaten delež k medna- rodnemu turističnemu prometu in v pridobivanju deviznih sredsteV. Teh lahko doprinaša delo več kot industrija s svojim izvozom. Dosedanjih uspehov za napre- dek turizma ne bi smeli podce- njevati, saj so pripomogli Ptuju v mednarodni turistični propa- gandi do slovesa, ki ga nekdaj ni imel. K temu mnogo doprinaša ptujski hotel ter na novo urejeni gostinski lokali in obrati v samem Ptuju pa tudi na podeželju, kjer se zavzemata za napre lek gostin- stva podjetji »Halo.ški biser« in letovišče grad Bori. Za domači in mednarodni turi- zem ne pomenijo dragocene pri- vlačnosti .samo zgodovinske zani- mivosti ptujskega muzeja, ampak vse zgodovinske zgradbe okrog Ptuja kod npr. grad Dornava, grad Muretinci. grad Bori. grad Turnišče, grad Ravno polje. Ptuj- ska gora, lepi haloški predeli, za- nimive vasi na Dravskem in Ptuj- skem polju. Gomila v Slovenskih goricah, bližnji grad Statenberg in grad Trakoščan. Naše delovno ljudstvo ima .povsod po svetu znance, ki prihajajo sem na obi- ske in se seznanjajo s tukajšnji- mi zanimivostmi in naravnimi lepotami. Turistično dru.štvo Ptuj je že oskrbelo mnoge turistične agencije po svetu s podatki o tu- kajšnjih turističnih privlačnostih Naša turistična predstavništva usmerjajo turiste iz tamkajšnjih dežel tudi v te predele .Slovenije. Neštete črno-bele in barvne slike o vsem našem bogastvu in lepo- tah so razsejane po svetu in tudi te agitirajo za naš turizem. Ko- produkcijski filmi, ki so bili v zadnjem času posneti na tukajš- njih tleh in na bližnjem Trako- ščanu, prenašajo v svet lepote naših krajev. Na današnji seji bodo sprejeta priporočila in sklepi za to, da bo- bo v bodoče odpravljene razne težave, ki še zadržujejo razvoj turizma. Zanj bodo zainteresirane organizacije in društva v občini, ki ga bodo lahko podprle v raz- voju. Turistično društvft. Et.ui- bp^ _ hko v bodoče deležno večje opore v svoji prizadevnosti. Muzej v Ptuju bo z izdajo vodiča po mu- zejskih zbirkah omogočil turistič- nim agencijam doma in po svetu, da se bodo njihovi uslužbenci lažje posvetili ptujskim zanimi- vostim in jih bodo tudi lažje pri- poročali turistom. Za turistični bi- ro bo potrebno rešiti, ali naj ob- staja ali ne. Ce naj obstaja, mo- ra imeti primerne prostore, ne pa branjarskega kotička, iz kate- rega ne more naprej. Naloga teh birojev ne bo samo dajanje in- formacij in prodaja spominčkov, ampak tudi dodeljevanje vodiča v skupinam, ki bodo prišli v Ptuj na oglede zanimivosti. Organizi- rati bo moral izlete po domovini in po sosednih deželah. Trgovine ig trafike bo moral zalagati z razglednicami in prospekti itd. .Skrbeti bo moral za turistično propagando po dnevnem tisku in radiu. V občini Ptuj še niso dovolj razvite vse oblike turizma. Glede na polja in gozdove, Dravo m njene pritoke je ta del naše do- movine zanimiv tudi za domače in tuje lovce, ribiče, sankarje In smučarje. \ Halozah bi lahko organizirali pozimi občinske san- kaske tekme, ki bi se jih udele- { žili mladi sankarji iz raznih stra- ni Slovenije. Po Dravi bi lahko bile poleti veslaške tekme itd. Ob vseh teh možnostih privab- ljanja in pridobivanja turistov iz vseh strani naše domovine in iz zamejstva, je potrebno pomisliti tudi na samo podobo Ptuja in okolice na živahno in prisrčno li- ce krajev, mesta in vasi s cveti- cami na oknih, na cvetličnih gre- dah, na ureditev plotov ob glav- nih cestah, na ureditev hišnih f^- sad po mestu in po vaseh, na ureditev dvorišč itd. Stanovanj- ske skupnosti in hišni sveti ter zasebni lastniki hiš še tozadevno niso storili vsega, kar bi lahko storili, da bi olepšali podobo na- ših krajev. O vseh teh problemih bodo na seji danes, 2,5. januarja 196.3, po- vedali svoje zamisli in predloge člani odbora SZDL in povabljeni predstavniki, ki se bavijo z vpra- šanji turizma in gostinstva v ob- čini ter predstavniki, ki največ vedo o bodočih urbanističnih usmerjanjih gradenj gospodarskih in stanovanjskih ter rekreacij- skih objektov. Takšen način obdelovanja važ- nih gospodarskih in ostalih vpra- šanj v ptujski občini pred odbo- rom SZDL kaže na močno zain- teresiranost političnih faktorjev, da bi na gospodarskem področju storili vse, kar je mogoče ob se- danjih razmerah in ob dobri volji vseh občanov, ki jim mora biti turizem enako pri srcu kot je političnim in upravnim organom, JV. Ob jubileju dr. Frana Brumna Te dni je praznoval dr. I>an BrunuMi, zdravnik, šef š«>lske poliklinike Zdravstvenega do- ma v Ptuju v krogu kolektiva Zdravstvenega d(»ma in v do- mačem krogu osebni jubilej. Vsi so mu čestitali in mu želeli mnogo zdravja ter poklicnih uspehov tudi v bodoče. ^r. 1'raii liriimcii se je rodil 21. januarja 1*)0"> na KofTu pri Sredi.ščii. .Vlatiiriral je 1926. leta na i)tiijski gimnaziji, promovi- ral pa I9'52. leta po .študiju me- dicine na univerzi v Ljubi ;ani in v Oadcu. Od \T->2. leta da- lje je slii/boval kot zdravnik v bf)lnišnici v Mariboru in 1'tuju in kot mestni fizik. Z dr. Jože- toni Potrčem sta dobra prija- telja. Okupacijo je preživel kot iz- gnanec nekaj časa v Cačku v Srbiji, ostali čas pa v Ribnici na Dolenjskem. Bil je tam v vojno-civilni bolnici — kot par- tizanski zdravnik. Zaradi slabe- ga zdravja je bil po osvobo- ditvi demobiliziran. Nato je bil kraj.ši čas v Ljubljani. |)otem pa vsa leta v Ptuju kot splo.šni zdravnik. Kot šef zdravnik šolskega dis- panzerja je zelo priljubljen tudi pri učencih, dijakih in štu- dentih, ki prihajajo k njemu na sistematske preglede ali kot bolniki. Spoštuje ga celotni ko- lektiv Zlek- tiva, da bi še dolgo bil čil in krepak in kot zdravnik v po- moč delovnim ljudem, zlasti mladini v ptujski občini. Dr. Vran Brumen stran 4 TEDNIK PTtrJ, DNE 25 JANt7AI?.TA Tfl«8 Zakaj nočejo očetje priti na sestanek? npraviteljstvo o«noTnr iole pri Lovrencu na Dravskem polju se je želelo ob konca 1. polletja šolskega leta 1962/63 na predlo« šolskega odbora pogovoriti s s4ar- ši otrok, ki niso dosegli v 1. pol- letju zadovoljivih uspehov. Isto- časno bi se z njimi pogovorili o najpogostnejšili pojavih pri otro- cih, potrebnih večje odgovornosti staršev sa njihovo p«kvilno vzgo- io. Ker so prihajale na takšna po- svetovanja navadno matere otrok, je priporočal upravni odbor to- krat poklicati na razgovor pred- vsem očete, da bi tudi oni enkrat slišali, kako si šola prizadeva čimboljše pripraviti njiho^'e otro- ke za življenje, za nadaljnje iz- obraževanje in šolanje. Učitelj- stvo bi tokrat priporočilo vsem očetom, da bi vsi z večjim čutom odgovornosti spremljali delo svo- jih sinov in hčera v šoli. Neka- teri bi se morali zanimati za nji- hovo obnašanje na poti v šolo in domov, za njihovo zaposlitev v prostem času. zlasti pa za izvrše- vanje domačih nalog ter za uče- nje doma. Ob skrbi same šole za bodočnost otrok ni mogoče zago- toviti pri samih otrokih uspeha, če jih doma ne podpirajo v tem, da bi šli v korak z otroci, za katere se starši brigajo. Zanimiva je ugotovitev uprav- nega odbora in upraviteljstva Šo- le ter učiteljstva, da jim tokrat- ni dober namen z v»emi očeti ni uepel. Kot po navadi so prišle tudi tokrat na razgovore večino- ma matere, ponekod pa še te ni- so mogle, ker jih očetje niso pu- stili v šolo. Upraimi odbor in n^iteljstv« šole T Lovrenca se resno bavita s problemom tistih otrok in dru- žin, o katerih je obravnaval od- bor SZDL, kjer nimajo otroci doma najboljšega zgleda in vzgo- je. Gre za otroke, ki se ne bfxio zlahka dokopali do strokovnih kvalifikacij in primernih zaposli- tev, ker si obete za to že sedaj onemogočajo s slabim učenjem in graje vrednim vedenjem. V mno- gih krajih v občini Ptuj se vse prebivalstvo enako vneto zanima za napredek šolarjev v šolah in za pravilno vzgojo doma. Tukaj v neposredni bližini velike tovarne aluminija, kjer so danes možno- sti bodoče dobre zaposlitve in na- predovanja, bi se morali starši še bolj brigati za otroke, morali bi biti še bolj enotni in zaskrbljeni, da bi bilo njihovim otrokom po končanju šol mnogo bolje in lep- še kot je bilo njim. Uspelo delo šole za življenje v Juršincih Pretekli teden je končala v Juršincih šola za življenje, ki jo je redno obiskovalo 120 mladincev in mladink v starosti od 16 do 18 let. Predavali so predavatelji De- lavske univerze Ptuj. Prva sku- pina je obravnavala pojem o zo- renju osebnosti, o spoznavanju samega sebe, o vzgoji samega se- be v zdravo, zrelo osebnost, o pravilnem odnosu do sebe, do družine, do vrstnikov, do knlekti- va, do družbene skupnosti. Ta skupina je obravnavala v .svojem drugem delu pojem razumnega izkoriščanja prostega časa in skrbi za zdravje ter lepo vede- nje. O tem je predavala upravni- ca delavske univerze Meta Fel- din. Druga skupina predavanj je obravnavala pojem odnosov rned spoloma z biološko-zdravstvene- ga vidika ter s psihološko-stične- ga stališča. V tej skupini je pre- daval vodja šol za življenje Kari Sepec, direktor zavoda za pro- svetno-pedagoško službo v Ptuju. Tretja skupina predavanj je obsegala pojem priprav za zakon s poudarkom na družini kot osnovi celice naše družbe z vse- mi njenimi pravicami, dolžnost- mi in odgovornostmi. Tuii letos ples društva D!T v Kidričevem Društvo inženirjev in tehnikov tovarne glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« Kidričevo bo tudi le- tos 16. februarja 1963 priredilo tradicionalni ples v restavraciji In baru v Kidričevem z bogatim sporedom, petjem, orkestrom in plesom. Na ples bodo povabljeni člani društva in številni gostje iz sorodnih tovarn in podjetij iz Slovenije. To bo po vrsti 8. tradicionalni ples tega društva, z njim ima društvo namen pokazati prire- ditvene sposobnosti svojega od- bora, zbrati na prireditvi poslov- ne, politične in gospodarske pred- stavnike in članstvo s poslovnega območja tovarne in se v prijetni družbi pogovoriti in porazveseliti v sobotnem večeru pred pustom, ko je najprimernejši čas za takš- ne prireditve. Mladina je z vso odgovornostjo poslušala predavanja predavate- ljev dr. Nade Pavličev, dr Lju- be Ne«dauer, medicinske sestre Danice Raktiš in strokovne uči- teljice Zofke Kodrič. V Juršincih bo 7. februarja se- stanek mladine s predavatelji z zaključnim posvetovanjem, za ka- terega bodo pripravili vprašanja, na katera želijo odgovor. Mladina priznava, da jI je šola za življenje potrebna in koristna zlasti za tiste, ki ostanejo po končani osnovni šoli don>a in ki se bodo preživljali s kmetijstvom in drugimi dejavnostmi. M. F. KZ »J«že Locko« bo oslcrtM>vala kooperante s premogom Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj se je na pobudo zadružni- kov-kooperantov odločila razširi- ti svoje poslovanje tudi na do- bavo premega kooperantom z na- menom, da jim bo olajšala pre- skrbo z gorivom. Dogaja se še namreč, da mo- rajo kooperanti pokuriti name- sto premoga večje količine drv na škodo zalog tehničnega lesa. Tega je največ krivo, ker se po- deželsko prebivalstvo pretežko dokopa do premoga iz količin, ki so predvidene za splošno potroš- niško porabo. Tudi kmetijska za- druga Hajdina se je v zadnjih letih začela brigati za svoje ko- operante in jih oskrbuje s pre- mogom. S tem niti v najmanjši meri ni prizadeto podjetje »Les«, po- slovalnica za kurivo, ki sama ne more zadovoljiti vseh potrošni- kov kuriva. Združitev treh podjetij v eno Zavod 7H komunalno dejavnost Ptuj, Zavod za vzdrževanje ob- činskih cest in Ptujski vodovod in kanalizacija Ptuj so na poti združitve v eno gospodarsko or- ganizacijo z imenom »Zavod za komunalne dejavnosti občine Ptuj.« Vse tri organizacije bodo imele eno vodstvo. Finančno bo- do lažje poslovale, hitreje si bo- do lahko nabavljale stroje in na- prave, lažje bodo najele kredite za vse obrate in lažje bodo zapo- slovale potreben strokovni kader. O nameravani združitvi bodo razpravljali in sklepali upravni odbori vseh treh podjetij in dali svoje predloge in pripombe. C IR K O V C E POZIMI Kurenti naj li«iio res folklorna poselinos! Letos se pripravljamo na tretje ptujske prireditve ob pu- stu, katerih del je tudi kuren- tovanje. Dosedanje prireditve so dosegle velik uspeh. Tudi v Markovcih smo mnenja, da bi bilo najboljše združiti folklor- ne in karnevalske skupine v en sprevod. Lanskoletni časovni presle doma v kmetijstvu. Ostali funkcionarji m diskutan- ti so prednja izvajanja • več ali manj dopoln:!i T? Ptuja se je udeležil zbora predsednik Občinske ga.«;ii.=;ke zve- ze Marjan Rerlič. ki je društvu povedal več spodbudnih rr.isli in mu čestital Iz Maribora je bil na 7.boru okrajni poveljnik Mi- lan Klemenčič, ki je tudi čestital društvu in mu izročil rjenarno nagrado. Občinski poveljnik Mar- tin Horvat je dal več pobud za bodoče delo. O tem so govorili tudi odborniki m čiani društva. Janez Lipavšek iz Hajdoš. ki je bil na zboru tudi kot zastopnik odbora SZDL Hajdoše je pouda- ril, kako važna je v društvu skrb odbora za povečanje števila član- stva in za njegovo politično ak- tivno delo Društvo ne sme zapo- stavljati političnega dela. ki širi članstvu svetovno-politično ob- zorje in ga tud: navaja na reše- vanje domačih političnih in dru- gih vprašanj v duhu družbenega upravljanja. Po zboru je ostalo članstvo s svojci in predstavniki ter gosti nekaj časa v d\-orani v prav pri- jetnem razpoloženju. BV. Csstna razsveti^cva tudi v Spuhlji Več cestnih prometnih nesreč v Spuhlji je narekovalo cestno raz- svetljavo na ovinku ceste II re- da pred hišo Andreja Brateška v Spuhlji. Elektro Maribor okolica — obrat Ptuj je opravil to delo ob pomoči Občinskega odbora Ptuj na predlog sveta za komu- nalne in stanovanjske zadeve pri občini. V Lovrencu na Dravskem polju potreben transformator Prebivalci Lovrenca in ostalih vasi, ki uporabljajo električni tok iz istega transformatorja, upravi- čeno kritizirajo nerazumevanje od- govornih ljudi glede na preobre- menitev transformatorja. Zadnji čas je. da odgovorni ljudje v Lov- rencu ali Ptuju o tem problemu resno razmislijo. P. J. Tudi v Mihovcih, Drogonji vasi in Pleterjah cestna razsvetljava v lanskem letu so dobile cest- no razsvetljavo tudi vasi Mlhov- vi — Dragonja vas in Pleterje, za kar se je najbolj zavzemal elektrifikacijski (sdbor Sp. Ple- terje. Sami vaščani so prispevali za to elektrifikacijo nad 100.000 din. Delno jih je pri teh stroških podprl tudi Občinski odbor Ptuj iz sredstev komunalnega sklad« v znesku 50.000 din. V ponedeljek popustil mraz v ponedeljek, 21. januarja 1965 je tudi v Ptuju znatno popustil mraz. čeprav je še na odprtem pridno pihljal oster sever. V za- vetju je bilo na sončnih stranel prav prijetno. Počasi se je začeU odtajati po vodovodnih ceveh za- mrzla voda, ki je marsikje raztr- gala cevi in povzročila hišnin ; svetom precej škode in skrbi. Za^ i nimivo je. da kljub nekajdnevne j mu mrazu ni bila Drava bolj za- mrznjena Kot nikdar tudi tokrat ni zamrzla Studenčnica, po ka- teri mirno plovejo vodne koko- ške, v nižjem toku pa divje rač- ke. Debata o moslu v Sovičah Za obnovo mostu v Sovičah ee je začel na pobudo prebivalstva tega predela Haloz že v začetku lanskega leta zanimati krajevni urad v Vidmu. Zadeva je tako daleč napredovala, da se je za to vprašanje zavzel tudi Občinski odbor Ptuj. Svet za komunalne in stanova- njske zadeve je mnenja, da gra- vitira na ta most premalo korist- nikov in da bi bila najprimernej- ša opustitev misli na obnovo tega mostu, namesto njega pa bi bil zgrajen nov most na podaljšku ceste iz Sovič čez travnike z na- sipom do Psišine. Ta predlog proučujeta sedaj KO Dravinjski vrh in KO Leskovec. Matična knjižica v Ormožu Statut občine Ormož predvide- va ustanovitev matične knjižnice, katere naloga bo. nuditi šolskim in krajevnim prosvetnim knjižni- cam zaželjeno čtivo Pri matični knjižnici, ki bo v starem gradu, bodo uredil) tudi čitalnico. Seda- nja knjižnica v Ormožu ima sa- mo 1800 knjig, ostale krajevne, prosvetne in šolske knjižnice v občini pa nad 7000 knjig. Za razširitev matične knjižni- ce je ObLO Ormož letos znatno povišal sredstva od lanskih 500 risoč na 1 milijon dinarjev. Po- leg ostalih nalog bo matična knjižnica, v kateri bo zaposlen stalni in honorarni u.=:iužbenec, nadzorovala gradivo in priporo- čala knjige občanom. Mladinslia organizaciia na ESS in niena pomoč sošolcu .Mladinska organizacija Eko- nomike srednje šole v Ptuju je uresničila humano zamisel svo- jega odbora, da bi zbrala jega sošolca Petra Kocipra, dijaka 1. razreda Kkonomske srednje šole Ptuj. doma iz Velike Ne- delje. Imenovani je iz ll-č!aii- ske družine, ki jo je lansko leto s požarom zadela težka ne- sreča. .Nabiralni akciji se je pridružil Indi |)rofesor»r v času od 1. januarja 1963 do 50. aprila 1965. Peter Kociper se je za to izredno pozornost lepo zahvalil vodstvu organiza- cije in Tseni sodelujočim v na-< biralni akciji ter jim je zago- tovil, da se bo s evojo marlji- vostjo in vestnostjo pri študiju pokazal vrednim pozornosti, ki je je deležen. Tako je mladinska organiza- cija ESS v Ptuju s svojim zgle- dom dokazala, da je ob pravil- nem (Kenjevanju socialnega položaja sošolca, njegove vest- nosti in marljivosti ter naklo- njenosti celotnemu kolektivu v šoli možna polog skrbi staršev in družbene skrbi še ena dra- ?rocena oblika pomoči, pomoč kolektiva mladih ljudi, ki so pripravljeni skuono z direktor- jem jožetom Stropnikom in profe'rane. --Hak Varujte svoje živce Kadar misliš, da se moraš s kom spreti. ali če kdo drugi to misli, počakaj en dan; drugi dan boš bolje obvladal sporno situacijo in po potreiDi in možnosti tudi zma- gal. ★ Kadar čutiš, da ti kaj posebno razdira živce, takoj prenehaj pre- mišljevati o tisti stvari in pojdi po razvedrilo v kino, z znancem in prijateljem, nikakor pa ne za- vij v najbližjo gostilno, kajti al- kohol ti bo živce še bolj zrahljal. •k Ne bodi preveč kritičen SpreJ!- mi svoje prijatelje in znance ter nadrejene in podrejene kakršni pač so in ne zahtevaj, da Di se vsi ravnali po tebi. Poišči njihove do- bre lastnosti in priznaj njihove vrline Zavedaj se. da ima vsak človek svoje napake in da tudi ti nisi brez njih. ★ Ce moraš vztrajati pri svoji tr- ditvi, potem stori to čimbolj mir- no in vljudno. To ti bo dalo ob- čutek zrelosti in notranjega zado- voljstva. Ce pa ni važno, pa raje popusti: s tem najbolje razorožiš nasprotnika Ce te kaj teži, ne pretiravaj in pretehtaj, če je res tako hudo. Predvsem pa: ne nosi težav v se- bi, marveč se zaupaj osebi, ki je zaupanja vredna. Skupno z njo boš gotovo prišel do rešitve. Sicer pa- bo predmet skrbi izgubil svoj ob- seg, ko se razgovoriš, ★ Ne misli vedno nase in na svoje težave, marveč poglej včasih malo okrog sebe; tudi drugi imajo svo- je skrbi m težave, pa jih morda bolj modro in veselo prenašajo. Pridruži se jim! Ne zahtevaj preveč od samega sebe. Nervozni ljudje si cesto na- lagajo preveč dela in mislijo, da brez njih ne gre. Ker ne morejo vsega natančno opraviti, jim od- povedo živci. Loti se tistega dela. za katerega imaš največ razume- vanja in daru ★ Delaj vedno samo eno stvar na- enkrat. Nervozni ljudje ;;e radi lo- tijo več stvari naenkrat in potem ničesar ne končajo Najhuje pri tem je da to zr^atno poslabša nji- hovo živčnost in se stopnjuie nji- hova nervoznost ker so nezado- voljni sami i; seboj. M fnladinski sestanek 17 I. 1963 smo imeli v 8. b razredu v šoli »Toneta Znidariča« tretji mladinski sestanek Sestan- ku sta prisostvovala razrednik in predsednik mladinske organiza- cije. Kot prvo točko smo obravna- vali zgodovino mladinske organi- zacije in dognali sledeče: Oktobra 1919. leta je bila usta- novljena prva mladinska organi- zacija, ki se je imenovale SKOJ. Aprila 1929 je bil na avstrijski meji ubit organizacijski sekretar KPJ Djuro Djakovič. Takratni re- žim je še pobil na desetine vodi- teljev KP.J in SKOJ Kljub te- mu mladina ni klonila Niso jih prestrašila preganjanja niti kaz- ni, tudi zaporov se niso bali. Ob prihodu okupatorja na naše ozemlje so mladinci in mladinke skupno z delavci in kmeti začeli enoten boj proti močnejšemu so- vražniku. Leta 1942 je bil I. kon- gres v Bihaču Mladinska orga- nizacija SKOJ se je preimenova- la v USAOJ Ta organizacija je pozivala mladince na boj proti fašizmu. II. kongres omladine Ju- goslavije je bil v Drvarju 1944. leta. Na njem so se mladinci pri- pravljali še na zadnji boj. Leta 1945 je nastopil čas, da je mladi- na lahko svobodno manifestirala izbojevano zmago. Leto 1946 je bil III. kongres USAOJ. Tokrat se je ta preimenoval v LMJ IV. kongres je bil 1948. leta. Takrat si je mladina postavila nalogo, ob- noviti porušeno in uničeno do- movino ter pomagati pri gradnji. Tako sta potekala V. in VI kon- gres LMJ v znamenju dela in uspehov ter učenja v teh letih si je mladina s svojim delom po- stavila veličasten spomenik v zgodovini graditve socialistične Jugoslavije. VII. kongres je v Beogradu 23. I. 1963 v Domu sin- dikatov Tako smo le bežno spo- znali trnjevo pot mladine Jugo- slavije Pri drugi točki smo obravna- vah dolžnosti in pravice vsakega člana LMJ Razpravljali smo tu- di o plačevanju članarine in te- čajih. Želimo, da bi bil vsaj enkrat mesečno mladinski sestanek, saj je dovolj materiala za razprave Obljubljamo, da bomo pridno so- delovali pri graditvi naše sociali- stične domovine JUGOSLAVIJE. Kelner Vida, 8. b Sola »Toneta Znidariča«, Ptuj Moj šolski uspeh Šolske izkaze dobili smo že, v mojem nesrečni se cveki vrste. Kaj bi napravil, kaj bi storil, da pred očetom cveke bi skril? Sem dolgo razmišljal, kako bi to šlo, ne najdem izhoda, moram domov. v kuhinjo sem stopil, poicazai izKaz, je oče v jezi nakremžil obraz. Srdito 8 klina prakar je vzel, potem pa sva tekla, kamor sem hotel. Po cesti proti hribu sem jo ubral, oče je seveda pod hribom obstal. Potem bilo dirke hitro je kraj, sva drug se za drugim vrnila nazaj. Doma mi pošteno je ušesa navil, obljubiti sem moral, da bom se učil. ZINKA ISurenti nal liodo res folklorna oosebnosl (Nadaljevanje s 1 strani) doljr, rdeč in obšit. Okoli pasu morajo žvenkljati pravi zvonci kot jih imajo živali vodnice na planinskih pašnikih. V Markovcih prireja kuren- tovanjc folklorna skupina pri društvu >Partizan<. Z leti je oprem vedno manj. Da bi ob- držali te običaje, smo ob po- moči odbora za etno dostojno zastopano, res kot folklorna posebnost, naj se. vsi kurenti nanj dobro pripravijo, da bodo lahko nastopili fol- klorni skupini skupno s kurenti z c>bmočja Markove, sicer pa bodo šli s karneralskimi sku- pinami. VELI A OD PETKA DO 'ETKA OVEN (21. 3. do 20. 4.) Načrt, ki ga imate za letošnje leto boste izpeljali. Veselje v dru- žinskem življenju Pretrpeli ste majhno krivico, ki bi drugega huje prizadela Dolgujete odgo- vor na pismo, ki ste se ga ^elo veselili Ne odklonite pozornosti predpostavljenih Z delom boste dosegli poseben uspeh Pomagaj- te prijatelju, ki je v trenutni stiski. BIK (21. 4. do 26. 5.) Vaš nasvet nekomu več velja, kot si mislite Težko se boste od- ločili za novo poznanstvo Znašli Se boste v družbi, ki vas ceni Ob mislih na nedavno doživetje bo- ste zamišljeni Poklicno preizkuš- njo boste dobro prestali Prizna- nje ljubljene osebe vas bo raz- veselilo. Z denarjem bodite oprez- nejši. - DVOJČKA (21. .5. do 22. 6.) Zaradi neprevidnosti kratko- trajnejše skrbi Navajeni ste biti srečni. Dobro mnenje okolice vam zelo koristi V večji družbi se vam bo nekdo zameril. Prejetega pisma ne jemljite prestrogo Svoje na- darjenosti ne precenjujte, saer vas bodo vrstniki prehiteli z marljivostjo Za letos se vam obeta poroka. RAK (2,S. 6. do 22. 7.) Na položaju ste se dobro znašli V poklicnih skrbeh so vam bliž- nji radi v pomoč. Družina si vas želi več časa v svojem krogu Vsak dober začetek zahteva od vas tudi vztrajnost. Stvari, ki jih ne poznate, ne zagovarjajte Za- radi malega neuspeha si ne de- lajte sivih las. Po pošti nekaj ne- narja. LEV (23. 7. do 22. 8.) Kar ste doslej zamudili, boste v bodoče hitro nadoknadili. Pre- velika ponižnost vam lahko samo škoduje Vaše spodbude so osebi ki vas ljubi, zelo koristne. Glo- boko zaupanje v kolektivu ste si zaslužili s požrtvovalnostjo Pismo domačih vas bo prijetno iznenadilo. Opravek na sodišču z dobrim izidom. V mnogo obetajo- či prihodnosti boste pozabili mi- nule težave. DEVICA (23. 8. do 22. 9.) S trudom ste navajeni doseči, kar si želite. Po velikodušnosti vas bodo v krogu znancev bolj cenili od drugih. Večkrat se bo- ste sprli z nekom, ki bo preizku- šal vašo potrpežljivost. Poklicno delo vas veseli, še bolj pa na- daljnje izobraževanje. V slabo- stih tudi sebi odpuščajte Ponos- ni bodite na starše, po katerih se radi zgledujete. Brez svoje ve- drosti bi v življenju težko shajali. TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.) Uspehe v poklicu vam bo nekdo zavidal Predpostavljene boste presenetili s svojo natančnostjo. V zasebnem življenju se lažje znajdete kot v družbi Ljubezen vam ne bo delala preglavic Po , lažji bolezni se boste hitro opo- mogli Obiskal vas bo piijatelj s prijetnimi vestmi Čaka vas no- vica, ki se nanaša na dobrega znanca ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) Samostojne odločitve vas bodo obdržale na pravi poti. Veselir se boste uspehov prijateljev Tudi v ljubezni uveljavite enakoprav- nost Napram drugim in domačim bodite uvidevni Razžaljenosti v družbi ne boste hoteli prikriti. Napredovali boste na mesto, ki vam je bilo namenjeno. Prizna- nje za marljivost vam bo prineslo tudi novo prijateljstvo. STRELEC (23. 11. do 20. 12.) Im'?li boste možnost Izrednega zaslužka z vestnim delom. Živ- ljenjske težave so izklesale vaš značaj. Z ljudmi, ki radi preveč govorijo o sebi, se neradi druži- te. Nekomu boste priznali, da vam je ljubši prisrčen pogled kot dol- go pismo. V družbi si od vas mnogo obetajo Hitro ste zado- voljni z najmanjšo pozornostjo. Mladostna nagajivost in dobro- srčnost bosta ostali vaši vrlini. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.) Pri kritiki vas bo zelo motilo, da jo boste prepozno slišali. V naklonjenosti do drugih niste na- vajeni iskati koristi. Precej časa boste zamudili z osebo, ki vam je simpatična. V stanovski družbi se boste dobro uveljavili. V krat- kem vas bo obiskal sorodnik. Zaskrbljeni boste zaradi gmotnih obveznosti. Prejeli boste: pismo iz oddaljenega kraja. VODNAR (21. 1. do 19. 2.) V težavah se bo najbolj poka- zalo vaše zaupanje v lastne moči in v izkušenost bližnjih. Z novo obleko boste vsem ugajali V tu- jini se vas nekdo rad spominja. Prihranek v hranilnici vam bo pomagal iz zadrege. Od vsega vam bo v življenju vedno naj- dražje zdravje. Zamerili boste ljudem, ki radi mislijo samo na svoje bogastvo. Na bližnjem izpi- tu se boste dobro odrezali. RIBI (20. 2. do 20. 3) Tudi v bodoče boste radi po- slušali glasbo. Nekdanje sanje o sreči se vam izpolnjujejo. Spre- menili se boste v toliko, da ne boste več prepuščali besede dru- gim Opustili boste želje, za ka- tere ste se sprva navdušili. S skromnostjo boste dalj prišli, kot si mislite Ljubezen vas bo bolj zaposlila kot predvidevate Ko boste pisali pismo, se spomnite, da dolgujete nekomu več kot sa- mo zahvalo Navodilo k odloku občinskega ljudskega odbora Ptuj Da bi se odlok o agrotehnič nih ukrepih v občini Ptuj iz- vajal dosledno in v okviru zmogljivosti ter opremljenosti kmetijskih zadrujr je v določi- lih 13. in 14. člena odloka svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru Ptuj pooblaščen, da določi kata- strske občine in poedine dele katastrskih občin, v katerih st cKilok izvaja. Prav tako je po- oblaščen, da izdaja potrebna navodila za izvajanje tnlloka. Katastrske občine in dele ka tastrskih občin ter navodilo /a izvajanje odloka izdaja svet pi predhodni ugotovitvi zmoglji vosti strojnega parka in oprem- ljenosti kmetijskih zadrug / reprodukcijskim materialom. Na osnovi navedenega svet za kmetijstvo in gozdarstvi> po predhodiii ugotovitvi tehnične of)reml jenosti kmetijskih za- drug in po njihovem prtMllogn izdaja navodilo za izvajanje odloka o agrotehničnih ukrepih za proizvodnjo pšenice, koru- ze, krompirja, krme in sanacije sadnega drevja v letu 19!ri na- slednje vsebine: Po 13. in 14, členu odloka o agrotehničnih ukrepih za pride- lovanje pšenice, koruze, krom- pirja in krme na travnikih ifr sanacija sadnega drevja v občini Ptuj, št. 320-25/62-5-SC in po predlogu kmetijskih zadrug izda- ja svet za kmetijstvo in gozdar- stvo pri občinskem ljudskem od- boru Ptuj naslednje NAVODILO za izvajanje odloka o agroteh- ničnih ukrepih za pridelovanje pšenice, koruze in krompirja ter krme na travnikih, sanacije sad- nega drevja v občini Ptuj I. Glede na možnost preskrbe z reprodukcijskim materialom, teh- nično opremljenost kmetijskih zadrug se bodo v letu 1963 s citi- ranim odlokom predpisani agro- tehnični ukrepi izvajali v slede- čih k. o. v naslednjem obsegu: a) Proizvodni okoliš Dravsko- ptujsko polje 1. Za pšenico: — proizvodnja samo visokorod- nih priznanih sort pšenice; — prvenstveno oranje s traktor- ji do 25 cm globoko; — obvezna setev pšenice s se- jalnicami; — obvezna uporaba 850 kg mi- neralnih gnojil po ha za osnovno gnojenje in za do- gnojevanje; — obvezno zatiranje njivskih plevelov s herbicidi; — prvenstvena žetev s kombaj- nom. Te agrotehnične ukrepe so ob- "vezni izvršiti vsi pridelovalci pše- nice na območju katastrskih ob- čin: Stojnci. Muretinci, Mala vas, Bukovci. Nova vas pri Markov- cih, Markovci, Borovci, Zabovci Spuhlja, Zg. Breg, Sp. Breg, Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slove- nja vas, Gerečja vas, Pobrežje Sturmovci, Jurovci, levi breg Polskave, Lancova vas, Straž- gojnca, Starošinci, Sikole, Pon- gerce, Zg. Jablane, Sp. Jablane Cirkovce, Dragonja vas, Mihovci Pleterje, Zupečja vas, Lovrenc. Apače, Trnovec in Sela. Pridelovalci pšenice tistih ka- tastrskih občin proizvodnega oko- liša Dravsko-Ptujsko polje, ki ni- so zgoraj navedene so v letu 1963 obvezni uporabiti 850 kg mineral- nih gnojil po hektaru. 2. Za koruzo: — obvezno jesensko globoko traktorsko oranje do 35 cm; — obvezna uporaba 1500 kg mi- neralnih gnojil po ha za osnovno gnojenje in za do- gnojevanje. Tam, kjer se gnoji s hlevskim gnojem, pa 1050 kg mineralnih gnojil po hektarju; — obvezni sklop 50—GO.OOO rast- lin po ha; — obvezno zatiranje njivskih plevelov. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci ko- ruze na območju katastrskih ob- jin: Stojnci, Muretinci, Mala vas, Bukovci, Nova vas pri Markov- cih, Markovci, Zabovci, Borovci, Jpuhlja, Brstje, Podvinci, Paci- aje, Hajdina, ined cesto Hajdina -Pragersko in cesto Hajdina— Rače, Pobrežje, Sturmovci, Ju- rovci, levi breg Polskave, Lanco- va vas, Stražgojnca, Sikole, Pon- gerce, Zg. Jablane in Sp. Jabla- ne. 3. Za krompir: — obvezno traktorsko oranje v jeseni; — obvezno gnojenje s 300 mc hlevskega gnoja in 900 kg mineralnih gnojil na ha; — obvezno skupno zatiranje rastliskih bolezni in škodljiv- cev. Te ukrepe so obvezni izvršiti vsi pridelovalci krompirja na ob- močju katastrskih občin: Stojnci, Muretinci, Mala vas, Bukovci, Bo- rovci, Sp, Breg, Zg Breg, Haj- dina, Skorba, Hajdoše, Slovenja VES, Gerečja vas, Njiverce, Po- brežje, Jurovci, levi breg Polska- ve, Lancova vas, Cirkovce. Dra- gonja vas, Mihovce in Starošinci. 4. Za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha. Osnov- no gnojenje mora biti izvrše- no do 20. februarja, dogno- jevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičnega gnojila; — do 1. aprila moi'ajo biti očiščeni vsi travniki, da bo- do sposobni praviloma za strojno košnjo; skopani in očiščeni dovodni in odvodni jarki ter potoki ob travnikih in pašnikih; — obvezna strojna košnja, ki mora biti opravljena, ko je največ trav v polnem cvetu toda najpozneje do 15. ju- nija; — obvezna uporaba očiščenega semena detelj. Te agrotehnične ukrepe so ob vezni izvršiti vsi pridelovalci ki me z območja katastrskih občin Stojnci, Muretinci. Mala vas, Ga- jevci, Formin, Gorišnica, Zamu šani, Moškanjci, Zagojiči,- Sobe- tinci, Mezgovci, Dornava, Prvenci Borovci, Bukovci, Nova vas pn Markovcih, Markovci, Zabovci Spuhlja, Brstje, Rogoznica, Pod- vinci, Pacinje, Ptuj, Sp. Breg, Zg Breg, Hajdina, Skorba, Hajdoše Slovenja vas, Gerečja vas, Po- brežje, Sturmovci, Jurovci, levi breg Polskave, Lancova vas Stražgojnca in Sikole. b) Proizvodni okoliš Slovenske fforice 1. Za pšenico: — proizvodnja samo visokorod- nih in priznanih sort pšenice — obvezna zamenjava semen: (tisti, ki tega niso storili \ letu 1962); — obvezno gnojeje s 600 kg mi- neralnih gnojil za osnovno gnojenje in za dognojevanji Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci pše- nice na območju katastrskih ob- čin: Nova vas pri Ptuju. Janežov- ci, Drstelja, Svctinci, Desenci, Le- vanjci, Sp. Velovlak. Ločič. Tr- novska vas, Drbetinci, Gerlinci, Gabernik, Hlaponci in Bratislavci — del. 2. Za koruzo: — obvezno jesensko globoko oranje do 35 cm; — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha za osnovno gnojenje in dognoje- vanje; — obvezno zatiranje plevelov. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci ko- ruze na območju vse katastrskih občin^ proizvodnega okoliša Slo- venskih goric. i. Za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na 1 hektar. Osnovno gnojenje mora biti izvršeno do 20. februarja, do- gnojevanje pa v mesecu aprilu z 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičnih gno- jil; — do 1. aprila je obvezno oči- stiti vse travniške površine, da bodo te praviloma sposob- ne za traktorsko košnjo; sko- pati in očistiti vse odvodne in dovodne jarke ter očistiti poteke ob travnikih in paš- nikih; — košnja mora biti opravljena, ko je največ trav v polnem cvetu, toda najpozneje do 20. junija; — obvezna uporaba očiščenega semena detelj Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci kr- me na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša Slo- venskih goric 4. Sadovnjake: — obvezno čiščenje sadnega drevja pred zimskim škrop- ljenjem; — obvezno zimsko in dvokrat- no poletno škropljenje sad- nega drevja Škropljenje sad- nega drevja izvaja organiz. kmetijska zadruga na svojem območju; — obvezno gnojenje sadovnja- kov nad 10 arov površme z najmanj 600 kg mineralnih gnojil na ha. Te agrotehnične ukrepe so dolž- ni izvržiti vsi lastniki oziroma ko- ristniki sadovnjakov na območju katastrskih občin: Ptuj, Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurberku, Grajena, Grajenščak, Drstelja, Nova vas pri Ptuju, Dolič, Vinta- rovcl, Ločki vrh, Janežovski vrh, Bičeški vrh, Vitomarci, Drbetinci, Kukava, Rotman, Senčak, Zasadi, Bratislavci, Prerad, Polenšak, Po- lenci, Kicar in Pacinje. c) Proizvodni okolli Haloze 1. Za pšenico: — proizvodnja samo visokorod- nih in priznanih sort pšenice; — obvezna zamenjava semena (tisti, ki lega niso storili v. letu 1962); — obvezno gnojeje s 600 kg mi- neralnih gnojil na 1 ha za osnovno gnojenje in za do- gnojevanje. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci pše- nice na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša pšeni- ce na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša Ha- loze. , 2. Za krmo: — obvezna uporaba 600 kg mi- neralnih gnojil na 1 hektar. (Nadaljevanje na 6. strani) Rešitev besedne uganke iz prejšnje številke 1 sekati, 2. kamela, 3. melona, 4. loviti, 5. Vinica, 6. Nikita, 7. kitica, 8. Tivoli, 9. poleno, 10 le- talo. 11 tavati, 12. vagone, 13. Go- rica. 14. rimati, 15. Mimica, 16. mimika, 17. miriti, 18. tavati, 19. varati, 20. raketa, 21. kemija 22. migati, 23. gasiti, 24. sinovi, 25. novela. 26 veselo. Stran 6 TEDNIK PTt'J DNE 25 JANUARJA W83 Otvoritev oddelka za izobraževanfe odministrativnega osebja Administrativna šola v Ptuju odpira 1. semester oddelka za izobraževanje odraslih za admi- nistrativno osebje, zaposleno v gospodarskih organizacijah, ki želi doseči potrebno strokovno kvalifikacijo. Šolanje bo trajalo 3 semestre in bo zaključeno junija 1964. V oddelek se lahko vpišejo le osebe, ki jih določajo podjetja. Pouk bo popoldanski. Predpogoj je opravljena osnovna šola (nižja gimnazija) in redna zaposhtev v gospodarski organizaciji. Stroški šolanja bodo v razmer- ju do števila prijavljencev. K pravilno kolkovani prošnji ki jo je vložiti ali poslati do 31 janaurja 1963, je obvezne prilo- žiti: 1 originalno spričevalo opravlje- ne osnovne šole; 2 potrdilo podjetja o delovni do- bi pri administrativnih poslih s priporočilom za šolanje; 3. pismena izjava o pripravljeno- sti za plačevanje stroškov šo- lanja (posebna priloga). i Nepravilno opremljenih oziro- ma prepozno vloženih prošenj ne bomo upoštevali. Otvoritveni sestanek bo v po- nedeljek, 4. februarja 1963, ob 16 uri, kjer bodo prejeli prijavljen- ci vsa potrebna navodila. Redni pouk prične 5 februar- ja 1963. Ravnateljstvo administrativne šole. Zračni leža|i Ze nekaj časa uporablja ameri- ška družba »General Dynamics« ležaje na stisnjen zrak. Doseda- nji rezultati obljubljajo možnosti razširjene uporabe takih ležišč pri tovarniških strojih. Štiri pnevmatična ležišča v varilnem stroju zamenjujejo dosedanjih deset krogličnih ležajev. pri če- mer pa so dosti zanesljivejša. Na tem stroju lahko opravljajo sedaj varjenje brez kakršnegakoli vi- briranja Tanka »blazinica« stisnjenega zraka ali plina, ki ga na določeno mesto dovajajo pod pritiskom 1,5 atmosfere, vzdrži pritisk 2.6 tone na površini tri tisoč kvadratnih centimetrov Tolikšno težo loči od podloge za 4 do 5 tisočink mi- limetra. Pn tem porabijo v minuti okrog 10 litrov zraka Posebnost fakega ležaja je tudi v tem, da ga ni treba mazati Pnevmatični pritisk preprečuje namreč dotik dveh ležajnih površin, tako da trenje, zaradi katerega je tre- ba sicer ležaje mazati, odpade ŠPORT Pomanjbanje predniabov v „PARTIZANU" Ptuj v petek. 18. I. 1963 je TVD »Partizan« Ptuj polagal obračun svojega dela za preteklo leto. Društvo šteje čez 500 pripadni- kov, od tega 404 telovadečih, kar je nedvomno najmočnejše dru- štvo po številu članstva v Ptuju iz športnih področij. Število od- delkov bi se povečalo, če bi bilo na razpolago dovolj telovadnic in vodnikov. Pomanjkanje telovad- nic ne čuti samo »Partizan«, tem- več tudi ostala športna društva v Ptuju. Zato bo treba v dogled- nem času le uresničiti zamisel o gradnji nove telovadnice pri no- vi šoli »Franca Osojnika«. Naj- večja težava »Partizana« Ptuj pa je pomanjkanje prednjakov in to predvsem mlajših. Tako oddelek moške dece sploh ne more redno vaditi, ker ni na razpolago vod- nika. Zadnje čase so sicer poslali nekaj ljudi v tečaje, vendar se najde le malo mladincev, ki bi bili voljni prevzeti to odgovorno nalogo. Poleg tega je pa še ta ka- | der iz vrst dijakov, ki kmalu za- puste mesto zaradi nadaljevanja šolanja na višji stopnji. Zato je nujno, da se prednjaški kader rekrutira iz vrst delavske mladi- ne, ki tudi po končani učni dobi ostane v Ptuju. Telovadci so bili najuspešnejši na tekmovanju v vajah na oro- dj« in to prav vsi oddelki. So- delovali so na občinskih, okraj- nih, republiških in celo zveznih prvenstvih. Pa tudi pri izvedbi letnega nastopa v Ptuju v občin- skem merilu so sodelovali v veli- kem številu. Tu so se izkazali po- sebno vodniki, ki so prevzeli vse breme predelave prostih vaj. Na- čelnik društva Ečedin Stevo je celo sam sestavil vaje. s kateri- mi so nastopali pionirji. Mnogo je bilo govora o razširitvi dejav- nosti na odbojko, atletiko in ko- šarko. Ta športna zvrst je zadnje čase v Ptuju zamrla in bi bilo prav, če bi jo nekdo poživel. Se- veda se tu takoj pojavi problem vaditeljskega kadra Živahna je bila razprava, če je pravilna ur- banistična poteza, da se na let- nem telovadišču »Partizana« v ljudskem vrtu gradi plavalni ba- zen, kot da ne bi bilo drugih pri- mernejših prostorov. V novi od- bor so bili izvoljeni po večini stari odborniki s predsednikom Drobino na čelu. OP. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 27. jan. do 3. febr. 1963 Mlaj bo v petek, 25. januarja ob 14.42. Napoved: do konca januarja bo lepo vreme in mraz bo popustil. Med 1. in 3. februarjem bo en dan snežilo. Sneg bo vsled vdora južnega vremena v dolinah pre- šel v dež. V nižinskih predelih nevarnost poplave, v hribih nevarnost pla- zov. A. P. PREUREJANA ZELENJAVNA TRGOVINA V ORMOŽU V Ormožti je nedavno KZ »Kombinat — Jeruzalem« Or- mož preuredil del prostorov starega sodišča na Mestnem trgu za potrebe zelenjavne trgovine. Preureditev je veljala nad 850 tisoč dinarjev. S tem je zadruga dobila primerne prostore za trgovino in dvoje skladišč. . ...... ....... Navodilo k odloku obč. ljudskega odbora Ptuj (Nada)je\ anje s 5. strani) Osnovno gnojenje mora biti izvršeno do 20 februarja, do- gnojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičih gnojil; — do 1. aprila morajo biti oči- ščene vse travniške površine, da bodo te sposobne pravi- loma za strojno košnjo; sko- pati in očistiti dovodne in odvodne jarke ter očistiti potoke ob travnikih in paš- nikih; — košnja prve trave mora biti opravljena ko je največ trav v polnem cvetju, toda najpo- zneje do 20. junija. Te agrotehnične ukrepe so dolžni izvršiti vsi lastniki oziro- ma koristniki travniških površin v nižinskem predelu katastrskih občin: Zavrč. Dolene, Cirkulane, Pristava, Medribnik, Meje, Zg. Leskovec, Sp, Leskovec, Dravci, Vareja, Ljubstava, Dravinjski vrh. Majski vrh, Podlehnik, Stanoši- na, Kozminci, Zakl. Jablovec, Zg. Pristava. Bolečka vas, Dolena, Dobrina, Zetale, Doklece, Skrblje, Stogovci, Ptujska gora, Podlože, Sesterže, Sveča I in Sveča IL 3. Za sadovnjake: — obvezno čiščenje sadnega drevja pred zimskim škrop- ljenjem; — obvezno zimsko in dvrakrat- no letno škropljenje sadne- ga drevja; Škropljenje sadnega drevja izvaja organizirano kmetij- ska zadruga. — obvezno gnojenje sadnovnja- kov nad 10 arov površine z najmanj 600 kg mineralnih gnojil po ha. Te agrotehnične ukrepe so dolž- ni izvršiti VSi lastniki irirema koristniki sadovnjakov na območ- ju katastrskih občin: Bpsmvee, Paradiž. "Vareja, Dravci. Sp. Le- skxn'ec. Zg Leskovec, Dravinjski vrh, Zg, Pristava, Bolečka vas, Jurovci. Dolena, Doklece, Dorbri- na. Stogovci, Ptujska gora, Pod- lože, Sestreže in Lešje. 2, Lastniki oziroma koristniki sa- dovnjakov v tistih katastrskih ob- činah, ki niso navedene v tam navodilu, so prav tako dolžni po določilih Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci obvezno očistiti sadno drevje in izvršiti zimsko škrop- ljenje. 3. Vsi pridelovalci krompirja na območju katastrskih občin, ki ni- so navedene v tem navodilu, so dolžni po določilih Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred bo- leznimi in škodljivci zatirati ko- loradskega hrošča in škropiti pro- ti krompirjevi plesni. Škropljenje izvaja organizirano območna kme- tijska zadruga. / 4. Po določilih citiranega odloka ni obvezno gnojiti z minimalnimi gnojili tistih travnikov, ki so za- močvirjeni, redno podvrženi po- plavam in tistih, na katerih ae tudi z gnojenjem ne doseže več kot enkratna košnja. 5. Da se bodo predpisani ukrepa izvedli v letu 1963, so kmetijeka zadruge dolžne poskrbeti za po- trebno mehanizacijo in naročiti zadostne količine reprodukcijske- ga materiala. ^ Številka: 320-25/62-5-SC Ptuj, dne 16. januarja 1963 Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Sonja KRAVOS OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti no območju matičnega urada Ptuj Rodile so: .\dela Bukovje. Žetale 81 — Vii. orja; Terezija Viher. Pavlovski vrh 61 — deč- ka; Hilda Srobotič. Pavlovci 22 — Mirana: Marija Lozinšek, Sedlašek 57 — derlNU. Marta Bevk, Kidričevo 66 — Bojana; Cecilija Matjašič, Skolibrova 12 — Simono; Julijana Duh, Ljubstava 35 — Zvonka; Miro- slava Budja. Pušenci 14 — Du- šana: Hedvika Balažič, Stara- tanova 78 a — Frana; Darinka Vujnovič, Prešernova 6 — Si- mono: Jožefa Petrovič, Podvinci 115 — Draga; Jožica Krajnc, Lovrenc na Drav. polju 41 — Danila; Erna Penko, Trg svo- bode 3 — Bojana; Marija Bez- jak. Predava 15 — Viljema; Ljudmila Peklič. Dolena i04 — Marjano; .\na Kutnjak. Turški vrh 49 — Biser ko; Matilda Plo- šinjak, Zamušani 3 — dečka; \idA Šildenfeld, Trg svobode 19/9. Slov. Bistrica — Janjo, Marija Zavec. Sakušak 9 — Maj- do; Marija Lah, Sobetinci 21 — Majdo; Marija Plemenič, Kog 84 — Cirila; Marija Ciglar, Bu- kovci 59 — dečka; Kristina Tu- šek, Pobrežje 106 — Jožefa; Ma- rija Vnuk. Zg. Hajdina 6 — Branka: Terezija Ciglar. Dor- nava 117 — Draga; Zora Zadra- vec, Središče 56 — Slavico in Danico; Marija Vuk, Majšperk 11 a — Natašo. Poroke: Franc Lah. Kidriče- vo 9, in Ana Lah, Kidričevo 9; Martin Letonja, Prešernova 22, in Marija Voda. Orešje 27. Umrli so: Robert Baranašič. Apače 157. roj. 1955. umrl dne 19. jan. 1963; Ida Zelenik. Zla- toličje 106, roj. 1962, umrla dne 19. jan. 1963. 15. januarja 1963 so darovali kri krvodajalci iz Jnršine: Mikša Ja- nez, Brumen Franc, Raušl Vinko Mihelič Franc, Matjašič Anton Bezjak Alojz, Berlek Mirko, Ko- sec Alojz. Zmauc Ana, Fekonja Marija, Kostanjevec Štefka, Ke- kec Terezija, Soštarič Antonija Korenjak Terezija, Cucek Roza. Kupčič Marijt, Matjašič Marija Sušterič Marija, Mihelič Julijana in Slaček Anton 17 jan. so darovali kri krvodaj iz Dornave: Peteršič Anton, Cigu- la Franjo, Kristovič Franc, Ko- kelj Franc, Cigula Janez, Sok Ja- nez. Cigula Jožef. Frajnc Franc. Peteršič Alojz, Pihler Franc, Bel- šak Milan, Peteršič Ivanka, Duh Martin, Kokolj Rozalija. Pihler Terezija, Sok Liza, Peteršič Albi- na, Zemljarič Terezija, Valenko Marjeta, Kavčič Janez, Sarlah Zvonka, Medtem so darovali kri še posa- .mezni krvodajalci, in sicer: Kav- čevič Marija, Vaupotič Ivana. Sprah Ljubica, Stubičar Anton. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov naj- iskreneje zahvaljujemo za vso po- žrtvovalnost! Splošna bolnišnica Ptnj Rdeči križ Ptaj Iz programa RTV Ljubljana NEDEL.IA 27. IA>ri!ARIA 1963 6.00—8.00 OoDro lutroi — »raes ob 6.05—15.10 Poročila :n dDevni ttoledat 6.30—6.35 iVapoUi za turiste. 7 00— 7.15 Napoved časa poročila pregled ti- ska, vremenslsa napoved radiisti soie- dar. prireditve dneva id obiava dnevnega sporeda. 7.40—7 45 Pogovor s ooslu šalci. 8.00 .Mladinslia radiislja igra H 21 »Drobne pesci; velikih moistrov«. s.47 Lepe melodiie. 9 00 Poročila 9.05 Za liubitelie simfonične glasbe 10..»O Mati- neja narodne m domače glasbe 11.30 Milenko Sober: Pomorski transport ni kar tako. 11.50 Deset mmu; pred dvanajsto. 12.00 Poročila 12.05 Naš: ^poslušalci če- stitaio in pozdravliaio — 1. 13.00 Napo- ved časa poročila vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila m zabavna glasba 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert on vas doma, 14 15 Naši poslušalci čestitaio in pozdravliaio — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremen- ska napoved 15.15 vesel; ntmi 15.30 Glasba v pražniib zasedbah 16.00 Humo- reska lega tedna. 16.20 Ogrlica s po- pevkami in prijetnimi melodiiami. 17.00 Poročila. 17.05 Hammond orgle. 17.15 Radijska igra. 18.15 A.ntoD Lajovic: Ada- srio. 18.30 Športna nedelia. 19.00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite svoio melodijo. 21.00 Ruska opera 22 on Napo- ved časa. poročiia, vremenska nai^oved ia pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program RT\. 23.00 Poročila. 23.05 S plesno glasbo v novi teden. 24.00 Zadnia poročila in zakliuček oddaje. PONEDELIEK. 28 lANUARIA 1963 5.00—8.00 Dobro luuo! ipisan glas ben< spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po ročila m dnevn; koledar 5.00—6.10 Na poved časa DoročiU pregled tiska vre menska napoved ,d obvestila 7 00—7 15 Napoved časa poročila, vremenska napo ved u) raduski koledar 6.00 Poročila '100 Pozot oimaš prednost«! 12.00 Po ročila 12.05 Radnska Kmečka univerza 12.15 Zadovolinj Kranici so v gosteli 12 30 Izbrali smo za .vas 13.00 Napoved časa poročila vremenska napoved, prire- ditve dneva in obiava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Intermezzo s fagotom in godali. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Obdobia slovenskega samospeva. 17 45 Igra an- sambel ložeta Pnvška. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kvui- tet »lUana Vitka jz Maribora. 18.25 Prn večerai ples. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razeled- cice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00— 22 00 Simfonični koncert orkestra Radia Sarajevo — vmes ob 20.45—21.00 Kul- turni globus. 22.00 Vapoved časa. poro- iiila. vremenska napoved ia pregled spo- leda za nasledOiu daa. TOREK 29. JAVUARIA 19€3 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- Deni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6 00—6.10 Na- poved časa poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—7.15 Vapoved časa poročila vremenska napn ved id radijski koledar. 8.00 Poročila. .100 Pozoi nimaš prednosti i 12.00 Po ročila. 12.05 Kmetijski nasvet«. 12.15 Poie Ljubljanski oktet. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- lava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pihavci med seboi. 14.00 Poročila. 17.oo Poroč4la 17X)5 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Iz zlatih dni zborovske glas- be — IV. oddaja. 18.45 S knjižnega tr- ga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 ^fariian Lipovšek: Štiri skladbe za violi- no in klavir. 20,15 Radiiska lera. 20.55 Ottorino Respiehi: Rimske piniie. 21.17 Naš nočni kaleidoskop 22.00 Nat>oved časa. t>oroč(la, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednii dan. SREDA. 30. JANUARIA 1963 5.00—8.00 Dobro Intro! ttMsaa ela«- beni sporedi — Tme« ob 5.05—6.10 Po- ročila la dnevni toledu. 6j00i 6.10 Na- poved Časa poročila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila 7 00—7.15 Napoved časa poročila vremenska napo ved in radijski koledar 8.00 Poročila. 11.00 Pozor nimaš prednostii 12 00 Po ročila. 12.05 Kmet«iski nasveti 12.15 Dobri znanci igraio in poio. 13.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved prireditve dneva in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila m zabavna glas- ba. 13.30 Lepe melodije. 14.00 Poročila 17.00 Poročila. 17.05 Govorica glasbenih instrumentov 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Od popevke do popevke. 18.30 Moški zbor p v. Han- sa Wolfgartna poie nemške narodne pes- smi. 18.45 Ljudski parlament 19.00 Ob vestila. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radiiski dnevnik. 20 00 Giaccmo Puccini- TOSCA. 22.00 Vapoved časa. poročila, vre- menska naiK)ved in irregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 31. lANUARlA 1963 500—8.00 Dobro jutroi fPisan glas befli sporedi — vmes ob 5.05—5.10 Po ročila in dnevni koledar 6.00—6.10 Na poved časa poročila oregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.oo—7.15 Napoved časa. poročila vremenska napo- ved tn radijski koledar. 8.00 Poročila. 1100 Pozor nimaš prednosti' 1200 Po- rofila. 12.05 Kffietijslu oasveti. 12.15 Pihalni orkester LM. 12.30 Melodiie m rumi. 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva, in ob- iava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila :n zabavna glasba 13.30 Iz del Petra !l;iča Caikovskega 14.00 Poročila. 17.00 Poročila 17.05 Glasbena križanka št. VIII. 18.00 Poročila — aktualnosti doma n v svetu. 18.10 Maihna prodajalna plošč 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Četrtkov vačer domačih pesmi in napevov. 20.45 Nekaj iužnih ritmov. 21.00 Izročila XX. stolet- ia — M. Solohov. 21.40 IZ srbske komor- ne glasbe. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sj)oreda za naslednii dan. PETEK. 1. FEBRUARJA 1963 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan elas- tični sporedi — vmes ob 5 05—5.10 Poročila -n dnevni koledar 6 00—6.10 Napoved časa poročila, pregled tiska vremenska napoved n obvestila 7 00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radiiski koledar 8.00 Poro- čila 11.00 Pozor nima? prednosti! 12.00 Poročila 12.05 Kmetiiski nasveti. 12.15 Slovenske narodne ob soremliavi harmo- nike. 12.30 Igra pianist Fred Došek. 12.45 Pojoča godala. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Tisoč pisanih taktov za razvedrilo 14.0« Po- ročila. 17.00 Poročila. 17.05 Ura z ju- goslovanskimi skladatelji. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Češke popevke 18.25 Prizor iz i dej«nia kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrt ure z ansamblom ložeta Kani- piča. 20.15 Tedenski zunaniepolitični pre- gled. 20.30 Obrazi in značaji v samospe- vih Modesta Musoreskega. 21.00 Igra pia- nist Erold Gardner. 21.15 Oddaja o mor- iu in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in preeled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 2. FEBRUARJA 1963 5.00—8.00 Dobro jutrol (p4san ela«be- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Naoo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved m obvestila. 6.30—*.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Kmetiiski nasveti. 12.15 Svadili se orli i sokoli . . . 12.30 Srečanje dveh solistov. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 V paviljona zabavne glasbe. 14,00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Naš plesni karnet. 18.45 Naši popotniki na tnjem. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Novo v studiu 14. 20.20 Obe plati postave — m. epizoda. 21.00 Za konec tedna — Ples! 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Oddaja za naše to- selience. 23 00 Poročite. 23.05 Šota« Dles 24.00 Zadaj« poročila ia zakljaMi