MHb
Štev. 70.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6» ■ 1	■-■■■■-	1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. -- .	 ■■	—
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne =================== številko po 10 vinarjev. "----:-■;-==:-■.:'=-ea
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Relda-srssr-.—- macije za list so poštnine proste.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru II...'.J: -tt -:■=== primeren popust.	1
cine 5. oktobra. 1917.
Leto I,
Politika besed,
Ka je razkrila balkanska vojna vse grozote moderne vojne .in so se nam: ježili lasje °b čitanju opisov vojnih poročevalcev, takrat bi bili z velikanskim navdušenjem in odkritosrčnim odobravanjem pozdravljali izvajanja, kakršna smo slišali pred dvema dnevoma iz ust našega ministra za zunanje zadeve. Takrat ko smo s strahom gledali efekt tekmovalnega oboroževanja, bi bil Pravi trenotek, da vstane državnik in zakliče: Dovolj! Mislimo na razorožitev, delujmo za razsodišča. Tak državnik bi bil gotovo našel v vseh narodih tako mogočno oppro, da bi bil dosegel vsaj nekaj uspeha. Ali kateri državnik je takrat mislil na take stvari? Osamljen je ostal bazilejski poziv mednarodnega proletariata, ki je slovesno Proglasil vojno vojni, državniki so se pa pripravljali z mrzlično naglico na — svetovno vojno.
Četrto leto najstrahotnejše vseh vojn je odprlo državnikom šele oči, da je bila predvojna- organizacija meddržavnega razmerja na prav slabili temeljih, da je treba poiskati 'lovili. Ali preden lahko postavimo nove temelje, mora biti konec tega klanja. Kaj nam Pomagajo vsi najlepši načrti za meddržavno razmerje po vojni, če se mora pa prej izpre-vsa Evropa v eno samo veliko grobišče, preden uniči militarizem sam sebe? Grof Czernin naj bi bil predvsem izgovoril tiste besede, ki so prvi predpogoj, da se pri-čno uresničevati taki lepi načrti o razorožitvi in razsodišču. Teh besed ni, besed, ki bi Prepričale največjega dvomljivca, da je naša vojna le obrambna vojna in ker ni več sovražnikov v deželi, smo torej pripravljeni, da se pogovorimo, in vrnemu vsakemu svoje.
Namesto takih jasnih besed pa je govoril grof Czernin še dalje o tem, kaj naj bo po vojni in povedal je, da moramo dobiti svobodo morja. Velikansko razkritje! Kaj naj Pomenja to geslo, ki je izposojeno poleg te-Sa še iz Nemčije? Kdo pa ovira v mirnih časih svobodo morja? Ali niso plule lehko naše trgovske ladje pred letom 1914 kamorkoli so hotele? In kadar bo mir, bodo zopet
—	 s	__________
j lehko križarile semintje. Svoboda morja je ogrožena le v vojni. ^Dokler bodo vojne, toliko časa bo svoboda morja ogrožena v vojnem času od onega, ki razpolaga s potrebnimi vojnimi sredstvi. Kdo pa naj da garancije za svobodo morja med vojno? Za mir jih pa treba ni. Torej je tudi to načelo, na katerem naj temelji bodoča organizacija sveta, le prazen nič, ki naj premoti površne ljudi.
Zastonj iščemo v Czerninovem govoru proglasitev najvažnejših načel za bodočo organizacijo sveta, proglasitev načel o samoodločevanju narodov in demokraciji. Ce bi bil povedal grof Czernin namesto dolgoveznih deklamacij kratko in jedrnato, da je monarhija za mir brez aneksij in kontri-bucij na podlagi samoodločevanja narodov,
da priznava enakopravnost vsem narodom v monarhiji, da hoče ščititi narodnostne manjšine povsod, da hoče zdernokratizirati ustavo in upravo — tedaj bi zavriskali veselja, ker bi bila taka izvajanja trdna podlaga za pogajanja, tako trdna, da bi jih ne upal odkloniti nihče. Ali grof Czernin uganja politiko praznih besed, ki pa v četrtem vojnem letu ne premoti nikogar več. Zdi se nam, da je postal grof Czernin vse preveč dovzeten učenec nemškega rajhskanclerja.
Czcrninov sovor je zopet jasno dokazal, da ni mogoče priti do miru s sporazum-Ijenjem, temveč da se bo vojna nadaljevala tako dolgo, dokler ne bo ena skupina popolnoma poražena, da bo za dolgo časa izključena iz vsega svetovnega samostojnega gospodarskega življenja. Le slučaji, ki jih ni mogoče predvideti, vplivajo lehko na drugačen potek vojne, drugače pa nam je usojeno, da izpijemo kelih bridkosti do zadnje kapljice.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo. Dungj. 4. okt. (Kor. ur.) Na vzhodnem bojišču in v Albaniji neizpremenjeno. Italijansko bojišče: Boji v oddelku sv. Gabriela so včeraj popuščali Prcšnji dan smo ujeli 6 italijanskih častnikov, 407 mož in 2 zdravnika. Naši le-
! talci so sestrelili 3 sovražna letala. Na tirolski | fronti nobenih posebnih dogodkov. — Sef ; generalnega šuiba.
Nemško vojno poročilo. Benin, 4. okt. (Kor. u.) Zahodno bojišče. Arm. skup. prestol. Ruprehta Bavarskega: Včerajšnje bojno delovanje .sovražnika v Fiandriji je biio enako delovanju prejšnjih dni: Močan ogenj gioboko v ozemlje za našimi pozicijami in na belgijske km je prot i pos^neznim oddelkom naše bojne zone, ki se je v središču bojne fronte zgostil v silen učinek. Ponoči je trajai silni artelje-rijski boj z nezmanjšan”, silo med gozdom Houthoušstef do Lyse. Danes zjutraj se je stopnjeval v bobnajoči ogenj Z močnimi angleškimi napadi v loku okolo Yperna se je razvnela bitka v Flandriji iznova. Pri drugih armadah je bilo bojno delovanje čez dan slabotnejše zaradi slabega opazovanja, šele proti večeru je oživelo. — Arm. skup. nemškega cesarjeviča: Na vzhodnem bregu Moze je pričelo na večer ob višini 344 vzhodno od Sa-mogneuxa najmočnejše obstreljevanje. V globokih vrstah so kmalu nato pričeli Francozi napadati, t‘a s; osvojc pozicije, ki smo jih mi tam zavojevali. Napad se jc izjalovil v obrambnem ognju naše arteljerije in ob vztrajnem odporu Virtemberžanov. — Armadna skupina vojvode Albrehta Virtemberškega: Živahni ar-teijeri.ski bcTjt so se razvili od časa do časa zapadno od Mozele in v Sundgavu. Napadov ni bilo. — Vzhodno bojišče: Pri Ja.-vob-štatu, Dvinskem in ob Zbruču in ob Donavi pri Gaiacu je naraščalo od časa do časa bojno delovanje. Poizvedovalni boji so potekli za nas večkrat uspešno. — M a c e d o n s k a fronta: Položaj nespremenjen. — Prvi gen. kvart. mojster: von Ludendorff.
Italijansko vojno poročilo z dne
4.	oktobra: Zvečer do včeraj popoldne je neprenehoma trajalo bojno delovanje na zapad-nem pobočju hriba sv. Gsbrijela. Ponovni napadi sovražnikovi so se zlomili v našem ognju. Srečen slučaj nam je prinesel 4 sovražne častnike in 22 mož, ki so bili v neki jami. V odseku Rancogliano smo pri posrečenem nenadnem napadu vjeli 27 mož. Na ostali fronti običajno delovanje obeh artiljerij. Sovražno
LISTEK.
A. P. Cehov:
Neuspeh.
Poslovenil Srečko Puncer.
Ilija Sergjejič-Peplov in njegova žena Kleopatra Petrovna sta stala pri vratih in ?eljno poslušala. Za vratmi, v mali sobici, se Je očividno govorilo o ljubezni; razkrivala $ta si jo njuna hči Nataša in učitelj okrajne s°le Ščupkin.
, Ulovi se! — je zašepetal Peplov, drhteč nestrpnosti in si mel roke. — Pazi, Pe-trovna, ko nehata govoriti v čuvstvih, sne-^i s stene sveto podobo in pojdeva ju blagoslavljat ... Presenetiva ju ... Blagoslov j* sveto podobo je posvečen in nerazrušljiv... 1X16 izvije se več, ak® tudi toži.
Za durmi pa se je vršil sledeči govor: rt Ne bodite tako nagajivi — je rekel Ščup-zažigajoč si žveplenko ob svojih kocasto risanih hlačah. Jaz .vam res nisem pi-5aJ nobenih pisem!
naprej, st 70, 5. oktobra iei7.
— Kako pak! Kakor da bi ne poznala vaše pisave! — se je hihitala devica, umerjeno hreščeč in se venomer ogledavala v zrcalu.
— Takoj sem spoznala! Kako ste čudni. Učitelj lepopisja, pisava pa taka kakor bi praskala koklja. Kako neki učite pisati, ko sami tako čečkate?
Hm! ... To ni nič. Pri lepopisju ni glavno pisava, ampak to, da se učenci ne spozabijo. Tega udariš z ravnilom po glavi, onega naženeš klečat... Ah, kaj pisava! Pusto delo: Nekrasov je bil pisatelj, a je vestno pazil, kako je pisal. V zbranih spisih so pokazali njegovo pisavo.
— O, Nekrasov in vi... (vzdih). Pisatelja bi z veseljem poročila. Vedno bi mi pisal stihe v spomin!
— Stihov vam tudi jaz lahko napišem, ako želite.
— O čem neki bi mogli vi pisati?
—O ljubezni... o čuvstvih ... vaših očeh... Kadar prečitate, boste omamljeni... Solze vas polijejo! No, in če vam napišem res pesniške verze, ali mi boste dovolili, da Vam poljubim roko?
Velika važnost!... Ce mi jo prav sedaj^ poljubite!
bčupkin je skočil po konci, razprl široko oči, sklonil se k mehki, po jajčnem milu dišeči ročici.
— Snčmi sveto podobo — je požuril Peplov, sunil s komolcem svojo ženo, bled od razburjenja in si zapenjal suknjo. — Poj-dive! No!
Niti za trenotek se ni obotavljal Peplov ter odprl vrata.
— Otroka... je zamrmral, dvignil roke in mežikal s solznimi očmi. Gospod vaju blagoslavlja, otroka moja, živita ... plodita se... množita se ...
— Tudi... tudi jaz vaju blagoslavljam... je izpregovorila mamica plakajoč veselja. — Bodita srečna, draga moja! O, vi mi jemljete moj edini zaklad! — se je obrnila- k Ščupkinu .— Ljubite mojo hčer in sprejmite jo v svoje varstvo...
Ščupkin je odprl svoja usta od strahu in začudenja. Napad staršev je bil tako nenaden in smel, da ni mogel izpregovoritf niti besede.
letalo, ki je bilo od naših letal napadeno pri Avčah, je bilo prisiljeno spustiti se v naših črtah na tla. Letalci so bili ujeti.
Letalski napadi na nemška mesta. Berlin, 4. oktobra. V noči od 2. na
3.	oktober so sovražni letalci v številnih skupinah napadli nemška mesta. Posebnih uspehov ti napadi niso dosegli. Neko sovražno letalo je dospelo v pokrajino južno od Stuttgarta ter vrglo 6 bomb, ki so provzročile nekoliko stvarne škode, ne pa izgube človeških življenj. Deset letalcev je napadlo odprto mesto Frankfurt a. M. Večina bomb je padla izven mesta brez učinka na tla. Pet oseb je ranjenih, stvarna škoda neznatna. V lorenskem industrijskem ozemlju se je pojavilo več letalskih skupin; samo eno je priletelo do okraja Dortmund. Ena oseba je bila vsled bombe ubita. Letalski napadi so se izvršili tudi na Rastatt, Baden -Baden in Tubingen. Nikjer ni bilo znatne škode.
Politični pregled.
= Demisija Sfiidlerjevega kabineta? O
politični krizi v Avstriji piše dunajska »Zeit«: Za slučaj, da pogajanja ministrskega predsednika viteza Sedilerja z voditelji parlamentarnih strank glede odobrenja proračunskega provizorija ne bi imela uspeha, sc sestavi nov kabinet. Kot naslednik se imenuje poljedelski minister grof Silva-Ta-rouca.
= Iz begunskega odseka. V begunskem odseku državnega zbora se je včeraj opozorilo na poročila iz Budimpešte o prisilnem iztiranju tam bivajočih galiških beguncev. Minister notranjih zadev je izjavil, da je že potrebno ukrenil glede zanesljivega poročila v tej zadevi. Sicer je pa tudi zastopnik ministrstva notranjih zadev stopil v stik z merodajnimi ogrskimi faktorji. Odsek je vzel ministrovo poročilo na znanje. Potem se je odsek bavil z vprašanjem vrnitve beguncev. Ministerijalni tajnik dr. Montel je podal v tej zadevi obsežna pojasnila.
= Iz ustavnega odseka. Ustavni odsek je sprejel včeraj predlog poslanca P i 11 o-nija in tovarišev. Predlog se glasi: Zbornica vzame na znanje ,da je bil razpuščen z ustavnimi razmerami nerazdružljiv urad za vojno nadzorstvo. Razpust tega urada pa zbornice ne more ovirati, da bi ne izrekla obsodbe o ponesrečenem delovanju tega u-rada. Odsek izjavlja, da zbornica ne more priznati kot ustavne nobene uredbe, za katero bi ne nosil odgovornosti pristojni avstrijski resortni minister. Zbornica zahteva, da se ministerialni komisiji ne prizna ne u-radni značaj, ne izvršilno pooblastilo in da se njeno delovanje mora omejiti na to, da posreduje sporazumljenje med centralnimi mesti. Odsek je nadalje sprejel^ resblucijo, ki zahteva, da se odpravi označenje »politično sumljiv« in »politično nesumljiv«. Re-
»Ujel si se v mreže! '■— je pomislil gi-neč groze. — Samo pokrov za rakev še, bratec! Ne izviješ se!«
In pokorno je sklonil svojo glavo, kakor bi hotel reči: »Vzemite jo, jaz sem premagan.«
— Bla... blagoslavljam ... je nadaljeval papa in istotako zaplakal. Natašica hčerka moja... stopi poleg... Petrovna, daj sveto podobo ...
Tedaj pa je prenehal oče vdrugič plakati in lice se mu je zategnilo gnjeva.
— Klada! — je srdito zakričal nad ženo. — Tvoja bedasta glava! Kaj, je li to sveta podoba?
— O, vsi svetniki!
Kaj se je zgodilo? Učitelj lepopisja je plašno vzdignil oči in videl da je rešen: mamica je v naglici snela s stene mesto svete podobe sliko pisatelja Lažečnikova. Stari Peplov in njegova soproga, s sliko v rokah, sta stala vsa zmedena in ne vedoč, kaj naj storita in porečeta. Učitelj lepopisja je porabil zmešnjavo in zbežal...
solucija poslanca dr. Redlicha zahteva, da se dovoli redno prejemanje inozemskih časopisov. Nadaljuj predlog zahteva, da se odločba cenzure končnoveljavno izvrši v dveh urah, če se tiče člankov do 2500 besed, ter da se ustvari prizivna inštanca proti odločbam cenzure. Ta predlog se je izročil tiskovnemu odseku. Poslanec Onciul je v-prašal, kdaj se bo nadaljevala debata o reformi ustave, na kar je načelink dr. Mataja odgovoril, da je nadaljevanje debate zavisno od politične konstelacije, ker je povoljen uspeh pričakovati le tedaj, če se prej doseže gotov sporazum med političnimi strankami.
— O parlamentarnem položaju se poroča z Dunaja: Proračunski odsek je sprejel včeraj predlog, da se razprava o proračunskem provizoriju za nedoločen čas od-godi. V parlamentarnih krogih so mnenja, da se hoče na ta način dati vladi možnost, da pridobi večino za provizorij in druge nujne državne potrebe. Prezidij poljskega kluba se je včeraj bavil z gospodarskimi zahtevami Galicije, ki se danes predlože ministrskemu predsedniku. Vlada upa, da se ji posreči sporazum s Poljaki, tako da bi se mogla v torek debata nadaljevati na trdnejši podlagi.
= Mandat poslanca Grafenauerja. V konferenci načelnikov državnozborskih strank je poslanec dr. Korošec zahteval, naj se postavijo na dnevni red naslednja poročila in sicer glede imunitete poslanca Grafenauerja in glede odškodnine internirancem in konfinirancem.
— Ogrski minister za valuto. Vladni ogrski list „Deli Hirlap" poroča, da vstopi tajni svetnik Szterenyi kot četrti minister brez portfelja v vlado, da vodi akcijo za ureditev valutnih razmer s pospeševanjem izvoza. Na Ogrskem se bavijo že dolgo časa z vprašanjem valute in so prišli do pravega spoznanja, da je smotreno pospeševanje izvoza glavni pogoj za izboljšanje naše denarne vrednosti. Zlasti uvažnjejo na Ogrskem močnejši izvoz lesa.
= Hindenburg, heroj nemškega naroda, je praznoval pred nekaj dnevi svojo sedemdesetletnico. Sedaj se zahvaljuje za čestitke.
V	tej zahvali pravi med drugim, da ni treba skrbeti Nemcem, kaj bo po vojni, ker to prinaša le nezaupanje v lastne vrste in jači upanje naših sovražnikov, da pa naj Nemci zaupajo v to, da doseže Nemčija vse, česar potrebuje, da ostane varna za vse čase.
= Nemiri v Turinu. V svojem poročilu
o	turinskih nemirih poroča »Gazzeta Tici-nese«, da so streljali na upornike s strojnimi puškami in da so vojaki še le pod pritiskom naknadno prispelih kontingentov rabili orožje. Skupine upornikov so se zabarikadirale v hišah. Poroča se končno, da je bilo 60 mrtvih in 120 ranjenih.
= .Sedaj ni čas, da bi govorili o miru." Reuterjev urad poroča iz Londona iz govora ministra Churchilla sledeče: Naše misli se osredotočujejo v misli na odločilno zmago. Vsi želimo od srca, da bi bil mir na zemlji, a sedaj ni čas, da bi govorili o miru. Sedaj smo v najresnejši' fazi vojne, v kateri bo boj narodov silen, in v kateri pridobimo vse sadove za vse čase ali pa jih sramotno in brezskrbno zavržemo. Približali smo se našim vojnim ciljem, a uresničeni še niso. Pruski militarizem še ni uničen. Ni pretiravanje, če govorimo ali pišemo, da so voditelji pruskega militarizma sovražniki človeštva. Strašna napaka bi bila, če sklenemo mir, preden dosežemo naše cilje. Če dožive Nemci odločilen poraz, tedaj šele izgube vero v svoj vladni sistem. In če potem še razumejo, da jih vodi v bedo in jih napravlja za sovražnike človeštva in če se porode k narodu s svobodami demokracije, tedaj upam, da,pride mir, resničen mir na trajnih temeljih. Če se konča ta vojna z nezadovoljivim mirom, ne bo Anglija nikdar mirna. Tudi Amerika ne bo mirovala, dokler ni dosežena končna odločitev. Nobenega vzroka ni, da ne bi premagali nevarnosti in pomanjkanja, kadar se lotimo energičnih ofenziv. Prezgodaj je še, da bi dejali, da je premagana vojna podmorskih čolnov. Ne vemo, v kakšni novi obliki se ponovi in v koliko bodo učinkovale protiod-redbe; ali prezgodaj pa ni, če trdimo, da smo
I	držali drugo nemško podmorsko vojno proti teinu otoku v šahu in jo celo zavrnili. Prihodnje leto bodo naše armade močnejše in boljše opremljene, če bo trajala še vojna, česar nas pa bog obvaruj. Mi smo polni zaupanja, a polni zaupanja so tudi Neme1. Svojih obupnih naporov ne napravljajo brez vzroka, saj vedo, da so Britje glavni faktor v vojni, saj vedo, da naše moči ni mogoče zdrobiti in da bo le še naraščala.
—	Papež kot mirovni posredovalec. »Giornale dTtalia« poroča, da je poslal papež ententnim državam noto. V tej noti izjavlja, da z vso gotovostjo vc, da je Nemčija pripravljena izprazniti Belgijo in severno Francijo. Dalje vprašuje papež ententne vlade, če žele, da prosi Nemčijo, naj natančno pove pogoje za to izpraznitev. Torej ponuja papež s tem direktno svoje posredovanje. »Giornale d’Italia« pristavlja, da so papežu znani pogoji vsled razgovorov dunajskega in monakovskega nuncija z avstrijsko in nemško vlado. Poročilo dunajskega nuncija naznanja avstrijske pogoje napram Italiji. Glasilo nemškega centruma, berlinska »Germania« piše z ozirom na to poročilo italijanskega lista, da odgovarja to poročilo resnici. Nadalje pa pišejo zopet švicarski listi, da bo odgovor entente na to papeževo noto tako odločno odklonilen, da onemogoči vsak nadaljni papežev poizkus za dosego miru.
= Mirovna pogajanja. Kodanjski „Soci-aldemokraten" pravi z ozirom na rajhskancler-jeva izvajanja, da gotova mesta njegovega in Kiihlmannovega govora potrjujejo vesti, da so mirovna pogajanja v neki obliki že v teku. Kuhlmannova izvajanja, da prineso bodoči tedni odločitev o tem, če pride še do četrte zimske vojne ali ne, kažejo tudi na to, da se vojskujoče države že razgovarjajo.
= Wilson proti gospodarski vojni. Londonska »Morning Post« poroča iz Wa-shingtona: V noti na aliirance zahteva predsednik WiIson, naj se sklep pariške gospodarske konference glede nadaljevanja gospodarske vojne proti centralnim državam tudi po sklepu miru razveljavi.
= Žalostne razmere na Ruskem. Poročevalec angleškega lista »Times« piše o razmerah na Ruskem:	Na	Ruskem	vlada
največja nebrzdanost. Vojaki si dovoljujejo vse mogoče napade in nadlegovanja, ne da bi bili kaznovani. Da pretepajo oficirje, to ni prav nič nenavaden dogodek. Prav tako strašno je tudi s teorijami revolucije. Vsakdo sme izgovarjati svoja nevarna, da celo veleizdajalska mnenja in jih tudi razširjati. Vse vrste ropov in umorov so na dnevnem redu. Zastavo revolucije zlorabljajo, da zakrivajo brezštevilne zločine, kajti izgleda tako, kakor da je vse prav in primerno, kar se misli in dela v ruski republiki. Trajno napredujoča dezorganizacija v trgovini in industriji, divje zapravljanje narodnega premoženja in padanje javnega kredita vodijo neizogibno k državnemu bankerotu. Vedno jasnejše se kaže, da vodijo revolucijo tuji vplivi, ki 'delujejo v državi sovražnem zmislu.	..
= Kmetje, temelj ruskega demokratičnega vladanja. V 18 zvezku „Sozialistische Monatshefte" piše Max Schippel o Rusiji: Pre* bujenje krščanskih držav, ki so se odcepile od Turčije in se zbudile k samostojnemu političnemu življenju, je že desetletja sem rušilo sanje o splošni, enostranski nadvladi Rusije na Balkanu. Vojna pa je za vedno napravila konec tem sanjam. In izrecno poudarjanje, da se odreka začasna vlada Carigradu, ki je vsekakor zaradi mnogih in važnih ruskih interesov tako zaželjeno izhodišče iz Črnega morja, ni le lepa kretnja revolucijske ideologije proti imperializmu poraženih prednikov. To odrekanje je neizogibno priznanje od strani mlajših, doslej zatiranih družabnih plasti, da potrebuje Rusija za bližnjo bodočnost vse svoje sile za notranje reforme gospodarskega, socialnega m nacionalnega značaja in za poljedelsko izrabljanje svojih bogatih, doslej še nedotaknjenih ozemelj na daljnem vzhodu in bližnjem jugovzhodu še nerazvite ogromne države. . kmetski živelj, edini mogoči temelj bolj dolg trajajoče ruske demokratične vlade (kajti ind
-atrijsko proletarska manjšinska diktatura bo 'vedno le začasno od razburkanih valov nenadnega revolucijskega viharja na površju) velja lehko kot zanesljiv nositelj mirovnega gibanja in kot odklonitev stare, v notranjosti in na zunaj propadle nadvlade na Balkanu. S tem so pa dani tudi temelji, da se izločijo stara, ninogokdaj le namišljena nasprotstva med Rusijo m Nemčijo, izločijo se gotovo bolj uspešno kakor nasprotstva z Anglijo. In ko se bo s časom pečala ruska politika zopet mnogo bolj z zadevami srednjega in daljnega vzhoda, bo čutila doslej še prikrita nasprotstva z Anglijo.
,Militariziranje‘ delavcev v Pragi.
Češki poslanec sodrug Nemec in tovariši so vložili te dni v poslanski zbornici interpelacijo’ o »militariziranjih« v 'Pragi. Vsebina interpelacije je naslednja:
Po gibanju praškega delavstva, ki se je vršilo proti koncu meseca maja, so nalepili Po praških tovarnah razglase, ki so naznanjali, da se uvršča delavstvo teh obratov v vojaško, službo in se odpravlja njih združevalna (koalicijska) pravica in osebna svoboda. Poleg teh odredb sta bila poklicana dva delavca češkomoravske tovarne, in sicer Hradecky in Mach pri firmi Sellier in Bellot, ter šest delavcev v vojaško službovanje, ki so se morali zglasiti v Podporelcu. kjer so jih zaprli.
Kar se tiče manifestacije delavstva pri firmi Sellier in Bellot, si je delavstvo prej izposlovalo dovoljenje firme in dovoljenje pristojnega vojaškega voditelja. Manifestacija se je tikala le mezdnih zahtev in delavstvo je drugi dan zjutraj šlo zopet na delo. Obratno vodstvo pa ni dovolilo delavstvu vstopa, in izjavilo, da bo do konca tedna delo počivalo. V Komarovu pri Horovicah, v železarni firme T. C. Petzold, v kateri je nastalo zadnje dni gibanje, so bili zopet štirje delavski zaupniki pozvani, da takoj nastopijo vojaško službo. V tem obratu je diktiral ravnatelj delavcem tridnevni zapor, ki ga je vojaški poveljnik drugi dan po svojem prihodu odobril.
Delavstvo firme Wohanka in Kotnp. v Pribramu se je pritožilo po treh svojih zaupnikih pri pritožbeni komisiji 2 v Pragi. Delavstvo je pri komisiji doseglo nekaj koncesij. Po štirinajstih dneh so zaupnike1 razgnali za kazen, in sicer so poslaU enega v Heb, enega v Klotovo in enega v Šlan. Premestitev je zapovedal vojaški poveljnik.
V	Holubkovu je sklenilo delavstvo tovarne Hopfengartner s firmo delovno pogodbo, ki jo je tovarna med vojno ves čas prezirala in enako tudi delavske zaupnike. Dne 10. maja so se zbrali delavci imenovane tovarne na dvorišču in so prosili ravnatelja, da preskrbi boljšo aprovizacijo za delavstvo. Nato sta bila zivoljena dva člana iz delavnice, ki ju je ravnatelj priporočil okrajnemu glavarstvu v Rokičanah, da zahtevata več živil. Dne 11. maja se zglasita pri rapor-tu, češ, da delavstvo gladuje. Ko jih je polkovnik Brauner zaslišal, ju je imenoval ravnatelj hujskača. Polkovnik je izjavil: če se bo to ponavljalo, bo pozval vojaštvo, odpravil vse iz kraja, delegate dal obesiti, če so take bestije; njih rodbine ne dobe nikakršne podpore in morajo poginiti. Čim je kateri zaupnikov hotel govoriti, je zakričal polkovnik nad njitn, da naj molči.
Ker so v enakih primerih in tudi sicer zapirali zaupnike, ki imajo nalogo, da pojasnijo zahteve delojemalcev, in se ta še dogaja, je podobno, da se hoče z zapiranjem delavskih zaupnikov sistematično zabraniti delavstvu, da bi se pritoževalo proti nedo-statkom sploh. To stremljenje naravnost nasprotuje namenom vlade, ki z ustanovitvijo pritožbenih komisij sama priznava za-upniški sistem, brez katerega ni mogoče, zlasti v velikih obratih, predlagati delavskih želja in pritožb.
Z očividno kršitvijo zakonov, s strahovanjem -in z vojaškimi odredbami naj se delavstvu zaveže jezik, ne da bi se prej prepričali o povodih, ki povzročajo taka gibanja. Zato vprašajo interpelanti deželnobramb-nega ministra, ali hoče odrediti, da se delavski zaupniki izpuste na svobodo, da se delavcem zopet da koalicijska in osebna svoboda ter da se vojaški voditelji v tovarnah človeško in človekoljubno obnašajo.
Dnevne beležke.
— Sodrug Kentski — ni več urednik znanstvene revije „Neue Zeit“! Berlinski „Vorwarts“ javlja dtie 2. t. m., da je strankino vodstvo odpustilo in takoj odstavilo sodruga Karla Kautskega in Emanuela Wurma, ki sta doslej urejevala „Neue Zeit“. Ta ukrep utemeljuje vodstvo s tem, da pripadata urednika neodvisnim in sta porabljala jima zaupani list v namene razkola. Novi urednik je Henrik Cunow. — To poročilo je vznemirljivo in bridko. Karl Kautski je „Neue Zeit“ ustanovil, jo dvignil do ugleda kot urednik s svojo neobzirno objektivnostjo. Karl Kautski izključen iz organizacije nemške stranke: tega ne moremo umeti! Vemo sicer, da je bilo nasprotje med strankino večino in Kaulskyjem že dlje časa, toda ta javni spor med njun in stranko nam pove preveč. Sodrug Kautsky je prvi in najznamenitejši propagator Marksovih naukov, dosleden, avtoriteta, ki ga priznava kot takega ves učenjaški svet. Zlasti je tudi v narodnostnem vprašanju nedavno jasno povedal svoje stališče, ki se vjema povsem z našim stališčem.
V	„Leipziger Volkszeitung" se poslavlja Kau-tsky od „Neue Zeit“, ki nosi vsled njegovega dolgoletnega dela pečat njegove osebnosti. V tem slovesu pripoveduje, da je njemu in Wur-mu odpovedalo strankino vodstvo službo z 31. decembrom, a z naročilom, da naj takoj prekine svoje delo. To se je zgodilo tako naglo, da se nista mogla posloviti odstavljena urednika od svojih čitateljev. Kautsky pravi: „To presega vendar torpediranje brez svarila!“ Kautsky ostro protestira proti postopanju strankinega vodstva in »Leipziger Volkszeitung“ sprejema Kautskyjevo zadevo kot svojo. „Neue Zeit“ je odslej mrtva za ono socialno demokracijo, ki nosi to ime z vso pravico. Gre za glasilo, ki ga je vodstvo tako enostavno odvzelo, ki je osebno življensko delo enega samega, njegova duhovna lastnina. — Ta nepremišljeni korak strankinega vodstva zbudi v vseh socialistih najtrpkejša čuvstva.
— Karl Kautsky kot znanstvenik. Da se prepričajo naši čitatelji, kakšno globoko in obširno znanje ima Kautsky, kako predela vsako vprašanje sistematično in dosledno po socialističnem pojmovanju, bomo pričeli prihodnji teden s priobčevanjem enega izmed njegovih zadnjih del, ki jih je priobčil letos v „Neue Zeit“, namreč delo, ki razpravlja o razmerju med Avstrijo in Srbijo. Že snov sama na sebi je velezanimiva za nas; hkratu pa obogati čitatelj, če prebere to delo, ker prinaša v pregledni zvezi vse, kar je porodilo in poostrilo spor med Avstrijo in Srbijo. Opozarjamo vse slovensko delavstvo že danes na serijo teh člankov.
— Modrost odbora I. društva hišnih v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je napravil velik greh dne 11. septembra 1917, ko je sklenil, da se smejo možiti mestne učiteljice in uradnice. Tako pravi odbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani v svoji pritožbi na deželni odbor. Hišni posestniki utemeljujejo svojo pritožbo s tem, da omožene uradnice in učiteljice zaradi rodbinskih zadržkov in bolehanja ne morejo opravljati redne službe, gredo mnogo prej v pokoj nego samske, njih dohodki in doklade se hitreje večajo zaradi rodbinskih razmer ter povzročajo občini nepotrebne stroške, ki obremenjujejo največje davkoplačevalce, hišne posestnike. Odbor pravi, da je splošno načelo, da ima mož materialno skrbeti za ženo, žena pa za otroke in gospodinjstvo. Uradnice, ki se može, naj rajši prepuste dobro službo mlajšim močem. Pritožba se končno jezi, da stroški za mestno upravo rapidno naraščajo in občinski svet sklepa le doklade in ne poišče drugih davčnih dohodkov. Zaradi omoženih mestnih uslužbenk se bodo stroški za mestno
upravo znatno povečali in zvišale doklade zato naj deželni odbor tega sklepa ne odobri. — Tako modre pritožbe že dolgo nismo čitali, zato nas pa prav veseli, da jo je objavil včeraj ljubljanski „Slovenec“. Ne bomo se prerekali z odborom o socialnih pravicah žene, o svobodi žene, tudi ne bomo dokazovali, kar potrjuje veda in statistika, da so omožene žene manj podvržene boleznim, kakor samice, ter da povzroča bolehavost v rodbinah najčešče le socialna beda in le tupatam tudi nesrečno rodbinsko življenje. To ve danes vsak abecedar. Nesocialno stališče, da se utegnejo omoženim ženam zvišati dohodni in doklade z ozirom na rodbino, ter da je zaraditega treba preprečiti možitev, da se ne zvišajo davki hišnim posestnikom, je neresno. Plače mestnih uslužbencev in usiužbenk bodo tedaj podražile stanovanja in ljudje bodo bežali iz Ljubljane, ubogi hišni posestniki pa bodo imeli prazna stanovanjal Protest je vložen le proti sklepu občinskega sveta, a je maskiran z bodočimi dokladami, ki jih občina zvali na davkoplačevalce — hišne posestnike. Za danes nimamo za tako pritožbo druge sodbe kakor te, da je pritožba atentat na svobodo človeških pravic, polna neodkritosrčnosti in naivna ali pa zlobna.
— Pozor člani konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Člansko zborovanje za Vič in Rožno dolino je nocoj ob 8. zvečer v gostilni »Amerika«, za Šiško pa v ponedeljek ob S. zvečer pri Sternu.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. septembra: Novorojencev 14, umrlo 45 oseb, 22 domačinov in 23 tujcev. Vsled griže je umrlo 6 oseb, med njimi 3 tujci, vsled jetike 2 osebi, med njima 1 tujec, vsled različnih bolezni 36 oseb, vsled umora 1 oseba. Na tifuzu je obolelo: 2 domačina, 6 tujcev, 156 vojakov; na griži: 4 domačini, 4 tujci in 26 vojakov; na difteriji 2 domačina.
— 400 vagonov krompirja morajo oddati karnjski kmetovalci iz okrajnih glavarstev Kamnik, Kočevje, Krško in Novo mesto za soško armado. Poveljništvo te armade je naprosilo kmetijsko družbo za Kranjsko, da vpliva na kmetovalce, naj radi izroče krompir za to armado, ki ga pogreša že od decembra lanskega leta. Da ne bo vsled te oddaje krompirja oškodovano kranjsko prebivalstvo, dobi oni krompir,’ ki ga prejme soška armada iz drugih dežel.
— Poljedelci, ki so bili oproščeni do 30. septembra, oziroma do 31. oktobra, so oproščeni glasom odredbe ministrstva za deželno brambo še do 31. oktobra, oziroma do 30. novembra.
—	Dvanajstletni begunec ustreljen. Graški listi poročajo, da se je med mladino v begunskem taboru v Wagni zadnji čas pojavila upornost nasproti predpisom. Žandar-merija je vsled tega hotela prijeti glavnega krivca, ženske in mladina pa so baje hoteli to preprečiti. Zandar je vsled tega rabil o-rožje. Nek 12 letni deček je bil ustreljen. Poročilo dostavlja: Pod vtisom krvavega dogodka je nastal mir ...	.
— Oficir umori vojaka. Kakor smo že včeraj omenili, je v državnem zboru češki socialist To maš e1 k interpeliral ministra za državno brambo v zadevi dogodka na dunajskem vzhodnem kolodvoru, kjer je nek častnik po kratkem prerekanju z bajonetom zabodel vojaka Moritza. V »Ar-beiterzeitung« poroča nek očividec o dogodku. Iz obširnega poročila posnamemo:
V	ponedeljek ponoči malo pred odhodom oddelka strojnih pušk 3. dragonskega polka je bil dragonec Josip Moritz po kratkem prerekanju od poročnika Zertyja z bajonetom zaboden. Moritz, ki služi že sedem let, bi imel oditi že četrtič na fronto. Bahal se je pred odhodom nasproti prijateljem s svojim junaštvom, češ, kar store narednik in poročnik, ne pride niti v poštev. Pri tem je pokazal z roko do kolena. Poročnik Zerty je dragonca poklical na stran, ga dvakrat pograbil za prsa ter zaklical: »Moža odvesti« Poročnik je potem izginil v temi. Dragonca niso mogli odvesti, ker je bil mrtev. Zaboden je bil ravno v srce. Ko je prišel zdravnik, je klical Zerty: »Kaj delajo železničarji
tukaj? Ti klepetajo. To je vojaška zadeva. Naj se odstranijo!« — »Arbeiterzeitung« pripominja:	Dogodek	ni popolnoma jasen,
gotovo pa je, da pred zabodljajem ni napadel ne poročnik dragonca, ne dragonec poročnika, kakor je izpovedal poročnik Zerty, ki trdi, da ga je Moritz s pestjo udaril, na kar je on po predpisih rabil orožje. Poročnik je zahteval od zdravnika, naj konštatira sled udarca; zdravnik pa je izjavil, da ni nobenega sledu udarca.
— Nakaznice za čevlje. Po vzorcu nakaznic za oblačila se bo s posebno naredbo v kratkem uredil tudi promet s.čevlji. Naredim ima namen, one ljudske plasti, ki ne-obhodno potrebujejo usnjato obuvalo, preskrbeti s čevlji. Izdale se bodo prejemnice, ki se bodo pri oskrhovalnicah za obleko zamenjale za čevlje. Vse druge osebe, ki nimajo čevljev v rezervi, dobe tudi prejemnice, morajo si pa čevlje kupiti same v svobodni trgovini.
— Zasežene zaloge čaja. Ogrski urad za ljudsko prehrano je sklenil, da zaseže vse zaloge čaja proti maksimalni ceni 50 kron. Doslej je veljal kilogram čaja 200 kron.
— Saharin, ki ga morajo rabiti sedaj po kavarnah namesto sladkorja, je strup, tako trdi zdravnik dr. Richter v nemški reviji »Natur und Gcsellschaft«. Ta zdravnik zelo obsoja državne oblasti, ki dovoljujejo — pravzaprav zapovedujejo — da se rabi ta strup.
— Finančni položaj državnih železnic.
V	železniškem odseku je železni*: • minister na vprašanje posanca dr. Laginje p- da! pojasnilo o taepovoRnem finančnem položaju uprave državnih že Trde. Vzrok iči v silnem zvišanju treskov zn peisor«; i n '?,a potrebni inattriai. Da se izboljša fin.mčm položaj, se mora v bližnjem č.-su vnovič revidiran blagovni tarif.
Brzojavke so dovoljene odslej v notranjosti Avstrije v vseh deželnih jezikih.
— Deputacija delavstva. 2. oktobra je prišla velikanska deputacija delavstva iz 50 praških tovarn v poslansko zbornico. Deputacija je bila pri ministru za notranje zadeve, pri ministru za prehrano in pri ministru za deželno brambo. Deputacija je predložila politične in gospodarske zahteve. Zahtevala je, da se ustavi preganjanje delavstva po vojaških oblastih in da se preskrbi delavstvu dovelj živil, premoga, masti in petroleja.
kova
in zadružno anje.
Nemška zveza kovinarjev je imela v pretečenem letu 247.360 članov, dohodkov pa 7,266.540 mark. V letu 1916 so bila precejšnja mezdna gibanja. Udeležilo se jih je 669.017 oseb v 5261 obratih.
Splošno konsumno društvo v Diissel-dorfu je kupilo posestvo Sdbberinghof z vsem živim in mrtvim inventarjem, z vso žetvijo na poljih za 800.000 mark, vštevši za 32 tisoč mark akcij neke tovarne za sladkor.
Zadružni zakon na Francoskem. 10. maja je stopil na Francoskem v veljavo zadružni zakon, glasom katerega smejo prodajati zadruge odslej blago tudi nečlanom, a morajo sprejeti vsakega stalnega odjemalca kot člana. Vplačani kapital se sme obrestovati kvečjemu po 6 odstotkov. Država sme dajati zadrugam posojila po 2 odstotka. Državni sklad, iz katerega se dovoljujejo ta posojila, znaša 2 miljona frankov.
Aprovizacija,
Špeh za tretji okraj dobe prebivalci tega okraja v soboto 6. t. m. popoldne na nova nakazila za mast v Kranjčevi hiši na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od 12 do 1 št. 340 do 540, od 1 do 2 št. 541 do 740, od 2 do 3 št. 741 do 940, od 3 do 4 št. 941 dol 140, od 4 dalje št. 1141 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg. Kilogram stane 8 K 80 vin. — Špeh za četrti okraj se razdeli
krat dopoldne, na nova nakazila za mast v Kranjčevi hiši na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-lc red: V nedeljo	7. t.	m.	dop.
od 8 do 9 št. 1 do 200, od 9 do	10 št. 200	do
400, od 10 do 11 št. 400 do 600, od 11 do 12 št. 600 do 800. V ponedeljek 8. t. m. dopoldne od 8 do 9 št. 800 do 1000 od 9 do 10 št. 1000 do 1200, od 10 do 11 št. 1200 do konca. — Vsaka oseba dobi četrt kg. Kilogram stane 8 K 80 vin.
Kislo zeljo na rumene izkaznice B. dobe stranke v soboto' 6. t. m. in nedeljo 7. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V soboto 6. t. m. popoldne od 1	do 2	št.	1	do
200, od 2 do 3 št. 200 do 400,	od 3	do	4	št.
400 do 600, od 4 do 5 št. 600 do 800, od 5 do 6 št. 800 do 1000. V nedeljo dopoldne od S do 9 št. 1000 do 1200, od 9 do 10 št. 1200 do 1400, od 10 do 11 št. 1400 do 1600, od 11 dalje št. 1600 do konca. — Vsaka oseba dobi največ en kg zelja. Ce pa ji je to preveč, ga lahko, vzame tudi manj. Kilogram stanc 80 vin. Prinesite s seboj posodo'in drobiž.
Listnica uredništva.
Matevž K. — Poidite k odvetniku. Zadeva je zelo zamotana. Pridite povedat, kakšen bo rezultat. — Marija N. — Imate prav, Poročajte o uspehu. — Andrej Svete: Konzulati imajo namen: poročati svojim vladam o trgovskih industrijskih in kmetijskih razmerah držav, v kterih so, dajati informacije, varovati lastne državljane itd. Poleg konzulatov so še diplomatična zastopstva. Žal, da ni tako, kot bi moralo bili. Na Nizozemskem je naš konzulat v Amsterdamu — Iv. Štraus, Idiija: Zglasite s.e v uredništvu, kadar pridete v Ljubljano.
a"
* Tajfun na Japonskem. Iz Tokia se-brzojavno poroča: Pri tajfunu, ki je trajal štiri* ure, je bilo 138 oseb ubitih, 1346 hiš razru*-šenih in 2098 hiš poškodovanih. 217 oseb se pogreša. V č vasi je bilo poplavljenih. Nasadi riža so močno trpeli.
* HencU kot tobak. Kakor se iz Žatca na Češkem poroča, so sc - na račun trgovskih tvrdk iz Nemčije v tamošnjem okraju v zadnjem času nakupile velike množino starega hmelja raznih letnikov iz prva po 50 kron za stot, pozneje že po 80 kron. Ta hmelj se dobavlja za nemško armado kot nadomestilo za tobak. Hmelj, zmlet in pomešan z drugimi kemičnimi pridatki, je baje dober nadomestek tobaka.
:: Pet mlljonov mark za glavo cesarja Viljema. Francoski listi poročajo, da so meščane severnoameriškega mesta Malvane zložili pet miljonov frankov kot nagrado za umor nemškega cesarja.
: Prve slušaieljice teologije na Ogrskem. Na budapeštanski reformirani teologični a-kademiji sta se vpisali letos dve dami kot slušatcljici teologije. O vprašanju, jc-li je pripustiti tudi ženske k duhovnemu poklicu, bo odločal prihodnji konvent.
* Nedovoljeno posojilo. Budimpeštan-ska mestna občina je hotela najeti 200 mi-Ijonsko posojilo za investiranje. Vlada ne dovoli tega posojila.
* Dovoz sadja v Berlin ustavljen. Tudi v Nemčiji jc letos obilo .sadja. Dovoz sadja v Berlin je tolik, da se sadje le težko proda, vsied česar je centrala za ssejc in seč. v je dovoz sadja v Benin začasno ustavila, dokler ne bodo porabljene velike zaloge.
* V Prusiji ostane vse pri starem. V političnih krogih v Berlinu trdijo, da s stališča demokracije ni ugodno rešeno vprašanje reforme za prusko gospodarsko zbornico. V zbornico pokličejo v presežni večini agrarce in konservativne elemente. Stranke levice so odločene, da se prav ostro upro taki »reformi«.	*
* Položaj v Italiji. Stockholms Dagblad razpravlja o položaju v Italiji, kjer vlada iz različnih vzrokov prav razburjeno razpoloženje, ki ga priznava tudi ententno časopisje. Razpoloženje se izraža v ostri agitaciji proti vojni. V Italiji manjkajo premog in najvažnejše življenske potrebščine. Socialno revolucionarno ali oficielno socialistično časopisje ima zato prav ugodna tla za protivojno agitacijo in je v zvezi z Ljeninovo skupino. Pred kratkim so celo zaplenili tajno okrožnico, kjer , poživlja strankino vodstvo na akcijo, potom katere se izsili konec vojne še pred zimo.
* Novi ruski poslanik v Bernu, znani pacifist Jefremov, je potrjen. Njegovo imenovanje	zbuja splošno	pozornost.
*	Ruska vlada	je odstavila	v zvezi	s
Kornjilovim gibanjem 31 zbornih, divizijskih in polkovnih poveljnikov.
* D’ Anunzio, znani italijanski pesnik in vnet zagovornik vojne proti Avstriji, je postal major.
*	Italijanski kralj je prišel	v	nedeljo	v
Pariz,	v torek se je	odpeljal v	London. Po-
tovanje je z ozirom na nevarnost podmorskih čolnov popolnoma tajno.
* Angleško maščevanje. Angleški listi poročajo, da prično sedaj tudi Angleži z neizprosno zračno vojno proti nemškim mestom kot maščevanje za nemške napade na angleška mesta.
Ksam Hi n tjiijai la okstico
«i‘n 52 o O«
vabi tem potom vse člane na
' redna'	,	I
Cianska zborovanja,
i?
Za okrožje Vič — Giince — Rožna Dolina:
5.	okt. rra Gline; h v gostilni Amerika. Začetek ob 8 uii zvečer.
Za okrožje Tržič — Kovor — Križči
7. okt. v Tržiču pii Peharju. Začete cb 3 uri,
Za okrožje Sp. in Zg. Šiška:
8. • Ut zvečer v gostilni pri Sternu začettk ob 8 uri.
Za okrožje Udmat — Zelena jama — Mos e:
9. okt. v Ud matu or i Pavšku. Začetek 8 uri zvečer.
Za okrožje Sodna ul. in Krakova — Trnovo:
13. okt. pri Perlesu. Začetek 6b 8 uri Za okrožje Jesenice —Sava — Kor. Bela:
14. okt. dop. ob 10 uri na Jesenicah Peklarju, pop. cb pol 3 pri Werglesu Savi, pop. ob o uri na Koroški Be i Žumru.
Dnevni red na zborovanjih
1. Pornčdo o poslovanju v ietu 1916/17
2. Volitev delegatov in namestnikov;
3. Vojna zveza,
4. Predlogi in nasveti.
Občni zbor se vrši 21. oktobra v restavraciji južnega kolodvora v Ljubljani.
V	Ljubljani, 20. septembra 1917 Nadzorstvo.________________________ Načelstvo.
Zidarje, tesarje in w delavce
se sprejme proti dobremu plačilu. Pri delu izven L j u b 1 j a n e je prehrana zagotovljena.
Vpraša se pri Kranjski stavbeni družbi v Lljubljani Levstikova ulica št. 19.
ob
zv.
pri
na
pri
Vrvica
pletena
Iz
celuloze
E.MENASSE
Skladišče In zastopstvo papirnih tovarn v
TRSTU.
■■■■■■■■■■■■■■■■a
Izdajatelj: Viktor Zor6. — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.