Edizione per Tesfero • Inozemska Izdaja Mnnom t« •MJamfflmio tai« Leto LXXI_Stev. 112 a_V Ljubljani, v torek, 18. maja I943-XXI - K!!?«"«!* t""" Prezzo « Cena t 0.80 Naročnina mesečno ^^^^^^ ^ omk 0 Abbonamentl: Mih ^ ^^^ f f || j B— mJ f- f rsKH 65 LIT. Ak ^hhS HHr ^H ^ |Hn S ^H ^ Lubiana to6so per Cek. raft. Ljubljana ^^ BV MBff ^ JEST RSg&L^ffr JKRm tf HPI ^BBL gll abbonamentl, za naročnina aAKKhmmliW MHBkBBBflDP^ ^ ■HHMV per le in- In 10.349 za inserat«. terzionL podminlcti Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznllcn. Filiale t Novo mesto. Novo mesto. g Uredništvo In npravai Kopitarjeva fc, Ljubljana. a Izključna pooblaSčenka »a oglaSevanJs Italijanskega ln lujega | Redazione, Aoiministrazionei Kopitarjeva b, Lubiana. i Concesslonarla eselnstra per la pnbhTtrfll HI pmvenienza italiana Izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. b Telefon 4001—400), g ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Bollettino No 1087' Porti della Algeria attaccati II Quartier Generale deli« Forze Armato co-niu niča: Porti delPAlgeria sono stali attaccati, con liuo-ni risultati, da lormazioni italiane e germanirlic. Ktauotte lin m a e stata sunolata da aerei nemiri clic lianno pni sjL,anciato bombe sulla zona di Ostia; qualchc danilo ed alcuiii feriti. Vojno poročilo št. 1087 Pristanišča v Alžiru napadena Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Italijanske in nemške letalsko skupine so to noč z dobrimi uspehi napadle pristanišče r Al-i i r j ii. To noč so letela nad Rimo ni sovražna letala, ki so nato spuščala bombe na področje Os t i je; nekaj škode in nekaj ranjenih. Nemci vdirajo v sovjetske postojanke Posamezni sovjetski napadi zavrnjeni — Bojno delovanje pri Vel. Lukih Bombni nspad na London Hitlerjev glavni stan, 17 maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: S prostora okrog Velikih Luk poročajo o uspešnem lastnem bojnem delovanju. Na raznih drugih odsekih vzhodnega bojišča so nemške napadalne čcle nepričakovano vdrle v sovražne postojanke, razdejale številne bojne postojanke ter pri*cdlc ujetnike in plon. Posamezni sovjetski napadi so bili zavrnjeni deloma v sodelovanju z letalstvom. Pri načrtnem obstreljevanju sovražnega dovoza na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemška Imjnn letala tudi včeraj z uničujočim učinkom obstreljevale važne železniško postaje in veliko število prevoznih vlakov vseli vrst. Šibke angleške letalske sile so preteklo nof prodrle nad nemško ozemlje in vrgle na nekatere kraje majhno število razdiralnih bomb. Poškodovani sla bili dve dolinski zapori, silne množine vode. ki se je razlila zaradi teli poškodb, pa so izzvale težke izgube med civilnim prebivalstvom. Osem napatlajočih letal je bilo sestreljenih, 9 nadaljnjih sovražnih letal pa uničenih nad zasedenim zapadnim ozemljem, izmed njih eno po za-5B slugi oddelkov kopne vojske. 13 letnica gozdne milice Rim, 17. maja. AS. Gozdna milica je obhajala 18-letnico ustanovitve, ne da bi pretrgala plodo-vito delo njenih oddelkov. Vsa vneto zaposlena z delom, ki je tesno povezano z vojnimi dogodki, je ta ponosna in vztrajna milica v prvih 18 letih obstoja vidno dokazala, da je popolnoma vredna nalog, ki 60 jih ji zaupali. Budno so čuvali nad gozdnim bogastvom domovine ter junaško vzeli nase vojno breme in se izkazali z napadalnim duhom svojih legionarjev tur tako zaslužili občudovanje in hvaležnost vseh Italijanov. Ob priliki te proslave se je domači vojaški poveljnik v spremstvu častnikov odpravil na generalno poveljstvo milice, kjer se je poklonil pred spomenikom padlih legionarjev. Častnike je nalo sprejel načelnik štaba milice, ki jim je - izrekel pohvalo iu najlepše želje črnim srajcam eozdne milice. General Galbiati je poslal tole brzojavko: »Oh 18-lctnici gozdne milice pošiljam topel pozdrav legionarjem. ki v neomajnem požrtvovalnem duhu delujejo zdaj na lioji»"čih zdaj doma za večjo 6ilo lašisličue Italije.« Vojaški dogodki preteklega tedna To 45 dnevnem odporu so junaški branilci Tu-nisa morali položiti orožje. Od 20. februarja so 6e morali italijansko-neniški oddelki I. armade upirati na Marethovi črli Montgomeryjeviin četam, katerim je stalno pritekalo vojaštvo in vojno gradivo iz vseh delov sveta. Ni se torej čuditi, če 60 se morali Messejevi vojaki pred petkrat številnejšim nasprotnikom in dvajsetkrat bolje opremljenim, naslanjajoči se na polotok lita Bona po odbitem Freybergovem predlogu za vda jo in po odbitem napadli Novozelandcev na Zaguansko gorovje končno predati. Med njimi so bili najlepši vojaški liki: od slarega polkovnika do mladega fašista, zagorelega od sonca v puščavi Si\va. Sovražnik je bil presenečen in jih je motal pohvaliti. Ta pohvala vsebuje vsekakor zaskrbljenost za bodočnost. Za nasprotnika pa je položaj naslednji: 1. Belisha je izjavil, da so zavezniki izgubili (i mesecev časa; 2. junaški odpor osi so izrabili Japonci ns Daljnem vzhodu; 3. Cangkajšek toži, da preživlja sedaj »najbolj črno uro v svoji kratki in nesrečni zgodovini«. Istočasno z angleško-ameriškim napadom na Tunis so Sovjeti izvedli mogočne napade na ku- banjsko mostišče. S tem pa ie ni rečeno, da bi bili v tem znaki vzporednega napada nasprotnikov osi. To le pomeni, da se Stalin boji močnih nemških protinapadov na odseku pri Krimskaji. Itdeče armade, ki so zgubile 200 tankov in 30.000 mož v zadnjih 12 dneh, 6e zbirajo za nove obupne napade na Kuhanj. Sprejeli pa jih bodo drugačni ljudje in drugačno orožje kakor pričakujejo. Podoben sprejem je doživel tudi Wa\vell na bengalski meji, kjer so Japonci zasedli Bithudaung in Maungda\v. Japonci so prodrli do reke Maju, od koder imajo odprlo pot v Indijo. Kaj pa delajo sovražniki? Živahno se posvetujejo v NVashingtonu. Na morju so bile ta teden potopljene 3 podmornice, 2 torpedov-ki ter 8 prevoznih ladij z 12.000 tonami. Letalska vojna. Sestreljenih je bilo 438 sovražnih letal, od teh 242 ruskih. Angleži in Amerikanci so nadaljevali s etrahovalnimi napadi na civilno prebivalstvo. Tu so se zlasti izkazali Amerikanci. Angleži so bolj previdni, ker vedo, da žive v območju nemškega letalstva. Ne morejo pa se nadejati, da bo ostalo nekaznovano početje letečih gangsterjev. (11 Gazzettiiio.) »Pravda« biča sovjetski birokratizem Stockholm, 17. maja. AS. »Pravda« je objavila pomemben članek, v katerem pravi, da se mnoge sovjetske organizacije točno zavedajo odgovornosti trenutka ter žrtvujejo vse sile v delu za približanje ure zmage nad sovražnikom. So pa' ustanove — nadaljuje list —, lfi se še niso zavedlo svoje naloge v dobi narodne vojne. Tako Plemenita gesta ministra Bombierija Rim, 17. maja. AS. O zaključku junaškega odpora naših čet v Tunisu, odpora, ki ga je ginlji-vo občudovala vsa Italija in ga je odkrito priznal tudi sovražnik, se je izvedelo iz Rima, da opolnomočeni minister Boinbieri, ki je bil v Tunisu ni hotel zapustiti italijanske skupnosti v Tunisu, ki jo je do zadnjega navduševal in vodil s svojim zgledom. Minister Bombieri in z njim generalni konzul Fontana, vicekonzul Manfredi, pisarniška uradnika Bochetto in Kossi so tako sledili usodi junaške Messejeve armade, zvesti ple-meniti tradiciji zunanjepolitičnih uradnikov v službi domovine. 366 milijonov dela za os Rim, 17. maja. AS. Po zadnjih uradnih statistikah združuje os v Evropi 366 milijonov prebivalcev. Od tega predstavlja 186 milijonov delovne sile, zaposleno z vojno izdelavo. Japonska ofenziva na Kitajskem Tokio, 17. maja. Glavni japonski stan poroča: Letalstvo japonske mornarice je 11. maja napadlo Meraukc na Novi Gvineji, 14. maja pa Gualdal-kanar. 13. maja je bilo sestreljenih 38 sovražnih letal. Dvoje japonskih letal se ni vrnilo v oporišče. Iz Kitajske pa se jc izvedelo, da so japonske sile zasedle glavni stan 10. čungkinške armade v provinci Hupeh. Razpršenih jc bilo na stotine vojakov, ki so se nameravali še nadalje upirati. Japonske sile so s treh strani izvedle ofenzivo na Kungan. Pri tej ofenzivi je bila zapodena v beg 62. čungkinška divizija. Japonski oddelki so zasedli tudi glavni stan 55. divizije v Kjangsjenu. Japonci napredujejo tudi na drugih odsekih. Skupno ogrožajo 5 divizij s 50.000 možmi, ki se skušajo upirati na novih utrjenih postojankah ali na na-jravnih obrambah v. visokih gorskih kotlinah, na primer mnogokrat važni dokumenti potujejo cele mesece po uradih od komisariata do krajevne industrije. Sovnarkom je poslal iz komisariata za industrijo 14. februarja 1943 naročilo za izdelavo nekega predmeta. Ta predmet jc bil jiotre-ben za opremo rdeče armade. Važen dokument je ležal nedotaknjen do 30. marca. Nad 40 dni je moralo preteči, dokler ni prišel na namembni kraj. Kdo je temu kriv? To pa še ni vse. V pokrajini Altaj je ostalo nedotaknjeno naročilo Sov-narkoma z dne 19. novembra 1942 v zadevi gradnje opekarn. Do 8. aprila 1943 se ga nihče ni dotaknil. Dobro je znano, da rdeča armada stalno potrebuje za vojskovanje novo gradivo vseh vrst in da moramo v vojni graditi stalno nove tovarne, jiopravljati stare in da za to potrebujemo mnogo opeke. Vendar pa so uradi v pokrajini Altaj zadrževali to povelje do 8. aprila. Točno delo mora bili zakon za vsako sovjetsko podjetje. V velikanski kolektivni proizvodnji lahko nemarnost ene same ustanove ali ene same osebe naredi veliko škodo. Zadošča, da ena tovarna ne izpolni določenega programa, pa mora na desetine drugih tovarn stati. Vsak najmanjši vijak v velikem državnem stroju ima svojo veliko nalogo. To se ne sme nikdar pozabiti. Ililra nemška bojna letala so v nori na 17. maja več ur nepretrgoma napadala vojaško važne posoiczno cilje v pro-loru Londona z bombami težkega kalibra. Dve lastni letali se nista vrnili s lega napada. Višji narednik Kuri Jorg je v eni noči sestrelil 4 sovjetske bombnike. Herlin, 17. maja. AS. O množičnem nemškem napadu na važno angleško industrijsko središče Sunderland so se izvedele naslednje podrobnosti: Za manjšim številom letal, ki naj bi poiskala cilje, je v nizkem poletu prispela skupina bombnikov nad meslo in ga bliskovito napadla. Zažigal-ne bombe so ga razsvetlile, da ji' bilo kakor podnevi. Na tisoče zažigalnih bomb jo bilo vrženih nn pomole, doke in druge pristaniške cilje. Povsod so nastali veliki požari. Nekaj trenutkov nato je padlo mnogo velikih bomb. ki so povzročile velikansko eksplozije. V polno so bile zadele tovarne, skladišča in drugi cilji. Nemška letala jo Kraljica in Cesarica ter kneginja Piemontska med ranjenci Rim, 17. maja. AS. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica jc davi obiskala v Domu pohabljencev »Prin-cipessa di Picmonte« pohabljence in ranjence. Po-mudila se jc ob posteljah vseh bolnikov in jih tolažila. Ko jo zapustila dom, jo je množica pozdravljala in ji izkazovala svoje simpatije. Rim, 17. maja. AS Davi jc princesa Piemontska obiskala bolnišnico »Liltoria^ in sc ljubeznivo razgovarjala z vojnimi ranjenci, zanimajoč sc za njih zdravje. Ranjenci so sprejeli princeso z manifestacijami simpatije in ji izrekli svojo zahvalo. sprejel močan zaporni ogenj. Med napadom pa jo streljanje popustilo in verjetno so bombe zadele več topov. Ko pa so se letala vračala, je bila pristaniška tor industrijska četrt v morju ognja in letalci so mogli šo iz velike razdalje videti požare. Lizbona. 17. maja. AS. Iz I/ondonn se je izvedelo, da so Imeli v londonski pokrajini že tretji letalski alarm. Herlin, 17. maja. AS. Včeraj pozno popoldne so angleško-ameriški lovci prišli posamično nad zasedeno ozemlje. Po dosedanjih poročilih so bila sestreljena 4 sovražna letala. finglo-smeriške letalske izgube nad Nemčijo Berlin, 17. maja AS. Berlinski pristojni krogi opozarjajo, da so angleške in ameriške jc-talske sile po desetdnevnem mirovanju z izjemo napadu na zahodno Lvropo dne I O. maju morale 13. in 14. |>ri svojih napmlih čutili tc/o nemške obrambe. Povsod, kjer so sovražna letala prišla nad zahodno zasedeno ozemlje ter nad Nemčijo, so padla v klešče nemških lovcev. Nemški lovci, ki opravljajo dnevno stražo, so v smelosti in hrabrosti prekosili junaške eska-ilre nočnih lovcev. Poleg tega pa je protiletalsko topništvo kakor tudi mornarica s stalno ču-iečnostjo preprečevala, da sovražnik ne bi nikogar presenetil. Često so branilci prestregli tudi bombnike in lovce, ki so leteli silno visoko, preden so mogli dospeti do svojih ciljev. I ukaj-šnji krogi pripominjajo, da tudi veliko opevani novi los ti »Tliunderbelt« niso mogli preprečiti poraza angleških ter ameriških bombnikov, ki so napadali podnevi. Nemški lovci vrste »l ovko \\ ulf< in «Me>serscliinidl ^o še vedno boljši kakor tu sovražna letala, suj so nemški lo\ri pri nekem napadli v zahodni Kvropi 14. maja sestrelili 4 nove angleške lovce, lslega dne pa je sovražnik i/gubil na zahodnih evropskih in severnih nemških obalah V) strojev, med njimi 14- šlirimoloruikov. S tem ni bilo zgubljeno I«' važno vojno gradivo, marveč tudi MMi mož posadke. Bilanca l\ in 14. maja pove, dn je sovražnik izgubil ta dva dni lii letni, med njimi 82 večmotornih letal. Po močnih letulskih d\<>-I vri i i Ii nad llokavsk im prelivom in nad obalskim področjem se 7 nemških lovskih letal ni vrnilo. Včeraj je bilo sestreljenih še I" letal, tako da so izgubili sovražniki skupno 12'J letal. Heosvojljiva trdnjava Evropa Nemška armada bo v prihodnji ofenzivi nastopila z novimi jeklenimi orjaki Berlin, 17. maja. Povečano ogledniško delovanje na vsem bojišču od Baltika do Črnega morja in zlasti naraščajoče letalsko delovanje kaže, da se bliža velikanska bitka. Na stotine divizij jc razvrščenih na raznih odsekih in pripravljenih za naskok. Kdo bo prvi napadel? Kje bo začeten napad? Kako se bodo boji nadaljevali? Ali sc bo slabši zopet poslužil taktike elastične obrambe, ali se bo postavil v bran? Na ta in podobna vprašanja odgovarja vojaški sodelavec v »Neues Wiencr Tagblattu«. Nemški člankar pravi, da ta vprašanja mučijo Sovjete in njihove anglosaške zaveznike nam pa se ni treba mučiti s takšnimi vprašanji Smo popolnoma mirni in zaupni, kot smo bil prejšnje poletje. Ne zanima nas, kdo bo napadol prvi, kako bo odgovoril sovražnik. Zadostuje nam gotovost, da bo Hitler vsekakor dal povelje za napad, da bo napad izveden pravočasno in na pripravnem odseku in da bo boljševiški orjak dobil smrtne udarce, pa najsi se posluži elastične obrambe ali pa sprejme bitko. Ravno te dni — nadaljuje nemški časnikar — smo opustili postojanke, ki so bile preveč v ospredju. Splošen položaj pa se ni spremenil. Ni treba posebej pripominjati, da bi moral Tunis po načrtih v Casablanci pasti že pozimi. Za-vlačevalna taktika osnih armad je prekrižala te načrte, kar dokazuje dejstvo, da sta se morala Churchill in Roosevelt zopet sestati, pregledali položaj in pripraviti nove načrte. Odpor italijanskih in nemških vojakov pa ni le prekrižal angle-ško-ameriških načrtov, marveč je omogočil osi nove zmagovite bilke na vzhodu ter dogotovitev velikih obrambnih naprav, tako da je postala Evropa nezavzetna trdnjava. Ce so nemški krogi zaupni, pa to ne pomeni, da bi si delali nevarne utvare. Nemci vedo, da jih čakajo trde preizkušnje. Sovražnik na vzhodu je še zelo močan, ima velike rezerve ter je opogumljen od uspehov v prejšnji zimi in se bo zato boril s fanatično zagrizenostjo. Tudi Angleži bodo skoraj gotovo poskusili z vdorom v močno evropsko trdnjavo. Ker pa bo ta poskus trd, bodo pomnožili divje strahovalne napade na nemška in italijanska mesta. Vse to dobro vemo. Vemo pa tudi, da bo na koncu zmagalo orožje protiboljševiške in protiangleške zveze, mogočno orožje, izdelano od ljudi, ki se ne bore kakor »robotniki« divjega moskovskega materializma ali najemniki anglosaškega kapitalizma, marveč kakor vojaki svetle ideje; večje socialne pravič- I 1 U I ili ' i Dvoje nasprotujočih si stališč Berlin, 17. maja. Kakor je izvedel »Hambur-ger Fremden Blati« poročajo nevtralni opazoval-di iz VVashingtona v zvezi z novim sestankom med Churchillom in Itooseveltom, da bo imela sprememba načrtov, sprejetih v Casablanci, širok odmev in veliko važnost tudi v političnem pogledu. Zdi se, da bo zmagalo Rooseveltovo stališče, ki pravi, da se mora poleg dosege nekaterih vojaških ciljev, kakor je istočasni odločilni napad na Evropo, ofenzivni napor Angloainerikancev osredotočiti na tihomorski odsek, ker je treba preprečili nevarnost, da bi Japonska utrdila svoje postojanke in naredila iz njih napadalna oporišča na življenjska anglosaška živčna središča. Meti tem časom naj bi bila Evropa načrtno bombardirana, kar bi zmanjševalo nemški pritisk na vzhodu. Sovjeti naj bi nadaljevali svojo dosedanjo taktiko. Cez nekaj mesecev pa naj bi anglosaško silo skupno s napad. Stalinom izvedle istočasni odločilni Po mnenju omenjenih nevtralnih opazovalcev pa Churchill vztraja, da je treba najprej končati v Evropi in šele nalo na Japonskem. Angleški ministrski predsednik je prepričan, da lahko splošni letalski ofenzivi brez nadaljnjega sledi vdor. Poskusiti jc treba vsekakor, da bi sovjetski zavezniki dobili več poguma. Katero stališče bo zmagalo, nihče ne dvomi. Hamburški list dostavlja, da Beneš, ki ima zelo dober nos, ni zaman odšel iz Londona v Washinglon in se postavil pod Rooseveltovo zaščito, ker ima Roosevelt do Sov-jetov močnejšo stališče kakor pa Churchill. Ce bi se Sikorski podal v Ameriko, bi mu morda no bilo treba podleči v zadevi, ki jo vsi dobro poznn io. nosti, individualne in kolcktivnve pravičnosti za posameznika in za narod. Značilen jc tudi članek posebnega vojnega dopisnika Gerharda Emskotterja v listu »Volkischer Beobachtcr«, ki piše o presenečenjih, ki jih jc po pisanju »Krasnaje Zvezde« pripravilo nemško vrhovno poveljstvo. V resnici ne gre za presenečenja, kajti nemški tank »Tiger« je že nastopil na raznih bojiščih, tako na vzhodu kakor v Alriki. Presenečenje obstoja v novih tankih, velikanskih orjakih, ki naj bi sc pojavili v bodočih bitkah in proti katerim bi Sovjeti verjetno lahko postavili ie stare tipe kakor »T 31« ali angleški »Mak 4*. Neki nemški dopisnik je tudi zvedel, da je imel spočetka sovjetski pehotni polk v oporo le 80 do 100 oklepnih vozil. To število se jc pozneje povečalo. Toda tukaj odloča kakovost. Samo en sovjetski tank jc dokazal, da se lahko upira Nemcem, to je »T 34«. Mogočna oklepna armada pa že ne zadošča. Imeti jc treba prav tako protitankovsko obrambo, ki je Sovjeti nimajo. Imajo velike rezerve topov vseh vrst, toda nobeden teh topov doslej ni izpolnil svojih najtežjih nalog. Pokazalo se jc na primer, da »Tiger« mirno vzdrži ogenj cele baterije in da je le poljski top sposoben prebiti njegov oklep, ako dobro zadene. Moskva se hvali z novimi 105 mm protitankovskimi topovi, toda to jc le baharija in tolažba za Anglo-sase. (Piccolo.) Vatikan ne more dobiti poročil o ujetnikih v Rusiji Rim, 17. maja. AS. Vatikanski poročevalski urad javlja, da dobiva dnevno mnogo vprašanj o vojakih, pogrešanih na ruskem bojišču. Na željo svetega očeta si je vatikanski poročevalski urad prizadeval že od leta 1941 s prošnjami za podatke o teh vojakih in je skušal tudi posredovati, da bi smeli pošiljali v Rusiji ujeti vojaki svojccm kratka pismena poročila, kakor je to v navadi pri ujetnikih v drugih državah. Sveta Stolica je pomnožila svoje prošnje in dala na razpolago vsa svoja sredstva za to človekoljubno delo. Doslej pa vsi ti poskusi niso dosegli zaželenega uspeha. Vatikanski poročevalski urad pa izpolnjujoč naročilo svetega očeta brez prestanka nadaljuje s prošnjami in ne opusti ničesar, s čimer bi se dalo utešiti trpljenje vojnih ujetnikov v Rusiji. Tako je bilo prejšnje tedne preko tega urada odposlanih 150.000 velikonočnih voščil ujetnikom in intcrnirancem. Sovjeti zahtevajo novo pomoč od Amerikancev Buenos Aires, 17, maja. AS. Listi, ki pišejo o Rooseveltovem sporočilu, da se bo za eno leto zopet obnovil sporazum s Sovjetsko zvezo, ki bo dobivala podporo na osnovi zakona o posojilu in najemu. V zvezi s tem poročajo, da je Moskva odločno zahtevala bistveno povečanje dobav, zlasti, tankov in živil. Finančni minister Morgenthau pa je zahteval nov dodatni davek v znesku 10 milijard dolarjev. Amerikanci so na Aleutih uporabljali strupene pline Tokio, 17. maja. AS. General Nakao Yahagi, vodja poročevalskega urada pri glavnem stanu, je izjavil, da so severnoameriške sile pri napad« na otoke Attu 14. in 15. maja uporabljale slr*-penn nlinn proli japonskim četam. Dodal io. Hm so Japonci pri obrambi niso posluževali plina. Ali je v Rusiji res zavladala verska svoboda? Poročilo švicarskega lista o okoliščinah, ki so Stalina privedle k začasnemu popuščanju glede pregknjanja vere Z dne 8. aprila t. 1. je švicarski list »Basler Nachrichten« objavil naslednje poročilo: Podpredsednik Združenih držav, llenry A. Wallace je nu tozadevnem zborovanju v De-lawaru govoril o »Krščanskih temeljili miru« in je omenjal verski položaj v Rusiji, rekoč: »Zadeva verske svobode v Rusiji je pritegnila pozornost anglikanske in rimske Cerkve. V neki številki revije »Commonwealth<, kateri se brez dvoma ne da pripisovati marksistične miselnosti, je urednik navajal dve knjigi, ki so ju napisali ruski emigranti, ki obravnavajo verski položuj v Rusiji. Govoreč 0 teh knjigah, v katerih je bila ena objavljena pod pokroviteljstvom anglikanske Cerkve in je druga izpod peresa univ. prof. Kordhama, je urednik prišel do zaključka, da je stanje krščunske Cerkve v Rusiji doseglo precejšnje izboljšanje.« Podpredsednik sc je potrudil, da bi podal svoja izvajanja na podlagi točnih podatkov, ki o njih ni moči zdvajuti. ln vprav zato smemo pregledati, ali dejstva ustrezajo resnici, nu primer glede nu versko svobodo v Rusiji, in uli je to dokazovanje, ki ga je navajal \Vallace, ros-nično. Ali je ustaljenjenje verske svoliode v Sovjetski Rusiji zares krenilo v drugo smer, lles je, da je od I. 1918 boljševišku vludu po-vsein ukinila krščansko, dalje židovsko in mo-liamedansko verstvo. Bre/boštvo in uničevanje cerkva sta bili temeljni načeli vlade. 1'ri tem se niso omejevali zgolj na razliko med Cerkvijo in državo, ampak je bilo odvzeto tudi sleherno osebno udejstvovanje cerkvenih ljudi. Župnije in samostane so ukinili, zaplenili so cerkvc-no lastnino in verski predstavniki, narodni duhovniki in redovniki so bili pregnani. Sc leta 1927 je dejal Stalin odposlanstvu ameriških delavcev: »Stranka ne moro brez svojega vmešavanja gledati na vero in so mora udejstvovati protiversko. Nekaj članov stranke je že naletelo na težkoče v protiverski propagandi. Zato je bilo več strankinih članov že izključenih. Po vsem tem v uuši stranki ni mesta za komuniste te vrste.« ^ sa obširna hierarhija pravoslavne Cerkve je v rokah samo treh metropolitov in to so: Sergij v Moskvi, Nikolaj v Kijevu in Aleksander v Leningradu, dalje je še tO ali 12 škofov in nadškofov. Kar ')0 odstotkov izmed 43.000 župnij »Svete Rusije« je bilo ukinjenih in tudi ostale župnije so bile znižane na najmanjše število in so v najslabšem stanju. Vseh 25 let ne sme v Rusiji iziti nobena knjiga verskega značaja. Tiskarno .Svetega Sinoda so zaprli. En sam ubogi listič, ki je bil nekakšen cerkveni vestnik, je tudi kaj kmalu umrl. Vsakršno versko udejstvovanje je v očeh države protirevolucijsko gibanje in podvrženo kazni in samo starši lahko svoje otroke poučujejo v krščanski veri in to le do 16. leta, seveda, če jih prej ne zapazi (1PU. Družina in zakon je na brezverski podlagi. Zgolj materialistična vzgoja mladine je jMivzročila, da je zašel mladi rod v tako hudo moralno krizo, ki si jc niti predstavljati nc moremo. Takšno je bilo nastrojenje mladega rodu, ko je v juniju 1941 prišlo nemško vojaštvo v Rusijo. Nemci so poznali ta protiverski in brezbožni položaj, ki so z njim trapili boljševiki ljudstvo, in so Čim prej uveljavili versko svobodo v zasedenih pokrajinah. Sijajni verski obredi pravoslavne Cerkve so iznova zaživeli in Širili so jih tudi po radiju. Ljudje zadaj za rusko bojno črto so začeli spet versko živeti, spet se jim je vzbudilo upanje v božjo pomoč, brž so prinesli iz svojih skrivališč svete podobe, ki so jih bili poskrili pred komunisti. Kaj se je nato zgodilo v nasprotnem taboru? Opustili so brezbožniška zborovanja, brezbožniški muzeji so se zaprli, po radiju so začeli širiti govore verske vsebine, narodni svetnik Aleksander Nevskij jc bil spet v časti, in — v Kre-melju so odredili ljudske molitve — in ljudstvo se jih je v množicah udeleževalo. V začetku rusko-nemške vojne je neki tuji dopisnik med zborovanjem tiska, vprašal Losovskega, ki je predsedoval zborovanju, kako da so izginili vsi brezbožniški razglasi. Losovski je odvrnil: »Ker ni papirja«. Toda tisti časnfkar se ni dal knr tako ugnati v kozji rog in jc vprašal dalje: Zaknj pa izhajajo še zmeraj vsi drugi listi?« losovski je odgovoril: »O tem bomo kdaj pozneje govorili.« Emilijan Gubelman, ki je bolj znan z imenom Jaroslavskij in jc pisec številnih brezbožniških knjig, neucnani protiverski pridigar, šef-urednik lista »Brezbožnik«, predsednik brezbožniškega društva in ki se je nekoč hvalisal, da je pridobil več ko 5 milijonov somišljenikov, se zdaj joka nad razvalinami ruske cerkve in ruskih svetišč. (Glej »Pravdo« z dne 20. januarja 1942). še bol je je vse izraženo v elegantno vezani in razkošni knjigi: »Resnica o veri v Rusiji«. Ta knjijra hoče z besedami in ilustracijami ponazoriti in razložiti kako je v Rusiji v tem oziru sijajno poskrbljeno. Knjiga je, izšla pod po- Vremenskn napoved 18. maja (torek): dopoldne jasno, v popoldanskih urah številne krajevne nevihte. 19. mnja (sreda): večinoma jasno. kroviteljstvom »Moskovskega patrijarhata« in vsebuje sijajno sliko inetropolita Sergija in slike številnih cerkvenih dostojanstvenikov (največ teli je seveda v inozemstvu) in slike cerkva in obredov. Ta knjiga jc tem bolj vidnn in opnz,-nu, ker vseh 25 let boljševiške vlade ni izšla nobena tuku knjiga in ne molitvenik. Seveda knjiga ni drugega kot le propaganda za inozemstvo. Podpredsednik VVallace je — kakor vse druge besede — govoril tudi sledeče nu podlugi resničnih podatkov. Nikjer ni vidno, da hi se bila sovjetska vlada glede na vero kako preokrenila. Omenjena razkošna knjiga ne govori nič o katoličanih, protestantih, judili in mohnmedancih. Od 454 pravoslavnih cerkva jiii je zdaj resnično odprtih samo 25. Med ljudskim štetjem jota 1956 je bila v seznamu tudi rubrika z napisom »verni«. Uspeh štetja »vernikov« ni bil objavljen, vendar je resnica ta, da je več ko 70 odstotkov vsega ljudstva med verniki. Samo v Moskvi je 5—4 milijone zvestih. Iu zu vse je le 25 cerkva odprtih! Med velikonočnimi prazniki leta 1942 so bili sijajni verski obredi v Moskvi, kjer je vodil božjo službo sam metropolit Sergij s 4 škofi in vse je bilo v morju samih luči, česar verniki niso mogli doživeti vseh 25 let ne. Dogodek je bil fotografiran in — izkoriščan. Mctropoiit Sergij je čudna oseba, ki ni pa- Ducejeve nagrade dvojčkom Visoki komisar jo iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Zobcu Janezu in Justini v Dolenji vasi 105 ter Kunstlju Janezu in Frančiški v Kle-noviku ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku po G00 lir, l dale carnegie g I Hahfl si pridobiš prijatelj M Hkrati pa je Disraeli vedno priznaval, da 8 je bila Ana Mariju najvažnejša osebnost njegovega življenja. Uspeh? »Zahvaliti se moram trijarn, ampuK ima ie nasiov: »varun seneza a njegovi ljubezni,« je pripovedovala Ana Marija patrijarha.« Zadnji pruvi patrijarli, Tilion, je ■ svojim prijateljicam, »du je bilo moje življeuje izginil leta 1925, ko so je bil upri sovjetom. Vsi, * ena sama sreču.« ki so hoteli biti Tihonovi nasledniki, so bili b Nekega dne je Disraeli dejal v šali svoji »likvidirani«, kakor je bil »likvidiran« tudi on ■ ženi: »Ali veš, da sem te poročil zaradi tvojega sam. Metropolit Ciril, metropolit Agafangel, me- J denarju?« A Ana Mariju je v smehu odgovorila: tri- n »Todu seda j bi me poročil iz ljubezni, ali ne?« ! _ ■ 1 ' .i! I _ ________I .1 .. i _ kil.\ n ■ n lf 4n Irn tropolit Peter Krovtitskij, kot poslednji patrijarli, »so bili odpeljani na varno«. Prnv tako je »izginil« junaški apostolski metropolit Filip. V omenjeni razkošni izdaji objavlja tudi metropolit Sergij svoje besede o ruski Cerkvi. Tudi iz tega članku je razviden pravi namen vse izdaje: propaganda zn inozemstvo. Poglavar »rdeče Cerkve«, Aleksander Vedenskij, ima v knjigi tudi svoj »boljševiško« pobarvani članek o ruskem verstvu. Glede na razmere, ki vladajo v Sovjetski Rusiji, je tudi v verskem pogledu težko dognati pravo točnost podatkov. Vendar je jasno, da verski položaj pravoslavne Cerkve ni doživel resnične spremembe in da je njeno stanje še nadalje žalostno in obupno. Niti malo ne moremo reči, da bi zaživel v boljševiški Rusiji kak bistveni verski preobrat in du bi se ondi uresničila načelu, ki jih podpredsednik \Vulluce imenuje »krščanski temelji miru«. In priznati je moral, da je bilo prav tuko. Ne, Ana Marija ni bila popolna ženska, a ! Disraeli je bil dovolj moder, da je vedel, du | jo mora sprejeti tako, kot' je. V odnošajih z drugimi moramo slehernega i pustiti, da je srečen, kot se mu zdi najbolje, | seveda če na ta način ne delamo škode sami i sebi. Uspeli zakona ni odvisen samo od tega, če najdemo primerno osebo, pač pa šc bolj od tega, če smo sumi dovolj primerni. Naslednje pruvilo zu srečno družinsko živ-ljen je je torej: Nikar se ne trudite, da bi spremenili značaj svoje izvoljenke. Najhitrejša pot do ločitve zakona. Najhujši nasprotnik Disrnelijeve politike je bil Gludstone: nikdar se nistu mogla sporazumeti niti v najmanjši stvari; le v eni stvu- _ ■■■ ■ ■■■■ _ - ^ ri sta se ujemala: v popolni sreči njunega dru- Lepo uspele delovne tekme pokrajinskega Dopolavora rins^,f!ft;tanna cud-t-e .ta ^.a Sj skupaj skoraj šestdeset let v ljubezni in med-rija, tv. Si konja Marija, Črnomelj; 3. Irt Nada, g seboj nem spoštovanju. Sicer strašen in udaren tv. Sikonja Marija, Črnomelj. Vajenke: 1. Bahor u v jUVnosti ni Gladstone nikdur spregovoril niti Ana, tv. Sikonja Marija, Črnomelj; 2. Stražar Vi- U beScde graje v družinskem okolju. Če se jc da, L].; 3. Znidaršič Ivanka, Lj. g kako jutro zgodilo, da se je znašel sam v obed- i) tekmovanje čipkaric: 1. Breskvar Vera, tv. m nici lnP(jjcm ko so ostali člani družine še vsi Vezenina, Lj.; 2. Rotaček Ana, Iv. Vezenina, Lj. g s](,(jiio spali, je samo prepevul na ves glas, j) tekmovanje za modistke: 1. Ivane Majda," najbolj zaposleni mož na vsem Angleškem Iv. Klopčar, Lj.; 2. Ogorelec Božena, tv. Mahnič a £ukn llu zujtrk Zofija, Lj.; 3. Kveder Kanila, tv. Sedej-Strnad, ■ Katarina Ruska jc vladala največji drŽavi Delovne tekme za leto XXI, ki jih je organiziral pokrajinski Dopolavoro skupno s pokrajinsko delavsko zvezo za Ljubljansko pokrajino v dneh 18. aprila in 2. ter 3. maja, so pokazale visoko stopnjo tehnične usposobljenosti tckmovulcev. Uspehi so sledeči: Posamični tekmovalci: Tekmovanje delavcev lesne industrije: 1. Dular Anton, tvrdka Bevc Adolf, Novo mesto; 2. Potokar Franc, tvrdka Naglas, Ljubljana; 3. Sprnjcer Martin, tvrdka Cankar St., Črnomelj; 4 Dernovšck Stanko, tv, Trink Ferdo. Črnomelj. Tekmovanje krznarjev: 1. Podlogar Frane, tv. Rot Ana, Ljubljana; 2. Kočevar Jože, tv. Eberl, Ljubljana; 3. Suhadolc Jože, tv. Lapajne, Ljubljana. Tekmovanje izložbenih aranžerjev v oblačilni stroki: 1. Šepic Pavel, tv. Šinkovec & Soss, Ljubljana; 2. Pukl Rajko, tv. Weilguny, Ljubljana; 3. Bočko Ladislav, tv. Skaberne, Ljubljana; 4. Repnr Zvonimir, tv. Ravnikar Josip, Ljubljana; 5. Bajzelj Drago, tv. Krisper Ljubljana. Tekmovanje trg. sotrudnikov v tekstilni trgovini: 1. Lupnik Ivan, tv. Julij Vončina; 2. Tome Stane, tv. Marijana, oba v Ljubljani; 3. Marinič Junko, tv. Plut M., Črnomelj; 4. Bradač Emil, tv. Lenassi Gerkinan, Ljubljana; 5. Butala Leopold, tv. Plut M., Črnomelj. tekmovanje slaščičarskih delavcev: 1. Le-nardi Karel, Ljubljana; 2. Salomon Ljubomir, tv. Morela Fran; 3. Dolinar Lojze; 4. Sterle Herman, tv. Kribavčič Jakob; 4. Novotny Teodor, tv. Novotny Terezija, vsi v Ljubljani. Izmed vajencev je prejel prvo nugrado Gačnik Franc, tv. Pelicon, Ljubljana. f) tekmovanje šivilj srajc: 1. Sever Julijana, tv. Skabar Pavla, Lj.; 2. ftuster Vera, tv. Triglav, Lj.; 3. Goršič Marija in Smrekar Dragomira, tv. Olup, Lj. g) tekmovanje pletilj: 1. Petelin Marjanca, tv. Lazar, Lj.; 2. Pristav Marija, tv. Rozman, Lj. h) tekmovanje šivilj: 1. Kosi Bogomira, tv. Skabar Mira, Lj., Maklo Frančiška, tv. Zivič, Lj. in Loboda Marija, tv. Živič, Lj.; 2. Klemene Ma- Natečaj za propagandni turistični plakat Prijave sc bodo zaključile 20. maja. Umetnike pokrajine opozarjamo, da sc bodo v četrtek 20. t. m- zaključile prijave za sodelovanje na razstavi propagandno turističnega plakata, ki jo bo priredilo Pokrajinsko pover-jeništvo za tujski promet. S to razstavo je dana umetnikom prilika, da pokažejo s svojimi deli posebnosti in značaj slovenske zemlje. Dela morajo učinkovito pokazati z umetniškega, kakor tudi dokaznega stališča načiu življenja ali pogleda na pejsažc Ljubljanske pokrajine tako, du je lahko takoj mogoče oblikovati motiv propagandno turističnega pomena. Naravne lepote naše zeml je, narodne noše, etnografske posebnosti pokrajine in njena tradicija nudijo umetnikom dovolj učinkovitih motivov. Kompozicije v barvah, dimenzije 0.62 širine in t m višine, morajo biti pripravljene za takojšnjo reprodukcijo za tisk in barve. Razstava bo 12. junija, če bo dospelo vsaj 10 dei, ki bodo izbrana za tekmovanje za nagrade 5000 lir. Interesenti nnj se obrnejo za informacijei na Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet. Gledališka 11. Lj.; 4. Ogrin Marija, tv. Klopčar, Lj. letej Aldjzija, tv. Adam Ivan, Novo mcslo; 3. Ban daž Nada, Iv. Kos Jernej, Lj. je sovražnike, ln vendar ni dejti česar, če je kuhar zažgul pečenko. Smejala se . , .v , , , .., , S je in jo jedla s tolikšno potrpežljivostjo, du bi 1) trgovske namescenke za tekstilne proizvo- ■> • S ' , 1 de in žensko konfokcijo: 1. Repar Jožica, tv. Per-les, Lj.; 2. Aleš Anica, tv. Šinkovec, Lj.; 3. Glavnin Cvetka, tv. Brus Matilda, Črnomelj; 4, Ber-gant Maruša, tv. Demšar Lovro, Lj.; 5. Velkavrh Antonija, tv. Eger, Lj. — Vajehke: 1. Poljšak Frančiška, tv. šmalc Ivanka, Lj., 2. Vranešič Anica, tv. Zaje Jakob, Črnomelj. Klasifikacija za okraje: 1. Črnomelj, 2. Novo mesto, 3. Ljubljana. Neklasificirana: Logatec in Kočevje. jo vsak mož lahko posnemal. Neka statistika je ugotovila, da se petdeset odstotkov zakonov slabo konču in dn je vzrok žalostnega konca tolikih romantičnih sanj pruv brezkoristna in odvišna graja. Naslednje pravilo, ki je prav, da se po njem ravnate v družinskem življenju, je torej naslednje: Ne grajajte! Če že ruvno hočete na vsak način grajati otroke, preberite, prosim, prej naslednji sestavek, ki gu objavljam z dovoljenjem avtorja Livingstonea Larneda; napisan je bil približno pred petnajstimi leti in je dosegel sijujne uspele: prestavili so ga v mnoge jezike in nešic- Obveznost predložitve zdrav niškega recepta 7,a prodajo nekaterih zdravniških specialitet f r!l"Lpridigurji s0 ea i)reliruli sv°jifU i'oslu- Člen 1. — Predpisuje se obveznost predložitve P? šolccm. , . , -, H »Poslušaj, dragi moj sinko, pišem ti tele zdravniškega, za vsak primer posebe) obnošenega g l,PScdo> ko sladko spiš in ima5 01)0 roko pl)d recepta za proda|o naslednnh zdravilnih specia- godejo, plavi kodri pa se svetijo na blazini. Sam litet: 1. Pervitin tvrdke Temuler Wcrke v Berbnu, g spni stopi| v ,vojo s(,hico. Prcd ncknj minutami na osnovi 1 fenil — 2 metilaminopropan klorhi- g) me je pri branju časopisa silno zgrabila vest drata; 2. Sinpamina tvrdke Recordati di Correggio. B in z;]nj'kot kri;.cc 8t0pam k tvojemu zglavju, na osnovi beta-tenilisopropilamin sullata; 3. Mi- S , .. . ,., , .. . . , , „' metina Znanstvenega zavoda za Benečijo v Pado- g . ,,T°1r sem ti misli povedati, moj sinko! Raz-vi, na osnovi beta-fenilisopropilamina; 4. Stenami- ■ 'CZIJ so™ se. nad !eb"J' zad.ral nad teboj, na tvrdke Lepetit v Milanu, na osnovi d-fenili- g medlem ko si se pri odhajanju v solo e obrisal sopropilmetilamin ldorhidrata in rrfenilisopropila-g ? '»olfr? bnjačo in ker s. nisi osnazil čevljev, min sulfata; 5. Arilina tvrdke Valeas v Milanu, na 3 °l!tal .sem dP. s'. n«""^' nekaj stvari po osnovi metilaminodibenzyl etra; 6. Propomina tvrd- g P°(lu' «e.P.n kosilu t. nisem dal miru; jedel si ke Gentili v Pisi, na osnovi 1 fenil - 2 metilami- g v naglici in se s koleni opiral ob mizo! Ko nopropan klorhidrata; 7. Psichergina tvrdke Carlo B sc'n odhaja z doma v službo, si mi pomahal Erba v Milanu, na osnovi 1 fenil - 2 metilamino- g z r.oko ,n. dejal: Zbogom, očka!, jaz pa sem propan klorhidrata; 8. Dolantin tvrdke Co-Fa v j razjezno bevskml: ,Ne drzi se tako grbasto! Milanu, na osnovi klorhidrata 1 metil - 4 fenil- S K,° s?"1. popoldne vrnil domov, sem te piperidin - 4 etilnega karbonata: 9. Dolisina tvrd- g 0P.n,zl1 Prl '.S" ,s tvojimi tovariši in te vpričo ke Carlo Erba v Milanu, na osnovi 1 metil - 4 " "Jlh ozmerjal, ker si strgal čevlje. Čevlji so fenilpiperidin - 4 etilkarbonat klorhidrata; 10. » J1"11?,3, dragi, sem ti rekel in ce bi si jih moral Dolisina B tvrdke Carlo Erba v Milanu, na osnovi 2 kuPlh sam- bl gotovo bolj pazil nanje! klorhidrata 1 metil — 4 isopropilnega karbonata; jj 11. Dolosil tvrdke De Angeli v Milanu, na osnovi klorhidrata 1 metil — 4 fenilpiperidin — 4 etilnega karbonata; 12. Nicalgene tvrdke La Chimica Far-maceutica v Milanu, na osnovi klorhidrata etilnega estra 1 metil — 4 fenilpiperidin — 4 ogljikove kisline; 13. Simes algina tvrdke Simcs v Milanu, na osnovi klorhidrata etilnega estra n-metil-piperidin fenil ogljikove kisline; 14. Adolens tvrdke S. A. L. C. I. v Milanu, na osnovi klorhidrata 1 metil — 4 fenilpiperidin — 4 etilnega karbonata; 15. Mefedina tvrdke Farmaceutici Italia v Milanu, na osnovi klorhidrata etilnega estra 1 metil — 4 fenilpiperdin — 4 ogljikove kisline; 16. Oraldrina tvrdke Boniscontro e Gazzoni v Torinu, na osnovi fenilisopropilamin sulfata; 17. Propilformina tvrdke Boniscontro e Gazzoni v Torinu, na osnovi fenilisopropilamin sulfata; 18. Tebasolo tvrdke Fabbrica romana prodotti chimici v Rimu, na osnovi kodei-na dimetilamidosikininzin in papaverina. Člen 2, — Zdravniki, ki predpisujejo speciali-tete, za katere velja obvezna predložitev recepta I iz prednjega člena, morajo v receptih, pisanih z I pa tudi trajni odvzem lekarniške koncesije. neizbrisnim sredstvom- razločno navesti ime, priimek in stanovališče bolnika, kateremu izdajo recept, označiti v njem s črkami dozo predpisane specialitete in navesti način, količino in presledke, kako naj se jemlje, ter nato pod predpis postaviti datum in svoj podpis. Člen 3. — Lekarnarji so dolžni pregledati, ali je sestavljen recept na način, predpisan v prednjem členu in če ni, ne smejo oddati zahtevane specialitete. Poleg tega morajo obdržati izvirni recept in ga shraniti. Člen 4. — Kršitelje določb te naredbe kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, oblastvo iz naredb z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XX št. 215 po določbah teh naredb v denarju od 100 do 2000 lir. V hujših primerih se zviša kazen v denarju do pet tisoč lir in se poleg nje izreče lahko tudi kazen zapora do dveh let. Visoki komisar odredi lahko začasni, event. V vsem XVIII. stoletju je štela ruska carska družina, razen vladarja, komaj po enega člana. V začetku XIX. stoletja pa je zapustil Pavel I. štiri sinove. Starejši izmed njih, Aleksander I., Je umrl brez otrok; njegov brat Konstantin, se je prestolu odpovedal; tretji Pavlov sin, Nikolaj I., ni imel razen najmlajšega brata, ki mu Je bil srčno vdan, nikogar, ki bi mu bil v napcvtje. Nikolaj I. pa je zopet zapustil štiri sinove. Najstarejši, Aleksander II., Je bil zopet naravni dedič prestola. Toda njegovi trije bratje mu niso delali preglavic. Njegov sin Aleksander III. pa je že imel sitnosti z dvema stricema, Konštan-tinom in Nikolajem, ki sta mu večkrat prav grdo kljubovala. Stališče Aleksandrovega sina Nikolaja II. pa jo bilo kar porazno. Ko je Nikolaj II. zasedel prestol, je štela carska družina dva in dvajset velikih knezov. Med temi velikimi knezi,pa jih je bilo le sedem, k: 60 bili mlajši kot car, vštevši njegova dva mlajša brata. Vsi drugi so bili slarejši. To eo bili bratje, oziroma brntranci rajnega carja. Za te gospode pa je bil car še vedno »mali Niki«, ki je bil bolj navajen ubogali kakor ukazovati. Težko je bilo tedaj, kadar je car hotel govorili s temi knezi kot njihov poglavar. Rodovnik nam nazorno pokaže, v kakšnem medsebojnem sorodstvu so bili člani mnogoštevilne carske družine in kakšni odnošaji so vladali med njimi in med novim carjem. Ruski zakon priznava naslov veliki knez z nagovorom Cesarska Visokost vsem sinovom in nečakom vladarja; njihove žene in hčere ter nečaki carja so imeli naslov veliki knez, velika kneginja. Ako so so velike kneginje poročile e tujimi knezi ali zasebniki, eo obdržale svoj naslov, toda ta naslov ni prešel na njihove otroke Otroci carjevih nečakov pa so se imenovali knezi z nagovorom Visokost. Ta naslov pa je v naslednjih rodovih prešel samo na prvorojenega sina. Pravico do nasledstva na prestol so imeli le najbližji carjevi bratje, strici in bratranci. Toda vedno le prvorojeni sin. Ako Nikolaj II. ne bi bil imel moških potomcev, bi zasedel ruski prestol njegov brat Jurij ali pa Mihael. Ce bi bila ugasnila tudi ta veja, bi nasledoval na prestolu brat Aleksandra III., oziroma njegovi sinovi, tedaj veliki knez Vladimir. Ce bi tudi ta ne imel moških potomcev, bi kak drug mlajši brat Aleksandra II. postal vladar, ali pa kak potomec Aleksandra II. Ako bi vse te veje ugasnila, bi prišlo na vrsto potomstvo Nikolaja I., t. j. kak član iz potomstva mlajših bratov Aleksandra II.; Konstantin, Nikolaj in Mihael. To pojasnilo nam pokaže, kakšen je bil položaj raznih velikih knezov. Brala carja Nikolaja II. sta bila: bolan deček, ki je po petih letih bolehanja umrl, ter njegov brat sedemnajstleten mladenič. Prvo mesto med velikimi knezi je torej pripadalo najstarejšemu stricu carjevemu, velikemu knezu Vladimlrju. Ta stric je bil poveljnik carske stražo in predsednik Akademije lepih umetnosti, Ta knoz se je zanima! za vse, kar je spadalo k umetnosti, za slikarstvo, za glasbo in za gledališče. Bil jo zelo izobražen in bi bil na kakšnem bolj važnem mestu lahko veliko koristil. Toda odrinil ga jo njegov brat, ki pa je bil veliko manj nadarjen. To je kneza žalilo in se potem ni več brigal za državne posle. Sicer bi pa nasveti, ki bi jih bil dajal mlademu carju, ne bili bogve kako primerni, saj je imel ta knez le previsoko mnenje o vladarjih in prenizko o navadnih Zemljanih. Saj so v njegovi dobi vse preveč uvaževali pravice vladarjev in vojaško disciplino, kakor pa koristi ljudstva. Veliki knez je bil poročen z veliko kneginjo Marijo 1'avlovno, rojeno princeso Meklen-burg-šverinsko. Imela sla tri sinove in eno hčerko. Njegova žena je zavzemala na ruskem carskem dvoru In v petrograjskl visoki družbi visoko mesto, toda ne le zaradi tega, ker je bila po svojem položaju prva med velikimi kneginjami, temveč zaradi svoje izredne ljubeznivosti, duhovitosti in okretnosti v družbi; Ona je rada vabila v goste, rada pa se je ludi odzivala vabilom. Bila je zelo lepa, prijazna, sploh je bila velika svetska gospa. Petrograjski saloni so bili njena zahava in njeno torišče. V tem pogledu Je biia na višku, povsod zaželena, povsod priljubljena. Zdaj se jo še posebno potrudila, ko ji nova carica ni delala napotja. Ob času Aleksandra III se j! je prigodila majhna nesreča. Njen svak Je ni maral, prvič zaradi nekih mladostnih nepremišljenosti in drugič zaradi nekih dlplomatlfnih spletk. Zdaj je kneginja upala, da bo V6e to popravila. Pričakovala jc, da bo mladi ženi v pomoč in ji bo vodnica. V prvih letih zakona mlade carice se je Marija Pavlovna zelo trudila, da bi si priborila zaupanje carice. Toda carica ni mnraln, da bi jo kdo ščitil, oziroma vodil. Tudi se Je zdelo carici, da ee velika kneginja preveč razkazuje; njena »posvetnost« je carico motila. Veliko kneginjo pa Je Jezilo, da Jo ima svet za spogledljivko in da JI to pri carici škoduje. Zalo je carico mrzila, pa tudi po salonih je izražala svojo mnenje o carici. Tako so zašle govorico iu razno murnjo o carici tudi v luja poijlanižlva. Letošnji vojni vrtovi v Ljubljani V Ljubljani, 17. maja. Ze lani smo ob tem Času poročali, kako zelo eo so razširili vojni vrtovi v Ljubljani, letos pa moramo poudariti, da je sedaj teh novih nasadov, ki pomenijo skrajno izkoriščenje doslej neobdelane zemlje še mnogo več. S tem, da so preorani razni parki in dosedanje cvetlične grede v nasadu s koristnimi rastlinami, pa Ljubljana ni prav nič izgubila na lepoti, nasprotno pa moramo reči, da celo pridobila. Namesto nekaterih zapuščenih gredic ali poteptanih parcel imamo sedaj pač lepo obdelane vrtičke in njivice, ki jih je kar veselje pogledati. Najbolj značilen vojni vrt v Ljubljani je nedvomno na Muzejskem trgu in na gredah okoli opernega gledališča. To je značilno za Ljubljano, da je eno svojih najlepših in najbolj elegantnih točk dala zasaditi s kulturami, ki bi včasih spadale le na deželo, sedaj pa tam krasno uspevajo. In ta točka je še pridobila na slikovitosti, ltes je, da je bil lani uspeh vojnega vrta na tej točki le srednji. Vzrok je pač v tem. ker je bilo zemljišče prvič obdelano in so ga obdelovali tudi ljudje, ki so bili prav za prav v vrtnarstvu le začetniki. l'a tudi pravega gnoja ni bilo. Vsaka nova kultura pa potrebuje predvsem bakterij v zemlji in prejšnja skromna trava jih je pustila le malo. Zalo so bili bolj zadovoljni z lastnim uspehom tisti, ki so zasadili na tem prostoru fižol in grah, torej rastline, ki same proizvajajo bakterije in jih ni treba gnojiti s hlevskim gnojem, manj zadovoljni pa 60 bili tisti, ki 60 zasadili krompir, paradižnike in podobno, ker prav te in podobne rastline zahtevajo izdatno gnojenje. Tudi za Zvezdo bi bilo lani bolje, če bi ves prostor zasadili s fižolom, kakor je bilo prvotno nameravano, ne pa s krompirjem, dasi je bila Zvezda že prav dobro pognojena. Kakor lani, tako so si tudi prostor okoli opernega gledališča in Muzejski trg med 6eboj razdelili gledališki uslužbenci ter nekateri drugi. Letos je zemlja že bolj bogata bakterij in tudi bolje pognojena, pa tudi ti novi sadilci imajo že nekaj izkušenj pri odbiri semena in pri sajenju. Takojvi-dimo, da prav lepo poganjajo že krompir, fižol, grah, paradižniki, tudi nekaj šolale so nasadili. Zasadili pa 60 še ,celo neko rastlino, ki je večini Ljubljančanov toliko kot neznana, ki pa prav tako dobro uspeva, namreč bob, ki je brat fižola in graha in prav tako ne potrebuje hlevskega gnoja. Sprehajalci na promenadi — saj tod mimo vodi ljubljansko šetališče — pa postajajo in delajo »strokovne« opazke, saj danes je moderno, da se tudi najbolj moderni Ljubljančani spoznajo na vrtnarjenje. Okoli palače Kranjske hranilnice je včasih rast-la izredno nežna trava, ki so jo nalašč gojili ter sproti kosili s posebnim vrtnin kosilnini strojčkom, tako da je bila ves čas majhna in nežna. Ta travica je bila resnično v ponos gospodom v Kranjski hranilnici. Sedaj te travice ni več in ves ta lepi pro- Razstava v Jakopičevem paviljonu V nedeljo se je brez svečanega uvoda odprla zanimiva razstava mladih slovenskih umetnikov, ki nastopajo kot posebna tovariška skupina. Ti so: Zdenko Kalin in K. Putrili (kiparja), S. Kregar, Nikolaj Omersa, Maksim Sedej in Zoran Mušič (slikarji). Razstavljal« so s 70 slikami napolnili tri sobe Jakopičevega paviljona ter so pokazali lep napredek ter zanimivo podobo svojega razvoja. V osrednji sobi se prikažeta najprej Nikolaj Omersa ter Maksim Sedej. Nikolaj Omersa nus preseneti po svojem lepem razvoju ter barvitosti. Poleg portretov (lastni portret je središče razporedbe!), družinskih skupin razstavlja Omersa tudi mnogo pokrajin ter pogledov na Ljubljano. Prepričani smo, da bo strokovna kritika mogla zabeležiti lep napredek. Sedej razstavlja večje kompozicije in skupine, pa tudi motive iz Ljubljane, nekaj tihožitij, največ pu interjerov. V tem je ostal zvest sam sebi. Desno sobo zavzema predvsem Stane Kregar, ki nus je to pot presenetil z nekaterimi kompozicijami, predvsem pa s tihožitji. V teh zadnjih je že opaziti neko novo noto v razvoju (Nagel jjii), ki utegne biti zanimiva. Kregar razstavlja največ del na tej razstavi, kar priča o njegovi pridnosti in in venci ji. Zoran Mušič pa zavzema predvsem nekaj sten v desni sobi, kjer razstavlja nekaj gvašov z zanimivimi pogledi na ljubljansko in beograjsko pokrajino ter zanimive študije. Zanimive pa so njegove slike rib in svetnikov, v katerih iste motive podaja vedno v drugačni postavitvi in slikarski problematiki. Izmed kiparjev pa nastopata tokrat Karel Putrih in Zdenko Kalin. Putrih ima večje plastike, izmed katerih se odlikuje ženski torzo in ženski akt, sicer pa močne individualne portrete. Kalin razstavlja poleg portreta pokojnega Vavpotiča še dve deli: lep izglajeni ženski akt stot okoli palače je nasajen s takimi rastlinami, katerih plodovi bodo dobrodošli uslužbencem te hranilnice za v lonec. Mnogo vojnih vrtičkov in vrtov je tudi v Tivoliju. Tam, kjer je včasih rastel in zorel oves, to je na mestu, kjer je bilo včasih teniško igrišče »Ate-na«, raste sedaj krompir. Mestna vrtnarija, ki tako rekoč vodi Ln daje nasvete celemu vrtnarstvu v Ljubljani, se strogo drži načela kolobarjenja in ve, da nobena rastlina ne 6ine dve leti zaporedoma na isto mesto. Oves, ki ga potrebuje za nekatere svoje konje, je posejala letos drugje. Izjemo pri kolobarjenju tvorijo stročnice, to je fižol, grah in bob, ki so sploh zelo hvaležne in ki uspevajo leta in lela na istem prostoru. Tudi severni del Tivolija je letos prav tako obdelan kakor je bil lani, deloma ga je mestna vrtnarija obdelala v laslni režiji ali pa je dala svet v najem številnim svojim delavcem, da si pridelajo nekaj hrane. Mestna vrtnarija i obdelala še več Tivolija, vendar pa po- trebuje predvsem trave in sena za koze in kunce, j ki jih redi v svoji »farmi« na nekdanjem Kollman-novem posestvu pod Rožnikom. Kakor že dve leti zaporedno, je tudi letos mestna občina dala mnogoštevilnim delavskim družinam razne parcele v obdelavo proti le malenkostni najemnini ali celo brezplačno. Mestna ol>čina služi v tem ozlru kot resničen zgled raznim drugim ustanovam in drugim zasebnikom. Borba proti resnici Oh nastopu dr. Antona Mahniča pred več kot dobrim pol stoletjem je med Slovenci vladala neka »la sloga, ki pa ni bila sloga v resnici, temveč sloga na zalajenih načelih. Naša zgodovina imenuje to dobo dobo slogaštva. Prodirajoče svohodomiselstvo si je pod pretvezo narodne edinosti ustvarilo obliko, kjer jc moglo takorekoč „ , .,. v ■ , • t „, r neovirano širiti svojo pogubne nazore. Ce se j« Na robu mesta vidimo še zanimiv pojav. Tam ^ ^ k(,|( pos|avi, p0 robu ,rmu s|„gaštvu, je bil šo hiše obdane z vrtovi, ki jih obdajajo ograjo. Doslej jo bila zemlja obdelana le znotraj ograje. Sedaj pa so skoraj vsi posestniki obdelali tudi listo zemljo, ki je med ograjo in cestiščem. Tako vidimo torej vrtove znotraj in zunaj ograje. Ti vojni vrtovi in tako izkoriščena zemlja pomeni znatno razbremenitev Ljubljane v preskrbi takoj ožigosan kot nasprotnik narodne edinosti. Katoličani, ki so imeli od te zle skupnosti nepopravljivo škodo, so bili prisiljeni k molku ter morali gledati, kako se slovensko ljudstvo razkri-st jan ju je. Ko je zla skupnost dosegla svoj višek in ko se je svohodomiselstvo zarilo s svojimi nazori tu- dclovalci pridelajo doma, jim ni treba kupiti na trgu in tako nastane več pridelkov za one iz srede mesta, ki nimajo koščka zemlje, da bi si mogli kaj pridelati. Nedeljske posvetitve po ljubljanskih cerkvah V stolnici so se v nedeljo popoldne zbrali javni in zasebni nameščenci ter delavci, da se |M> svete brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Obširna stolnica je bila skoro nabilo polna. Govoril je nameščencem in delavcem g. župnik dr. Janko Arnejc in jih navduševal za Marijo. Po pridigi so vsi zbrani na glas molili posvetilno molitev, nakar je imel pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom pele litanije stolni dekan g. dr. Kimovec z asistenco. V nedeljo popoldne ob petih pa so se zbrale v uršulinski cerkvi namešfenkc, ki delujejo po uradih, pisarnah in tvornicah. da se posvetijo Marijinemu Srcu. Cerkev se je napolnila do zadnjega kotička in ganljivo je. bilo videti to slovensko ženstvo. kako mu je bila na obrazih videti tiha vdanost Materi, najvišji vseh žena, zaupanje v Njeno pomoč in odločno prepričanje, da jo lo Ona tista, ki nas bo povedla preko vseh ovir v varno zatočišče. Gospod škofijski tajnik Lenič je z izbranimi in iz srca prehajajočimi besedami razložil pomen posvetitve in vzpodbujal naše ženstvo k tej pobožnosti. Zadostilnim molitvam in posvetilnim slovesnostim, ki jih opravljajo ta mesec v ljubljanskih cerkvah in ki bodo dosegle svoj višek v skupni procesiji, so se pridružile tudi dijakinje. Potreba časa kliče po pokori in duhovni obnovi, še nikoli niso bile pri nus verske prireditve tako dobro obiskane, pu naj gre za majniške šmarnice, zu umetniške prireditve o Kristusovem trpljenju (Gregorinova »V času obiskanja« ali Tomčev »Križev pot« ali za ma-rijanske akademije srednješolskih učenk in učencev. Dobro znamenje vidimo v tem. da reagira narod nn stiske časa s stremljenjem po poglobitvi krščanskega življenja. s krompirjem, fižolom in sočivjem. Saj kar ti pri- f tli med najbolj izrazite katoliške plasti, celo med j.i—i-! j----------...- ...i., i.„„ i duhovščino, pa so pogumno nastopili odlični možje ter so niso strašili razbiti to »slogo«, ki je Slovence razkristjanjevala. Med njimi je bil najbolj odličen in najbolj zaslužen borec dr. Anton Malini*. S svojo neodjenljivostjn je dosegel, da sn so duhovi ločili ter s tem obvaroval katoličane svobodomiselne iufiltracije. Toda borba je bila izredno težka. Mlado katoliško gibanje, ki so g.i sprožili ti zaslužni katoliški možje z Mahničem nn čelu, je naletelo na silovit odpor ne samo pri iz-. , ,. , , . 11 - , - raiitih nasprotnikih, temveč tudi pri ljudeh iz nedeljo globoko zasnovano akademijo, zu ka- f iastlli|, krogov, ki pa so bili miselno prežeti ml 4..—.. ......... I .. \ 1 I- I . -> L/ki ,1 . I Mil •! I l/. II ■ < 1 A . w w • • Malokdo v Ljubljani je vedel, da so pripravile učenke uršulinskih šol za včerajšnjo tero je spesnila M. Elizabeta dramatično za snovano pesnitev >Slike iz Marijinega življenja« v desetih slikah. Kljub temu pa je bila frančiškanska dvorana pri obeh uprizoritvah popolnoma zasedena, in prav bi bilo, če bi prireditev še ponovili. Medtem ko smo bili do- j j svobodomiselstvn. Že takrat se je naše časopisje po svoji katoliški dolžnosti krepko postavilo v prve vrste borcev za resnico in čistost katoliškega prepričanja. In že takrat se je tudi zgodilo, da je dobilo najhujše nasprotnike iz bližnjega oko- dilo za letošnjo inajniško posvetitev Slovencev Pretresljiva je bila resnoba in načelna jus-n?)st, katero so podale najprej v uvodnem pozdravu in zadostilni slovesnosti brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Potem so se vrstile lepo povezane slike iz Njenega življenja: Brezmadežna, Dete Marija, Vstop v tempelj. Oznanjenje, Nu poti v llehron. Maguificat, Mati z Detetom. V v spredje. Kmalu po svetovni vojni so se začejo Nuzareška idila, Mati s prebodcniin Srcem in * kristalizirati ra Aleluja. Učenko so podale dramatično pesnitev, pri kateri je nastopala Mati z. Detetom, obkrožena z zborom angelov močno doživeto, mestoma pa ljubko, kakor morejo samo globoko verni otroci. Veliko pesnitev, ki so jo delno igrale, recitirale ali prepevale, so zelo dobro naštu-dirale. Pohvalno moramo omeniti zlasti lepo negovano govorico in odmerjene kretnje, kar priča o dobrem okusu umetniških oblikovalcev akademije. Nekatere slike iz Marijinega življenja so projecirali potom skioptikona. Verska prireditev je doživela močan vtis in bi želeli, du bi še kdaj slišali in videli izvirno uprizoritev pesnitve M. Elizabete. Ljudsko petje pri križevniških šmarnicah V letošnjem majniku eo ljubljanske cerkve podobne romarskim svetiščem. Tak vtis imate zlasti ob nedeljskih večerih, ko pojo pri šmarnicah pete litanije. Prav posebno se odlikuje v tem pogledu cerkveni zbor v Križankah, ki ima na sporedu pesmi, ki jih pozna vse ljudstvo, šmarnične pobožnosti, ki bodo dosegle letos svoj pomembni višek v 6kupni posvetitvi po namenu prevzvišenega ljubljanskega škofa, pomenijo vročo in toplo molitev, da bi se Gospod milostno ozrl na naš narod. Moč skupnosti čutite v vsaki cerkvi, napolnjeni s predstavniki vseh stanov. Vsakdo se počuti dolžnega, da doprinese s svojo molitvijo, s pesmijo, z zadostilnim premagovanjem, zlasti pa z dobrimi deli po namenu škofa svoj delež k obnovitvi krščanskega življenja. Po vseh cerkvah se vršijo iste šmarnične pobožnosti, vendar ima V6ak božji hram svoje posebnosti in svoje lastno obeležje. V Križanke prihajajo radi zlasti oni, ki najlaže molijo v malih svetiščih. V nedeljo zvečer 6e je marsikdo podvizal, da bi se pravočasno vrnil z običajnih nedeljskih sprehodov ali obiskov ter sodeloval pri ljudskem petju petih litanij v Križankah. V velikem številu so bili zastopani tudi hišni p>sli, ki imajo prosto popoldne. Poleg rednih župljanov je bilo opaziti tudi številne vernike od blizu in daleč, ki 60 jih razmere prignale v naše mesto; iste pe6mi so prepevali, čeprav v različnih narečjih. Zdi ee nam hvalevredno od križanskega cerkvenega zbora, da prepeva pri litauijah ravno one stare slovenske Marijine pesmi, kot so jih peli predniki v proš. procesijah za dež in dobro letino, prepevali so jih v gorskih vaseh za velike praznike, zdaj pa jih pojo v znamenju v marmor iu ter Dortret g. V. vbronu velikega časa. ko prosimo, naj bi nam doba trplje- mV celoti napfavljatfrazstava lep vtis in »j* Prešla verske poglobitve in nove zarje res-priča o delu in razvoju te skupine slovenskih j nicpega krscanstva. mlajših umetnikov. Strokovno oceno bomo še : Pri velikem oltarju z Marijino podobo so peli priobčili. Sedaj poročamo o otvoritvi ter o i trije duhovniki, do zadnjega napolnjena cerkev pa velikem zanimanju, ki ga je vzbudila že takoj I je odmevala v polnih akordih ,prosi za nas', zdaj prvi dan. 1 Pa zt|aj Pa 60 se sprostili glasovi: »Saj lepše rože nima svet...« Močno doživetje za vsakogar, ki ima šego svojih nakan ler so zato uporabi siva, da hi mu vzeli ugled ali ga celo zntrli. Seveda se jim to ni posrečilo. Po katoliških shodih je versko življenje zacvetelo, med katoličani pa je zavladal duh Mahničcve in Missieve doslednosti. Nasprotniki doslednega katolicizma pu kljub vsemu niso odnehali, temveč čakali Ic ugodnejših okoliščin, da zopet stopijo s svojim gibanjem zne struje, ki so rušile in zaviralo pravilen razvoj katoliškega gibanja. Včasih, za časa Mahniča. »e jc ta napor izvajal v znamenju simpatij do svohodomiselslva. Po vojni pa se je pojavil pri nas pokret marksizma, ki jc pritegnil simpatije teh polovičarskih skupin. Nekdanji »katoliški svobodoinisleci« so zdaj poslali »krščanski marksisti«, ali bolje, znali so združiti program svobodomiselstva s programom marksizma ler oboje mešali s krščanstvom. Pravo katoliško stališče do lega pojava seveda ni moglo izostali. Zlasti časopisje je bilo poklicano, da ustvarja jasnost in obsoja rušilno delo, ki so ga opravljali ti pomagači zmote. Nič čudnega zato, če so isti ljudje usmerili ostrino svojega hoja predvsem proli katoliškemu časopisju ter mu skušali, kakor nekdaj njihovi idejni predniki za časa Mahniča, vzeti ugled in vpliv na javno mnenje. To svoje rušilno delo so opravljali dobrih dvajset let. V tem času so z vsemi mogočimi sredstvi iipokopavali ugled katoliškega dnevnega časopisja, širili o njem neresnice, zlasti pa mu srce za skupne pobožnosti in zaupanje v moč mo- J hoteii jemati vpliv s tem, ko so načrtno govorili litvene skupnosti. Olajšani in močnejši se vračajo J okrog, da se v svojih bistvenih poročilih faso-ljudje iz cerkva na svoje domove. ' i pisje laže. To so bili isli ljudje, ki so se z vso - vnemo borili proti organizirani obliki katoliškega udejstvovanja. istočasno pa sami nu rafiuirano organiziran način rušili katoliško skupnost; isli ljudje, ki so katoličanom dopovedovali, da se proli organizirani sili komunizma ne smejo boriti z enako ali bolje organizirano silo, temveč z ljubeznijo in idejno spravo. To sc nam zdi potrebno omenili toliko holj, ker la nekdanja zmota daje čutiti svoje propagandno prizadevanje ludi danes. Tudi danes so izvaja proti katoliškemu časopisju načrtna gonja ter mu skuša jemali vpliv na javno mnenje. Prihaja pa od listih ljudi, ki se žc dvajset let Iru-kaku bi katoliškemu Časopisju škodovali in Nedelja v znamenju izletov Ljubljana, 17. maja. Za včeraj je naš vremenoslovec skoraj popolnoma zadel, ko je napovedal, da bo-večinoma jasno, podnevi pa še vetrovno. Res prehud veter ni pustil, da bi se ulito kaj več dežja. Zato so mnogi izrabili lepo nedeljsko vreme za sprehode na različne kraje v bližnji okolici. Veliko ljudi se je že dopoldne udeležilo tiršulinske akademije v frančiškanski dvorani, popoldne pa so šli ljudje ali f .'.{' i, t °IJ0' u,„mV, M B.a U». ,u,.,H, . možnosti zatrli. Resnica namreč hode v oči. tako se je precej ljudi nabralo na nogomet- J » jc n.)s f , pnrtjza„stvo, je naše igrišču Hermesa. Izletniki pa & se se v poz- t f k»fc ](i, . tMinn< niti večeru in uran vračali na svoje domove. \ _____„i„ ,i„ b.................................„,. elito iicii-n nill. loiul. pa, ,„ v3"';;- * uprizarjajo gonjo proti njemu, so tedaj naš list sodelujejo Z- Kalin S Kregar, f J ,ovnli in se%raža|i nad našim protikomu-ersa, K. Putrih in M Sedej, so f nisHtjfninl glll„Meni. Ker pa so ostali v svojem jvesnosti odpr i občinstvu ob pol J j osan)ljeni s0 sp(,a poskl,si,i z ,1rnen ,ak. ie razstavo obiskalo veliko ljube- v ..... • ....... > • v opero ali dramo, ki sla bili obe razprodani, prav nem -------—---------------- ,--------- . <.as0}) _ , , ,.,,.,.,, , i 4 zavzelo do komunističnega partizanstva odklonil- Dopoldne je bila tudi » prta razstava neka- J n(( , crlo bor,)cno ||gJ[<1 > Ljudj ^ terih članov kluba Neodvisnih. Pomladansko raz.-« _____,___._._ _________s ______' ' , 1 stavo, na kateri Z. Mušič, M. Omersa, brez. posebnih slovesnosti 10 Ze prvi dan je razstavo obiskalo veliko ljube- • fik(> Jenla(. g0 mH Mfel| lnBfnjj resni(.0|iuhn0s.. teljev lepe umetnosti._J ,rr razširjati vesti o lažnivih poročilih, ki da jih J) list na svojih straneh navaja. 52 igralcev — 49 vojakov. Letošnjo pomlad je i (ežko ovreči to nečastno gonio. Resnica jo organiziral nemški nogometni trener Herberger a ,iovo|j močna. da prej ali slei pride na površje, tekmovalni tečaj za sestavo državne reprezentance, i prizadevanje po resnici tudi dovolj razvidno, da Po ugotovitvi NSRL je bilo med 52 udeleženci 40 ^ nloro |ju,jj prepričati. Treba pa je pri vsej stvari vojakov, 3 igralci pa so zaposleni pri vojaško j poudariti to, kar marsikomu danes ni več tako važni industriji. ^ jasno: da gre namreč za staro borbo med kato- Bolgarska visoka šola za telesno vzgojo je pri- i liško doslednostjo in med popuščanjem nasproti redila pred kratkim javni nastop, katerega so se ) zmoti. Nekdaj je bila ta zmota svohodomiselstvo. udeležili tudi predstavniki univerzitetne, upravne t danes jc komunizem. In kakor sc nekdaj katoliški in vojaške oblasti. Rektor sofijske univerze prof. } možje niso zbali doslednosti ter vztrajali v resni-Kazarov je ob tej priliki izjavil, da bo uvedel || ri, tako bomo tudi danes odbili vsak poskus, ki za vse visokošolce obvezno telesno vzgojo. f ho hoče združiti luč in temo, resnico in laž. KULTURNI OBZORNIK Razprava o stavčni negaciji v slovenščini V prvi knjigi Razprav, ki jih je te dni izdal filozofsko-filološko-historični razred naše Akademije znanosti in umetnosti, je tudi razprava dopisnega člana ravnatelja dr. Antona Breznika pod naslovom »Stavbna negacija v slovenščini« (strani 159—200). Razprava 6ania je zelo važna, kajti tu je zdaj prvič izčrpno prikazan ves problem zanikal-nega stavka v slovenščini, napisan s široko slovanskega primerjalnega razgleda. Breznik je pokazal vso zapletenost tega problema, kakor ga še ni slutil, ko je pisal svojo slovnico in kakor ga tudi drugi slovanski slovničarji niso posebej raziskavah. Na temelju obširnega gradiva iz vseh slovanskih jezikov, s staroslovenskim kot osnovno podlago vred je raziskal stavčno negacijo kakor se razodeva v zvezi z velelnikom, z objektom, osebkom in povedlcom ter prislovom mere. Ker se nam zdi ta razprava izredno važna tudi za širšo javnost, bi radi v kratkem podali njene rezultate. Dr. Breznik najprej obravnava zanikalni stavek z zanikalnim velelnikom. Najprej pojasni osnovno vprašanje: kaj zanika velelnik v stavku ter ugotovi kategorično, da zanikava tak velelnik edino le dejanje samo brez ozira na začetek, trajanje ali dovršilev dejanja. »Ne kradil« je prav tako zanikano enkratno dejanje (Ne ukradil) kakor večkralno: »Ne kradil« Zdaj gre samo zalo še, v kakšnih oblikah se rabi zanikalni velelnik. In tu podaja pravilo. Ako ima glagol iterativno obliko, se rabi v velelniku samo la oblika, pa naj bo pre- poved splošna ali enkratna; na primer: Krave ne prodajaj! (ne: Ne prodaji), Ne su»maj verig! Ne vodi nas v skušnjavo! (ne: Ne vpelji! Toda, ker se ta oblika rabi že tisoč let, je v tem primeru v očenašu že kanonizirana!) Ce ima glagol iterativno obliko, 6e v zanikanju ne sme rabiti dnra-tivna ali perfektivna, na primer: pravilno je: Ne odpoveduj! Ne vlači! Ne nosi! (napačno: Ne odpovej! Ne vleči! Ne nesi!) — 2. Ako pa glagol nima iterativne oblike, temveč samo durativno, mora slati v velelniku le-ta oblika, pa naj bo prepoved enkratna ali splošna. Na pr. Ne delaj! (ne: Ne storil) Ne pravi! (ne: Ne povej!) Ne hvali! (r.e: Ne pohvali!) itd. — 3. Ako pa glagol nima ne dura-tivne ne iterativne oblike, ampak samo perfektiv-no, stoji v nikalnem velelniku perfektivna oblika. Enako tudi, če ima isti glagol v durativni ali iterativni obliki drugačen pomen. Na pr.: Ne ustraši se! (kajti — ne straši se! ima drugačen pomen), Ne daj se pregovorili! (Ne dajaj ima drugačen po-liien) itd. Posebna vrsta velelnega naklona je za-branilni velelnik, ki 6toji pri perfektivnih glago-gih in se rabi tedaj, kadar izraža objekt celoto kake stvari, a pr.: Ne posadi vsega krompirja! Ne iz-klepelaj vsega! Ne snej vseh jabolki Ko tako obdela negacijo pri velelniku, se dr. Breznik loti negacije pri — objektu, kjer se pri nas mnogo greši. Splošno slovansko pravilo je, da objekt, ki stoji v trdilnem stavkti v tožilniku, 6topi v nikalnem v rodilnik. Pravilo je sicer preprosto, toda v nekaterih zvezah dela težave, na pr., kjer sla dva objekta: predmetni ali osebni in povedni (predikativni). Napačno je na pr. Več vas ne imenujem služabnike (temveč: služabnikov!) Ne sme pa slati rodilnik v primerih predikatnega nomina-tiva, v katerih se rabijo refleksivni glagoli nepopolnega pomena delati se, čutiti se, imenovati se... napačno je: Tudi sc ne imenujte vodnike! Pravilno: vodniki! Pravilno: duhovščina se ne sme kazati sovražna... Dopušča se raba: Turki naj se ne čutijo prizadete (nikakor pa: prizadetih!). Težave pa delajo piscem primeri, kjer ni zanikan povedni glagol, ampak kaka druga beseda v stavku. V teh primerih se objekt ne devlje v rodilnik. Na primer napačno: ne le mojih nog, ampak tudi roke in glavo... Tu ni zanikan »nog«, temveč »lec, kajti trdilno bi 6e reklo: Umij mi ne le noge, temveč tudi glavo... V nekaterih stavkih je zanikan vez-nik »da«, zato je rodilnik napačen: na pr. Odšel je, ne da bi spregovoril besedice več (besedico!). Težave so v zloženih stavkih, ko sta povezana trdilni in nikalni stavek: napačno: Morda res ne bomo potrebovali ničesar bolj kakor resnice! ali: Amerike še niso poznali, kaj šele Avstralije (!) ali Arktike (!). Pravilen stavek: več kakor kitaro, svirko in liro pevci za spremljanje niso imeli! V rodilniku ne more stati predmet s predlogom, ampak stoji v tistem sklonu ki ga predlog zahteva: Tudi prelirano negativno oceno ne smatram za pravilno! (ne: pravilne). Objekt v negaciji pri glagolih in imenih, ki se veiejo z infinilivom kol dodatkom, je vedno v rodilniku. Breznik našteva skupino glagolov, ki zahtevajo infinitiv kot dodatek (na pr. Začnem delati...). Imena, ki se vežejo z infinitivom, pa so na pr. nisem zmožen delati, imam oblast ukazovati, ni mogoče itd. Ti glagoli imajo vedno objekt v rodilniku, če so zanikani: ne uči delati gnusob. Prav tako tudi ta imena (pridevniki, 6amoslalniki): ni mogoče prepovedati ljubezni... ni najti esov v pesmih... Objekt pri infinitivu kot subjektu pa sloji ludi v negaciji v — tožilniku, ne rodilniku. Zgledi: ni lahko meriti volku rep! (ne: repa!) Ni lahko zmeraj resnico govoriti! Saj ni sila težava hišo dobiti! Kaj je bilo treba meni izgubiti pošteno ime (ne pa: poštenega imena!) Tu popravlja tudi »čitan-karje«. Negacija pri subjektu je mogoča samo v eksistencialnih (bitnih) stavkih, v katerih se negira bivanje subjekta. Trdilno: mati je doma, nikalno: matere ni doma. Redni glagol v takih stavkih je — ne biti, ki je prvotno rabil nominativ, pozneje pa se je razvil v genetiv po analogijah. Pri nas se tu veliko greši in Breznik ne dopušča rodilnika pri glagolih, ki nimajo zveze z »ne biti« in podobnimi. Na pr. napačno: ee ni dobilo jedi in pijače (pravilno: se ni dobila jed in pijača), Pesnikov se ne da razlagati (pravilno: pesniki se ne dado razlagali). Napačno: se ne sme dati dovoljenja (prav: dovoljenje!). Negacija pri predikatu: če je samostalniški po-vedek zanikan, ne stopi v rodilnik, ampak ostane v imenovalniku. Mnogokrat pisci ne ločijo zanikanega povedka od zanikanega osebka. Napačno: Vpraševanja pa le ni bilo konca (prav: ni bilo konec). Prav pa je: Grohotanju ni bilo konca ne kraja. Napačno: pri nas navade take ni! (ni taka navada!), napačno: ni časa (ni čas!). Teh napak je zelo veliko. (Napačno: ni sile trebuha po svetu mi nosit; prav: trebuh!). Lahko pa se rabi: Ni čtida..., ker to ljudstvo rabi že dolgo let, dasi so starejši pisatelji rabili Ni čudo. Napačno je: Ni dvoma (pravilno: ni dvom!). Da je tako pravilno, priča ljudski rok: Ni pes, da vreme. Zgodovinski paberki 17. velikega travna: 1. 1869 se je vršil v Vižmnrjih pri št. Vidu nad Ljubljano veličasten tabor, ki se gu je udeležilo okoli 50.000 ljudi. Prvi tubor se je vršil I. 18(>8 v Ljutomeru, nato so se vršili tabori skoraj po vseli pomembnejših krajih slovenske zemlje. Taborska doba pomenja zu nus važen prehod iz ozko omejenih trških in čitul-niških krogov na širše in sumostojuo politično torišče. ,, , 18. velikega travna: 1. 1291 je padla trdnjava Akkon v Palestini v seldžuške roke; s tem je bil uničen zadnji ostanek Jeruzalemskega kraljestvu, ki so ga osnovali zahodno evropski križarji v prvi križarski vojni leta 1099. S križarskimi vojnami so hoteli papeži, ki so po boju za investituro (1122) postali duševni in večji del tudi politični voditelji zuho.ine Evrope, osvoboditi kruje, v katerih je živel, deloval in umrl Kristus, izpod mohnmedunske oblasti. Uspeh je bil siccr le začasen, toda kljub temu imajo križarske vojne za zgodovino Evrope v srednjem veku izreden pomen. Križarske vojne so združevale različne narode k skupnim, velikim ciljem ter odprle pot novim, svobodnejšim nazorom. Pupc-štvo, ki je dalo pobudo in jih vodilo, je doseglo v križarskih vojnah višek svoje moči — 1. 1799 je umrl francoski pisatelj Picrre Augustin Caron de Beaumarchais. Rodil sc je v Parizu 1732. leta, se preživljal kot urar in muzikant, ki si je utrl pot mimo dvorskih kuharjev do princes in kralja, se bogato oženil, T-- M$m in sdcuule Bliža se čas nabiranja zdravilnih rož in zeli. Ta zdravila so polrtbna v vsaki hiši, pa tudi zaslužite lahko z nabiranjem. Najboljše navodilo o uporabi in nabiranju zdravilnih rastlin dobite v knjigi MiheičičFr.: Zdravilne rastline 251 strani s 86 slikami v bar-votisku, kart L 36.—, vezana v platno L 48.— Priporočljive knjige za vsako družino: Kiinzle J.: Zdravilna zelišča 61 strani, broširana L 3.— llumek Št.: Prehrana no novih zdravstvenih načelih, 224 strani, bioš. L 12.—, vezana L 20.— Dragaš dr. B.: Pomoč novorojenčku in dojenčku, 224 str., broš. L 10.— Ljudska knjigarna v Ljubljani l Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št. 5 kupil plemiški nuslov, bil spletkar, diplomatski agent in špekulant, trgoval z zamorci in puškami ter si nabral veliko premoženje, ki so inu gu revolucionarji zaplenili. V odličnih jedkih veseloigrah je opozurjul nu napuke svoje dobe - uncien regiine. Najbolj /.nuni stu satirični komediji: Le Imrbier de Seville( Sevilj-ski brivec) in La falle journee ou le mariuge de 1'igaro (Veseli dan uli Eigarojevu ženitev). I. 1938 je umrl pisatelj Ivan Lah. Pisuti je začel že kot gimnazijec, slovstveno je doruščul bolj pod vplivom ruskegu realizmu kakor za-pudnega ntitiiralizmii. S pridom se je učil tudi pri slovenski moderni. Napisal je kopo povesti, novel in črtic. Dobregu pripovedniku se je pokazal v zgodovinski povesti, zlasti oni, ki opisuje zgodovino Dolenjske. Izmed Lahovih sodobnih povesti so najboljše dolenjske slike in novele, ki jih je pisal kot visokošolec v Domu in svetu (1901 — 1907), med njimi tvorijo nekakšno enoto povesti od I. 1903—1907. Pozneje je najrajši gojil psevdo-zgodovinsko novelo in povest v prozi in v verzih ter mladinsko in pa-triotično igro. Plodovit je tudi kot kulturni, slovstveni ter politični publicist in listkur. Novi grobovi + V Ljubljani jc neizprosna smrt spet zavihtela svojo koso v družini g. vseuč. prof. dr. Fr. A ebra in pokosila hčerko Polonco. Pogreb bo v torek, 18. maja, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah, Naj ji sveti večna luči Žalujočim ostalim naše globoko sožuije! "t" V Ljubljani stu umrli: Gospa knrolina Čebohin roj. Kendu, soproga žel. uslužbencu v pokoju. Pogreb bo v torek, 18. mnja ob pol 4. i/ kapelice sv. Jožefu na Žalah. — Gospa Kranja Pretnar, stara 87 let. Pogreb bo v torek, 18. maju ob 4. po|Mjldne iz kujiclice sv. Frančiška nu Žalah. -j- V Podbrczjah na Gorenjskem jc 8. maja umrla gospa Marica Pogačnik roj. Peter-nelj, krojačicu. Sv. mnša zadlišnica zn pokojno bo v sredo, dne t9. maju ob 7 zjutruj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno snžalje! — I>pi majniški dnevi. Po izdatnem deževju trajajo lepi majniški dnevi že dober teden dni. Pretekli ponedeljek je vremenska kronika še zaznamovala, da je v 24 urah padlo do 15.7 mm dežja. Ta ponedeljek zjutraj pa je dežomer meteorološkega zavoda zaznamoval, da je padlo 0.4 milimeitra dežja. V nedeljo, na dan sv. Janeza Nepomuka, je bilo primerno vroče, saj je bila nedeljek zjutraj +7.2 stopinje Celzija. Do 15. maja je bilo letos le 34 deževnih dni, toda razmeroma mnogo dežja, kajti padlo ga je do 335.4 mm. ko je bilo lani do tega časa žo 64 deževnih dni, pa samo 266.3 mm dežja. — Rdeči kri/, sporoča: V pisarni Italijanskega Rdečega križu, avtonomni sekciji Ljub-Ijanu, Via Ariella Rea 2/11., se naj javijo med uradnimi urami: Golob Olga, Hočevar Morija in svojci Bijelič Jelene ter Žundra Francu; dalje Soklič Ivana, Čok Ivanka, Peterle Anu, Peršin Marija, Arko Andrej in Molk ter osebe. ki so poslale pukete naslednjim: Zupančič Polde, Zular Matija, Starušu Ivan, Čop Frunjo Ferdu. — Dvo pomladanski sezoni. Na kopališču Ilirije v Ljubljani so je v soboto, 15. t. m. oficielno začela kopalna sezona. Naval kopalcev je bil oba dneva velik. Na prostem so se začeli trenirani kopalci kopati že sredi aprila, ko je bilo prav toplo in prijetno. Lahko pa govorimo, da se je tudi na prostem ob Ljubljanici in raznih njenih pritokih zavela prava kopalna sezona z nedeljo, ko je lahko človek opazil |>ovsod vesele skupine mladih kopalcev. Sedaj pa se pričenja še druga sezona, namreč sezona pomladnih gob. Za to se-~ 7,ono se najbolj zanimajo siromašni sloji, ki računajo, da si bodo lahko 7. nabiranjem gob zaslužili kako liro in kak priboljšek. Mnoge ženice, ki so lani nabirale gobe jio raznih golovških gozdovih, ki dobro poznajo vse kraje, kjer raslo gobe, se že pripravljajo, da bodo lahko hodile na Golovec in mirno nabirale jurčke. Letošnja pomladanska gobia sezona obljublja, da bo prav dobra za vse gobe. V nedeljo zjutraj so že mnogi izkušeni gobarji pohiteli v gozdove. Nekateri so imeli srečo, drugi so se vračali praznih rok. — Kosi so se zelo razmnožili. Letošnja sorazmerno mila zima je povzročila med drugimi naravnimi pojavi tudi to, da so se kosi v Ljubljanici in okolici zelo razmnožil ter sedaj spomladi gnezdijo celo tam, kjer drugače niso nikoli. Kadar so hude zime, namreč zelo mnogo kosov pogine, oziroma zmrzne in tako je bilo lani v primeri z letošnjim letom le bolj malo kosov. Mnenja o kosu so različna in nekateri imajo pruv radi tega izvrstnega pevca in uničevalcu mrčesa, drugi gu pa sovražijo, ker uničuje gnezda manjših ptic pevk in pozoblje mnogo grozdičevja, češenj, marelic in podobnega. Vsekakor pu je gotovo, da kosa še tako hudi sovražniki ne bodo mogli zatreti, ker se pridno množi, ako pa preganja vrabca, ki je šc večji vsiljivec, tudi ni nobena škoda. — Zaradi ukradenih konjskih komatov. Me-| seca aprila leta 1941 so bili posestniku Antonu Suhndolniku v Borovnici ukradeni konjski komati. Zurf.di te tatvine je'bil na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen neki Dolfe Mišic. Lastnik je zahteval za komate 9000 lir ter je ta svoj odškodninski zahtevek utemeljeval tako, da je sedaj zelo težuvno kupiti nove ko-mutc, da je usnje rucionirnno in dn se je tudi cena zelo dvignila. Pred dnevi je bil zaradi teh komatov obsojen neki Jakob, do 65% nezgodni invalid. Ta je bil obdolžen, du je Dol-fetti Mišiču pomagal komate prenašati i z. Borovnice v Logatec. Zaradi prikrivanja ukradenega blaga je bil obsojen na 20 dni zapora. iz dela in življemjo - o J tu in tam Z Gorenjskega Dekliško taborišče v Kranju. V Kranju ]e bilo urejeno. dekliško taborišče in gorenjski tednik piše. da si danes Kranja ne moremo več misliti brez teh veselih in mladih deklet, članic vojne pomožne službe. Vsi domačini jih žo jioznaio, saj nosijo poseben znak na levi strani prsi, namreč značko s klasjem pod kljukastim križem. Večina deklet je doma iz Švabskega, dalje od Bo-denskega jezera, iz \Viir!enberškega in okolice Stultgarta. Članek nato podrobno opisuje taborišče. Slabe posetnice. Gorenjski tednik piše: »Obiskovalcu, ki gre odprtih oči po Kranju in poln zanimanja opazuje napise tvrdk, rokodelcev in trgovcev, naj ne bodo ti napisi za podlago priučit-ve nemščine! Žalosten in osupel mora ugotoviti, da se ne sklada velik del teli napisov 7. nemškim pravopisom. Ker je to ozemlje zdaj žo nad dve leti pod nemško upravo in je uradni jezik nemški, lahko sklepamo po lastniku Ivrdke, ki do zdaj ni smatral za potrebno, da popravi te napačne napise svojega obrata. Ali je dobro premislil, da je ta napis na njegovi hiši javna posetnica?!« — Člankar nato navaja in popravlja različne napake ter končuje: »I11 kje se vsega tega učimo? V brezplačnih jezikovnih tečajih nemške delavske fronte.« Smrtna kosa. V Kamniku in okolici so umrli: Amalija Virant, Martin Kotnik, Francka Vavpotič, 1 Franc Baclinian iz Šmohorja na Koroškem, Jože | Kvas s Homca, Marija Mihelič z Olševka, Marija Trojanšek in Marija Perme z Brezja. Na Golniku in okolici so umrli: Emil Boncelj iz Dolnjih Du-pelj, Marija Mali iz Repenj, Franc Markovič iz Zg. Tenetiš, Marjeta Studen iz Pangršičev, Angela Perko iz Steničnega. V Tržiču so umrli: Anton Plečnik in Bogomir Stegnar, v Kranjski gori Janez Mertelj in Gregor Žerjav, v Bohinjski Srednji vasi Francka Iskra in Jože Žnidar, v Kamni gorici Kristina Stanovnik. S Spodnjega Štajerskega Proslava materinskega dne. Kakor vsa država, tako jo tudi Spodnja Štajerska v nedeljo proslavila materinski dan. To pot niso porabili toliko cvetja kakor druga leta, ker so štajerski dnevniki objavili razglase, ki pravijo, da so po naredili ministra za prehrano poklicni vrtnarji letos začeli v glavnem gojiti povrtnino mesto cvetlic. Na la način se jc mogla namreč zagotoviti preskrba prebivalstva s povrtnino. Prav zato pa je nemogoče, da bi vrtnarji mogli za materinski dan oddajati cvetje. Prebivalstvo naj to upošteva in naj ne oblega vrtnarjev za la dan z željami po cvetju in naj jih ne moti v delu. Kokošja kuga na Štajerskem. Graška »Tagespost« prinaša daljši članek 7, opozorilom, kako je treba varovati perutnino pred kokošjo kugo, ki so je na nekaterih krajih na Štajerskem sedaj pojavila. Članek podrobno obravnava bolezenske znake in jioudarja, da kuga napada zlasti kokoši, purane in fazane, pa tudi gosi in race. Bolezenske klice so v krvi in jih zbolele živali razširjajo z blatom in nosno sluzo. Lastniki zbolelih živali so dolžni prijaviti primere oblastem. Ker ni nobenih zdravil za to bolezen, se živali same pozdravijo ali poginejo. Da se bolezen ne Širi naprej, je najboljše, da so kokoši povsod tam, kjer je kuga že v bližini, zaprte, hkrati pa je treba redno pregledovati, če živali kljub temu niso zbolele. Z železnim križcem II. stopnjo je bil odlikovan vojak \Valdefried Raukl iz Krškega. Poroke. V Celju so se poročili: Jožef Križanec in Antonija llereek, obu iz Celja, Štefan Grosek in Marija Golob i/ Št. Jurija ob j. žel., Franc Podjavqršek in Marija Pratnemer iz Nove vasi. Jožef Miklič iz Krone ob Brulii in Ljudmila Mustnak iz Celja. Nevaren padec. 39 letni kurjač dež. žel. Fr. Šijunec iz. Mariboru je pudel s kolesa tako nesrečno, da jc dobil nevarne poškodbe na prsih in trebuhu. Huda nesreča. Ključavničarski mojster Leopold Romih iz Maribora si je pri delu pres.tkal žilo odvodnico in se zdravi v mariborski bolnišnici. Iz Hrvaške Inšpekcijsko potovanje državnega svetnika inž. Frkoviča po Bosni. »Hrvatski Narod« z dne 12. t. 111. poroča o inšpekcijskem potovanju državnega svetnika viteza inž. Frkoviča, ki v spremstvu nekega nemškega generala obiskuje posamezne kraje v srednji in vzhodni Bosni ter nadzira življenje v teh krajih. »Hrvatski Narod« poudarja, da ljudstvo inž Frkoviča povsod lepo sprejema ter mu sporoča svoje želje in prošnje. V vseh teh krajih je sedaj čisto normalno stanje ter povsod vlada red in mir. Oblasti povsod delujejo. Vojaški oddelki hrvaške in italijanske ter nemške vojske pa nastopajo povsod tam. kjer se še pokaže kako skrito partizansko gnezdo in uničuje njihove oddelke. Razstava hrvaškega filma r Helsinkih. V finski prestolnici Helsinki so te dni odprli razstavo hrvaškega filma, ki je pripravljena pod imenom »Vidiki iz Hrvaške«. Nova ležišča premoga v NDH. Hrvaško časopisje poroča, da so v podnožju Ivančice odkrili nova ležišča premoga, ki je iste kakovosti, kakor premog v rudniku v Golubovcu. Hrvaško državno gledališče v Dubrovniku. Dne 1. maja je pričelo s predstavami novo ustanovljeno hrvaško državno gledališče v Dubrovniku. Prva predstava, ki jo je dalo to gledališče, je bila »Dun-do Maroje«. Iz Srbije Dolžnosti srbskega kmeta. V nedeljo Je govoril na srbskem radiu srbski kmetijski minister Veselinovič. Njegov eovor je bil namenjen srbskemu kmečkemu ljudstvu ter je Veselinovič v njem predvsem poudarjal dolžnosti, ki jih ima srbsko kmečko ljudstvo do svoje države in ljudstva. V svojih izvajanjih je minister omen jal, du je kmečki stan v Srbiji najštevilnejši, ki ima tudi celo vrsto dolžnosti, katere je treba v sedanjem času gladko izpolniti. Tako je treba obdelati sleherno ped razpoložljive zemlje, da si bo ljudstvo pridelalo samo, kur potrebuje za svojo prehrano. Zato je Nedič izdaf tudi predpise za načrtno gospodarstvo v Srbiji, ki se v celoti izvaja. Po izjavi ministra Veselinoviča živi v sedanji Srbiji nud en milijon neproduccntov, zatem precejšen odstotek siromašnega kmečkega prebivalstva, ki je delno tudi navezana nn dovoz hrane od drugod. K tem je treba končno prišteti še odstotek delavstva, kuteregu je prav tako treba prehraniti. Zato minister poziva kmete, naj odstopijo nekaj svojih še razpoložljivih zalog tistim. ki prav nič nimajo. Končno tudi Veselinovič poudarja, da je rešitev srbskega ljudstva iz sednnje stiske samo v delu, redu, miru in bratski slogi. Koncertna prireditev našega rojaka. G. A. Fakin, znani naš učitelj glasbe, je priredil v začetku prejšnjega meseca s svojimi malimi harmonikarji zopet javni koncert v dvorani beograjske Kolarčcve ljudske univerze. Koncertna prireditev je v vsakem oziru uspela. G. Fakin vodi harmonikaško šolo v Beogradu in Zcmunu. Begunjska kuhinja v Leskovcn. V Leskovcu v Srbiji so pred kratkim odprli begunjsko kuhinjo, ki izda dnevno za majhne zneske okoli 700 obrokov hrane. Kuhinja, ki posluje komaj nekaj tednov, je postala v mestu že sedaj ena najvažnejših socialnih ustanov. Prevoz drv zopet dovoljen. Beograjska mestna občina je v zadnjem času prepovedala razvažanje drv in ostalega ogrevnega materiala po Beogradu. Te dni je to svojo prepoved razveljavila in je razvažanje drv po Beogradu zopet dovoljeno. Podružnica centrale za železo in kovine ▼ Ba-natu. Srbska vlada je pred dnevi odprla podružnico svoje centrale za železo in kovine za področje Banata s sedežem v Velikem Bečkereku. Drobna ljubljanska Ecronika Posvetitev mož In žena — mater In očetov brezmadežnemu Marijinemu Srcu bo v nedeljo, 23. t. m., ob 5 popoldne po vseli farnih cerkvah v Ljubljani. Naj hi se vsi možjo in ženo udeležili teh posvetitev, vsak v svoji farni cerkvi. — Naj bi te pomembne posvetitve mož in žena pomenja najglobljo pripravo za spravno-spokorni dan 29. inaja in na splošne posvetitve dne 30. maja t. 1. Velika Marijanska akademija ljudskih Sni bo v nedeljo, 23. t. m., ob 11 v unionski dvorani. Spored je pester in lep. zato vabimo zlasti starše, dn. se v film vetjem številu udeleže te akademijo in dajo priznanje pri-z.adevanju otrok. Ljubljanske ljudske Sole in otroško verske organizacije bodo počastile Marijino Srce v veliCnstni akademiji v nedeljo. 23. maja, ob 10.30 v veliki unionski dvorani. Akademija bo nekak svečan uvod v niz predstav v čast Materi božji, ki bodo uprizorjene skoz. ves zadnji teden v tnajniku. Toplo vabimo naše starše, vzgojitelje in prijatelje mladine, da pohito v Union in se z mladino vrod izroči v varstvo svoji nebeški Kraljici. — Vstopnice so v predprodaji pri Sfiligoju. Frančiškanska ulica 1. Obvezno cepljenje proti kozam. Knkor smo že poročali v časopisih, bo v tekočem tednu pregled vseli cepljeneev preteklega tedna, in sicer na istem mestu In ob istem času kot so bili cepljeni. Starše ponovno opozarjamo, da je tudi pregled ravno tako važen kakor cepljenje samo. O uspešnem cepljenju dobijo starši pismeno potrdilo, ki ga inora.io skrbno hraniti, da ga pri vpisu otroka v prvi raz.red lnhko predlože Šolski oblasti. Ker nekateri starši v preteklem tednu niso prinesli svojih otrok k cepljenju in to deloma iz. utemeljenih rnzloirov deloma pa iz. pozabljivosti, opozarjamo, da bo za te zamudnike izjemoma o priliki pregleda tudi naknadno cepljenje. Na jutrišnji X. Javni prodiikel.lt šole Glasbene Matice bodo nastopili naslednji gojenci: Iz oddelka 7,a klavir: Holeče^ Iro-nn, Hribar Tuša, Kafno\ Sek Darja, I.ehpa-mer Konja. Leejak Borut. Malimi Vanda, Marklfi Uroš, Neuber.rer Lidija, Tiolih Nada, Srebot .leni, Sedlbauer Vlasta, Sušec-Michieli Štefan, Vrbič Daša in Zoreč Milena: iz, violinskega oddelka bodo nastopili: Brodnik Mitja, Dolinar Vera. Kunčič Mi-lojka. Samec Vaso, Sever Janez, Stibilj Milan in Wohinz Mihael; iz oddelka za de-klamacijo: (I ril T.udovika, Zupančič Marija. Spored produkcijo jo sestavljen i/, del domačo in tujih literatur. Podroben spored to produkcije, ki bo jutri, v sredo, 1!). t. m., ob 18 v mali filharmonični dvorani, je ua razpolago v knjigarni Olnsbene Matice. Vstopnice za frančiškansko gledališče 7,a predstave svetbvno znanega misteri.ia velikega francoskega književnika Claudela »Marijino Oznanjenje«, se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Učite se strojepisja! Novi O11O-. dvo- In trimesečni tečaji — dnevni In večerni — prično v torek, 18. mnja. Pouk jo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisuica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacijo in prijave dnevno: Trgovsko učl-llščc »Chrlstofov učni zaTOd«, Domobranska cesta 15. Našim materam In dekletom je namenjena uprizoritev dekliške zborovsko igre »Sveta Cecilija«, ki jo jo napisal znameniti flamski pisatelj in režiser zborovskih iger .Joseph Ftoon C. SS. R. Pod pokroviteljstvom knezoškofn dr. liožmana .io bodo izvajali v tednu marljansklh predstav v frančiškanski dvorani. Ta veličastna igra je odločna izpoved modernih katoliških deklet, ki sc v blatnem in meglenem svetu grehn borč po zgledu sv. Cecilijo, svetnice in mučenke, za troio najvišjega: za materinstvo, čistost in žrtev; s'temi velesilami preusmerjajo sebe in svoie okolje h Kristusu. Vstopnice so v predprodn.il pri Sfiligoju, Frančiškanska 1 Oljakl-lnte 3. In 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščanske Sole pri.invite se 7.a posebne instrukeije v predmetih 7,a malo maturo. Ločeni oddelki no šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profeeorjl, strokovnjaki. Vpisovanje še ta teden. Informacijo in prijave dnevno od 'J—12. popoldne od 4—6: Specialne strokovne Instrukeije za gimnazije lil meščanske šole. Musso-llnljev (Kongresni trg) 2-II. Središče mesta! Kamen sam ne voli si prostora, določi tnu ga Stavbenik! tako oznanja svojo vero v najvišjega Stvarnika sejalec zvonikov Tierre do Craon v Paul Claudelovl slovesni d'-111111 »O7.rHinjen.ie Marijino«. Ni naša volja, ki nas pošilja v to in ono smer. Bog je namreč, ki od jutranje do večerne zdrave-marije bdi nad nami. V nas pa je, da se svobodno odločimo z.anj ali proti njemu. — Drama bo v Ljubljani prvič izvajana v no-deljo, 23. maja, ob 7 7,večor v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji pri A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Tudi niže Ljubljane se že kopljejo. Večini Ljubljančanov, razen bližnjim stanovalcem, je le 11111I0 znano, da nudita Ljubljanica In Grubarjev prekop niže mestnih naselij, v smeii proti Vevčam, prav mnon ni bilo zanimanja O regratu je bilo lani objavljeno neko poročilo, da so ga začeli ljubljanski vrtnarji posebej gojiti na svojih gredah. Kakšni uspehi so bili doseženi, ni znano. Regrat je v srednjem veku veljal kot dobro zdravilo za razne notranje bolezni ledvic, jeter in žolčn. kakor tudi kot kri čistilno sredstvo. Pruski kralj Friderik Veliki si je z regratom zdravil svojo bolezen na ledvicah. Obsojen zarodi tatvine desk. Na okrožnem sodišču prinl sodnikom poedincem je bil obsojen zaradi tatvine 80 desk na 3 mesece strogega zapora nek mizarski pomočnik Valentin, ki jo odnesel z nekega slnv-bišča stavbeniku A. Battelinu deske, določene za zidarski oder. Stavbenik je v Zgornji Šiški zidal veleposestniku Ernestn Gal-lotu Vilo nn zemljišču, ki jo hilo razparce-lirauo v manjše stavbne parcelo. Gledališče Opera: Torek, 18. maja, ob 18: »Ln Roliemc«. Gostovanje MaCalde Favero. Cene od SO lir navzdol. Sreda, 19 maju. oh 10: »Evgenl.l Onjegln«. Izven. Znižano cene od 20 lir navzdol. Četrtek, 20. mnja, ob 18- »Madame nulterflv«. Izven, Gostovanj" Mafalde Favero. Cene od fill lir navzdol. Petek. 21. maja: Zaprto. Otroci, ki sodelujejo pri operi »Ln Ro-heme«. imajo danes dopoldne ob 11 skušnjo v Operi, D r a m a 1 Torek, 18. majn, ob 18.30: »Jesen«, Red Torek. Sreda. U. maja, ob 18: »Jorljeva hči«. Premiera llcd Premierskl. Četrtek. 20. maja. ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek. 51 maj«, nh 15: »V lami obiskanja«. Zaključena predstava za Šolska mladino. Gabrlele D'AnnnnzIo »Jorljeva hči«. — Opozarjamo na premiero, ki bo v sredo za red Premierskl. Dejanje te tridejanske pastirske tragedije v stihih, ki jih je prevedel dr. Alojz Gradnik, se vrši v Abruzzih med kmetskim ljudstvom. Dejanje pokaže katarzo preganjene čarovnikove hčere, ki jI zbudi njena prva resnična ljubezen silno moč požrtvovanja. Z lažjo žrtvuje lastno življenje in se obtoži uboja, ki ga je zagrešil mož. katerega ljubi. Delo je zrežiral Milan Skrblnšek. Naznanila RADIO. Torek, 18. maja: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 Italijanska narodna glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koneert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanoc, simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Simfoničnn glasba — H.25 Orkester vodi dirigent Rizza — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voce del Padro-ne — Columbia« — 10 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripomhe k dogodkom — 20.40 Mozart: Vse so enake; v odmoru predavanje v slovenščini. Po končani operi poročiln v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Plceoll. Blehveisova cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 02, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Izgubila sem od cerkve sv. Petra do Kodeljevega mali rožni venec v črnem elui-ju. Ker mi .ie drag spomin še iz otroških let, prosim najditelja, naj ga blagovoli oddati proti nagrudi pri cerkovniku corkve sv. Petra Naročajte »SLOVENCA«! Smrt Dostojevskega hčere Ljube Skromen nagrobni križ v BoCzsttu V nekem časopisu je izšel 29. aprila t. 1. kratek članek, ki se nanaša na pripovedovanje snahe Fjodorja Dostojevskega (žena Pavla Aleksandrovima Jsajeva, pastorka velikega ruskega pisatelja) nekemu romunskemu časnikarju, o nečloveškem ravnanju boljševikov in bolj. ševiške vlade z družino slavnega umrlega ruskega pisatelja. Pisec članka pri|>ovoduje o žalostnem koncu vdove Dostojevskega, ki je morala ob koncu svojega življenja beračiti, in so jo potem našli mrtvo na cesti. Dalje piše o edinemu sinu Dostojevskega, ki je umrl na Kav- biti kakor brntje zaradi iste vere, zaradi istih ciljev, Bog ju res nad vsem iu uad nami vsemi I'« Očetova smrt Čez osem mesecev po tem predavanju je Dostojevski umrl. Aimee pripoveduje o tem dnevu s preprostimi *be»edami, vendar te pruv te preproste besede ganejo v dno duše: »Oče je zahteval duhovnika, da ni ga spovedal in obhajal. Potem nas je dal poklicati iu je vzel naše mule roke v svoje. Potem je prosil mojo kazu od žalosti kot preprost hlevar. Nič pa ne | inaler, nuj mu še enkrut bere iz Svetega pisma omenja pisec hčere edinke Ljube, ki jo je oče tako rad imel. O tej hčerki govorijo naslednjo vrstice. Spomin na domovino Vrnimo se v davne čase. Bilo je po/inti leta 1870. »Kaj dela Ljuba?« jc bilo prvo vpra-šanje, ki ga je zastavil Dostojevski Ani Gri-gorijevni, ko sc jc zjutraj zbudil v svoji revni sobici v Draždanih, |)otem ko je prebil nekaj žalostnih in pustih dni nn kliniki. Že se je bil navadil ljubiti to svojo dugo hčerko, kakor je ljubil Sonjo, ki mu jo je bila Ana Grigorijev-na rodila v Ženevi pred dobrim letom, ki pa je umrla že po treh mesecih in jc zapustila uboga begunca v neizmerni žalosti. O Ljubi je pisal Dostojevski Strahovu: »...videl sem jo nekaj minut potem, ko se je rodila. Lepa je, čisto moja podoba.« Ljuba se je rodila v Draždanih dno 14. decembra 1S69. Mati ji jc bila Ana Grigori-jevna Smithin, druga žena Fjedorja Dostojevskega," o kateri piše Maj kovu, da je ta žena njegov »angel varuh«. Prva žena je bila »umazana« Dmitrijevna, ki je umrla v njegovem naročju, ko se ji je vlila kri in mu je zalučala v obraz nezvestobo. Podrobnosti o teh dogodkih obravnava Ljuba v svojih spominih »Dostojevski, opisan |io svoji hčeri.« Ljuba piše brez vsake jezikovne nabreklosti in ne išče književnih besed in izrazov, in tudi nc modruje. Piše prav tako, kakor ji stopnjo dogodki pred oči, in kakor jih je nosila v duši dolga leta daleč proč od svoje domovine. Na koncu življenja je in hoče povedati, kar ve. Po vojski 1, i914. in po revoluciji 1917, si je privzela ime Aimee. To ime ji jo ugajalo in kot zasmeh si ga je nadela kot potni lisi zn Francijo, ker jc domovina daleč, ona pa potuje |H) svetu, prav po istih eestih hodi, kakor je hodil pred šestdesetim ileti njen slavni oče, prav v takšni revščini kakor sedaj njegova hči. In domovina? Na'domovino misii jokajoč, v sanjali, in kadar se spomni, kako je pokojni oče govoril o Puškinu o priliki neke sluvnosti v Moskvi. Spominja se Turgen jeva, velikana ruske literature. Mnogi pripovedujejo o tem dogodku, kakor o kakšni jiosvetitvi Dostojevskega. Najlepše nam ta dogodek opisuje Strahov, ko pravi: »Ko je Dostojevski nehal govoriti,, sta se mu približala dva starčka, držeč se za roko in sta mu rekla: .Dvajset let smo si bili sovražniki. Zastonj so si prizadevali, da bi nas spravili. Zdaj ob tvojem govoru smo si pogledali v obraz, zdaj nama je jasno, da si moramo voglavje o izgubljenem sinu. Oče je poslušal branje mi že, zatopljen v globoke misli. Potem pa nam je rekel s slabim glasom: .Otroci, ne pozabile nikoli tega, kar ste pravkar slišali. Zaupajte vedno v boga in ne dvomile nikoli nad njegovim usmiljenjem in odpuščanjem. Jaz vas ljubim, toda moja ljubezen ni nič v primeri z božjo ljubeznijo do vas in vseli ljudi, ki jih ie ustvaril. Ne obupujte nikoli nad božjo dobroto! Hodite vodno njegovi otroci! Ponižajte se pred Njim, prosite ga odpuščanja, ako ste ga žalili, in On vam bo z veseljem odpustil, tako, kukor je odpustil izgubljenemu sinu...' Oče nas je objel in nas blagoslovil. Jokajoč smo zapustili sobo.« pripoveduje hči. Dostojevski je umrl 28. januarja 1881. ob 8.33 zjutraj, star 39 let. Njegovo truplo so Izkopali v Nevskem samostanu. Krsto so nosili i/.ineuomn dijaki in delavci. Ali je še ta grob? Mogoče, du se kdo spomni groba. Carska vlada je skrbela zu potomce Dostojevskega, boljše-viška vlada pa jih jo pognala |k> svetu bedne in revno. Uboga Aimee, koliko Kalvarij je prehodila, preden je prišla v Boznno, kjer jc našla svoj poslednji mir! Bilo je neke lepe pomladi |>red enajstimi leti, ko sem počasnih korakov stopal proti pokopališkemu zidu v Griesu, malem, s cvetjem obilunein trgu blizu Bol/una. Na pokopališču sem na-el reven grob z lesenim, bornim križem, na katerem sem razbral napis: »tritulein Aimče Dostojevski, II. I. P. — gulio-ren 1809, gestorben 1920.« Po dolirem truda|K>lnem iskanju sem zvedel, da je bila Aimee nekaj časa v satiatoriju v Griesu in sicer letu 1923, |M>tcm v sanatoriju v Arco, nekaj časa pa je bila gost princese I obedov. Od tam so jo poslali spet nazaj, v Gries meseca oktobra 1920. Bila je zelo slal>o-krvna in nekakšna malarična mrzlica jo jc mučila. Stregla ji jc neka Vera Cordelas iz mesta Arco. Aimee je umrla 10. novembra 1926, ob 3 popoldne. Naslednjega dne je šcstorica oseb prisostvovala beraškemu pogrebu. Marmor na grobu Torej velika revščina do zadnjega diha je bila usojena hčerki velikega ustvaritelja »Bratov Karamazovovih«I Boljševišku vlada jo jc pustila umreti bedno, potem ko je zavrnila prošnjo za pomoč! Še istega letu pa je Avstrija nn pobudo nekega italijanskega časnikarja pričela zbirati denar za olepšanje revnega groba hčere Dostojevskega v malem Griesu. Obrnil sem se. kakor mi jo bilo naročeno, do pretekla Murzia Marzialija s predlogom, ako nameravajo postaviti kak ipomenik, bo to naredila Italija, kajti Dostojevskega hčerka jc umrla in je pokopana na itulijunski zemlji. Perfekt Mur/.iali, vnet za vsako dobro dejanje, kakor ga pomnijo še v Gornji Adige še danes, kjer jc prej služboval, je storil vse potrebno, da se je moj predlog uresničil tako naglo. V nekaj tednih je zablestel na grobu Dostojevskega hčere lep marmornat spomenik. Načrt zn spomenik je napravil kipar Ernest Ehronhiiffcr. Zgodovini v album pa naj zapišemo, da smo obvestili o tem dogodku ruskega poslanika v Rimu, ki pa se je oprostil, da na slovesnost ne more priti. Poslal je le brzojavko z nekaj lepimi besedami. (Gino Cucchctti.) Na dan narediš ? korakov Nihče se nc zaveda, koliko korakov napravi na dan. športniki sicer vedo, v koliko sekundah morejo njih noge odriniti 1000 metrov. Vedo, knko dolga je proga, ki jo obvladajo v trajnem teku, in poznujo rekordno mejo, ki jo jc treba doseči. Nihče pa doslej še ni vprašal po delu nog pri poklicnih opravkih. Moderna psihologija dela se je lotila tudi tega vprašanja. Profesor Basler iz Vratislavc je sestavil jvo-sebni števec zn korake, ki tozadevno prekaša vse dosedanje poskusne naprave. S tem aparatom so preiskali pri številnih ženskah, koliko korakov so morale narediti pri svojih poklicnih opravilih, kjer morajo veliko stati ali hoditi. Nekemu 16 letnemu dekletu ki jc pol leta nastavljena kot vajenko v neki trgovini, so vložili novi števec v podlogo desnega čevlja. Ta števec je tanka, štirikotna ploščica, ki je va-jenka pri hoji ni nič čutila, a je bila pri gibanju nog v zvezi z uro zn štetje, katero je imela v žepu jopice. Vajenka je opravljala svoje vsakdunje delo. Čez uro jo oddalu ploščico iz Postojanka topov velikega kalibra v obrambo italijansko obalo oh Sredozemskem morju. čevlja in uro iz žepa. Dekle je v eni uri napravilo 8000 korakov! Priredili so še nadaline poskuse in sicer v prvi vrsti pri pericah. Medtem ko so prale, je aparat meril njih premikanje. Ena od peric je naprav ila v eni uri 900 korakov, druga pa 1100. To zavisi od tega, kako si zna kaka perica bolje uredili delo in kako so razne pralnice bolj primerne. Perica pa napravi mimo naštetih korakov [Mivprcčno še po 1000 korakov na uro zgolj za pranje perila. Več korakov pa napravijo siužkinje pri kuhi in pomivanju, števec je pri njih naštel 2400— 2600 korakov nn uro. Gosjiodinje napravijo različno število korakov, kakor si pač znajo urediti svoje opravke, torej od 600—2000 na uro. Prodajalke jih s svojimi 2700—3000 koraki na uro daleč prekašajo. Preiskali so delo žensk, ki skoraj samo stoje opravljajo svoje delo, to so lnborantinje v kemičnih laboratorijih. Te so sc le zdaj pa zdaj odstranile s svojega mesta in vendar jc števec naštel pri laborantkl, ki sc je najmanj premikala, 500 korakov tla uro, pri vseh drugih pa ,po 1000. Izsledki teh preiskav nas presenečajo, saj nam povedo, da sploh ni mirnega izvrševanja kakega dela, če človek stoji, ampak da so tu vedno kake kretnje, ki so nastavljene iz več ali manj korakov. Pri tem se je tudi izkazalo, da je stopicanje z noge na nogo, Ic samo obramba telesa, ki ne bi moglo prenesti popolnoma mirne stoje na mestu. Višine števil, ki so jih pri prvih poskusih dognali pri ženskih poklicih, so velikega pomena zn zdravstveno skrbstvo delavskih torišč. Prostor za delo ženske, bodi v kuhinji, pralnici ali v trgovini, bi moral biti tako smotrno urejen, da bi bil prihranjen sleherni nepotrebni koruk. Tu številu ko- OTROŠKI KOTIČEK Lea Fatur Roža in Kopriva (Pripovedka) »Noriš?« pravi mati, pa gre le z njo in vidi, dn se igra Roža z biseri in a prelepo dohtečiin cvetjem. Pa hudobna mačeha se znajde hitro. Vzame pastorki bisere in cvetje, jo bije po hrbtu, da so mora jokati od bolečin in jo vprašuje, da vidi, če prihaja ros cvetje iz njenih ust. »Vila jo to naredila,« so joče Roža. »Vila je to naredila,« ponovi mačeha. »Za košček črnega kruha! Kaj bo šele naredila njeni hčerki, če ji ponudi predobro polico!« Pa pouči svojo hčer, kako se mora ravnati, Če pride tista beračica. Drugi dan pride res ista beračica in Kopriva ji ponudi preprijazno velik kos medene potice. Beračica se no dotakne potice, samo zamrmra: »Naj ti bo, kakor zaslužiš!« In gre, »Kaj no bom jokala biserov?« kliče Kopriva za njo. Pa gorje! Komaj je odprla usta, ji padajo iz ust zame koprive, ji opečejo usta, brado, vrat in roke. Dekle zajoče in glej — novo nesrečo: blato ji kaplja iz oči, polzi po licih in bradi, leze za srajco, uina/.o obleko. Mati stoji kakor skalnat kip: nič ni dosegla! Menila je, da spravi paslorko lahko v kraj, kadar bo njena hči jokala drage kamne, pa ji hudobna beračica tako zagodi! Kdo bo bolel za ženo dekle, ki zamaže vse? Kdo so no bo ogibal kopriv? Pa nič ne de! Sklicala bo zdravnike in čarovnike z vsega sveta in ozdravili bodo njeno hčerko. Rožo bo pretepala, da bo najokala tako bogastvo, kakršno-ga nima nikjer nobeno dekle. (Dalje.) rakov, ki so jih zdaj prvikrat dognali, pa nam tudi povedo, kako je važno zdravo, primerno obuvalo, ki mora noge v njihovem naravnem opravilu podpirati, ne pa jih ovirati ali izniali-čiti. Kakšno bodi tako obuvalo, pa nemara doslej šc nohenu modu ni iznušlu. Socialna beda ob Nilu V Ankari, v maju. — V egiptovskih listih so se nedavno pojavile vesti in številke, ki so kakor delci iz mozaika in ki skupuj tvorijo sliko socialne bede, ki prestraši cclo tiste, ki so poznali Egipt pred to vojno in ki torej vedo, kaj je v tem oziru pričakovati v deželi ob Nilu. Na podlagi teh vesti in številk nam postane umljivo, zakaj sedanji egiptovski socialni minister Abd el llak bolj in bolj opozarja na socialni nered, nn krivičnosti in napetosti, ki so tem bolj nevarne, čim dalj bodo trajale. List »Bourse Egvpticnne« je v neki opazki omenil, tla je v Egiptu najmanj 6000 beračev, ki jih policija navzlic vsemu prizadevanju z nretacijami in vzgojnimi poskusi in navzlic delavskim taboriščem in kaznovanju nc more od- Zanimivosti iz vsega sveta Sto šest in trideset jezikov Po najnovejšem raziskovanju fe dognano, da v sovjetski Rusiji govorijo 136 jezikov. Medtem ko poedine jezike govori na milijone ljudi, tako ruščino skoraj 100 milijonov, pa govori druge jezike tudi le po 500 ljudi, čeprav so tudi ti jeziki popolni in niso nikakršna narečja. Sadni sok v praških K jačnim, mlečnim in mesnim praškom, ki jih imajo zdaj v Združenih ameriških državah, so dobili ondi še sadje in sadni sok v praških. V kemičnih laboratorijih so si že dolgo belili glavo s tem, kako bi iz človeških živil vzeli čim več vode proč, ker bi s tem prihranili prostornine v skladiščih, nn vlakih in na ladjah. Nedavno so povabili zastopnike tujih držav na kosilo, kjer so bila vsa jedila, od juhe do slaščic prirejena iz živil v praških. Gostje so bili jako zadovoljni s tem kosilom, čeprav so se nekateri norčevali, češ da so sc pred kosilom že doma mesa najedli Vendar je re«, da jo v Ameriki vsnkršno živilo že predelano v praške in da so taki praški povsod na prodaj. 111.600 km nn uro S to neverjetno brzino kroži naša zemlja krog sonca. V srednji Evropi pride zraven sc 1400 km obratov zemeljske osi, medtem ko na ravniku 1660 km na uro. Veliko denarja zn ijubavna pisma V pariškem hotelu Drouotu je bila te dni (sodna razprodaja ene najbolj zanimivih roko- lcta 1883 v zoološkem vrtu v Munstru na Wcst-falskcm. Od leta 1885 dalje pa se ni to več zgodilo. Divji zajci se v ujetništvu tako besno borijo za prostost, da tekajo po kletki sem in tja in butajo v ograjo, tako da si razbijejo glavo. Leta 1941 se je v živalskem vrtu v Bernu vendarle posrečilo opazovati divje zajce v u jetništvu, kjer se jc izkazalo, da ima samica štirikrat na leto mladiče in sicer vsega skupaj 9. Po teli poskusili upajo razširili marsikatere za-gonetke iz življenja divjega zajca. Skrivnostno kožna bolezen V neki veliki tovarni za strelivo nekje v Nemčiji, kjer jc zaposlenih mnogo ruskih delavk, je lani izbruhnila huda kožna bolezen, ki je ni znal pojasniti noben zdravnik. Ženske so dobile po vsem telesu rdeče lise, ki 6o bile jako srbeče in so se slednjič spremenile v mehurje. Bolezen je bila kaj huda in nadležna. Zaman seje taboriščni zdravnik ubijal z njo. Več in več delavk se je nalezlo te bolezni, tako da se jc razširila ko epidemija in vodstvo jc že mislilo, da se jc v taborišču razpasla kaka neznana, iz Rusije zanesena kožna kuga. Slednjič so poklicali na pomoč zdravnike z bližnjo klinike, ki so vzeli stvar drugače v roke. »Koj spočetka smo nngonsko mislili v zvezi s to boleznijo nn kako rastlino,« piše prof. Bommcr, »in začeli smo iskati in raziskovati. Nekaj časa smo se zaman trudili.« Slednjič so zdravniki eno od ruskih delavk tako spravili v zagato, da je priznala, da si jc neka njena tovarišica sama prizadejala bolezen in sicer s pomočjo neke strupene rože. Zdaj so zdravniki začeli iskati in so spravili šop stihih, rumenih cvetk izpod pograda na dan. Ženske so vse priznale. Na kožo so si polagale zlatice in si ..........„,.,.. „ ........... ______ same povzročile bolezen, upajoč, dn jih bodo nastala, ker jc divje zajce skoraj nemogoče potem poslali domov. Pa so jih seveda ka/.no-imeti v ujetništvu. Prvikrat se jc to posrečilo , .vali in jim odredili polovico manj hrane. pisnih zbirk. Tako je nekdo kupil za 161.000 frankov zbirko 186 pisem zgodovinsko znane Madame de Maintcnon, ki vsebujejo številne podatke o Ludoviku XIV. in njegovem dvoru. Nekdo pa je plačal 60.000 frankov za 39 ljubav-nili pisem grofice Dubarryjeve, medtem ko so za 50 pisem Marije Leczinske izkupili 50.000 frankov. Z vohanjem najdejo petrolej Še nedavno je bilo iskanje petroleja z vrtanjem v zemljo več ali manj odvisno od sreče. Zdaj pa poiščejo petrolej prej, preden izdajo denar za vrtanje, ki je tolikrat še brezuspešno jio vrhu. Na tisti kos zemlje zdaj trkajo, kakor zdravnik trka |io prsih kakega bolnika. Dalje izmerijo tisto zemljo na vse načine in jo z letala fotografirajo, češ ali je tista pokrajina res taka, da bi bilo vredno pričakovati petroleja v njej. V najnovejšem času pa petrolej iščejo z vohnnjem. V tn namen kopljejo 2 do 3 m globoko in si vzamejo prst iz te globine, ki jo koj neprodušno zapro in preiščejo glede na zemeljski plin. Iz nafte se dviga zemeljski plin tudi skozi najmanjše luknjice in tn plin — emanacija — natančno pove, ali je kje petrolej v zemlji ali ga ni. Divjih zajcev ni moči udomačiti Čeprav je divji zajec ena od najbolj razširjenih gozdnih živali, pa so vendar mnogi podatki iz njegovega živl jen ja še netočni. 'I a vrzel v našem znanju o divjem za jcu pa je zato straniti. Od teh 6000 beračev je več ko polovica žensk in mladoletnikov. List »Ulokattam« piše, da je v Kairu najmanj 80 moralno ogroženih in osirotelih otrok. Takih, ki so brez potrebnega nadzorstva staršev, pa je skoraj 20.000. V poslednjem času jc policija že večkrat prijela tolpe mladoletnikov, ki so kradli in ropali, kjer koli so mogli. V listu »Al Musavcrt je navedeno, da se zaradi bede in ker jih je mož spodil s hiše. kakih 2000 žensk v Kairu vdaja prostituciji. Sam socialni minister Egipta pravi, dn jc v Kairu zmeraj bolj pereča zadeva vjira-šanje, kam bi z ljudmi, ki so brez strehe. Dalje omenja, da je v industrijskem delu Kaira, v Šubri, kjer je med vojno nastalo kakih 100 novih industrijskih podjetij s kakimi 50.000 novimi delavskimi močmi, šo zmeraj več kot polovica brez stanovanja in strehe. Nasprotno pa zvemo iz lista »Alirnm«, da je v Egiptu 12.000 oseb, ki imajo v rokah 93 odslotkov vsega denarja v deželi, medtem ko sc mora drugih 16 milijonov ljudi zadovoljiti z ostalimi petimi odstotki kapitala. športni drobiž Zbor laliko atletskih sodnikov. Naprošamo vse gg, sodnike, da se v torek, dne 18. t. jn. javijo na Sladionu ob Vodovodni cesti ob 3.45. Na domačih igriščih je bilo včeraj več nogometnih tekem, o katerih objavljamo v naslednjem samo izide: Mladika rez.:Zab]ak rez. 2:0, Mars subj.ižabjak subj. 1:0, Hermes jun.:Mare jun. 5:0. Madžarska:Švica 3:1. Včeraj so igrali v Ženevi mednarodno nogometno tekmo mod Madžari in Švicarji. Sloves obeh moštev je privabil nič manj kakor 25.000 gledalcev, ki pa so se razočarani vračali iz stadiona; morali so gledali, kako so prevladovali v areni madžarski gostje, ki so nazadnje zasluženo zmagali s 8:1. Sodil je nemški sodnik Dr. Bau\vens. V Stockholmu bodo gledali 30. maja boksarsko tekmo za evropsko prvenstvo težke kategorije. — Spoprijela se bosta OUe Tandberg (Švedska) in Knrl Sys (Belgija). Prireditev, za katero vlada med vsemi boksarji veliko zanimanje, bo v nogometnem sladionu v Stockholmu. Belgijec Sys se je kvalificiral za tekmo z zmago nad Italijanom Musino, Tandberg pa gre v borbo brez odločilno tekme, ker je njegov tekmec Neusel (Nemčija) na bojišču. Kakor znano, se bosta boksarja borila za Schmelingovo dediščino: Srhmeling je bil namreč zadnji evropski prvak težkega razreda. Okrog 100 nemških ranjencev »e jo udeležilo plavalnih tekem v Pragi. Tekmovali so v raznih šlalelali. nazadnje Pa so tudi igrali walerpolo. S. 3. VA N DINE: »Tudi on je stavil vse na eno točko, če lio-ccm uporabiti tvoj način izražanja.« »Res je, a ne na enak način. V primeru s Spotsvvoodejein je Mannix boječ in oprezen igralec. V začetku sva imela isto možnost in enako stavo; Spotsvvoode pa ni imel nobene možnosti, ker ni imel v rokah ničesar. Stavil je vse zgolj na nek miselni račun. Mannix pn 'je moral samo dvigniti karto in tu ni mogel nič računati. Povedal sem vam pa, da je bil zločin temeljito pripravljen in preračunan do zmlnje podrobnosti ter izveden s skrajno drznostjo... Kateri pravi igrulee bi si upal zahtevali od nasprotnika, da podvoji stavo pri drugem poskusu in bi pozneje še sprejel podvojitev? Nalašč sem postavil Mannixa na to preizkušnjo, tla bi izključil vsako pomoto. .\a ts način ga nisem samo izključil, ampak popolnoma izbrisal. Poskus me je sicer stal tisoč dolar jev, a odstranil sem vsako senco dvoma. Tedaj sein z vso gotovostjo vedel, kljub navideznim nasprotnim dokazom, da je Spotsvoode umoril .kanarčka'.« Markltama je Vancejevo dokazovanje bolj prevzelo kakor je to hotel pokazati. »Tvoje sklepanje vendar presega vsako verjetnost!« je vzkliknil. »Le pomisli nekoliko!« Umolknil je za hip, nato pa nadaljeval: »Ti trdiš, da je Spotswoode morilec. Vendar pn veš, da so zanesljive priče izpovedale, da je nekaj minut po n jegovem odhodu plesulka klicala na jMimoč. Bil je pri telefonski centruli ter se skupaj z jessupom približal vrutom in govoril s plesalko, ki je tedaj brez dvoma bila še živu. Nuto je odšel sko/i (jluvnu vrata, sedel v avtomobil in se odpeljal. Četrt ure pozneje gu je videl sodnik Redfern, ko je stopil iz avtomobila tu pred klubom, ki je zelo oddaljen od ple-salkinega stanovanja. Bilo bi nemogoče, da bi mogel to pot narediti v krajšem času. Poleg tega imamo šoferjevo izjavo. Torej nikakor ni mogel izvršiti zločina v času, ko je zapustil plesalko pa do tedaj, ko se je sešel s sodnikom. Ta je tudi zatrdil, du je Spotswoode igral poker do treh zjutraj, torej več ur potem, ko je plesalka bila umorjena.« Po kratkem molku je še dostavil: »Dejstva so popolnoma gotova in izključujejo .S|x)tswoodejevo krivdo.« Vance pa se ni dal tako hitro premagati. »Priznam vse to,« je dejal. »A že večkrat sem ti dejal, da kadar pridejo psihološka dejstva v nasprotje z materialnimi, obveljajo vedno le psiliološka. V tem primeru so materialna dejstva morda resnična, a valjiva.« »Prav dobro, dragi moj psiholog!« je vzkliknil Markham. »Dokazi mi, kako je Spotswoode zadavil dekle in opustošil stanovanje in nemudoma bom lleuthu dul povelje, naj ga aretira.« »A prav tega ne morem storiti. Nikakor nisem vseveden. Mislim pa, da sem nekaj le dosegel s tem, da sem ti poka/al krivca. Nisem ti pa obljubil, da ti bom pojasnil način, kako je izvršil dejanje.« »Torej sega tvoja bistroumnost samo do tu?« Vnnce ga je očitajoče pogledal in vzdihnil: »Vidim, du bodo moje sposobnosti priznane šele po moji smrti. Potrpežljivo hočem prenu-šati vse roganje in srumotenje.« , Pogledal je na uro in se zamislil. »Ob treh grem h koncertu; imam torej še eno uro časa. Še enkrat bi si rad ogledal plc*al-kino stanovanje in oba vhoda. Spotsvvoodejeva zvijača je bila izvedena tam in le na mestu jo bomo mogli odkriti.« Imel sem vtis, du Mnrkhamovo prepričanje 0 Spotswoodejevi nedolžnosti ni bilo več tako trdno kljub lomu, da je tako odločno ugovarjal prijatelju. Zato se nikakor nisem čudil, ko je po kratkem obotavljanju pristal na to, da odide 1 Vancejem. XXIX. Beethovnov »Andante«. Torek, 18. septembra, ob 2 pop. Ni minulo še pol tire, ko smo bili zopet v veži hiše na 71. cesti. Spively je, kakor navadno, sedel pri telefonski centrali, policist pa je sedel v čukulnici v naslanjaču in dremal s cigaro v ustih. Ko je zagledal načelnika, je nemudoma skočil pokonci. »Ktluj boste pojasnili to zadevo, gospod načelnik?« je vprašal Markliama. »Ta prisilen počitek me bo popolnoma uničil.« »lipam, du kmalu.« je odvrnil Markham. »Ni bilo nobenega obiskovalca več?« »Nikogar ni bilo.« je odvrnil policist in le s težavo zadržal zehanje. »Dajte nam ključ od stanovanja. Ste bili kaj v sobah?« »Ne. Naročeno mi je bilo. da naj stražim ZUtl Vstopili smo v Kanarčkov salon. Polkna so bila odprta in sonce je prodiralo v sobo Videti je bilo, da je v sobi ostalo še vse nedotaknieno; tudi prevrnjeni stoli so ostali na svojem mestu. Markham je šel k oknu, sklenil roke na hrbtu in ves obupan gledal ta nered. Bil je zelo vznemirjen, čeprav tega ni hotel pokazati in je gledal Vanceja s porogljivim nasmehom. Vance si je najprej prižgal cigareto, nato pa si je začel pozorno ogledovati obe sobi. Stopil je tudi v kopalnico, kjer je ostal nekaj minut. Ko se vrnil, je držal v roki brisačo, ki je imela nekaj temnih madežev. »S to brisačo je Skeel odstranil prstne odtise,« je izjavil in jo vrgel na posteljo. »Čudovito!« se je norčeval Murkhum. »Ali je to dokaz proti Spotswoodeju?« »Na vsak način potrjuje mojo teorijo o tem zločinu.« Stopil je k toaletni mizici in si ogledoval srebrno posodico za dišave. »Ali je to tudi kak dokaz?« je vprašal Markham. »Dragi Markham, vedi, da se skušam vživeti v okolje. Pusti me, da se v miru prilagodim.« Nekaj časa je skrbno pregledoval povsod, nato pa je stopil k vratom, ki =o vodila v predsobo, jih držal z nogo odprta in nekaj pozorno opazoval. Čez nekaj časa je pogledal Markhama in se zvito nasmehnil. »Ta zadeva je zares zapletena. Priznam, da se kar ne morem znajti.« »Upam, da boš kmalu umaknil svojo obtožbo proti Spotswoodeju?« Lepa zmaga šiškarskih nogometašev Okrog 800 gledalcev je krenilo včeraj popoldne v Šiško na igrišče Hermesa ter ugibalo med j>otjo o novi postavi Hermesa in o dobri formi Marsa. Kakor vedno, tako tudi tokrat ni bilo nobenega dvoma o izidu tekme; niti za prijatelje Marsa, niti za prijatelje šiškarjev. Oboji so bili prepričani, da bodo pospravili dve točki. Oni, ki so bili nn prostorih okrog igrišča že ol> dveh popoldne, so mornli kajpada potrpeti, preden so prišli na svoj račun. Najprej so gledali nastop rezervnih moštev, ko ie enajstorica Marsa odpravila Hermežane z 2:0. Rezervni moštvi sla tehnično šo zelo šibki, kar pomeni, da igrata dolgočasen nogomet. Sodil je g. Safošnik. t Hermes : Mars 3:0 (0:0) Pred začetkom tekme je prevladovalo med nezainteresiranimi gledalci mnenje, da bo igral Hermes podrejeno vlogo. To pa zaradi tega, ker jo preživljal v zadnjem času nekakšno krizo, medtem ko so Marsovci preteklo nedeljo pokazali, da so v prav dobri formi. Sreča v nogometu pa je opoteča... Moštvi sta se predstavili sodniku g. Dcržaju v običajnih postavah, le v Marsovih vrstah smo opazili novega moža Volkarja. ki je igral svoje-časno za Celjane. Ze precej pred začetkom tekme se je začelo nebo oblačiti in marsikdo se je zbal plohe ter ostal raje doma. Tako je bilo v vsem pri glavni točki včerajšnjega nogometnega sporeda v šiški okrog 800 gledalcev. Začeli so z razgibano igro, ki je potekala v znamenju l>orhe za žogo. Prevladovali so Šiskarji, Marsovci pa so se morali zadovoljiti s tem, da so tu pa tam pametno začeli z napndalnimi akcijami, ki pa so se razbile ob nasprotnikovi obrambi. IEL KINO UNION Pretresljiva drama mlade nezakonske matere »Učiteljica« V glavnih vlogah: Marla Denis. Nino Be- sozzl, Enrlco Glorl In drugI... Predstave: delavnik ob 16 30, t7 30 In 19 30 ; ob nedeljah ob 10.30, 1D.30, 17.30 ln 19.30 1 IEL KINO SLOGA 27 St Tiha ln vsakdanja epopeja morskih lovcev v najmanjših edlnlcah vojne mornarice 3»> »M. A. S.« r* V gl. vi.: Andrea Checchl, Vera Bergmann. L,. Pavese. - Klim Izdelan s pomočjo Ministrstva kr. mornarice. Dodatek: Bela opojnost I Zaradi velike dolžine filma predstave ob 14.30, 16.45. in 19. V nedeljo pa še ob 10.30 1 IEL KINO MATICA 22-41 Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni... Odličen film češke produkcije t liano Vitovo v glavni vlogi. DB5P- »Nočni metulj« Krasna ciganska glasba, petje ln globoka vsebina I PREDSTAVE dnevno ob 15, 17 ln ob 19.15 1 Tako se ni zgodilo v prvih 45 minutah nič posebnega in v odmoru je stanje še vedno 0:0. Vtis, ki so ga zapustili igralci Hermesa v drugem delu igre je bil dober in reči moram, da so zasluženo zmagali. Ves čas so bili požrtvovalni, precej lepo so jiodajali, zlasti pa se je odlikoval Accetlo v krilski vrsli. Rogelj v vratih ni imel posebno težavno naloge, bil pa je priseben, kadar je prišla vrsta nanj. Med napadalci moramo omeniti Brodnika, ki ima lep delež v zaslugi za nepričakovano zmago 3:0. Poleg Brodnika sla zabila po en gol tudi Aljančič in Zupan. Poljanci so izgubili igro. čeprav si je napadalna vrsta ves čas prizadevala, da bi privedla vsaj do častnega gola. Toda, pomočniška vrsta je odpovedala, mod obramlio in napadom pa so bile prehude vrzeli. — Prvenstveni spored prihodnie nedelje ie tale: Vič:Zabjak (II. razred), Ljublja-na:Tobačna torvarna (I. razred). Mladika : Korotan 5:1 (3:0) Precej živahnejše je že bilo sredi popoldneva, ko so začeli na zelenem travniku z drugim dejanjem, s prvenstveno tekmo drugega razreda tned Mladiko in Korolanom. Igra je bila razgibana, čeprav vse do 37. minute ni prišlo do gola. Korotanci so se otepali in so bili lep čas nasprotniku enakovredni, niso pa imeli v napadu razen Hu-marja moža, ki hi se zavedat svoje glavne naloge — streljati. Igra je potekla v znamenju tehnične premoči Mladikarjev. Posebno srečen dan je imel Trškan v napadu, ki je sam poslal trikrat žogo v mrežo. V vsem bi rekli, da jo zmagala Mladika z nekoliko previsoko razliko 5:1. Tako se je polastila vodstva v drugem razredu s šestimi točkami. Korotan ima štiri točke. Za lijak in Vič pa sla doslej še brez izkupička. Sodil jo g. Vesnaver. Med tem so prihajali na igrišče vedno novi gledalci, ki jih je zanimala zlasti glasna tekma. Iz domače lahke atletike Prihodnji dve nedelji bo dvojo propagandnih tekmovanj Poročali smo že, da priredi Lahkoatletska zveza v Ljubljani v nedeljo 23. t. m. atletsko tekmovanje za moške. Teden pozneje pa se bodo zbrale na igrišču Hermesa Iudi dekleta in bodo tekmovale v naslednjih panogah: tek.na C0 m, tek na 100 m, skok v višino in daljino, suvanje krogle (4 kg) in metanje kopja (000 gr.). Prijave se sprejemajo do 28. maja pri Zvezi, Bleivveisova la. Vpisnina znaša 1 liro. Vsaka tekmovalka mora pri vpisu izjaviti za kateri klub, šolo ali organizacijo bo tekmovala, predložiti mora športno izkaznico ali pa začasno potrdilo. Tekmovanja se lahko udeležijo samo atletinje, ki so vpisane v anagrafskih spiskih za prebivalstvo pokrajine; posameznica sme tekmovati samo v eni panogi. Ker je prireditev propagandna, se i ga lahko udeležijo atletinje, ki so prvo lelo vpi-' sune pri Zvezi, ki pa še niso dosegle pri dosedanjih nastopih prvih pet mest. Vabijo se tudi ostale, ki še nimajo športne izkaznice, poskrbeti pa si morajo začasno izkaznico, katero bo izstavila Lahkoatletska zveza v Ljubljani. Nagrade: CONI bo podaril vsem plasiranim tekmovalcem spominska darila. Šola, organizacija ali klub, ki bo v obeh propagandnih tekmovanjih (moško dne 23. t. m., žchsko pa 30. t. m.) dosegel najboljšo skupno oceno, bo dobil pokal CONI-ja. Za pokal se bo štelo prvih šest kvalificiranih v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd., šesto pa eno točko. Prvenstvo v nabiranju lastnoročnih podpisov si je brez dvoma priboril neki Milorad Rajkovič. V posebni knjigi je zbral nič manj ko 30.000 avtogramov slavnih mož in žensk. Do takšne čudovite zbirke seveda ni mogel priti, če bi se bil vedno držal le doma. Pru-vijo, da je prišel na tem svojem nabiranju avtogramov trikrat okrog svetu! Nad 600 milijard kubičnih metrov metana lahko dajo novi vrelci metana v Transilvaniji, kakor so ugotovili na podlagi zadnjih preiskovanj. Važnost metana kot viru toplotne energije jc vedno večja. Vsak kubični meter tega plina proizvaja okrog 8">(I0 kalorij in je potemtakem metan dosti bolj racionalen kakor pu premog ali nafta. Nov plovni prekop nameravajo zgraditi med Donavo in Tiso. Po poročilu iz Budimpešte bo la prekop v celoti dolg 107 km, širok pa IDO metrov. Dela bodo trajala kakih deset let, stroški za zgraditev vsakega kilometra tega prekopa pa bodo znašali okrog enega milijona 1 pengov, kur je približno pet milijonov lir. i Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umVla po dolgi in mučni bolezni, v 88. letu starosti, naša nad vse ljubljena, nepozabna mama, stara mama, teta in tašča, gospa Franja Prelnar Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v torek, 18. maja 1943, ob 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu, Ljubljana, Tržič, Zabreznica, 17. maja 1943 Žalujoči: Ivana por. Perič, hčerka; Ivan, Anton, Martin, Josip, Alojz, sinovi, in ostalo sorodstvo Kppuite pri naših inserentih