Letnik XXIII.
V Celju, 1. januarja 1916.
Zadruga
List za zadružništvo in razne narodno-gospodarske razprave.
Last in glasilo »Zadružne Zveze v Celju*’.
Urejuje: MilOŠ Sttbler.
Uredništvo in upravništvo je na Schillerjevi cesti št. 3,
I.	nadstropje v Celju. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi v Celju«. Ponatisi iz »Zadruge« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir.
Naročnina celoletno 3 K. — Cene inseratom po dogovoru. List izhaja 1. in 15. dan v mesecu.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju.
Cenjenim naročnikom „Zadruge“!
1. številko pošljemo vsem dosedanjim naročnikom, 2. številko ki izide 15. januarja, pa pošljemo le onim. ki bodo do tedaj naročnino (K 3 — letno) poravnali. Po 15. januarju bodemo tudi iztirjali vso zaostalo naročnino. Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju.
Upravništvo »Zadruge«.
Letnik XXIII. V Celju, 1. januarja 1915.	Št.	1.
ZADRUGA
::	::	Glasilo	»Zadružne	Zveze	v	Celju**.	::	::
MILOŠ STIBLER:
1915.
Odkar izhaja »Zadruga«, ni še nikdar bilo tako resnega prehoda iz starega v novo leto, kakor od 1914 na 1915. Leta 1914 se je pričela največja vojska, kar jih zgodovina pozna. Pet mescev se že bijejo miljoni in miljoni vojščakov na bojiščih. Do konca 1914 boji še niso odločeni, z gotovostjo pa se pričakuje, da pride odločitev tekom leta 1915. In to daje novemu letu največjo važnost ter vso resnost tudi našemu zadružništvu, kakor vsemu gospodarskemu življenju vobče: kajti najdalekosežnejše posledice svetovne vojske bodo bre2dvomno gospodarskega pomena.
Jasno je, da gospodarstvo vsled vojske trpi, tudi na zmagovalčevi strani. Vsako gospodarsko podjetje to občuti. Zadrugarji pa smo se posebno bali za svoje zadruge, ki so še mlade in ki še nikdar niso preskusile prevratov kake večje vojske, ki bi bila sedanji v svojih posledicah tudi le približno ednaka. Posebno Slovenci smo se bali za svoje zadruge, ko se je po nekaterih žalostnih zadružnih nesrečah zadnjih let vendar toliko kazalo s prstom na naše posojilništvo in na ostalo zadružništvo. Toda prvih pet vojnih mescev je pokazalo, da so bile naše zadruge za take izjemne razmere pripravljene najmanj tako dobro, kakor druga gospodarska podjetja. Imeli smo zadružne nesreče, kakor so jih imeli tudi pri drugih narodih obilo, toda mi smo se iz svojih nezgod učili. Bili so ljudje, ki so ob nezgodi vrgli puško v koruzo in šli; toda kdor je gojil pravo ljubezen do zadružništva, je ostal, se učil in popravljal napake preteklosti. Sedanja doba ve tem zvestim zadružnim delavcem hvalo in sicer prinašajo hvalo uspehi naših zadrug sami. S preteklostjo smo zadovoljni; kaj bo prinesla prihodnjost, tega pa nihče vedeti ne more. Vendar gojimo
upanje na najboljše. Pride pa, kar hoče, dobro ali' slabo, enega si moramo ostati slovenski zadrugarji svesti: da bodo naše zadruge v vsakem slučaju potrebovale krepkih, nesebičnih delavcev in prijateljev. Strokovnjaki prorokujejo za pomlad in poletje večje gospodarske napetosti, osobito na denarnem trgu. Vse gospodarske organizacije bodo morale biti na mestu, da lajšajo razmere, kolikor bo šlo. In med vsemi gospodarskimi organizacijami zavzema zadružništvo vsaj na Slovenskem najodličnejše mesto. Za-drugarji bodo potemtakem prvi imeli dolžnost pokazati, da umeio za splošni blagor tudi v težavnih časih izpolnjevati prevzete naloge.
Tako iz našega posojilništva, kakor tudi iz vsega ostalega zadružništva se poroča, da se s poslovanjem tekom prvih petih mesecev ni nikjer ponehalo. Zastavimo sile, da ostane pri tem tudi tekom še resnejšega leta 1915! V ta namen bo treba vse okolnosti pazljivo zasledovati ter pravilno presojati, da se bo v vsakem slučaju ukrenilo to, kar bo najbolj v korist članstvu naših zadrug. Treba se bo torej še več učiti, kakor v mirnih časih. »Zadruga« bo skušala tako učenje pospeševati s tem, da bo za-beleževala vse posebnosti poslovanja v domačih zadrugah, poročala pa bo tudi o življenju zadrug drugih narodov. Naročajte torej list, prebirajte ga in širite ga! Skušajte posebno Vi, voditelji zadrug, lajšati svoje težavno stališče sedanjih težkih časov s tem, da širite med ljudstvom umevanje sedanjih izjemnih razmer, da ljudstvo poučujete! Torej učiti se in poučevati, to je v letu 1915 važna naloga zadružnih voditeljev. Važna tembolj, ker so se vsled vojske v vodstvih zadrug ponekod že izvršile večje ali manjše spremembe, drugod pa so take spremembe še zmiraj možne. Skrbimo torej pravočasno, da bo vedno dovolj izvežbanih zadru-garjev, ki lahko vsak čas prevzamejo vodstvo zadrug, ako bi to postalo potrebno!
Dosedanje razmere so pokazale, da je gospodarska in družabna podlaga našega zadružništva zdrava. Ako bi tega ne bilo, bi bil vojni vihar zadružno organizacijo že uničil. Iz tega dejstva smemo zajemati zaupanje tudi za svoje bodoče delo. Doslej, v mirnih časih, smo pravili, da hočemo z zadružnim delom služiti gospodarsko šibkim krogom. Če je tako delo bilo potrebno poprej, tedaj je zdaj še potrebnejše. Zato delajmo vstrajno naprej! Mnogo nas je še določenih, da stopimo pod orožje, predno bo vojska končana! Dokler pa smo še doma, posvetimo vse sile zadružnemu delu, kajti tudi v tem vidimo prevažno pripravo za boljšo gospodarsko bodočnost!
Ustanovitev zaklada za pomoč zadrugam.
V četrtek, dne 17. grudna t. L se je vršila skupna seja načelstva in nadzorstva naše Zadružne Zveze. V razgovoru o stanju pri Zadružni Zvezi včlanjenih zadrug se je soglasno izražalo mnenje, da bodo vse zadruge vojno pretrpele dokaj dobro in da tudi kriza ki bi utegnila nastopiti proti koncu vojne in v prvih časih po sklepu mira, naših posojilnic ne bo toliko omajala, da bi se bilo bati polomov.
Previden gospodar pa se mora za vse slučaje pripraviti. Kot najboljšo pripravo je smatralo načelstvo soglasno z nadzorstvom ustanovitev posebnega zaklada pri Zadružni Zvezi, ki bi naj imel namen, priskočiti z nabranimi prispevki na pomoč onim zadrugam, ki bi prišle vsled eventuelnih izgub v zadrege.
Pomoč iz tega zaklada bi naj sicer ne bila nagrada za malomarno ali nepremišljeno poslovanje pri zadrugi, ki je prišla v stisko, ampak naj bi bila ta pomoč le za nujne sile nepredvidenih in nezakrivljenih izgub, za sanacijo zadrug. Darila bi se naj v obče ne dajala, ampak nizko obrestovana ali brezobrestna posojila na kratko dobo.
Sklep se glasi v bistvu tako ie:
1. Pri Zadružni Zvezi v Celju se ustanovi poseben zaklad za pomoč članicam, ki pridejo v stiske in ki so nujne pomoči potrebne in vredne;
2. zaklad se nabira na ta račun, da posamezne zadruge iz svojega letnega čistega dobička prispevajo v zaklad po primeri svoje moči in po visokosti letnega dobička primerno visoke zneske kot prostovoljne prispevke;
3. prihodnji občni zbor Zadružne Zveze sklepa o tem. ali se določi za te prispevke za vse članice obvezen razdelni ključ po upoštevanju posebnih razmer velikih zadrug z velikimi dobički.
Nagibi tega sklepa so bili sledeči:
V prvi vrsti je upoštevati sedanji splošni gospodarski položaj in negotovost glede bodočega gospodarskega razvoja. Moramo biti na vse pripravljeni. Nepripravljenih nas eventuelna gospodarska kriza, posebno denarna stiska, ki utegne nastati, ne sme zalotiti.
V	tem času treba pokazati, da živi med zadrugami Zadružne Zveze čut skupnosti in pripravljenost za medsebojno pomoč in podporo. «Vsi za enega, eden za vse» se mora ravno v sedanjem času udejstviti.
Potreba pomoči se lahko trenutno pokaže ravnotako pri velikih, kakor pri malih zadružnih podjetjih. «Danes meni, jutri tebi»!
Zadružna organizacija ne sme dopustiti, da bi se zadružništvo majalo ali krhalo, mora preprečiti vsako možnost, da bi dobili zadružniki do svoje zadruge nezaupanje, ker bi vsak tak pojav neizmerno škodil celi organizaciji.
Nasprotno bi obstanek takega razmeroma visokega podpornega zaklada zaupanje v trdnost zadružništva, posebno posojil-ništva močno utrdil in povečal.
Denar, nabran v zakladu za pomoč zadrugam, bo pod upravo načelstva Zadružne Zveze, kontrolo bo pa imelo nadzorstvo, v najvišji instanci občni zbor, kateremu bo se dajalo obširna, podrobna in natančna poročila o uporabi zaklada. Prispevki torej niso darila, ampak vsaka zadruga s svojim prispevkom koristi le sebi in svojim sestram, ako čim največ za ta zaklad žrtvuje.
Naš narod zahteva močne zadružne organizacije. Zadružna organizacija je steber našega narodnega gospodarstva, največja dobrota narodu. Več kakor vse dnevne podpore različnim društvom se stori s tem, da se ta zadružna organizacija sama tako okrepi in utrdi, da je ne more podreti niti najljutejši sovražnik.
Pozivam vsled tega vse zadruge brez Izjeme, da vsaka po svoji moči iz dobička poslovnega leta 1914 določi kar največji znesek za pomožni zaklad pri Zadružni Zvezi ter ta znesek čim prej upošlje.
Z združenimi močmi bomo premagali vse ovire!
CELJE, dne 25. grudna 1914.
DR. ANTON BOŽIČ predsednik Zadružne Zveze v Celju
J. K:
Kratko navodilo za sklepanje računskih zaključkov zadrug.
Pri sklepanju računskih zaključkov si je treba delo tako razdeliti, da se čas ne trati z nepotrebnim duhomornim delom in iskanjem vrinjenih pogreškov. Kakor vem iz mnogoletne prakse, se delo najbolje razdeli sledeče:
Ob koncu upravnega leta prešteje nadzorništvo blagajno, kar se v dnevniku posebej zabeleži. S tem je konštatirana gotovina koncem leta!
Ako se niso že med letom napravili razdelniki dohodkov in izdatkov, kar bi se moralo zgoditi, se napravijo sedaj. Sklepajo se mesečno in napravi vsak mesec prenos.
Ker je v mnogih krajih navada, da pridejo po novem letu vlagatelji po obresti svojih hranilnih vlog, je treba takoj izračunati iste obresti. Ako imajo zadruge konto hranilnih vlog po novem vzorcu, kjer so razpredeli za pripisane in odpisane obresti in so se iste med letom vpisovale, je izračunanje koncem leta lahka stvar ter hitro določeno stanje hranilnih vlog koncem leta.
Zdaj se napravi iz inventure izvleček hranilnih vlog ter primerjajo svote vlog. in vzdignenih vlog z razdelnikoma. Ako se kaj ne ujema, je primerjati konto hranilnih vlog, dnevnik in oba razdelnika tako dolgo, da se vse ujema. Potrebni popravki se zabeležijo v razdelniku koncem meseca novembra, da je nepopravljen prenos prepisan v mesecu december.
Na to se izračunijo zaostale in predpisane obresti v kontu posojil in se isto vpiše v inventuro posojil ter primerjajo dana in vrnena posojila z obema razdelnikoma toliko časa, da se vse ujema.
Potem je izdelati v inventuri izvleček deležev. Ako se deleži ne obrestujejo, je to delo hitro opravljeno. V nasprotnem slučaju je zopet treba obračuniti obresti in primerjali stanje deležev z dnevnikom, tudi glede izplačanih obresti od deležev.
Za tem se uredijo konti inventarja, naloženega denarja, hiš in posestev, ekspenzara, naloženega ali izposojenega denarja, stanje vrednostnih papirjev po kurzu z dne 31. decembra oz. letos z dne 25. julija 1914.
Ko so vse te nujno potrebne priprave tako izvršene, da se vjemajo z glavnimi in vsemi pomožnimi knjigami, je lagotna stvar sestaviti denarni promet, bilanco ter račun zgube in dobička.
Upam, da bi tako postopanje pri sklepanju računskega zaključka marsikateremu tajniku prihranilo nepotrebno zamudo pri iskanju pogreškov, ki se vrinejo tudi pri najnatančnejšem uradovanju.
Ako ve kdo kaj boljšega, naj se oglasi!
MILOŠ ST1BLER :
Čisti dobiček.
Računski zaključki zadrug za 1. 1914 se ne bodo mnogo razlikovali od zaključkov prejšnjega leta. Razlika utegne biti le v tem, da se bo izkazal manjši promet, pri posojilnicah pa bo mnogo-kje stanje hranilnih vlog padlo, kar je posledica vojnega stanja, posebno tudi posledica vojnega posojila, ki so se ga mali vlagatelji udeležili v veliki meri. Glede dobička pa v primeri s prejšnjimi leti ne bo posebnih razlik. Za izplačevanje vlog so se rabile v prvi vrsti razpoložnine, stanje posojil je ostalo skorajda nespremenjeno, donos obiesti potemtakem ne bo prav nič manjši, kakor prejšnja leta. Nedenarne, osobito prodajne zadruge pa so vsled splošnega podraženja in pomanjkanja vseh predmetov imele celo ugodnejše stališče, kakor v prejšnjih časih. Tako je povsod v računskih zaključkih pričakovati lepih dobičkov.
Vsi strokovni krogi pa so si na jasnem, da se bodo posledice vojne v računskih zaključkih pokazale še le po končani vojski, kar se bo do konca 1915 pač brezdvomno zgodilo. So zavodi, ki se boje za bilanco po vojski celo precejšnjih neprijetnih iznena-denj. Velja to pred vsem za zavode, kojih poslovanje obsega industrijalna podjetja, posebno taka, ki imajo svoje zveze,, čez državne meje, nadalje sploh vsa tista podjetja, ki so od vojske močno prizadeta. V prvi vrsti so to razna industrijalna jn trgovska podjetja, ki se ne bavijo z vojnimi dobavami. Vsega tega se našemu kmečkemu posojilništvu ni treba bati. Kar pride denarja v naše posojilnice, skoraj vse gre za posojila, ki so krita ali s vknjižbami na zemljiško posest ali pa s poroštvi zemljiških posestnikov. Drugačnih posojil je v kmečkih posojilnicah le prav majhen odstotek. Že sedanji potek vojske pa nam kaže, da se zemljiška vrednost vsled vojske nikakor ne manjša, nasprotno: Vsakdo gleda danes na zemljiškega posestnika celo z
evčjim zavidanjem, kakor v mirnih časih, kajti bolj kakor kedaj poprej se občuti v sedanjem času prevelika važnost kmetovalče-vega dela. Naraščanje cen kmetijskim pridelkom to najlepše dokazuje. !n koliko je danes premožnih ljudi j, ki obžalujejo, da niso svoj čas premoženja naložili raje v zemljiško posest, kakor pa v razne špekulacije. Res je, da tudi zemljiška posest lahko hudo trpi vsled vojske, ako vdere v deželo sovražnik. Toda sovražnik more zemljo pač opustošiti, odnesti pa je ne more. Prej ali slej daje tudi taka zemlja zopet nekdanje dohodke.
Ko se bo torej delala prva bilanca po vojski, bo marsikateri denarni zavod moral pokazati precejšnje rane. O tem so si strokovnjaki danes že na jasnem. Najmanj pa bo trpelo, kakor rečeno, kmečko posojilništvo, ki posojuje posestnikom ali na poroštvo posestnikov. Vendar pa zahteva previdnost, da se tudi posojilnice za vse slučaje pravočasno začnejo pripravljati za prvo bilanco po vojski. Nezadružni denarni zavodi skušajo pred vsem dobiček leta 1914 kolikor mogoče v polnem obsegu obdržati nerazdeljenega oziroma ga pripisati rezervam. Dividende, nagrade, darovi in stroški se bodo skrčili na najmanjšo mero, da pride čim več v rezervne zaklade. Kmečke posojilnice bodo morale isto storiti. Obrestovanje deležev naj na podlagi bilanc za 1.1914 po možnosti sploh izostane. Tudi darovanje v dobre namene mora tokrat izostati, nagrade in stroški naj se znižajo na najpotrebnejše. Ves čisti dobiček naj se porabi le za zadružne namene. Če kedaj, tedaj je sedaj na mestu beseda, da morajo tudi zadruge biti same sebi najbližje. Gotovo je, da po vojski bilance zadrug ne bodo tako trpele, kakor bilance mnogih drugih zavodov, toda tuintam se utegne vendarle pokazati, da se je bodisi vrednost kakega posestva, bodisi vrednost kakega poroka precenjevala. Za take slučaje morajo biti tudi zadruge pripravljene, da jih takoi odstranijo iz svojih bilanc. Nove gospodarske razmere, ki se nam bližajo s koncem vojske, bodo to strogo zahtevale.
Gospodarska napetost, ki se ji na denarnem trgu približujemo, bo tekom leta 1915 denarne zavode na vsak način precej slabila. Stanje vlog bo padlo, posojevanje se bo še bolj omejilo, kakor se je to zgodilo doslej. Promet bo v vsakem oziru manjši. Posledica vsega tega bo, da bo dobiček v l. 1915 brezdvomno zaostal za dobičkom I. 1914. Morebiti bodo kaki zavodi skušali vsled manjšega prometa dobiček vzdržati na prejšnji višini in sicer na ta način, da bodo dolžnikom povišali obrestno mero. Kmečke posojilnice pa tega na noben način ne smejo storiti. Če
kedaj, potem morajo ravno v težavah sedanjega časa pomagati ubogemu dolžniku s tem, da mu nudijo čim najnižjo obrestno mero za posojila. S tem vrše posojilnice najboljše delo. Ako bodo na tem človekoljubnem stališču vstrajale, potem bo posledica manjši dobiček za !. 1915. Naj se torej tudi za izjednačenje pri-hodnjeletnega manjšega dohodka ves čisti dobiček leta 1914 pripiše rezervnemu fondu.
Kmečke posojilnice in vojno posojilo.
«Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug« na Dunaju piše v vojnem glasilu o udeležbi kmečkih posojilnic pri vojnem posojilu sledeče:
«Že v zadnji številki smo poročali, da so se udeležile kmečke posojilnice vojnega posojila v zelo veliki meri. Zadružne zveze niso dale lepih zneskov le iz lastnih sredstev, temveč tudi posamezni vlagatelji posojilnic so podpisali nepričakovano visoke vsote. Omogočilo se je to na ta način, da se je moratorij razveljavil za vse tiste vloge, ki bi se naj porabile za vojno posojilo.
Od vseh zadružnih zvez še nimamo podatkov o podpisanih svotah, vendar se da že po sedanjih poročilih presoditi, da je kmečka zadružna organizacija podpisala 25 do 30 miljonov kron. Kakor je na eni strani ta pojav domoljubnega mišljenja razveseljiv, vkljub temu ne smemo prezreti, da se je v posameznih slučajih šlo čez pravo mero financijelne zmožnosti.
Financijelno podlago zadružništva tvorijo pri nas posojilnice. Došle vloge porabijo posojilnice za dovoljevanje posojil, preostanke nalagajo pri svojih zvezah. Zveze porabijo došle vloge za dovoljevanje posojil raznim kredita potrebnim zadrugam. To je naloga zadružne organizacije in to nalogo redno izpolnjujejo zadruge že mnoga leta. Le tiste zadružne zveze, ki dobe od svojih članic velike preostanke, ne morejo vsega razposoditi med zadruge. Toda takih zvez je le malo. Skoraj vse posojilnice in zveze porabijo došle vloge za dovoljevanje posojil. Ako pa bi se vsa dovoljena posojila naenkrat zopet odpovedala, bi to za posamezne posojilniške okoliše pomenilo gospodarsko katastrofo.
Naše posojilništvo že mnoga leta redno in plodonosno posluje v prid kmečkemu prebivalstvu. Obneslo se je v vsak3m
oziru tudi za časa vojske. Kmečko posojilništvo pa ni pripravljeno za take nenadne in nepričakovane slučaje, kakor n. pr. za vojno posojilo. Posojilnice niso banke z velikim akcijskim kapitalom, ki se lahko spuščajo v velike finančne transakcije, temveč so to zadruge, ki temelje na samopomoči in morajo delovati le z lastnimi sredstvi. Ta lastna sredstva so pa še prav malenkostna. To je upoštevala tudi vlada in je zato v moratoriju določila, da so raj-fajzenovke na vloge zavezane plačati le 50 K.
Seveda, ko bi že bila ustanovljena državna denarna centrala za zadružne zveze, potem bi si posamezne organizacije lahko dobile sredstev v obliki kreditov na razpolago. Ker pa toli zaželjene državne zadružne denarne centrale še ni, so zadruge navezane le na lastna sredstva in na lastno pomoč. Zadruge bodo tudi naprej vršile svojo nalogo in bodo samoobsebi umevno tudi na vojno posojilo podpisane zneske točno vplačale. Ako pa smo navedli vse težkoče, tedaj smo storili to le radi tega, da pokažemo, kako breme so zadruge z vojnim posojilom prevzele, četudi je od zadrug podpisani znesek v primeri s celim vojnim posojilom prav majhen. Vloge bodo pri posojilnicah padale, posledica pa bo, da se bo dovoljevanje posojil skrčilo in ustavilo in da se bo tudi vračevanje posojil strožje zahtevalo, kakor bi to bilo z ozirom na sedanje splošne težavne razmere želeti. Ravno isto velja za zadružne zveze».
K temu poročilu «Splošne zveze* bodi omejeno, da znaša skupna svota, ki so jo na vojno posojilo podpisali vlagatelji članic Zadružne Zveze v Celju, nadalje članice te Zveze in Zveza sama okroglo poldrugi miljon kron.
DR. ANTON BOŽIČ:
Uradno ustanovljene cene krompirja in ovsa.
i.
Dne 14. grudna 1914 je izšla v štev. 345 državnega zakonika naredba trgovinskega, poljedelskega in notranjega ministerstva, s katero se določijo vrhovne cene krompirju.
Naredba za krompir ima sledeče besedilo:
Na podlagi cesarske naredbe od 10. oktobra 1914 drž. zak. štev. 274 se za dobo vsled vojne nastalih izvanrednih razmer za-ukazuje kakor sledi:
§ 1. Pri prodaji krompirja v veletrgovini se ne sme prekoračiti sledečih vrhovnih cen :
Dežela	Cena v kronah za 1 met. stot ! krompirja izvzemši rožičnati j krompir (kipfler) a) krompir za I b) neodbran j jed odbran, ! krompir za in-bel, rumen, i dustrijo in rožnat j krmljenje	
i Nižjeavstrijsko		9 —	6‘—
Gornjeavstrijsko 		10'—	6 —
Solnograško		10 50	T—
Štajersko		10'50	6'50
Koroško 		10’50	6'50
Kranjsko		10'50	650
Goriško, Trst in Istra		11 —	T—
Tirolsko		ir-	6'50
Predarlsko		ii—	6'50
Češko 		9'—	6 —
Moravsko		9'—	6 —
Šlesko		9 —	6'—
Dalmacija . 			12 —	T—
§ 2. Kot veletrgovina v zmislu te naredbe velja promet med pridelovalci, trgovci in industrijci. V § 1 ustanovljenih vrhovnih cen se ne sme prekoračiti tudi v direktnem prometu med pridelovalcem in konzumentom.
§ 3. Vrhovne cene je razumeti za kraj pogojene dobave (t. j. za kraj, kjer je blago izročiti) za 100 kg brez vreče proti plačilu v gotovini (netto per kassa). Ako kupec ne da vreč, je prodajalec pri prodaji od postaje, kjer je krompir nalagati, upravičen, na stroške kupca dobaviti za oblaganje vagona in za pokritje krompirja potrebno slamo. Vrhovne cene obsegajo tudi stroške nalaganja in prevoza do postaje, kjer se krompir nalaga.
§ 4. Deželna politična oblast ima pravico, ustanoviti (določiti) cene za malo trgovino, upoštevaje za veletrgovino določene vrhovne cene.
§ 5. Posestnike zalog krompirja se sme od deželne politične oblasti pozvati, da morajo krompir, kolikor ga ne potrebujejo za svoje domače potrebe, dobaviti po uradno določenih vrhovnih cenah. Kmetovalcem in proizvajalnim obrtnikom se mora pustiti tolike množine, kolikor jih potrebujejo za svoje gospodarstvo odnosno za svoj obrat.
Ako se posestnik pozivu ne odpove, sme deželna politična oblast zaloge na račun in stroške posestnika prodati; prodajno ceno določi končno deželna politična oblast upoštevaje vrhovne cene, kakovost in uporabnost blaga ter po zaslišanju izvedencev:
§ 6. Ta naredba se ne dotika dobave krompirja iz carinskega inozemstva.
§ 7. Za promet s semenskim krompirjem sme dovoliti minister za poljedelstvo na predlog kake kmetijske korporacije ali semenske kontrolne postaje na Dunaju izjeme od določb te naredbe.
§ 8. Od prodajalcev zakrivljene prestopke določb te naredbe in na podlagi iste izdanih predpisov je kaznovati od politične oblasti 1. stopinje z denarno .globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev.
§ 9. Ta naredba stopi v veljavo dne 23. decembra 1914.
II.
Dva dni po naredbi glede vrhovnih cen krompirju je izšla naredba trgovinskega, poljedelskega in notranjega ministerstva z dne 21. grudna 1914 drž. zak. štev. 274 s katero se odredujejo za dobo vojnega stanja vrhovne cene ovsu.
Naredba obsega sledeče določbe:
§ 1. Pri prodaji ovsa v veletrgovini se ne sme prekoračiti
sledečih za meterski stot določenih vrhovnih cen:
Na	Nižjemavstrijskem	in Gornjeavstrijskem	.	K	25'—
«	Solnograškem...............................«	25'50
« Štajerskem, Koroškem, Kranjskem,
Goriškem in v	Istri............«	26'50
« Tirolskem, ne vštevši deželne doklade
na zrnje, in na	Predarlskem	.	.	.	.	«	27'50
«	Češkem.....................................«	2350
«	Moravskem in Šlezkem.......................«	24'—
V	Dalmaciji...................................«	27'—
§ 2. Kot veletrgovina v smislu te naredbe velja promet med proizvajalci, trgovci in pridelovalci.
\
V	§ 1 ustanovljenih vrhovnih cen se tudi ne sme prekoračiti v direktni kupčiji med proizvajalcem in konzumentom.
§ 3. Vrhovne cene je razumeti za kraj pogojene dobave za 100 kg brez vreče proti takojšnemu plačilu v gotovini (netto per kassa).
Vrhovne cene obsegajo tudi stroške nakladanja in prevoza do nakladalne postaje.
§ 4. Deželna politična oblast se pooblašča, da določi vrhovne cene za prodajo na drobno, upoštevaje za trgovino na debelo določene vrhovne cene.
§ 5. Posestnike zalog ovsa sme deželna politična oblast pozvati, da dobivajo oves po določenih najvišjih cenah, v kolikor ga ne potrebujejo za lastno potrebo.
Ako se posestnik ovsa protivi pozivu, sme deželna politična oblast zaloge na račun in stroške posestnika prodati; prodajno ceno določi končno politična deželna oblast, upoštevaje vrhovne cene in kakovost ter porabnost blaga po zaslišanju izvedencev.
§ 6. Ta naredba se ne dotika uvoza iz carinskega inozemstva.
§ 7. Za promet s semenskim ovsom sme poljedelski minister na predlog kake kmetijske korporacije ali na predlog c. kr. semenske kontrolne postaje na Dunaju dovoliti izjeme od določb te naredbe.
§ 8. Prestopke določb te naredbe in na podlagi iste izdanih predpisov se kaznuje od politične oblasti I. instance z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev.
§ 9. Ta naredba stopi v veljavo dne 25. grudna 1914.
Vprašanja in odgovori.
1.	vprašanje: Nek dolžnik ima svoje menično posojilo vknji-ženo in ne plača obresti. Pred potekom treh let so se zapadle obresti iztožile in z ekspenzarjem vred vknjižile. Kako se naj to zabeleži v dnevniku in v glavni knjigi posojil, akoravno ni bilo opravka z gotovim denarjem, da se v kontu posojil ne vlečejo zares v gotovini neplačane obresti leta in leta naprej?
Odgovor: Ako nočete hipotekarično zavarovanih zaostalih obrestij in stroškov voditi od bilance do bilance naprej, tedaj pripravite dolžnika do tega, da izroči menico za znesek, ki doseže za-
ostale obresti in stroške. Menica se obračuni in zaknjiži iznos med izdatki kot novo posojilo in takoj tudi med prejemke kot plačane zaostale in tekoče obresti ter stroški.
2. vprašanje: Pri nekem dolžniku se je posojilo vknjižilo. Ta dolžnik pa je umrl in po njem je prevzel posestvo ali sin ali kateri drugi sorodnik. Ali naj posojilnica zahteva, da novi posestnik podpiše pri posojilnici ležeče dolžno pismo, ali zadostuje sama vknjižba.
Odgovor: Vknjižba sama popolnoma zadostuje. — Pač pa se opozarja na to, da mora nov dolžnik postati član posojilnice, mora podpisati nov pristopni list, plačati delež in pristopnino ter mora sprejem biti zabeležen v načelstvenem sejnem zapisniku. Opustitev vsega tega je napaka, ki se jo pri revizijah prav pogosto najde.
3. Vprašanje: Naša pravila določajo, da odpoved članstva tako dolgo ni mogoča, dokler ima član napram zadrugi neporavnane obveznosti. Neki član hoče vkljub temu odpovedati članstvo. Ker odpovedi z ozirom na navedeno določbo pravil ne vzamemo na znanje, grozi član s tožbo. Kaj nam je storiti?
Odgovor: Odpoved vzeti na znanje. Taka določba, kakor jo navajate iz svojih pravil, ne drži. Če se spustite s članom v tožbo, bodete gotovo propadli, kajti član ima po zakonu vsak čas pravico odpovedati članstvo, zadružno načelstvo pa mora odpoved, če je drugače pravilna, vzeti na znanje in poneha članstvo v po pravilih določno označenem terminu. Po vaših pravilih je določeno v § 8: «Kdor hoče prostovoljno iz zadruge izstopiti, naznani to načelstvu pismeno ali ustmeno in zahteva, da se mu odpoved potrdi. Izstop velja šele po preteku naslednjega leta». Po tej določbi se morate ravnati. Naslednja določba: «Član, ki napram zadrugi ni poravnal vseh obveznostij, članstva ne more odpovedati* ne drži, če tudi je registrirana. Pač pa pristoji zadrugi seveda pravica,, da prisili člana k izpolnitvi svojih obveznostij tožbenim potom.
Zadružne in razne gospodarske vesti.
Zahtevajte izvleček! Vsak dolžnik in vlagatelj mora radi lastne koristi zahtevati, da mu zadruga koncem leta predloži izvleček z stanjem njegovega dolga ali vloge. Posebno potrebno in tudi po postavi predpisano je to glede tekočih računov. Dolžnik oz. vlagatelj naj bi se koncem poslovnega leta vedno potrudi! v posojilnico in se prepričal, da je v posojilničnih knjigah vpisana na njegovo ime tista svota, kakor v njegovi knjižici. Če se prepriča, da je stanje v redu, potem naj takoj skrbi, da se isto stanje obresti vpiše tudi v njegovo knjižico. Če bo dolžnik oz. vlagatelj ta nasvet upošteval, potem bo zmiraj lahko vedel, da je njegova vloga ali njegovo posojilo v redu. Je to tudi na korist posojilnice. Mnogokrat se lahko zgodi v računih pomota. Ložje jo bo odstraniti, ako jo najde že ob letu, kakor pa po več letih. Mnogo-katero pomoto se da pojasniti le tedaj, ako ni prestara. Posebno važno pa je tako postopanje, ako se je vrinil v posojilnico kak nepoštenjak, ki namenoma ne mara reda v poslovanju Načelstva zadrug naj bi torej sama vplivala na to, da se dolžniki in vlagatelji koncem leta osebno pobrigajo za stanje svoje vloge ali dolga v posojilnici. Skupno pregledana in odobrena stanja naj stranka podpiše.
Bilanca 1914. Mnogo se je razpravljalo o tem ali se naj sestavi bilanca na dan 31. decembra 1914 ali ne. Razni glasovi so zahtevali, da se naj bilanciranje odgodi do konca vojske. Vendar je dobilo večino mnenje, da se naj brez ozira na vojsko sklene račune za 31. decembra 1914. Vsaj vsi zadrugarji stoje na na tem stališču. V tem smislu je predložila zveza avstrijskih nemških šulcedeličevk justičnemu ministerstvu tudi posebno spomenico, v kateri izvaja, da ni prav nič povoda za opustitev bilance v rednem terminu: »Pač pa bo treba posebne pazljivosti pri določanju posameznih aktiv. Osobito natančno bo treba presoditi posojila in zaostale obresti. Gotovo je, da dolžniki posebno v mestnih posojilnicah v sedanjem času zaostajajo s plačili na kapital in obresti. Toda napačno bi bilo, ako bi se vse take zaostanke že smatralo za izgubo. V takih slučajih je temveč treba počakati, da se povrne mir in redne razmere v delovanje dolžnikov. Pač pa bo treba pravočasno skrbeti za posebne rezerve, da se skrbi za kritje izgub, ki utegnejo pozneje vsled vojske nastati.« Navedena okrožnica smatra za potrebno, da se potom
•cesarske naredbe določi, kako je staviti v bilanco vrednostne papirje. »Zadnji kurz je bil objavljen za 25. julija 1914 in ni popolnoma zanesljiv, ker se je takrat že govorilo o vojski, kar včasih ugodno, navadno pa neugodno vpliva na vrednostne papirje. Toda v interesu države same je, ne pripustiti prenizek kurz vrednostnih papirjev, to tem manje, ker je ravno uspeh vojnega posojila pokazal, da pri ljudstvu zaupanje v gospodarsko moč Avstrije nikakor ni omajeno. — Ni torej vzroka, da bi se cenilo domače vrednostne papirje še nižje, kakor po itak slučajnem kurzu z dne 25. julija 1914. Nadalje je treba upoštevati, da je padanje kurzov lastnikom vrednostnih papirjev v letih 1912 in 1913 itak že povzročilo dovolj škode. Stanje dne 31. decembra 1913 itak že ni bilo več ugodno, četudi takrat še ni bilo glasov o vojski. Popolnoma upravičeno bi torej bilo, ako se za 31. decembra 1914 upošteva v bilanci itak že nizki kurz z dne 31. decembra 1913. Kakor se vidi. delajo vrednostni papirji ljudem hude preglavice. Spomenica navaja, da so imele posojilnice, ki so združene v zvezi avstrijskih nemških šulcedeličevk, I. 1912 kurzne izgube za 1,245.074 K, leta 1913 pa za 1,216.958 K.
Odplačevanje posojil v vojnem času. »Posener Genossen-schaftsblatt« piše: Ponovno se nas je vprašalo, kaj je storiti, če se žene onih zadružnikov, ki so poklicani pod zastave, branijo prevzeti plačilne obveznosti možev napram zadrugi bodisi glede posojil bodisi glede nakupljenega blaga (galice, umetnih gnojil, strojev itd). Načelstvo se nahaja tu gotovo v duševnem konfliktu med svojim patrijotizmom in dolžnostmi napram zadrugi. Splošnega recepta za postopanje v takih slučajih ne moremo dati. Treba bo natančne presoje. Seveda, bo treba prizanesljivosti napram ženam takih zadrugarjev, ki si služijo z ročnim delom kruh. Drugačno postopanje bo zopet na mestu tam, kjer vodijo žene gospodarstvo naprej in imajo tudi iz njega dohodke. Tu se dostikrat ne bode plačalo znabiti vsled primanjkovanja denarnih sredstev, temveč zato, ker manjka prava volja in pravilno presojani; položaja. Kakor po mestih, tako je tudi na kmetih razširjeno mnenje, da ob času vojne ni treba plačati nobenega dolga. Mnogi drže tudi denar doma iz neutemeljenega strahu. Načelstva in nadzontva — posebno manjših posojilnic — naj skrbe tu za pouk. Naj povedo ljudem, da je velika napaka držati v teh časih gotovino pri hiši. Že v normalnih časih smo vedno pred tem svarili. Ne glede na tatvine, požare, izgubo obresti — gotovo je, da ljudje, ki imajo več denarja pri hiši ko je treba, izdajajo in zapravljajo nad po-
trebo. Varčevati pa je za vsakega kmeta danes potrebnejše ko kedaj poprej. Po končani vojni bode zlasti kmetijstvo rabilo veliko denarja. Treba bo nakupiti živino, dokupiti inventar — treba v obče napeti vse sile, da se škoda, ki jo je povzročila vojna, poravna.
Stolica za zadružništvo na vseučilišču v Curihu. Vseučilišče v Curihu ie ustanovilo z letošnjim zimskim semestrom stolico za zadružništvo in sicer na fakulteti za državnopravne vede.
«Pregled». Pod tem naslovom piše strokovni list «Oster-reichisch- Ungarische Sparkassen-Zeitung» o letu 1914* sledeče: «Najznamenitejše leto svetovne zgodovine, 1914, se bliža svojemu koncu. Za tem nesreče polnim letom, ki se ga more smatrati v gospodarski zgodovini kot črno leto, ni treba žalovati. Pozabimo raje na bol, ki nam jo je to leto prineslo v obilici, in upajmo na boljšo bodočnost. Ako se v duhu ozremo na dogodke minulega leta, tedaj vidimo, da nas je vrglo še dalje z višin konjunkture v v nižave depresije in da nam je prineslo najbolj krvavo izmed vseh vojsk. Od pričetka vojske so se množile skrbi avstro-ogrske monarhije od dne do dne, od mesca do mesca. Zavladala je neka nervoznost, hranilnice in banke so se mogle ubraniti navalov vlagateljev le z uvedbo moratorija. Toda na čast prebivalstva bodi povedano, da je nezaupljivost trajala le prav kratko časa. Prebivalstvo se je obnašalo po prvem strahu naravnost izvrstno, pustilo se je poučiti in je zopet obdržalo svojo ponosno hladnokrvnost Gospodarsko življenje je seveda prišlo močno iz tira. Vkljub naraščanju boljših razmer na denarnem rgu (v prvi polovici leta) so začeli kurzi vrednostnih papirjev po 23. juliju močno padati, torej po dnevu, ko je naša država izročila Srbiji znani ultimatum, napetost v prebivalstvu je naraščala vsako uro, posebno še tedaj, ko so bile upravičene zahteve našega ultimatuma odklonjene. Dne 25. julija so padli kurzi tako nizko, kakor se to v gospodarskem življenju še nikdar ni opažalo. K sreči se je odredila zatvoritev borze in se je s to drakonično odredbo zabranila nadaljna deruta. Omejitev državnega in zasebnega investiranja, opustitev marsikaterega obrata: to so znaki minulega leta. V teh razmerah narodno premoženje ni več moglo rasti in nazadovanje varčevalne sile je jasno izraženo v perijodičnih izkazih hranilnic in bank».
Odgovorni urednik; Miloš Stlbler.
Vabimo na
občni zbor
ki se bo vršil v četrtek, dne 14. januarja 1915 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzoistva. — 2 Odo-brenje letnega računa za 1.1914. — 3. Volitve načelstva.
4.	Volitve nadzorstva. — 5. Sprememba pravil. — 6. Razni nasveti.
Hranilnica in posojilnica v Gotovljah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Franc Baš,	Franc	Malgaj,
načelnikov namestnik,	načelnik.
»LASTNI DOM"
<%, <$. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo
v Gaberju pri Celju.
sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne ter ■ ■	jih	obrestuje	po	 ■	—n-,-1
5%
od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga, oziroma v tekočem računu od vložitvi sledečega dne do dne dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. — Nadalje daje posojila, prevzema terjatve v inkaso. pomaga kupovati hiše, zemljišča itd. — Zadruga ima blizu 15.000 K rezervnega zaklada in nad pol milijona hranilnih vlog; denarni promet v letu 1909 je znašal 1.««1.027 K 05 h. Pisarna se nahaja v Celja. Rotovške ulice št. 12. Telefon št. -48. U. kr. poštne hranilnice račun št. 54.366.
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K.
tajili! v Celju
registrovana zadruga i neomejeni) mm
v lastni hiši
»Narodni dom“
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K.
Hranilne vlogo sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4'/2 od sto brez odbitka rentnega davka.
Vloge r tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po dogovoru kar najkulantneje.
Čekovne račune otvarja tvrdkam, zadrugam in zasebnikom, ki lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju.
Eskomptuje lu rnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta.
Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih.
Prednjenie daje na vrednostne listine itd.
ZVEZNA TRGOVINA 4
LESKOVSEK)
Celje, Rotovška ul. 2
priporoča sl. posojilu., hranilu, in drugim zadrugam založne tiskovine po zniž. cenah:
Obr.
100 pol oziroma komadov
kolek
A. Blagajniški dnevnik
n B. Konto za posojila...................
„ C. Konto za hranilne vloge kolek n D. Konto za zadružne deleže . .
E. Razdelnik izdatkov................
n	F.	Razdelnik prejemkov .	.	.
„	G.	Imenik društvenikov (register)
H. Denarni listek....................
I. Listek vzdignjenih hran. vlog K. Referatna pola za dolžnike .	.
„	L.	Poročevalna pola za dolžnike	.
„	M.	Opomin ostalih obresti .	.	.
„	N.	Računski listek za posojila .	.
„	O.	Konto hran. vloge 1
„	P.	Konto del. in div. >
„	R.	Konto posojila . J
n	S.	Izkaz o neposrednih pristojbinah
„	T.	Računski zaključek..............
Dolžno pismo...............................
\avodilo kako sestavljati 1. račune kom.
za sklepanje računov
K
5 — 7-20 7*20 5'— '640 640 6-40 1 .— r— 1-20 5\— 1* — r—:
T — T —
4 —
100 pol oziroma komadov K
Opravilni zapisnik..........................o- —
Menice, slovenske...........................41—
Skadenčna knjiga za menice .... 5*—
Konto hiš...................................5-—
Zemljeknjižna prošnja.......................o’—
Iiubrum za zemljeknjižne prošnje	.	.	4 —
Obrazec U. Pristopni list...................6'40
„ V. Izkaz za rentni davek . . 4 — Fascikelni	za dolžna pisma .	.	l	par	—'90
„	„ pristopne liste .	.	l	„	—*G0
„	menice ....	i	„	—*go
Knjiga za	naložen denar št. GOO	K j 70	kol.	2.40
„	„ izposojila št. goo K|7o kolek	2.40
„	„ inventar št. ooo K|?o .	.	.	‘2.40
imenik	(mdex) vlagateljev ii»5|o!48	.	.	r20
„	„	zadr.	in	dolžn.	195|5|48	r20
Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|1oo 2-70 „	„	,, občn. zbora 400 1C;70	2'30
Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po 6‘—
Južno-štajerska hranilnica v Celju
Nar. dom
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obre- ^_1| 0| od dneva stuje po TT |2 |0 po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji •. Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vransko in Gornji-grad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička. zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Itosedaj je dovolila za dijaške stanove 30 .OOO«, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole
12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmitij-sko gospodarske namene nad
6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne, skupno tedaj nad
100000 K. — Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih
denarnih zavodov in jih obrestuje. ne da bi se pretrgalo