Največji v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za mcMUMMtvo celo leto $7.00 n i ■ J GLAS p- TCLSFOM: CORTLAHDT 2876. W0. 130. — ŠTEV. 130~ List.slovenskihidelavcev v Ameriki. Sloveiiiw n Da3y m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office st Hew York, N. Y., under the Act of Congress of Msrch 3, 1879. TKUEFON: CORTLAND T 2876. NEW YORK. MONDAY, JUNE 4, 1923. — PONDELJEK, 4. JUNIJA, 1923. ———-—.————— — ■ ■ — ——_—j—_ —.'.... _—________ AOMINISTRACIJSKI KROGI OGORČENI Administracijski krogi so strašno ogorčeni, ker je newyor-ški governer s podpisom predloge razveljavil državno prohibicijsko postavo. — Harding se boji, da bodo druge države sledile. — Republikanci nimajo doti upanja. AKCIJA PROTI KU KLUX KLANCEM. I*re«;Ia*ju z ustavo Združenih držav. Med te tajne družbe Slika nam kaže zborovanje teh pristnojenoev. FLORIDA JE POJASNILA NA TISOČE LJUDI Washington, I). <\% 2. junija. — Mod adminisirafij-kimi voditelji ji- bilo o]»aziti danes v<*liko ogorčenje vsled j;ijv<-ij«- n«'wyorškf«a guvernerja, ki je podpisal predlog /a Rizveljavljeiije M ul)an-< ia^e prulrihieijske postave. To |j»- hilo deloma {»»sledica dejstva, da so uradniki upali na lveto ]»niv ova-la republikanska platforma prihodnje leto jasno izjavo v prilog strogi izvedbi Volsteadove ]w»stave. H rez ozira na osebno »"nstovanje smatrajo vsled tega republikanei za .primeril«! m«»l«*ati t«*r najti nekaj uteh«* v izjavi governer-l.ja Smitlia. \vyor»ki World >i je stekel ve-I kance V državi New York V kaj slab položaj za leto 1*124. zasluge v boju za eloveean- j dari. j<> izgubilo pri zadnjem p<». kajti no preostaja jim nič diugega kot zavzrti se za no- stvu in p««vi«*o ter reMitam iistuf.tr«ui 2.100 ljudi svoje življenje, v« i iifor« « in« nt postav«i. ki naj bi stopil« na mesto raz- za f**"0 P0010® ■«**«> J" nmda i- popolnoma u- \ j'l \'l j«'l IC preiskovalnemu komiteju tekom ničenih. Nekoč izvanredno bojrat .Javno razpoložen je pa najbrž lie ho podpiralo tako- ',r*-'vne okraj. k, „i, s„r*t,m pon„ž- KB koraki in k malo' je upan ja, rta bi zmagala ivpubli- £ t b,,° * J" ,ZI,r"n,"n'! v . . . . . J , -ii - i \ Tako je rekel senator John Sto- lin. kan>ka stranka v ur/a vnem zboru v prihodnjem letu na . , . -v ,. . . „ . - . ., v i .i poroeevaleu \\ orlda ko je Silen potres se je pojavil ze za- j temelju tako plattorme. zapustil državni kapitol ter se na-' Set kom meseca maja. toda ker so VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. SPOR PREMOGARJEVJ ZELEZNICARJI Premogarske in železničarske unije so se skoro sprle radi premogarske stavke. — Načelnik premogovnikov že-lezničarske bratovščine je zanikal vest, da so možje zapustili delo. — Premogovniki bodo obratovali na temelju open shopa. o je v sila malem e spada tudi zloglasni Ku KIux Klan. SMRT MARTIN TABERTA ŽRTEV POTRESA NAPETO RAZMERJE MED RUSIJO IN ANGLIJO Država Florida je pojasnila Iz zadnjih poročil je razvidno Rusija pričakuje razkola "VT n ll I 1 n 1. rt f ^ Mn IrnU m n I . Z —__i 1 - i * North Dakoti, na kak na čin je umrl Tabert. — Narodu države gre v glavnem zasluga, da se je napravilo konec peonainemu zlu. da je izgubilo pri potresu najmanj 2500 ljudi življenje. — 15 minut dolgi potresni sunki. Teheran, Perzija, 3. junija. — ►Sodef* po oficijelnih poroeilih. ki so d oe*pe] a i z okraja Turbati-IIai- Samuel Uollipers, predsednik American Federal ion potil 1>roti SVojeimi lk>mu v Pen_ bile prekinjene vse zveze z zuna-fniee. Anglijo. — Zadnja angleška poslanica potrjuje bojazni Krasina. da je Lord Curzon sovražen Rusiji. Moskva, Rusija. 2. junija. — Najnovejša angleška po>laniea potrjuje pesimizem. ki je splošno zavladal po sprejemu poročila Leonida Krasina «rlenorn. < "elo oni. ki >;o hiti mnenja, da nima lord Curzon namena proizvesti razdor, pravijo sedaj. «la niso imeli prav ter obžalujejo popustljivi značaj ruske posla- |of Lab«»r. j«' objavil besedilo naslednje brzojavke, kate-j Naeoli. Ir.» jc poslal KOtemrjU Smithu: I Včeraj je zakonodaja sprejela •Sprejmite moje odkritosrčno čestitke za mož ko ini resolucijo, senatorja »sto kesa ter pogumno stališč«*, kat«*r<» ste zavzeli, ko ste odobrili raz-vcljnvljcnjo Mullan-ostavc v A*aši državi in za inteli^eiitu«», domoljubno u^«»t«»vilo razlogov za vaš sklep. I*r«*i»ričan sem, «la l»o to vzbudilo novo zanimanje naroda po <•«■ 1 i otoval v New York, da premotri položaj ter jili|M»roči zakladniškemu departmen-tu vse potrebno, da se obdrži državo suho. Predsednik Harding bo najbrž predložil krizo, ki s» j«' razvila na ta način, državnim governerjem, ki se bo K in in nt. Predno bodo mogli preeeniti vso škodo, bo najbrže trajalo še Poročevalec Vorlda je bil informiran. da se je vršil sestanek ruskega kabineta, na katerem st je razpravljalo o angleškem od-govoru na rusko jv»lanieo. in več lanov kabineta j«' i»ilo za to. da se odpoklice Krasina kot načelnik trgovske misije. To pa ne ra- skrbe za je brez obleke, in strehe. TUDI PORTUGALSKA NASPROTUJE. mati m frrnuns otroci ZGORELI. • ŠPANSKA ARMADA PORAŽENA V MAROKU. Exeter, Ont.. 2. junija. — Mrs. Silas Stanlake. njen brat in njeni Mtirje otroci mj zgoreli danes zjutraj tekom požara, ki je uničil tlom Stanlake-a v Sodom, tri milj«« ml tukaj. Silak Slanlake, družinski oče. katerega je prebudil dim, si je priboril pot v eno spalnico, kjer je r«"iil življenja svoje adoptira-ne hčerke Beatrice, stare dvajset let ter svojega najstarejšega sina llarry-ja. starega dvanajst let. katera je spusti! skozi okno. Sktiiti je doneti sobo, v kateri je spala njegova žena s svojimi štirimi otroci, najmlajši star dva tedna, a pot so mu zastavili plameni. Brat Mrs. Stanlake je spal v neki sovednji sobi. Stan-e m je priboril pot do okna Gibraltar, 1. junija. — Ko je dospelo na Špansko poročilo, da so španske čete doživele občuten poraz v Maroku, je bila takoj mobilizirana legija tujcev ter poslana v boj proti domačinom. Izgube Špancev so izvanredno velike. Šestnajst "slepih" pasa ŽIRJEV NA PARNTKU. Xa tovornem parniku "Amal-quo'\ ki je dospel včeraj v tukajšnje pristanišče se je nahajalo iestnja-st "slepih" pa&aairjev. Na krov so se vtihotapili v Cuayqui. Ecuador. Oblasti so jih vjele ter jih bodo poslale na stroške Royal akcKil na tla, močno obžgan. Mail parohrodne dražbe nazaj. panv v bliž.ini Clara, dne bruarja preteklega leta. Pri sprejemu resolucije je senat izbrisal paragraf, tikojoe se odstranjenja d veli okrajnih uradnikov, sodnika, ki jc .obsodil mladeniča iz Xort Dakote ter šerifa, pod kojega režimom je bil Tabert aretiran radi kršenja državne postave, ki prepoveduje takozvane depe vožnje po železnicah. (..'lani senata, ki so nasprotovali temu paragrafu, so zavzeli stališče, da bi se lahko smatralo ta paragraf za dokaz napačnega izvajanja pravice, dočim nista bila i ta dva moža ničesar drugega kot -javna uradnika, ki sta vršila svoje dolžnosti. Odstranjena pa sta Kokoš ni žival. To je mnenje bila iz urada radi pijanosti ter občinskega pravdnika Roemerja slabega upravljanja urada, ne pa jz Patersona. Na podlagi te izja- Washington, D. C-. 2. junija. — V državnem department u so danes objavili, da je vložila Portugalska protest proti odločitvi naj-višjega sodišča Združenih držav, ki prepoveduje pijače na inozemskih ladjah v notranjosti treh milj od obrežja. KOKOŠI NISO ŽIVALI. radi aretacije in smrti Taberta. Senator Stokes je sicer ugovarjal temu ajnendmentu. a ko-nečno vendar rekel: — Čestitam Worldu. — je rekel senator Stokes, — za sijajno pomoč, katero je nudil našemu ]-----— ■— komiteju, ko je obrnil pozornost nih kaznjencev in kakorhitro se na zlorabe, ki so se od časa do ča-; je obrnilo njegovo pozornost na ve je dovoli! Isadori Dubin zgraditi klavnico za kokoši. Občinski svet ji ni hotel dati dovoljenja, češ, da prepovedujejo občinska pravila klanje živali v mestnih delih. sa pojavile v nekaterih okrajih te države pod zastarelim sistemom najemanja okrajnih kaznjencev v svoje privatne svrhe. Čeprav niso bili slučaji grdega dejstva, je prvi zahteval odpravo tega sistema. — Zakonodaja je skoro soglasno odobrila odpravljanje najemanja okrajnih jetnikov, a od- postopanja z jetniki pogosti, so ločnega boja je bilo treba, da se bili prepogosti za dober sloves prepove za vselej uporabo biča države in ker je bila zloraba nc- kot sredstva za kaznovanje jet- ločljiva od sistema, je bilo edino nikov. sredstvo odpraviti sistem. _ Ta barbarska in nečloveška — Narod Kloride ni nikdar dajal uhe zlorabam, ki so žile posledica najemanja okraj- na vada je bila konečno tudi prepo vede na, na pritisk narodne vo-Ije- Cleveland, Ohio. 2. junija. — Resni s|»«.r nu-d dvema najbolj mogočnima delavskima urbanizacijama v tej deželi ho mogoče posledica projrlašenja stavke, katero je odredil Fred Mooney, tajnik okraja št. 17. 1'nited Mine Workers of America. 7.i\ delavee Coal River <'«dliYrics v Huntingtoii. \Y. Ya. Ti premogovniki s«, last delniške družite, kateri načeluje bratovščina <» obratovala premogovnike na temelju open-sliopa. Tako pravijo ftoitičila. ivi so ]>rišla iz Cliarlestona. \V. Va. ^Ir. Stone je priznal, da niso rovi unijoniziraiii. a i r dil, da imajo premogarji dovoljenje pridružiti se uniji, če hočejo. 44Mi plačujemo linijske lestvice v West Virginiji. \' iztočnem Kentueky-ju. kjer ima Coal River Collierir- tudi premogovnike, so bili delavci organizirani že dvajset let." je rekel. 44Mi plačujemo običajne pristojbine v iztočnem z Kentucky-iii.'* Poročila pravijo, da je Mooiu y sporočil, da se je v preteklem letu po svetoval z Mr. Kton«»m ter io vi kompanije otvorjeni. Iz tega vzroka so dobili linijski premogarji dovoljenje, da smejo delati za Coal River Collieries Company. Možje, ko so delali na temelju teh dovoljenj, pa so zapustili sedaj delo, k«»t trdi Moonev. Harry Leaberry. predsednik Coni River Collieries Company, ki je zastopal železničarsko bratovščino, ki načeluje tvrdki. je trdil soglasno s poročili i/ Hifntiiigtnna. da ni bilo nobene stavke v nobenem rovu. ki je last kompanije in katerega obratuje kompanija in da najbrž nidi ne bo nobeno stavke. Coal River premogovniki so bili kupljeni tokom veliko premogarske stavke preteklega leta, in Slone ter drugi voditelji bratovščine strojnih inžinirjev so organizirali d va m il i jon sk o k o r pora r i j o. Cirkularji. katere je izdala kompanija. označujejo slednjo kot 'prenlogarsko kompanijo z dušo'. Kompanija je zgradila moderna stanovanja za svoje uslužbence v naselbini, imenovani Paradise. Prospekt kompanije trdi. javili. da bodo skušali V vladnih krogih so mnenja, j Delegacija trdi. da ne more biti • izposlovati ra/veljavlj.-nje S .-r Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam doepe poslani denar ▼ roke. Glede izpbrfll t aaerižkih dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Xork Bank Draft. FRANK SAXSER STATE BANK 82 OorOaadt Street Hew York, H. Y. Glavno zastopništvo Jadranske Budu. Ltdv < 1m.\ ' Jt -. S&j • , - .... t-, ~ GXJiZ ? TTS' 1S23 L A • NARODA* ®3L ton V ■O L A I NARODA" mt Manhattan. I ii CartlaMt SILA DELA Trgovske taktike Henry Forda niso nikak predmet tano v eeni. Delo, vslužbeno pri Fordu, je zadovoljno. IMa«V Fordovih delavcev so višje. • Delo, zajHisleiio pri dnigih, velikih korporaeijah, je nezadovc4jno. Plače teh delavcev so nižje. Pi im< r janje Fordovih taktik s taktikami drugih velikih korporaeij dokazuje na prepričevalen način, da proizvaja eneržija, posvečena delu in produkciji, bogastvo, ki je bolj bistveno in manj škodljivo javnosti kot pa prizor denarja, ki skuša kupiti delo. V slučaju Forda stoji d«'iiar na drugem mestu in delo na prvem. Denar je le stranska stvar ter se ravna ž njim kot takim. Pri vseh drugih korporaeijah pa je denar izključni cilj, in ker je tako, >o take korporarije vedno v zadregah ter so deležne le malo ali nikakih simpatij občinstva. Vzgled, katerega je nudil Henry Ford eeli deželi, je }»r it»l i/im najboljša stvar, ki se je mogla pripetiti, da se dovede zopet do normalnosti v industrijalnem svetu, kajti Ford vrši v«-liki brzues s ]x>moejo metod, ki so popolnoma tuje metodam in praktikam Wall Streeta. \ j m »skusi, da se smatra dragocenim to, kar so ustvarili rodovitni duhovi umetnikov visoke finance ter odvetniki, ki so spravili v svoje žepe milijone v obliki pristojbin. s«» brezuspešni proti temu. kar je ustvarilo delo brez trošenja, j>od premetenim in skrbnim vodstvom. V«*«' polnomoči za Forda. Naj postane lastnik eele zemlje. < e si jo bo znal zaslužiti z delom. Boljše, da jo dobi kdo v roke na tak način kot da jo drugi zahtevajo zase s svojimi dividendami na delniee iz papirja, ki ne predstavljajo niti enega dne pravega dela. POZOR ROJAKI! V namenu, da se velik krog naših naročnikov še bolj razširi, je sklenila uprava "Glas Naroda" razpisati naslednje nagrade:— Kdor pošlje deset celoletnih novih naročnikov, dobi JjsiO.OO nagrade v zlatu; kdor pošlje dvajset celoletnih novih naročnikov, dobi sf*iO.OCUiagrade t zlatu; kdor pošlje štirideset celoletnih novili naročnikov, dobi $120.00 nagrade v zlatu. Za vsakega novega naročnika je treba poslati po $6.00. Ponudba bo veljavna za "tri mesece—od 1. junija do 31. avgusta. Rojaki na delo! S pridobitvijo čimveč mogoče novih naročnikov, boste pomagali v prvi vrsti *4Glasu Narodu", da se bo še bol j povečal in razširil, j)olegtega se vam pa obeta tudi lep zaslužek. V kratkem napoči doba počitnic. 1/j'udskošolskim otrokom je dana ugodna prilika, da zaslužijo lepo nagrado. Čimveč novih naročnikov bomo dobili, temlažje nam bo razširiti in povečati list. Uprava "Glas Naroda". Dopis. Detroit, Mich. Protji ve«"eru 8. maja je pridr-vila od wvira «iw«na burja in v kratkem <"-asii je bila narava — -preje tako lepo selena in cvetoča — pokrita zopet z zimsko, belo obleko. Tako amo i mol i zopet «meffa za tri palee na debelo. Iz-pWalo je bolje, da ae bližamo proti IViŽM-n, kakor cveteeemu menecii nrajiv- Nearoljno smo gledali to čudno, nepričakovano prilasti mnogo pridnih gospo-je že zdavnaj pospravilo začeto čistiti »obe, kake* . - • - ponavadi. Pritisnil je mraz, zae«4o je zmrzovati. ljudje pa «*> se zavijali v suknje, kakor da igredo k polnoeniei. A ta zima je bila kratka. Drugo jutro je zasijalo .soLnee, uprlo svoje gorke žarke v nepovabljenega prosta in predno je zatonilo, izginil je s po ves j a. tipam, da je vzel «k>vo za to zimo. Sedaj imamo deževje in precej hladne noči. V nawem velikem mestu Detro-itu se dobro dela; vsak dobi dek>, kdor sem pride; m skoraj izključno je dobiti stanovanja za druži-, no. Zato svetujem vsakemu, kdor se želi naseliti v na£i mesto, naj pride prvič sam, si poišče delo in ako mu bo sreča mila. dobiti stanovanje, potem pa pokliče svojo ljubečo družiiLo. Tako si prihranite velike neprilike. truda in nepotrebnih skrbi. Torej, naseljenci, vzemite to priporočilo v na/nanje. V nedeljo 6. maja je priredila tukajšnja slovenska naselbina prvo veliko veselico v Hrvatskem Domu. katere «Lsti ilobieek je namenjen za Slovenski NaJnwlrvi Dom. Že ob dveh p<-Me dediči, to bo vaša zapušrina. to lw> vaš najdražje spomin, kadar lw> delo slovenska pesem. katera vas bo opominjala, da ostanete zvesti svojemu ljubemu Tn a t erne mu jeziku. Takrat se lK>ste spominjali svojih dobrih sta-rišev, takrat l>oste vedeli eeniti njihovo »lelo. Ljuba mladina, vtisni si teh par vrstic v dno srca, katere pravijo: "Kdor narod, kdor jez;:k, kdor dom svoj taji, .še zemlja ne pije njeg-ove krvi."' Torej ostanite zvesti svoji dragi majki Slavi! — Točno f»b 7.30 je otvoril vspored reditelj veselice rojak A. Tischler in nastala je tišina. Prva t<*eka je bila pozdravni govor. Nastopil je predsednik odbora Slov. Xar. Doma, obče spoštovani rojak M at hi as Prhaš. Jedrnato in v kratkih potezah je razložil pomen današnje vt^ieliee, priporočal je skupno dedovanje in složnost, ker le v slogi je moč. Po govoru je žel od občinstva buren aplavz, kajti on je mož na svojem mestu. Zato mu je pa tudi odbor izročil voditeljstvo. Vsa čast mu! Druga točka je bila deklamacija "Domn-včni \ Nastopila je gospa Marija Rent. Njeni mili klici po dragi domovini so segli vsem do srca Želja olx-insfeva je, da nas v kratkem ZMpet posetite s svojim nastopom. Hvala Vara! Potem je nastopil te nor 1st rojak g. V. J. Kenič. Peta je bila namreč pesem "Celesbia Aida" (k opere "Aida", Verdi). V resnici kfcasno petje. Ganljivo je bilo pa čez vse, ko je hčerka gdč. Jennie V. Kenič spremi jevala na jrlasoviru svojega očeta. Med tretjo in četrto točko vsporeda je nastopil ženski duet in mešani če tveraspev. Pel je "Ljubljanski Vrh" s spremi j evan jem g-lasovLra pevovodje rojaka g. M. Klopčiča. Da je bilo petje v resnici izvrstno, dokazalo je ol>činstvo z burnim aplavzom. katerega ni bilo konca ne kraja. Zatem je nastopil mešani zbor pevskejra društva "Svoboda" pod vodstvom g. A. Ko bežna. Petje je bilo zadovoljno, a želeti bi bilo, da povzamejo bolj težke pesmi, ker Imajo dovolj moči. Živeli! Peta točka vsporeda je bila "The Little Red School House". Nastopilo je pet deklic. IMEJTE K ANO MAGNOLIA ; in STAR MLEKO VEDNO V VAŠI SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPORABO. HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA. PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL "izplača se hraniti labeine". . V - hčerke starišev g. J. K- Androjne, ki so v resni t* i izveebane v piemi in petju. Tudi tukaj se je videlo, da <*> v resJiiiei k<»s ?tara pet let. Njeaio govorjenje in kretanje je biio taJko. kakor d;i bi bila že stara igralka lia odru. Spremljeval jih je z g^asovrrom Viljem Tischler. l^eipi. v retaiiei naiiiniivi bili ti nastog>i, kateri nam ostanejo v spominu. Po končanem vsjx>redii se je pri eel mtotoIov in zre I »an je krasnih o za tistih par veseLili urie, . videl sL kako so se pozdravljali in trkali s čašami ra jnega dolenjea ter si stiskali roke. želee dober napredek za neobhodno potredten Slov. Nar. Dem. Cvrsrii TUMtakarji so pa urno izpol-novali svoje dolžnosti. Na de^ni strani sta .se sukali naši izvrstni kulianiei gospa P. Iiožič in gospa II. Vihtelič t«T delili okusen gu-Ijaš in po domačem reeeptu izdelane kranjske klobase, da ni nobeden -{xxlb-gel lakoti. Vs»» je živahno in veselo, vsak s«- je čutil za do v< oljnega. M lat razveseli s kakim vabilom. Odbornikom vsa east, ker so se trudili in imeli dela polne roke, da .so zadovoljili cenjeno občinstvo. Ilvala za ogromno udeležbo in poset! S tem ste pokazali naprednost, stem ste pokazali, da je sveta dolžnost podpirati, kar je v blagor slovenskega naroda. Toa-ej še enkrat srčna hvala! Na j topleje se tudi zahvaljujem onim, kateri so poslali tako lepe darove, kateri naj se žreabjo v korist in podporo S. N. Doma. Cast vam! Nepozaibljeni ste tudi vi, katei i ste delali ter se trudili vso noč in tako pripomogli do lopega uspeha. Čistega prebitka je bilo 305 dolarjev 75 centov. Živeli! Končno naj omenim, da bo imelo v nedeljo 1. julija Slov. pevsko društvo "Ljubljanski Vrh" javni piknik na farmi rojaka Trampuža. Ker je že stari prostor za take zabave, ni treba kažipota. Vsak dobro ve. kje je. "Ljubljanski Vrh" je že staro društvo in ima dovolj skušnje, kako zadovoljiti cenjeno občinstvo, zato pa deluje z vso močjo, da uredi obširen vspored, kateri bo objavljen pozneje. Društvo "Ljubljanski Vrh" je sklenilo, da se deli čisti dobiček: polovico v blagajno 8. N. Doma in polovico ostane društvu za njegov trud in delo. Upam, tla ni Slovenca v Detroitu, da ha s? ne udeležil in slišal mile slovenske pesmi, katere se l>odo pele na prostem. Društvo "Ljubljanski Vrh" je zočelo zopet s svojimi rednimi pevskimi vajami in v kratkem času l»o zopet nastopilo s celim zborom pod vodstvom rojaka g. M. Klopciča. Torej vse stare moči, in drugi, katere veseli petje, ste vabljeni, da se javite piri prihodnji redni seji, katera se vrši drugo nedeljo v mesecu pri rojaku g. Fr. Gabrovšku točno ob dveh popoldne. Naj omenim tudi, da je rojak Trampuž skrbel, da tudi v slučaju slabega vremena se vseeno ni treba bata, ker je pokril veselične prostore. Torej, kaj se bomo bali. Ven na plan v gozd. kjer se d'hn, sveži zrak, prvič v tem poletju! Nasvidonje v nedeljo 1. julija na Trampuževi farmi! Anton Tischler. Peter Zgaga Ljubezni bolest je pela okoli življenja mojega ko neizmerno gorje, in ljubezni radost je pela ko ptice v svojih cvetocih gajih. Iz zapisnika seje nekega slovenskega pevskega društva v Brooklynu: — Naše društvo je imelo pred šestimi leti v blagajnah petsto dolarjev. £adnji čas je pa tako napredovalo, tla ima samo še dvesto dolarjev dolga. Iz časnikarskega poročila: V hiši je stanoval star samec, ki se ( je že precej tednov jako čudno in sumljivo obnašal. Sostanovalci so se ga bali ter so v strahu poklicali policijo na pomoč. Prišel je stražnik ter vdrl vrata. Sredi sobe je stal možak ter imel revolver namerjen na senet. Očividno je hotel s strelom končati svoje borno življenje. Tudi stražnik potegne revolver, ter mu ga nameri na čelo rekoč: — Spusti revolver, če ne, bom streljal. * * * Časi se izpreminjajo. Včasih je človek zardel, če so ljudje govorili o njem. Dandanes pa govore o njem, če ima rdeč nos in obraz. * " Xi je bolj nesramne države na svetu kot je Francija. Francozi skušajo Nemce do kosti oguliti. Toda vse to ne bo Francozom dosti pomagalo. * a. * * Povspeli se bodo šele tedaj, ko bodo konfiscirali nemško štorkljo. * s * Smith je podpisal predlogo, ki določa, da se smejo v državi New York edinole zvezne oblasti ba-viti z izvedbo prohibicije. S tem je storil veliko krivico policistom, ki ne bodo več dobivali toliko graf t a. * * * Sedaj je v New Yorku zopet nastopila doba, ko so v veljavi naslednje cene: dobro rdeče vino — tri dolarje galona ; dobro močno rdeče vino, — tri dolarje in pol galona; pristno vino — štiri dolarje galona ; pristno vino iz rozin — pet dolarjev galona; dobro pristno vino iz grozdja — je pošlo. * * * V New Yorku imamo mlado godbeno društvo, pri katerem vlada železna diseplina. Kapelnik ne izgublja praznih besed. On no prosi in ne moleduje. S pomočjo policijske piščalke kliče člane k dolžnosti. * V Wash iti gtonn jo veliko pomanjkanje stanovanj. Nešteto senatorjev in poslancev ne more dobiti prenočišča. # * • Takim bi bilo svetovati, naj se lepo vrnejo na farme, odkoder so prišli. Boljše bi bilo za državo Lil za farme. Nemški kajzer piše novo Sveto Pismo. Bog naj mu odpusti. Ljudje mu ne morejo. * - * * Ko so se stara indijanska plemena medseboj pomirila, so zakopala svojo bojno sekiro. Njihovemu vzgledu je sledila tudi Francija. Kmalo zatem, ko je bil podpisan mir v Versailles, je zakopala svojo bojno sekiro naravnost v glavo Nemčiji... Sugnsimmuaka Ustanovljena 1. 1853 SCutnL 3telmnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. M-NN. Glavni *db->rntkl. PraflMdElk- rudo lp PERhan, Ml e. l»6th It., clevelu*. o Podpredsednik. LOUIB BALANT, Box iN PmH Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PI6HLER. Ely. Minn. Blacmjnlk: GEO. L- HRuZICH. EJ», Mina. . miarajnlk neizplačanih amrtnia: JOHN MOV*KN, 111 — Ua Arm. BMfc. Dulutk. Mina. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. CRAI1EK. 203 Amnitau State Bank BM*., €00 Grunt St.. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Natfxornt bor: 'ANTON KBASNIK. Room KM BakavaU Bid«.. «or. Diaatoa* fcafl trail Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ:. 1SS4 W. IS Street. Chicago. TH. riANK BKRABKC, 41» Washington Rtmt, Danvar. Ola. Parotnl i«M?. UONARD gLABODNlK. Boa 4t0. Mlj, Ml mm. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. W«sh. ntANK EORICH. >217 St. Clair At«.. Cle«alaa«. O. Zdrulttalnl *4bar. TALBNTIN PIRC. TM London Rd.. N. ClavalaaC. O. PAULINE ERMES'C, C» — *rd Street, La Salle, in. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Puablc. Col*. ANTON CELARC, 63« Market Street. Waukegmn. Til Jednotlno aradno glasilo: "Glas Naro^**, Vsa stvari tikajoče a« uradnih sadev kakor tmdl denaraa poglJstTt maj »a polilj&jo na glavnega tajnika. Vse prltolbe naj m poilUa aa »rad-aednlka porotnega odbora- Pro&nje m sprejem novim Članov In bolallka •plčav&Ia naj u polilJa na vrhovnega «d » vnJka. Jugoslovanska Katollika Jednota se priporoča vsem JagoalovanOM aa obilen pristop. Kdor 'eli postati tlan te orgranlxadje. naj se aclasl tajnika fclllnjega drufttva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih druitev m pa obrnila na al- tajnika. Novo druBtvo se lahko vstanovl a S Clanl ali Članicami. Iz Jugoslavije. Lahkcmiselni ministrski predsednik. I*ntl vojno j<» imela neka lla-ljanska družba v Črni t oljarni monopol v najemu. V devein-bru leta l!>15. j«' l>ilo že vsakemu človt-ku. ja.suo. <» nv.m!a fina goni vdati avstrijski pre-iiL' -ri. Takrat je italjanska družba zahtevala od predsednika enio-•rorrfke vladt*, Lazarja Mdjuškn-viea, da prevzame tovarno t«,*ba>ka v imenu države in da >e obveže, da povVne država vsako šktrtlo, ki bi družbi nastala. Pretiš*- Inik vlade je bil dovolj laltkoniiseln in ji» pcdpisiail vse. kat* s > mu Italja-ni predložili, potem v> pa prišli Av.strijei iin so tobaeno t(»vamo p .pcxliioma izropali in unirili. .Ju-yroslavija je naslednica CYne «r u-e ru italjaiwka družba zahteva sedaj od. jugoslovanske vlade, da ji plaea vso šk<«do, ker j«' na to oli-vezana kot "dedič" nekdanje er-ncjri.rske kraljevine, o t«'j zadevi sedaj lazpmvlja v ekonom-Uo-finančnem kinnulteju min »št rov. a odločitev š*' ni padla, ker hočejo za^liš^ti najpiej pravega krivca, ki je podpisal <110 lahkomiselno ]>; ji*« (Ibo, predsednika takratne črnojroa-ske vlade Mijuško>viča, ki živi S5>edaj v Dubrovniku. Umrl je v Zagrebu bivši predsednik vrhovnega s »d -šea za liosno in Hercegovino dr. Martin Kendjelič. pokojnik je bil dober Hrvat in nar<»bja 2U aprila i>«lal na Avalo ter [»oložil na grob neznanega junaka kras.fi venec z napis-m: "Klanjamo se Tebi, ki ^3i s«' boril tudi za nas." Krvav spopad v južni Srbiji. V Tetovu je prišlo pnvfJom neke cerkvene proslave do krvavega konflikta med "Orjuno'? in turškim prebivalstvom. j Radičevci umorili demokrata. V k«-1u Ladimirovci so radiče\'ci političnih razlogov umorili veljaka demokrata Ivapa Tržiča. V neki gostilni je prišlo med Trzi-čem in petimi Radičevimi pristaši zaradi političnih nesoglasij do prepira, v katerem je vodja ratli-čevcev .l«kz;i .Maričič s puško ustrelil Tržiča, ki je kmalu nato umrl. Ko je T:zič umiral. s > s*' mu njegovi nasprotniki rogali: "Pojdi >» daj k Ii.:barju in 1'ribičeviču, da ti poauugata!" Mariči«' je l»il jtre-tirii'i in izroč*-n m^ILV-u. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — so more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko prtiii imniložitvi ootrjenesa imtncga lista, a nn novo naroči izplačati na-kazani znesek v dinarjih. Nadalje ,«e nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo pri-I*»ročati iM»šiljati čeke v Jugoslavijo. Kplo>no mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-l«ovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške eeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take «Vke v dinarjih Sele [mtem. ko dobe iz Amerike potrdilo. da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najin>1 je pošiljati denar navadnim [totem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnejra lista — fl»osa) je najpripravneje poslati ilinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen 0.1 ameriSketra konzula. ne more i»ofnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine In potni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljulwga zneska. V sled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sle«li: 7.-.\ izplačila do računa- mo ]h> centov; od naprej po 'l^r, to je i*> .'I cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj bo vidno označeno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna za dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CortUndt St., New York City NOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan Matičič Cena s poštnino — $l.so — /TA RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojne. "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. . ' Ž&tt: . ' SS. „ ; k rGT2R VATJiTnA. 4 TTX o z e f. Guy de Maupaasant. Obema se je že močno poznalo, da sta mnogo pili. . . baronici Andree de Fraisieres in komtesi Noemi de Gardens. Obedovali sta v steklenem aa-Ionu, odkoder je bil razgled na morje. Skozi odprta okna je brila nežna sapica poletnega večera. mlačno in osvecujoče dihanje oceana. Obe mladi gospe sta bili zlek-njeui v dolgih naslanjačih, pokukale oil časa do časa sladki šar-trez. puiile cigarete in se zaupno i/poveduvale druga drugi; to zaupnost pa je rodila le nepričakovana omotica. Njunina soproga sta se popoldan vrnila v Pariz in ju pustila xame na tem samotnem obrežju, ki sta ga Lrbrale, da se izogneta radovednim gizdalinom. Oba soproga >ta bila skoro po ve* teden odsotna, zato sta se bali izletov, ki«>il na travi, plavalne šole in j nagle zaupnosti, ki se tako cesto f poraja v brezdelju in v takih letoviščih. Kraji Deppe, Etretat, — Tr >uville niso bili varni, zato sta poiskali osamljeno bivališče v dolini Roqueville. v bližini Fecam-pa, kjer sta shranila svoje žene za celo poletje. Obe sta bili že omotični. Ker ni videla, kako naj bi pregnala čas, je mlada baronica komtesi pred — Rekla sem, da najdem vse- povsinl častilce. — Kako? — Glej. če pridem v kak nov kraj, m* dobro spoznam z razmerami in .si izberem. . . — Sj izbereš?. . . — Seveda. Predvsem mora biti doti« nik odličnik, bogataš in plemen it, ne? — Da. — Nadalje mi mora njegova moškost ugajati! — Kajpak. — Tedaj ga začnem zvabi jati. — Z vabi jati T — I)a. To je prav tako, kakor se vabi ribe. Nisi še nikoli riba rila? — Ne. — Skoda! To je zelo zabavno in tudi poučno. Torej ga zva'b ljam. . . — Na katk način ? — Glej jo, nerodnico! Kaj ne lovimo moških tako, kot bi oni nas pravzaprav lovili? Xorci menijo, da nas izbirajo oni, v resni-ei pa smo me, ki izbiramo, me. . vedno me. . . Pomisli vendar: če je ž»*nska lepa in ima možgane, kakor me dve, potem jo išče vsak in vselej, brez izjeme. — Toda kako to napraviš? — Kako. . . prav nič ne napravim. Samo kažecn se, to zadošča! lagala odlično večerjo s šampanj- — Kaž«»š se jim? eem. V kako veselje jima je bilo, ~ Seveda. To zadošča. Če vas da sta kuhali same; s slastjo sta J" ,n"*ki Preve* zaporedoma vi-pottiili večerjieo, si hlastno teiili 1 de4* ho vas irael za najlepšo in žejo, ki jo je vzbudila vročina v »»jzapeljivejio. Tedaj vam zače-kuhinji. Zdaj pa sta se v salonu! ti kratkočasile in zabavale, kadile in »e opijale s saxtrezom. Pravzaprav niste sploh več vedele, kaj govorite. Kotntesa je zleknila noge po naslanjalu nekega stola — bila je bolj opita kot njena prija-jateijica — in dejala : — Če bi hoteli ▼ vseh ozirih pravilno zaključiti ta večer, bi bilo treba ljubčkov. Da bi že vnaprej vedela, bi pripeljala dva iz Pariza; enega bi dala tebi. . . — Jaz, — je odvrnila druga, — jih pa najdem povsod dovolj, celo nocoj dobim fanta, če le hočem. — No, torej! V RoqueviUu, draga moja? Kmetica? Ne, kaj ie: — Pa povej! — Kaj naj ti povem ? — O svojem ljube k u ! «— Draga, meni ni živeti, če me vedno kdo ne ljubi. Biti neljub-Ijena — o raje v smrt! — Tudi jaz sem taka! — Kaj ne! — Da. Moški tega ne razumejo. Posebno ne naši možje. — Da, res je! Kako naj bi bilo drugače? Nam je treba ljubkovanja, sladkanja, mehkužeoja, to je naša -*rčna hrana, to je za niše življenje neobhodno potrebno, neobhodno potrebno. . . — Da, neobhodno. . . — Vedno moram čutiti, da name nekdo neprestano in povsod misli. Naj zaspim, naj se zbudim, vedeti moram, da me nekdo ljubi, da sanja o meni, da me kliče. Če ne bi imela te zavesti, bi se čutila nesrečno, silno nesrečno, tako nesrečno, da bi jokala vse dni. — Tudi jaz, draga! — Pomisli, da sploh ni mogoče, da bi bilo drugače. Recimo, da je bil aoprog šest mesecev ali eno leto, dve leti uljuden, toda kmalu postane surov, divji. . . Ničesar ga ni več sram. pokaže se tak kakor je, za vsako stvar se razburi. Kako naj ljubimo človeka, * katerim vedno živimo »kupaj? — Res je, res! — Kaj net No, kje sem ie obetala? Pozabila sem — RHda si, da ao vsi soprogi •urovi. — Da, surovi. . . vsi! — Re» je! — In. . . — In. . . — Kaj sem ie dejala f — Ne vem, aaj nisi povedala! t- Pa vendar s»m ti hotela ne- k*j pripovedovali f — Daf Poslušam. , . — Da, ie ve«. . . vim in. . . in kmalu mi pade do smrti zaljubljen pred noge. «Zda.j ga imam v oblasti, in to traja manj ali delj časa, kot je pač njegov značaj. — Na ta način se polastiš kogar hočeš f — Skoro brez izjeme. — Torej so vendar nekateri, ki ti kljubujejo? — Tudi včasih. — Kako to? — Kako?. . . Nekateri je Jožef iz tr»-h razlogov: prvič, ker je preveč zaljubljen v kako drugo, drugič, ker je nenavadno boječ. .. in tretjič. . . kako se naj iz.-azim, ker je nesposoben, da bi zdržal do konca. — O, draga, misliš? — Vtvn. . . vem. . . še mnogo jih je takih, mnogo več, kot bi mislila. Na videz so svetski in zmagoviti. . . so kakor pavi. . . Če rečem pavi. se varam, kajti razprostreti se ne znajo. — O! — Kar se tiče bojazljircev. sem na njih opazila včasih neverjetno zabiUst. So celo taki. ki jih j* silno sram sleči se — pa če so tudi sami — ako je v sobi ogledalo. Napram takim moramo uporabljati močno voljo, oster pogled, celo pest. Nikoli ne vedo, kdaj in kako bi začeli. Če uporabimo poslednje sredstvo, da se pred njimi onesvestimo, tedaj nas ti reveži prestrašeni tolažijo in hočejo klicati na pomoč. — Prav, prav. . . toda kadar ni moških, kot na primer tu, kaj potem? > — Jih najdemo. — Kje neki? — Povsod. Glej, pravkar sem se spomnila svojega doživljaja. Zdaj je dve leti poteklo, ko me je moj mož poslal čez poletje na svoje posestvo v Bougrollesu. Tu. veruj mi, ni bilo nikogar, pa prav nikogar, če izvzamem par dolgočasne že v, ki so čepeli po svojih gradovih in zdehali. Ugani, kaj sem storila? No, začela sem citati romane George Samdove, kjer so preprosti ljudje in delavci pravi angeli, svetovljani pa grdi zločinci. Poleg tega sem proalo zimo videla Ruv Blaaa, ki je na me zelo močno vplival. No, dobro. Naš pristavnik je imel sina, imenitnega dvaindvajsetletnega fanta, ki je it udiral za duhovnika, kasneje 'pa — naveličan — zapustil semenišče. Tega fanta sem vzela k sebi v službo. — O, in. . . — Ravnala sem ž njim zelo z viška, da je moral čutiti mojo ve* Jičino. Nisem ga zvabila, tega ne-pt* 1 n£Žj^ tfjn več.— vnela. — O, izkušenja! — Da, tako mi je bilo še bolj pogodn. Pravijo, da sluge sploh nič ne veljajo. Res je. Vsako jutro in vsak večer, kadar ine je strežnica oblačila ali slačila, sem ga pozvala. — O! — Da. in. moja draga, ta fant je gorel kakor slama, ti pravim. Pri mizi. pri kosilu, nisem o nobeni drugi stvari govorila kot snagi, o telesni čistosti, o kopelih. in čez dva tetina se je — rc .vž — že vsako jutro in večer kopal v rečici in se oblival z dišavami, da je bil po vsem gradu neznosen vzduh. Morala sem mu vse dišave strogo prepovedati in mu za-bičila, da se moški smejo posluževati samo kolinske vode. — O. navilianka ! — Tedaj mi je padlo v glavo da si osnujem knjižnico. Naroči la sem množico romanov Ln jih razposlala kmetom in poslom. — Vin es sem vtihortapila nekaj pes niško navdahnjenih knjig. . . takih, ki zmedejo dušo. . . saj veš. kot jih črtajo dijakinje naskrivaj. Posodila sem jih svojemu strežaju. To je bil zanj nauk za življenje! Postala stm ž njim bolj domača, začela sem ga tikati in rnu vzdela priimek Jožef. Dragica. to ti je kipel in vrel! Shujšal je kakor petelin, oči je obračal kot blaznik. To sem imela zabavo ! Brezdvomno je bilo to poletje eno najlepših. . . — In tedaj. . . — Da. . . nekega dne, ko mojega moža ni bilo doma, sem mu velela, naj na preže voziček, da se popeljem v gozd. Bilo je zelo vroče. — O, draga, tvoja zgod abej, v trenutku vam bom na razpolago. — Da. da, brez dvoma, božja milost. Nikarte zmočiti mojih las. velečastiti. Razumem. Krstite me. Prav kot hočete. Kar se tiče me-j te črnogorskega, je bilo najde- ke--no: okoli 30 do 40 zavojev razne Arhiv kralja Nikite. Po službenem poročilu povodom odkritja arhiva kralja Niki- ne. nimam nobene vere. Če bi daj imela kako, bi bila budistov-j privatne korespondence" kraljeve ska. To je najboljša vera. Pri- in Članov kraljevske hiše. Dalje znavam. da so vse vere dobre, a1 4 zavoji pisem iz raznih strani in Razmerje med Grško in Turčijo se je sicer nekoliko izboljšalo, vendar pa končna nevarnost še ni odstranjena. Če bo kdo do-vedel do končnega sporazu ma med tema dvema državama, bo dovedla Amerika. Slika nam kaže skupin<\ grškega vojaštva. Zadnje besede na smrt obsojene. Legenda, ki obdaja Margerito Gertrydo Zelle še davno ni urnr-in krogi je vojaškega oddelka, ki so jo usmrtile kot špijonko v vojaški jetnišniei v Vincenes, so komaj dosegle svoj cilj, ko je sen-zacijonalno časopisje priobčilo nadaljne podrobnosti glede te ženske. Kdo je bila Margerita Gertru-da (Zclle.' Boljše je bila znana pod imenom Mata-IIari. kajti s tem imenom je tudi zapustila pisma svojim številnim občudovalcem, ki so vrjeli vanjo kljub prepričljivim dokazom njene krivde. Ta pisma so bila objavljena pred kratkim. Ta presenetljiva umetnica je prvič nastopila v Musee Guinet Parizu, kjer je pod vodstvom orijentalista Gavet oživila plese kurtizanke Thais ter strastne kretnje azijskih plesalk. Takrat se je razširila povest, da je bila rojena na otoku Javi, da je bila vzgojena v nekem budistovskem templju, kjer se je naučili umetnosti svetih bajader. Prvikrat se pojavila v Parizu leta 1905. Potovala je dolgo po Nemčiji in Španski in ko se je zopet pojavila v francoskem glavnem mestu, je trajala vojna že tri leta. Mata-Hari je bila v resnici rojena na Holandskem, v Leeuwar-den. Oba sta risa sta bila Iloland-ca. Adam Zelle in Antje van der Meulen. V starosti sedemnajstih let se je poročila s kapitanom MacLeodom, tudi Holandeem, če-, prav je bil škotskega izvora. Sledila mu je na Javo in Sumatro, kjer je živel par štiri leta v različnih garnizijah. Nato se je vrnila na Holand-sko, kjer je leta 1902 vložila tožbo za ločitev zakona. Ločitev je bila proglašena leta 1906 Pred-no se je vrnila v Pariz leta 1915. je tajna policija že dokazala, da je strupena nemška špijonka, a razkritje njfnega delovanja je prišlo, povsem slučajno, ko je Mata-IIari, ki ni ničesar sumila, plesala pred španskim kraljem. Ker ni imela nikakih direktnih stikov 7. nemškimi agenti tajne službe v-Parizu in Berlinu, pač pa je o-pravljala svoj posel preko Ho-landske, je domnevala, da je v Parizu varna. Med listinami, katere je zapustila, je bila tudi ena. v kateri se je glasilo, da sovraži vse Francoze, ker ji niso hoteli dati višjega čina kot umetnice v navadnih godbenih dvoranah. Mata-Hari je zadnjikrat javno nastopila v prireditvi, vprizorje-ni na korist francoskega Rdečega križa. Njeni soumetniki so bili člani Comedie Francise in en pevec z Metropolitn Opere House v New Yorku, ki je pel ruske balade. Mata-Hari pa je bila glavna privlačna sila. Zastor se je dvignil za njen nastop z orijentalskim ozadjem in v ospredju je čepelo .pet indijskih godcev s čudnimi inštrumenti, s katerimi so proizvajali enolično ter živce trgajočo godbo. Naenkrat je bil potegnjen na stran svilen zastor in prikazala se je ženska postava, harmonične oblike, napol naga, vsa posuta z dragimi kameni in z glavo, napol skrito v bel pajčolan. Soglasno s programom se je imenoval ples legenda o prince- sinji in magični cvetki. Plesala je, izprva počasi in u- merjeno, na to vedno hitrejše, dokler ni padel zastor. Ta dostojni in ponižni ples so šele! lahko videli in občudovali vsi. Po-1 zneje v programu pa je nastopila Mati-Hari pred izbranim občinstvom. ki je plačalo po sto frankov za ta privilegij. Nekako dvesto oseb, večinoma moških, je prisostvovalo temu nastopu. Takrat so videli gledalci resnično Mata-IIari. Izprva je bila pozorniea temna in prazna in godbenikov ni bilo nikjer. Ko se je posvetilo, je klečalo snežno-belo telo pred nekim malikom. kajti pozor išče je predstavljalo notranjost indijskega svetišča. Profil je bil čist, oči čudovite in niti najmanjši košček obleke ni kvaril utiša. Neki navzoči je opisal ples na naslednji način: — Val za valom je valoval preko nagega telesa, ko se je Mata-IIari plazila proti maliku na način kače. Z istimi mehkimi in gibčnimi kretnjami se je približala sohi. dokler ni mogla položiti svojih prosečih rok na nogi ma-lika. — Počasi, zelo počasi, dočim so nevidni godbeniki igrali sveto himno, se je dvignila na kolena ter se počasi obrnila, z rokama sklenjenima na hrbtu. Takrat je razkrila Mata-IIari vso svojo čudovito nagoto, dočim je stresala mrzlica poželjenja moško poslušalstvo. Objavljena je bila povest o zadnji noči krasne špijonko, ki sicer ni avtentično potrjena, a je kljub temu zanimiva. Pripoveduje nam, kako se je prebudi'a v itlici. v kateri je bila pred ujo madama Caillaux in kako j-? zagledala krog svoje postelje skupino vojakov. Vzkliknila je: — Koliko častnikov! Eden, dva, trije, štirje, pet . . . in tudi vi, go-J spod vladni komisar. Predsednik republike je torej zavrnil mojo prošnjo za milost? Naj bom po-' gumna ? Nič se ne bojte, gospodje, pogumna bom. J Zlezla je iz postelje ter potegnila na svoji krasni nogi par sivih, svilenih nogavic. Nato je rekla z globokim, .sladkim glasom: Mala sestrica, 3Iarija, pomagaj mi obleči. Ti se jočeš? Zakaj? Vidiš, jaz se ne solzim. — Muji krasni črni lasje . . . saj jih ne botfg bd kaj hočete? Jaz nisem vrjela nik-' dar v nobeno. Usoda je usoda. Včasih mislite, da je prišla kaka stvar slučajno, a ko poteka čas ter razmišljate o tem. spoznate, la ste sami izzvali dotično stvar. Vse je usoda in vse iluzija. Oblekla se je v sivo obleko iz satina. si nataknila sive rokavice z usnja in ko se je ogledala v ogledalu, se je obrnila proti čakajočim vojakom ter rekla: — Vidite. pripravljena sem. gospodje. Umrjem kot vojak, v svoji uniformi. Odšla je proti mestu eksekuci-je, obdana od te vojaške straže in sledila ji je usmiljenka. Na dvorišču se je radovedno ozrla na okrog in ko se ji je približal neki častnik, z robcem v roki, je skočil nazaj. — Ni;ka^e obveze. — je vzkliknila. — Mata-IIari bo umrla z ne-zavezanimi očmi. To je pomen mojega imena, gospodje. Mata-IIari pomeni "Oko sveta". Nikdar jih ne bom zavezala iz strahu. Neka vrata v zidu Vincennnes trdnjave so se odprla. Mata-Hari je zrla na vrata z mrzlično radovednostjo ter mrmrala : — Dvanjast mož se je odločilo . . Infanterijski vojaki . . Stvorili so črto . . . Oni častnik je dvignil sabljo . . . Namerili so . . . Ah, ah! . . - To je prvikrat, ki imajo zame dvanajst krogelj . . . S tem dovtipom na ustnih je umrla Mata-Hari, ki je povzročila smrt številnih mladih francoskih častnikov, očaranih od njene lepote in duhovitosti ter sramoto in bedo številnih nadaljnih francoskih častnikov, ki so j; razkril; vojaške skrivnosti. 1'mrla je brez usmiljenja za samo sebe kot ni pozna1 a usmiljenja za svoje žrtve. 1 zavoj pisem ruskega carja Nikolaja drugega v ruskem jeziku. Tudi sta se našla 2 zavoja kraljeve korespondence s knezom Miha jlom Obrenovičem. v 1'asciklih urejena pisjna, akti in dokumenti. kar vse se večinoma nanaša na črnogorsko zunanjo politiko iz leta I860. Vse to se je nahajalo v zelo slabem stanju, ker je bil arhiv več kot štiri leta pod zemljo in so bili celo leseni zaboji že trohnjeni. Ra«en teh najvažnejših sit vari se je našlo še 16 starih pisem in dokumentov na perga-mentu .prečit at i pa se moreta le dve. Potem je več zvezkov korespondence s konzuli v Zadru. Carigradu. Dubrovniku. Italiji. Angliji itd. Dalje je tam rokopis zgodovine Crnegore najnovejšega časa. od leta 1862 in rokopis drame '"Kako se bo rod iT', ki jo je spisal sam kralj. : Pomoč Istri. Beda v Istri je prikipela do viška. V Rimu je bila zopet deputa-eija iz Istre. Sprejel jo je ministrski predsednik MussoJini v — navzočnosti raznih ministrskih runfceijonarjev in poslušal pazno pritožbe finančnega, davčnega, šolskega in občinskega značaja. Sledila je dolga razprava. Vlada bo dala občinam za nujne potrebe na razpolago en milijon lir. — Mussolini je odredil dalje, da se izbrišejo davki iz leta 1914—1918 katerih avstrijska vlada ni iztir-jala. Ministrstvu za javna dela je naročeno, da prouči in odredi nujno potrebna dela. Sledijo še neki ukrepi za pristanišča in plovbo. Pozor, rojaki! V naše uredništvo prihajajo sleherni dan pisma z vprašanji, kakšne so delavske razmere v tej ali oni naselbini, če je tukaj ali tam štrajk, če bi se dobilo delo in kakšno delo je na razpolago. Nekateri se sklicujejo tudi na o-glase, ki so objavljeni v našem listu. Vsem tem odgovarjamo: Uredništvo ne more nikomur svetovati, kje je dobro, oziroma, kje je boljše. Glavni vir informacij naj bodo vsem poročila naših rojakov, ki poročajo o delavskih razmerah. Na taka poročila je dati veliko več kot pa na vse slavo-speve raznih kompanij. Preduo se kdo odloči iti v kak kraj, na j se natančno prepriča, kaj čaka. t'e je blizu, naj gre osebno pogledat, če je pa kraj oddaljen in bi bilo škoda trositi za vožnjo, naj se obrne na kakega rojaka v dotičnem okraju za potrebne informacije. Dve strašni nesreči. Karabincierski polkovnik Bar-torrelli se je vozil s sidekarom proti Lokvi. Kar je počila os pred vozom in Bertorelli je bil vržen z vso silo proti obcestnemu kamnu, kjer si je razbil glavo. Priredili so mu veličasten pogreb. — V zavodu "Teresianum" je bila 1 Tlet na gojenka Lucila Rozza. —-Padi a je s tretjega jnadistro[\>a in si zlomila vrat ter bila seveda na mestu mrtva. Ne ve se pa, ali je bila tu nesreča ali samomor. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov,-Angleška Slovnica Obsega Bledeča: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN Slovenic Publishing Company Cortlandt Street Hew Tole, V. T 21 (Nadaljevanje.) + — Kam m» je odpeljal«? — V New York, kjer je hotela govoriti z mojim oeetom. — Vašega oeeta vendar ni še bilo v New Yorku. Pričakovali vi jra vsak ras. Parnik, s katerim se je odpeljal iz Southampton*, bi moral priti v torek. — Kaj je hotel« vaša ž»-na od vašega neetaf ATi je imela kak poseben vzrok loeiti vas t«r govoriti z vašim oeetom? — B.la j.- takih mi-!i. I V>ranevala je. da jo bo moj oče konee-no priznal kot »»vojo sinaho. «V jo bo neprieakovano videl ter govoril z njo. — In vi «.te «.«• bali. da boste preprečili dober izid 'a-Tejra pogovora. če bi jo spremljali 1 — Ne, jaz sem sploh dvomil, da bi prišlo do kakega pogovora Jaz na»em odobraval njenih načrtov in nisem je hotel spremljati v New York. — Ali je to vzrok, zakaj ste pustili svojo zeno samo v Ne>v \orkf — I)a. — Drugega vzroka niste imeli? — Ne. — Zakaj pa ste ji slediti po preteku petih ur? — Postal sem nemiren. Tudi s»«m hotel videti svojega očeta. Vajen sem popušeati svojim trenutnim nagibom in onega dne sem •ledi' svojemu nagibu ter se peljal za svojo ženo. — Ali ste vedeli, kje bo prenočila vaša žena? —Tejra nisem vedel. Dosti znancev ima v mestu ter sem s; lui-alu, da bo šla k enemu t«-r — kar je tudi storila. — Kedaj ste prišli v New York? Pred deseto uro? — Da. par minut pred deseto uro. — Ali ste skušali najti svojo ženo? — Ne, šel sem (lirektun v svoj klub. — Ali ste skušali naslednjega jutra najti svojo ženo! — N»*. eiil ">em, da ni bil parnik, s kaierim je moral piiti moj oče, šf signaliziran s Fir*- Is land a. Vsled t epa sem smatral namero ira nemogočo. — Kako to.' V kakšni zvezi je to z iskanjem vaše žene? Moja :*fua je prišla v New York, da se vrže mojemu očetu pred noge. To pa bi mopla storiti le na parniku ali pa... — j/akaj ne govortte naprej, Mr. Van Rurnamsi — Ne vem, zakaj bi n«' govoril naprej. Tlotel sem reči ali pa v njegovi lastni hiSi, — V njegovi lastni hi« Mislite hišo v Gramerey parku? — Gotovo, ker nima nobene druge. — V hisi. v kateri našli mrtvo žensko? Da. je rekel Howard, ki je že postal nestrpen. — Torej «te mislili .da se hoee tam. v oni hiši, vroči očetu pred nORe? — Rekla mi je, da namerava storiti to. Precej romantien narave je in smatral sem jo za zmožno, da izvede svoj načrt. — Torej zjutraj sploh niste iskale svoje žene? — Ne. — In popoldne? To vprašanje jra je znosilo. Vsi smo videli, kako presenečen je bil, čeprav je skušal prikriti to presenečenost. — Tudi popoldne je nisem iskal. Bil pa sem zelo nervozen in nemiren in zapustil sem mesto. — Tako? In kam ste šli? — Rajše bi ne odgovoril na to. razven ee moram. — Vse morate povedati in na vse odgovoriti. — Peljal sem se na Coney Island. — Sam? -1 Da. — Ali ste tam našli koga, katerega «te poznali? — Ne. — In kedaj ste se vrnili?H — Krog polnoči. — In kedaj ste se vrnili v svoj hotel? — Nekoliko pozneje. — K«Jiko pozneje? — Po dveh ali treh urah. — Kje ste bili meti tem časom? — Izprehajal «em *e. Čudno je bilo, kako hitro in lahko je odgovarjal na vsa vprašanja. Porotniki so presenečeni zrli nanj. Po kratkem odmoru je bilo zaslišanje obnovljeno. — Mr. Van Burnams. izvedel sem, da nosite v medal joint na avoji verižiei šopek la« vaSe žene. — Da, to je res. — Tukaj je ;op las mrtve ženske, koje identienost hočemo ugotoviti. Rad bi primerjal oba šopa. — rudno in malo prijetno zahtevo stavljate, — je odvrnil Ho-ward- — Konečno pa nimam ničesar proti temu. 8 popolnoma mirnim obrazom je odpel medaljon z verižice, ga odprl ter izronl eo ronerjn. . r : — Prosim, primerjajte. — je rekel. Coroner je vzel medaljon, položil oba šopa las drug poleg drugega, se nato resno in presunljivo ozrl v Howarda ter rekel:" » — Barva las je natančno ista. Ali smem pokazati šopa porotnikov ? v Howard se je priklonil. Človek bi misiil, da je v salonu in da hoče nekomu izkazati uslugo. Porotniki so si ogledali šola pas, zmajevali z glavami Šepetali med seboj. Konečno je vrnil eoroner medaljon Howardu ter rekel: — Prosim, ugotovite *ami veliko *Kčnost. Jaz ne morem najti niti najmanjše razlike. » — Hvala, vaše mnenje nri zadostuje, — > odvrnil mladi mož • okrajno hladnostjo. Coroner in porotniki ko bili presenečeni iu tako "tudi Oryee. Treba pa je bilo še nadaljnih poskusov, da se izve resnico. Co-ronf je vprašal Howarda strogo, če je ogledal roki mrtve. Howard-je to potrdil. -i- Zdravnik, ki je izvršil avtopsijo, me je prosil, naj si jih natančno ogtatah. Zelo sta bili podobni rokam moje zene. — Le podobni? Jaz vendar ne morem reči, da sta bili to roki moje žene, če >tr«*sel možgane iu se tudi wieer mrietin poškodoval: Potjesrečesiea prepeljali v bolnišnico. Ogenj v Mariboru. Dne 21. aprila zvečer je nastal v delavnici krojača Kelea v Stolni ulici v Mariboru iz neznanih vznikov požar, ki je .povzročal <>-ki dni ni pi-ijalo. V Kohr-to 21. aprila so v zapor mariborskega sodišča. O ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice v Podkarpatski Rusiji. Podka rpatska Rusija je pride-Ijena košiškemu okraju in živi v njej približno desettisoe trgovcev. Ker preveč oddaljeni košiš-ki uradi ne morejo urejati pod-karpatskih trgovinskih zadev. — žele imeti svojo trgovsko zborni- »• » i ye mnw, doklej pri davčnem okraj-1 nem oblastjni v Ljubljani, za ter poudarjajo, da nima njih davčnega upravitelja pri davčni; pranja nikakih separatističnih administraciji v Ljubljani; kap- m °sebnih nakan. Trgovski krogi lan Pran Jazbtrašek v Rajhenbur-1 so torej sklenili. prositi praško gu za »talnega vojaškega duliov-i vlado, sodila na 20 s>e ga nek-niiko napili, nakar so odili k riearju. Ta je ravno sedel pri peči in kadil iz pipe.. Naenkrat so se odprle duri njegove hiše m na Ličarja je planilo 6 mož. ki so ga začeli neusmiljeno pretepa vat i in ga tolkli toliko Čas»a s pestmi, da >se je »taree z:snidi4 na tla. Eden ga je nato sunil še 7. rofgo v obraz in mu iabil oko. Ličar je dobi! Še več drugih poškodb, vsjed česar je moral v 1m>1-niAnie", nasilneži ipa dobe primerno nagrado od sodišča. Podlegel za poškodbami. Franc Fink. delavec pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani, je padel me*ek z voza. Pri tem ga je pritisnila tjruga k tlom in je da čr kdo kaj vt\ tla mi poroda, — Josephine Spa cal. Box l.ineobi, tli. _(4-r»_6) NAZNANILO. Naš stari zastopnik JANKO PLEŠK0. ki je svoječasno poto val za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojaanila o vsem, kar spada v naš posel. Ro jakom ga toplo priporočamo. Uprava Glasa Naroda. NAXNANIL0 DT PRIPOROČILO Ctnjtnim naroinikom ,r Glasi Naroda" ▼ državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal na2 patoval ni sastapnik Mr. ANTON SIMČld, k atari je pooblaščen nabirati na r«>čnino aa nai list, zatoraj preei mo rojake, da mu bodo kolikoT mogoče naklonjeni. Slavanic Publishing Co VLAHOV ŽELODČNA GRENCIC A Dela Jo In spravlja ▼ steklenice t ZADRU (Dalmacija) od leta 1SS1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vnfe Lekarnah, dellkataaah In grocarljah. Bdlnl agenti sa Edra-C«na drtara. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave., D.Pt. A. New York, N. Y Kako se potuje v starikraj in nazaj y Ameriko. TTEIilKB vain osti n potnika K * da je natanko poučen o potnlb Ustih, prtljagi In drugih stvareh, ki so ▼ rveri s potovanjem. Vsled dolgoletne iskusnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo naj-boljSe parnlke, ki Imajo kabine v ITT, rasredo. Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam plSlt* ker Do to v Va5o korist. Tudi »nI, ki k« niso ameriški driav-IJrfnt, amejo potovati v atari kraj nt' oblak In fim Je dovoljeno vrniti ee. Na željo dajemo vsakdtnu tozadevna pojasnla. Kdor iell dobiti sorodnika all tanee Is starem kraja, naj nam pf-Se aa navodila, kajti Število priseljencev je omejeno. Za potne stroSke Izplačuje po na-•em naročila Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Oortiaadt Street New ¥«k Glavne zastopstvo Jadranske banke. B. junija: Berenaarla. Cherbourg: Colombo _ Genoa. 6. junija: Paris. Havre: Bt. Paul. Ch«rbour»; Prea. Fillmore. Cherbourg In Bremen; Albania, Cherbourg In Bremen. 7. junija: Laconta. Cherbourg in Hamburg. 9. junija: Olympic. Cherbourg; Orbita. Cherbourg in Hamburg: Pres. Hurding. Cherbourg In Bremen; Veendam, Boulogne. 11. Junija Hannover. Gremen. 12. junija: Aquitania. Cherlourg; Reiiolute. Cher-t»ourg in Hamburg. 13. Junija: Btlsenland. Cherbeunt; France. Havre; Pres. Van Buren, Cherbourg in Bremen. Argentina. *l"r»t. 14. junija: Minnekahila. Cherbourg In Hamburg: Thuringia. Cherl»ourg In Hamburg. 15. Junija: Homeric. Cherbourg; Orca. Cherbourg 'n Hamburg. Pres. Arthur. Cherbourg In Bremen; Rotterdam. Boulogne. junija: MiuretaJila, Cherbourg. 20. junija: Seidlitz. Premen: Zeeland. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa; Pres. Polk. Cherbourg in Premen. 21. junija: Kous^illon. HavTe: Cherbourg; Pittsburgh. Kroonland, Cher- I bourg; Mount Carrol, Cherbourg in Ham-, burg. 23 junija: Majestic. Cherbourg; Lafayette. Havre; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Vjlen.lum. Boulogne. 26. junija: Berengariii. Cherbourg: Reliance. Cher-tvjurg in Hamburg; America. Genoa. 27. junija: Paris. Havre; I^apland. Cherbourg; York. Brem< Harfi^ld. Cherbourg In Bremen. 2S. junija: Tvrrhenia. G^lerbourg In Hamburg; Manrhuria, Chert.ourg in Hamburg; Han- sa. Cherbourg in Hamburg. 30. junija: Tusrania. ReVa; Olymple, Cherbourg; Conte Verde, tierio; Sa*.,nia. CherlM>urg: Ryndam, Bokmgne; Oikapt, Havre* America. Cherbourg In lir^m«-n. 1- Julija: i'rwnro. Bremen. 3. Julija: Canopic, Cherbourg in Bremen. 4. Julija: Leviathan. Cherbourg; France. Havre. St. Paul, Cherbourg. 5. julija: Finland. Cherbourg In Hamburg: Pres. Adama, Cherbourg In Bremen; Mount Clinton. Cht-rbourg in Hambuig. 7. julija: ITes. Wilson. Trst in r>ubrovnik; Glulio Cesare, Genoa; Ro< haml-eau. Havre; llo. merira. Cherbourg; Ohio, Cherbourg In Hamburg: I'r-*«. Roosevelt. Cherbourg In I'r-men: Mtlrnchrn. Bremen. BT ROJUB, HAiOCAJTE 81 NA "GLAS NAHODA" NAJ-VZČJI SLOVENSKI DN*V »K V SDS. DKtAVAH. NARAVNOST V DUBROVNIK JUGOSLAVIJA) Z NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PARNIKOM rSTA OLJE TUSCANIA 17.0OO ton ocpluje iz New Yorlca naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst v sobotp, 30. junija Potniki so v kabinah z dvema, štirimi in _ ž-estimi posteljami. Velike otjednlce, ka-dk k volikemu lii-«rfl'ivjii rnit.Hl St:ttf> I.iiifs zii Kvr«»i>«. prvo n proti SdUtliainptimu in <'ln*rlw»uriru 4. juliju, ]:rj:i <•)■ iu. «1o|m>Mw. Vziimlui stalni ras. ilaznajst v«*li-kiii jiarnikov, ki vozijo v Kvroim. Tedenska odpiiltja v Hrcnion p roko Plymouiha in CIht-lumrira v. dobrimi zvezami z H»si-stnik iz Zgornjih TrijM-an šit. 2. Doma vse iz^nhr!. če ne oglasi. Stric je iHilan. brat pa ne pazi. <4-f>—6) IŠČEMO STROJARJE. Dobre plače, nobenih delavskih nemirov, stalno delo, dobra stanovanja. Pišite na: Elklaud Leather Co., Inc., Elklaud, Pa. Harmonike Ako želita Imeti res dobro |n trpelno ilov»nk3, 'jemško ali kromatlfino harmoniko. obrnite se na znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite osebno. LUBASOVE fTarmon.kr vseh vrst Imam tudi v ra-lofrt In s*-rn sedaj edini zastopnik teh PiSlte po cenik. Se vam uljudno prlpOroCam. Anton Mervar •921 St. Clair Avenue Cleveland. O. gaMftMaawai BAVHOKAB J* IliU NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša flostrovana ixdkjt Vsebnje 808 rtraM. Cena s poitnino $3.— SLOVENIO PUBUSHZHO 06, •S OorOaadl StrMi New Torte OUtf. M.