Izhaja v Trstu Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma ne spreje- UreilEišivo in npravništvo ul. del Lavatoio Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu. • & ----------------1 Vabilo na naročbo! J Vse člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina znaša za celo leto K 4‘— in to s poštnino, oziroma z dostavljanjem na dom vred; , za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema uprava »Narodnega delavca«, ki je v uradih »N. I). O.«, ulica del Lavatoio 1, I. e=^^i=i^==i Začetki »narodne delavske orsaniMtije" v LjuMjanl. V zadujem času postalo je v Ljubljani kaj živahno : širša javnost sicer za to še ne ve, za to pa vedo tem bolj oni, katerim pnčetje velja, to je : slovenski delavci v Ljubljani. Bakija, katero je tržaška „Narodna delavska organizacija" zaguala čez mejo tržaške občine, je zasvi-tela tudi v Ljubljani. Tudi v Ljubljani je delavstvo občutilo potrebo krepke narodne organizacije in izpreviclelo, da samo v tej ležijo pogoji njegovega narodnega in strokovnega razvoja, To je pač umevno. Ljubljana je metropola slovenskega naroda, najmodernejše mesto na Kranjskem. Industrija se je vže vdomačila in Ljubljana šteje na tisoče narodnega delavstva, in vendar le, to delavstvo, ki tvori večino domačega prebivalstva, ne prihaja do moči in do veljave, do katere bi moralo prihajati. Temu pa ni morda krivo delavstvo oziroma njegovo pomanjkanje smisla za resno orguinzatorično in agitatorično delo. Ne. Temu so kriva pred vsem politična razmerja na Kranjskem. V tej najbolj slovenski kronovini, na Kranjskem, besni namreč neubiaženo Jjut boj med liberalao, klerikalno m socijalno — demokratično, stranko. Vsaka stranka nastopa izključno, PODLISTEK. „Sedel je na prestolu mogočen kralj živali, lev. Ni imel sile, da ni vstal, ni iniel zob, da bi sam šel na lov. Živali so prihajale s svojimi prepiri pred njegovo kraljevsko Visokost prosit, da jih razsodi... Mnogokateri se bo morda pohujšal radi tega bizarnega priravnanja, ali v bajkah je že enkrat tako, da živali predstavljajo ljudi. In ta lev iz »Sveta živali" in ninogili drugih bajk ima tako mnogo podobnega z Levom Jasnopoljanskim, duševnim kraljem „človeških stvorov". Bil je docela arugi v svoji mladosti. Sam ne taji, da je ni običajne velikomestne in plemiške izprijenosti, v kateri bi se ne bil odlikoval. Popivanje, pletke se ženskami, kvartanje... to vse je napolnilo celb četrtino njegovega dolgega življenja. Prebil je svoj čas deloma v Moskvi, deloma v Jasni Poljani. Tu je imel tre-! notke askeze, tam trenotke razposajenosti, lova, kvart, žensk. Tukaj je skusil v8e, kar wor0 biti pristopno silnemu, strastnemu, nadarjenemu in mlademu značaju. Ali tu-i kaj se je v njem tudi začel odzivljati ra- da oslabi drugo stranko, da ojača lastno 6tranko, da pridobi novih privržencev. Že davno se pogreša v politiki kranjskih strank vsaka višja, etična vodilna misel. Končni cilj vsakega javnega dela je samoobramba stranke, pospeševanje razvoja stranke... Boj, ki se bije, ni torij hoj za politične ali gospodarske pridobitve, nego boj za gospodstvo stranke, za strankarsko moč. Kako čudo torej, da delovanju kranjskih strank manjka vsaka večja poteza, da je isto proračunjeno na hipen efekt, kateri naj služi stranki v agi-tatoričnem boju proti drugi stranki ? Da iz takih tal ne more izrasti delo, ki bode izključno posvečeno interesom proletarijata, in ki bode ob enem sredstvo in cilj samemu sebi, je ob sebi umevno. Dovolj je, če pomislimo, kako je večkrat klerikalna stranka izdala interese delavstva. Zakaj ? Ker se je interes delavstva podvrglo življenju stranke. A kranjska socijalna demokracija ? Njena neznatnost na Kranjskem pač naj bol) dokazuje, da se ljudstvo ni moglo razgreti za njo, ozitoma nje . delo-lovanje. Sicer : prava delavska organizacija na narodni podlagi postaja neobhodno potrebna tudi radi socijalne sestave omenjenih strank na Ivranjakem. Liberalna stranka je skoz in skoz buržoazna. V meščanstvu, v trgovini in obrti, tiči njena moč. Ona si sicer nikoli ni n ti domišljevala, da je poklicana zastopati proletarijat. Klerikalna stranka se ob vsaki priliki baha, da je „ kmečka" stranka. Če smemo soditi po njenem dosedanjem negativnem delu v prid proletarijata, ima ta stranka gotovo prav, če se sama označuje kot „kmečka stranka". Socijalna-demokracija pa je v večletnem razvoju na Kianjskem dokazala, da ne bo nikoli prišla do tega, da hi zastopala kranjski proletarijat. Quid faciendum? Potrebno je, da se osnuje delavska strokovna organicija na narodni podlagi, ki bo enako zastopala moralne m materijalne interese kranjskega delavstva. Kakor smo že uvodoma omenili, pripravljalno delo je vže začelo. Vršijo se zaupni sestanki, sklicujejo razna posvetovanja. Znač.lno pa je, da se je samo delavstvo postavilo na čelo tega pokreta. Slava tebi, kranjsko delavstvo! Nalik tvojim tovarišem v Trstu, si se postavilo na lastne noge, ter nočeš, da bi odslej služilo več za štafažo nobenemu ! Mi v Trstu, pozdravljamo te prve začetke z navdušenim veseljem. Od tega bodo imeli stokratno korist sami kranjski delavci. zum, kakor dokazujejo zapiski iz njegovega dnevnika leta 1850. Piše n, pr.: »Ljudje, katere smatram za nižje, delajo grde stvari bolje, nego...", zato se mu ogabijo grdosti in po mnogem tuhtanju in obotavljanju jih zapušča. Drugje piše : »Živimo popolnoma kakor žival, d»3i ne popolnoma odveč ; zapustil sem svoja dela m na duhu sem veliko potrt". Ni imel denarja. Hotel si je v Tuli najeti pošto. Ni prišlo do tega. Odpotoval je zopet v Moskvo. Troje stvari ga tja žene: igra, poroka in da bi dobil kako mesto. Ni dosegel niti ene. Do igre je občutil gnus, poroko je odložil, ker v sebi ni našel niti enega od treh povodov potrebnih za ženitvovanje : ljubezen, razum, usodo ; mesta ni dobil, ker ni imel za to potrebnih dokumentov. Zadolžen, uvidevši, da ne izplača svojih dolgov, ako bo dalje živel dosedanje življenje, odšel je 8 svojim bratom, častnikom, v vojake na Kavkaz. Tukaj je služil Tolstoj pri topničarstvu in je moral često premenjati svoje bivališče. Čarokrasna priroda severnega Kavkaza, gore, Terek, kazaško korenjaštvo in pri-prostost kazaškega življenja, to vse je koristilo v svoji harmonični celbti njegovi umetniški nadarjenosti, tvarjajoči fantaziji in krčilo pot svetovnemu geniju, idočemu v boj za idealom, za iskanjem resnice in smisla življenja. Čarokrasnim „9tanicam“ Kajti: moč vsake organizacije raste progresivno se številom njenih članov. Centralizacija, kateri imajo socijalni demo-kratje zahvaliti svojo moč, je tudi za nas edino sredstvo, da se uveljavimo v boju za strokovni napredek. »Narodna delavska organizacija" ima gotovo lep program. To je priznal njenemu predsedniku celč en so-cijalno-demokratični govornik na javnem shodu v Repentabru. — Izvajati ta program v vsej svojej celoti, to bode pa mogoče le tedaj-ko bodo vsi narodni slovenski in hrvaški delavci interpro vinci-jalno organizirani, ko bodo vsi tvorili eno telo, eno dušo. Radi tega se mi — z delavskega in narodnega stahšča — prisrčno radujemo prvim začetkom tozadevnega delovanja v Ljubljani. Radi tega tudi priporočamo našim tovarišem v Ljubljani, naj se vsi zberejo okoli pripravljalnega odbora in naj se vsi čim preje organizirajo. Program „Narodne delavske organizacije", ki se bode še le tedaj vsestransko izvajal, bode za njih in one, ki se sedaj trudijo za vstanovitev narodne organizacije, najlepše plačilo. V tem imenu kličemo jim mi vže sedaj iskreni in navdušeni tovariški „Nazdar !“ Kongres nemške soci]alno-demo-krntlfne stranke v Horlmbergu. Letošnji shod socijalne demokratične stranke na Nemškem se je v nedeljo otvoril v Norimbergu. Vdeležuje se shoda »približno 15.000 oseb in 400 delegatov. Na programu shoda so običajni referati centralnega vodstva, precej važno vprašanje o organizaciji socialističnega ženstva, (o katerem je bilo razsojeno, da ženske morajo pristopati v skupine, ia neposebne strokovne organizacije) in še druga manje važna vprašanja — razun onega o bud-getnem sporu. Brez tega poslednjega bi bil shod precej šablonski; radi budgetnega vprašanja pa utegne ta shod delati konkurenco glasovitemu draždanskemu shodu, kjer so se tako hudo spoprijemali ortodoksni marxisti in revizijonisti. Budžetni spor je znan. Jugonemški socijalisti so namreč zato, da se v konkretnih slučajih more iz zdravega oportunizma glasovati za državni proračun — in to so v dotičnih jugonemških deželnih zborili že svojevoljno storili —; severo-nemški socijalisti (to je velika večina s centralnim vodstvom vred) pa smatrajo tako postopanje kakor pogrešek proti te- in kavkaškim „aulom“ je bilo prisojeno, da bi postali historični kraji. Tu so zagledale luč sveta mojstrske slike prvih povesti Tolstega in se porodili prvi plodovi njegove tvoreče sile. Prvo delo Tolstega je bilo »Detinstvo", katero je 9. julija 1852. poslal Nekrasovu za »Sovremenik". Njemu je sledilo, »Dogodek", »Deška doba" in „Kazaki“, v katerih neizmerno živo popisuje vtis, ki ga je nanj napravila (veličastno lepa gorska narava kavkaška*). Tu je v poslednjih letih vlade carja Nikolaja I. razrušena in vsled tiranstva iz-podjedana Rusija napovedala dne 4. listo-pada 1851 vojsko Turčiji. Evropske vele-vlasti se do te, začetkoma za Rusijo uspešno vedene vojne umešavajo in začenja glasovita krimska vojna, ki jo zaključuje v zgodovini brezprimerna obramba Sevastopola. Tolstoj hiti na Donavo in potem na Krim. Od listopada leta 1854 do konca vojne se je vdeležil obrambe, ali bil je i literarno delaven, pošiljajoč v »Sovremenik" svoje povesti, kakor n. p. »Se-vastopol" dec. 1855. »Sevastopol v maju 1855", Iztrebljeni gozd, Sevastopol v avgustu 1855. Carina Aleksandra Fedorovna je plakata, ko je čitala prvo delo Tolstega o Sevastopolu in car Nikolaj I. je uka- *j Povest ,K a z a k i“ je pred kratkim izšla v lepem slovenskem prevodu nakladom tiskarne »Edinost", llobiti jo je tudi v knjižnici N. D. O. meljnim načelom socialistične ideje in taktike. Saj je, pravijo, današnja država le vzdrževateljica krivičnega kapitalističnega sistema; glasovanje za proračun, glavni čin zakonodaje, pa bi vsebovalo priznanje in podkrepljenje tega sistema. Zato boj med intrasigentnimi (strogovernimi marxisti) in oportunisti (revizijonisti ali približno taki). Ti poslednji opravičujejo pa svoje postopanje s tem, da državi, iz katere so izsilili kake poboljške za delavstvo, treba tudi dovoliti sredstva za iste, to je glasovati za proračun ; tako glasovanje utegne marsikedaj tudi drugače biti koristno za delavstvo po vsakočasni parlamentarni situaciji. Predvčerajšnjem je prišlo to vprašanje na tapet. Vodja nemške socijalne demokracije B e b e 1 je priznal, da ni še nikoli nikako vprašanje vzbudilo toliko razburjenja, kakor budgetno vprašanje. Naš cilj, je rekel, je izpodkopavati današnji državni in družabni red in postaviti na njegovo mesto boljše razmere. Ako pa kljubu našim prizadevanjem daste vladi zaupnico potom glasovanja za proračun, potem nehamo biti socijalni demokratje. — , Bcbel je tudi karal, ker so se badenski socijalisti vdaležili pogreba badenskega velikega vojvode, in je rekel: ,,Ako bodo južni Nemci tako nadaljevali, potem nismo več socijalni demokratje, marveč nekaka socijalno-refor-matorična stranka. — Mi moramo svoja načela zastopati z vso ostrostjo in brezobzirnostjo, ako si hočemo pridobiti še oddaljene delavce". Govornik je slednjič . prosil, naj se vsprejme predlog strankinega vodstva, kip,rincipijelno obsoja glasovanje za p roračun. Po Bebtlu je spregovoril bavarski deželnozborski poslanec Ti mm, da pobija od Bebela podpirani predlog. Rekel je, da se kongres ne sme spremeniti v terorističen shod. (Odpor se strani severo-nemških socialistov). Sooijalisti niso imeli nikakega povoda za zavrnitev bavarskega proračuna. Govornik je omenjal vspehe delavskega razreda na Bavarskem, kjer je deželni zbor (na podlagi splošno volilne pravice) jako različen od pruskega (z njegovim krivičnim trorazrednim sistemom). Na Bavarskem je delavski razred politično enakopraven buržoaziji. Glasovanje za proračun je bilo vprašanje taktike, in ne vprašanje načela. Resolucije |na shodih imajo edino ta vspeh, da ustvarjajo nove spore. Mi se nikdar ne podvržemo nasprotnemu sklepu, marveč ostanemo trdni, če tudi bi se iz trmaste jeze hotelo izbaciti zal, naj se pazi na mladega pisatelja in naj se ga preloži na manj nevarno mesto. Ko se je Sevastopol udal je bil Tolstoj kot kurir poslan v Petrograd. S tem je bila njegova vojaška kariera končana. Kariero si je spridil s »Sevastopolskimi pesmicami" in razpori, katere je imel pri vojaštvu radi svoje ljubezni do pravičnosti. Ni dovolil na pr., da bi prebitek eraričnega denarja, katerega je dobival poveljnik na vzdrževanje baterije, zapadel v žep poveljnikov kot izvanreden dohodek. V Petrogradu je zahajal veliko s to-dobnim cvetjem literarnega ruskega sveta.( Pogoste spore je imel s Turgenjevom, Grigorovičem, Njekrasovom, Sologubom, Panajevom, Družininom, Gončarovom, Ostrovskijem. Takrat mu je bilo 27 let. 1 Toda niti tukaj ni ostal dolgo. Zaprosil je svoj odpustod vojaštva, nato seje.od-peljal 1. 1856 na svoje posestvo Jasno Poljano, nedolgo na to v Moskvo, in konečno se je podal na svojo prvo potovanje po Evropi. Povrnivši se je živel približno eno leto na deželi in se pečal glavno s kmečkimi otroki. Tu se porodi v njem misel založiti v Jasni Po\jani šolo. Hoče se na svoj učiteljski poklic pripraviti in se odpelje ponovno v Evropo, da prouči njeno šolstvo. . Dne 23. septembra 1862. se je lol-stoj oženil. Star je bil 34, nevesta nje- lev Nikolajevič Tolstoj. no sedeti in opazovati c li prizor. Začeli so padati »Krumirji" kakor toča, kar je razburilo veliko število navzočih Slovencev in malo je manikalo, da ni prišlo do reakcije. Surovina R-b č se je pa še le umiril potem, bo je zaspal v tramvajskem vozu ki pelje z Opčine. V Trstu sta ga pa morala uslužbenca tramvaja razkladati kakor kak zaboj. Zopet en dokaz velikega nspredka in izobrazbe, kakor je trdil »Železničar" I Darovi. Za Ust »Narodni Delavec" so darovali sledeči tovariši. Po 1 K: Kop;t«r, Brišček, Grilanc, Ivanov. Ferluga, Čok, N. N.; po 60 stot.: Furlan, Magd»lenski B»n ; po 50 stot.: Gabrij-lčč, Faganeli, Svetina, Bartol, Sterl ; po 40 stot.: Kraš • ček, Erzetič, Stok, Codin, Hladnik; po 30 stot. : Štefel, Lovrenčič, Nicol, Burgart, Dodič ; po 20 stot.: G egorovič. Kompare, Furlan, Poper, v Vouk, Ažman, Ml dovan, Pregelj, Ban, Štefel, Podbez, Trank, Pegan, M. liker, Mirovič, And ečič, Sancin Ivan, Sancin Josip, X., X,, X., X., X., X., N. N., N. N., Martelanc, N. N., Marc, Trhov, N. N., I. D., Čok Josip, N. N., I. J., Bonomo, Igavc, O O., N. N,, N. N., N. N., N. N.; po 10 stot.: Zabrič, Domačin. Nusdorfer, Žnideršič, Mislej, Kodrič, Štopar, Majer, Požar, Pirc, Turk, Lokar, Sila, Sluga, Žerjal, Sancin, Flego, Pivič, X., Gospa, Flego. TOVARIŠI! Čltajte Vaš list „^aro