Izhaja v Trstu
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana
pisma ne spreje-
UreilEišivo in npravništvo
ul. del Lavatoio
Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu. •
& ----------------1
Vabilo na naročbo!
J
Vse člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina znaša za celo leto K 4‘— in to s poštnino, oziroma z dostavljanjem na dom vred; , za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema uprava »Narodnega delavca«, ki je v uradih »N. I). O.«, ulica del Lavatoio 1, I.
e=^^i=i^==i
Začetki »narodne delavske orsaniMtije" v LjuMjanl.
V zadujem času postalo je v Ljubljani kaj živahno : širša javnost sicer za to še ne ve, za to pa vedo tem bolj oni, katerim pnčetje velja, to je :	slovenski
delavci v Ljubljani. Bakija, katero je tržaška „Narodna delavska organizacija" zaguala čez mejo tržaške občine, je zasvi-tela tudi v Ljubljani. Tudi v Ljubljani je delavstvo občutilo potrebo krepke narodne organizacije in izpreviclelo, da samo v tej ležijo pogoji njegovega narodnega in strokovnega razvoja, To je pač umevno. Ljubljana je metropola slovenskega naroda, najmodernejše mesto na Kranjskem. Industrija se je vže vdomačila in Ljubljana šteje na tisoče narodnega delavstva, in vendar le, to delavstvo, ki tvori večino domačega prebivalstva, ne prihaja do moči in do veljave, do katere bi moralo prihajati. Temu pa ni morda krivo delavstvo oziroma njegovo pomanjkanje smisla za resno orguinzatorično in agitatorično delo. Ne. Temu so kriva pred vsem politična razmerja na Kranjskem. V tej najbolj slovenski kronovini, na Kranjskem, besni namreč neubiaženo Jjut boj med liberalao, klerikalno m socijalno — demokratično, stranko. Vsaka stranka nastopa izključno,
PODLISTEK.
„Sedel je na prestolu mogočen kralj živali, lev. Ni imel sile, da ni vstal, ni iniel zob, da bi sam šel na lov. Živali so prihajale s svojimi prepiri pred njegovo kraljevsko Visokost prosit, da jih razsodi...
Mnogokateri se bo morda pohujšal radi tega bizarnega priravnanja, ali v bajkah je že enkrat tako, da živali predstavljajo ljudi. In ta lev iz »Sveta živali" in ninogili drugih bajk ima tako mnogo podobnega z Levom Jasnopoljanskim, duševnim kraljem „človeških stvorov".
Bil je docela arugi v svoji mladosti. Sam ne taji, da je ni običajne velikomestne in plemiške izprijenosti, v kateri bi se ne bil odlikoval. Popivanje, pletke se ženskami, kvartanje... to vse je napolnilo celb četrtino njegovega dolgega življenja.
Prebil je svoj čas deloma v Moskvi, deloma v Jasni Poljani. Tu je imel tre-! notke askeze, tam trenotke razposajenosti, lova, kvart, žensk. Tukaj je skusil v8e, kar wor0 biti pristopno silnemu, strastnemu, nadarjenemu in mlademu značaju. Ali tu-i kaj se je v njem tudi začel odzivljati ra-
da oslabi drugo stranko, da ojača lastno 6tranko, da pridobi novih privržencev. Že davno se pogreša v politiki kranjskih strank vsaka višja, etična vodilna misel. Končni cilj vsakega javnega dela je samoobramba stranke, pospeševanje razvoja stranke... Boj, ki se bije, ni torij hoj za politične ali gospodarske pridobitve, nego boj za gospodstvo stranke, za strankarsko moč. Kako čudo torej, da delovanju kranjskih strank manjka vsaka večja poteza, da je isto proračunjeno na hipen efekt, kateri naj služi stranki v agi-tatoričnem boju proti drugi stranki ? Da iz takih tal ne more izrasti delo, ki bode izključno posvečeno interesom proletarijata, in ki bode ob enem sredstvo in cilj samemu sebi, je ob sebi umevno. Dovolj je, če pomislimo, kako je večkrat klerikalna stranka izdala interese delavstva. Zakaj ? Ker se je interes delavstva podvrglo življenju stranke. A kranjska socijalna demokracija ? Njena neznatnost na Kranjskem pač naj bol) dokazuje, da se ljudstvo ni moglo razgreti za njo, ozitoma nje . delo-lovanje.
Sicer : prava delavska organizacija na narodni podlagi postaja neobhodno potrebna tudi radi socijalne sestave omenjenih strank na Ivranjakem. Liberalna stranka je skoz in skoz buržoazna. V meščanstvu, v trgovini in obrti, tiči njena moč. Ona si sicer nikoli ni n ti domišljevala, da je poklicana zastopati proletarijat. Klerikalna stranka se ob vsaki priliki baha, da je „ kmečka" stranka. Če smemo soditi po njenem dosedanjem negativnem delu v prid proletarijata, ima ta stranka gotovo prav, če se sama označuje kot „kmečka stranka". Socijalna-demokracija pa je v večletnem razvoju na Kianjskem dokazala, da ne bo nikoli prišla do tega, da hi zastopala kranjski proletarijat. Quid faciendum? Potrebno je, da se osnuje delavska strokovna organicija na narodni podlagi, ki bo enako zastopala moralne m materijalne interese kranjskega delavstva. Kakor smo že uvodoma omenili, pripravljalno delo je vže začelo. Vršijo se zaupni sestanki, sklicujejo razna posvetovanja. Znač.lno pa je, da se je samo delavstvo postavilo na čelo tega pokreta. Slava tebi, kranjsko delavstvo! Nalik tvojim tovarišem v Trstu, si se postavilo na lastne noge, ter nočeš, da bi odslej služilo več za štafažo nobenemu ! Mi v Trstu, pozdravljamo te prve začetke z navdušenim veseljem. Od tega bodo imeli stokratno korist sami kranjski delavci.
zum, kakor dokazujejo zapiski iz njegovega dnevnika leta 1850. Piše n, pr.: »Ljudje, katere smatram za nižje, delajo grde stvari bolje, nego...", zato se mu ogabijo grdosti in po mnogem tuhtanju in obotavljanju jih zapušča. Drugje piše : »Živimo popolnoma kakor žival, d»3i ne popolnoma odveč ; zapustil sem svoja dela m na duhu sem veliko potrt".
Ni imel denarja. Hotel si je v Tuli najeti pošto. Ni prišlo do tega. Odpotoval je zopet v Moskvo. Troje stvari ga tja žene: igra, poroka in da bi dobil kako mesto. Ni dosegel niti ene. Do igre je občutil gnus, poroko je odložil, ker v sebi ni našel niti enega od treh povodov potrebnih za ženitvovanje : ljubezen, razum, usodo ; mesta ni dobil, ker ni imel za to potrebnih dokumentov. Zadolžen, uvidevši, da ne izplača svojih dolgov, ako bo dalje živel dosedanje življenje, odšel je 8 svojim bratom, častnikom, v vojake na Kavkaz. Tukaj je služil Tolstoj pri topničarstvu in je moral često premenjati svoje bivališče. Čarokrasna priroda severnega Kavkaza, gore, Terek, kazaško korenjaštvo in pri-prostost kazaškega življenja, to vse je koristilo v svoji harmonični celbti njegovi umetniški nadarjenosti, tvarjajoči fantaziji in krčilo pot svetovnemu geniju, idočemu v boj za idealom, za iskanjem resnice in smisla življenja. Čarokrasnim „9tanicam“
Kajti: moč vsake organizacije raste progresivno se številom njenih članov. Centralizacija, kateri imajo socijalni demo-kratje zahvaliti svojo moč, je tudi za nas edino sredstvo, da se uveljavimo v boju za strokovni napredek. »Narodna delavska organizacija" ima gotovo lep program. To je priznal njenemu predsedniku celč en so-cijalno-demokratični govornik na javnem shodu v Repentabru. — Izvajati ta program v vsej svojej celoti, to bode pa mogoče le tedaj-ko bodo vsi narodni slovenski in hrvaški delavci interpro vinci-jalno organizirani, ko bodo vsi tvorili eno telo, eno dušo. Radi tega se mi — z delavskega in narodnega stahšča — prisrčno radujemo prvim začetkom tozadevnega delovanja v Ljubljani. Radi tega tudi priporočamo našim tovarišem v Ljubljani, naj se vsi zberejo okoli pripravljalnega odbora in naj se vsi čim preje organizirajo. Program „Narodne delavske organizacije", ki se bode še le tedaj vsestransko izvajal, bode za njih in one, ki se sedaj trudijo za vstanovitev narodne organizacije, najlepše plačilo. V tem imenu kličemo jim mi vže sedaj iskreni in navdušeni tovariški „Nazdar !“
Kongres nemške soci]alno-demo-krntlfne stranke v Horlmbergu.
Letošnji shod socijalne demokratične stranke na Nemškem se je v nedeljo otvoril v Norimbergu. Vdeležuje se shoda »približno 15.000 oseb in 400 delegatov. Na programu shoda so običajni referati centralnega vodstva, precej važno vprašanje o organizaciji socialističnega ženstva, (o katerem je bilo razsojeno, da ženske morajo pristopati v skupine, ia neposebne strokovne organizacije) in še druga manje važna vprašanja — razun onega o bud-getnem sporu. Brez tega poslednjega bi bil shod precej šablonski; radi budgetnega vprašanja pa utegne ta shod delati konkurenco glasovitemu draždanskemu shodu, kjer so se tako hudo spoprijemali ortodoksni marxisti in revizijonisti.
Budžetni spor je znan. Jugonemški socijalisti so namreč zato, da se v konkretnih slučajih more iz zdravega oportunizma glasovati za državni proračun — in to so v dotičnih jugonemških deželnih zborili že svojevoljno storili —; severo-nemški socijalisti (to je velika večina s centralnim vodstvom vred) pa smatrajo tako postopanje kakor pogrešek proti te-
in kavkaškim „aulom“ je bilo prisojeno, da bi postali historični kraji. Tu so zagledale luč sveta mojstrske slike prvih povesti Tolstega in se porodili prvi plodovi njegove tvoreče sile. Prvo delo Tolstega je bilo »Detinstvo", katero je 9. julija 1852. poslal Nekrasovu za »Sovremenik". Njemu je sledilo, »Dogodek", »Deška doba" in „Kazaki“, v katerih neizmerno živo popisuje vtis, ki ga je nanj napravila (veličastno lepa gorska narava kavkaška*).
Tu je v poslednjih letih vlade carja Nikolaja I. razrušena in vsled tiranstva iz-podjedana Rusija napovedala dne 4. listo-pada 1851 vojsko Turčiji. Evropske vele-vlasti se do te, začetkoma za Rusijo uspešno vedene vojne umešavajo in začenja glasovita krimska vojna, ki jo zaključuje v zgodovini brezprimerna obramba Sevastopola. Tolstoj hiti na Donavo in potem na Krim. Od listopada leta 1854 do konca vojne se je vdeležil obrambe, ali bil je i literarno delaven, pošiljajoč v »Sovremenik" svoje povesti, kakor n. p. »Se-vastopol" dec. 1855. »Sevastopol v maju 1855", Iztrebljeni gozd, Sevastopol v avgustu 1855. Carina Aleksandra Fedorovna je plakata, ko je čitala prvo delo Tolstega o Sevastopolu in car Nikolaj I. je uka-
*j Povest ,K a z a k i“ je pred kratkim izšla v lepem slovenskem prevodu nakladom tiskarne »Edinost", llobiti jo je tudi v knjižnici N. D. O.
meljnim načelom socialistične ideje in taktike. Saj je, pravijo, današnja država le vzdrževateljica krivičnega kapitalističnega sistema; glasovanje za proračun, glavni čin zakonodaje, pa bi vsebovalo priznanje in podkrepljenje tega sistema. Zato boj med intrasigentnimi (strogovernimi marxisti) in oportunisti (revizijonisti ali približno taki). Ti poslednji opravičujejo pa svoje postopanje s tem, da državi, iz katere so izsilili kake poboljške za delavstvo, treba tudi dovoliti sredstva za iste, to je glasovati za proračun ; tako glasovanje utegne marsikedaj tudi drugače biti koristno za delavstvo po vsakočasni parlamentarni situaciji.
Predvčerajšnjem je prišlo to vprašanje na tapet. Vodja nemške socijalne demokracije B e b e 1 je priznal, da ni še nikoli nikako vprašanje vzbudilo toliko razburjenja, kakor budgetno vprašanje. Naš cilj, je rekel, je izpodkopavati današnji državni in družabni red in postaviti na njegovo mesto boljše razmere. Ako pa kljubu našim prizadevanjem daste vladi zaupnico potom glasovanja za proračun, potem nehamo biti socijalni demokratje. — , Bcbel je tudi karal, ker so se badenski socijalisti vdaležili pogreba badenskega velikega vojvode, in je rekel: ,,Ako bodo južni Nemci tako nadaljevali, potem nismo več socijalni demokratje, marveč nekaka socijalno-refor-matorična stranka. — Mi moramo svoja načela zastopati z vso ostrostjo in brezobzirnostjo, ako si hočemo pridobiti še oddaljene delavce". Govornik je slednjič . prosil, naj se vsprejme predlog strankinega vodstva, kip,rincipijelno obsoja glasovanje za p roračun.
Po Bebtlu je spregovoril bavarski deželnozborski poslanec Ti mm, da pobija od Bebela podpirani predlog. Rekel je, da se kongres ne sme spremeniti v terorističen shod. (Odpor se strani severo-nemških socialistov). Sooijalisti niso imeli nikakega povoda za zavrnitev bavarskega proračuna. Govornik je omenjal vspehe delavskega razreda na Bavarskem, kjer je deželni zbor (na podlagi splošno volilne pravice) jako različen od pruskega (z njegovim krivičnim trorazrednim sistemom). Na Bavarskem je delavski razred politično enakopraven buržoaziji. Glasovanje za proračun je bilo vprašanje taktike, in ne vprašanje načela. Resolucije |na shodih imajo edino ta vspeh, da ustvarjajo nove spore. Mi se nikdar ne podvržemo nasprotnemu sklepu, marveč ostanemo trdni, če tudi bi se iz trmaste jeze hotelo izbaciti
zal, naj se pazi na mladega pisatelja in naj se ga preloži na manj nevarno mesto.
Ko se je Sevastopol udal je bil Tolstoj kot kurir poslan v Petrograd. S tem je bila njegova vojaška kariera končana. Kariero si je spridil s »Sevastopolskimi pesmicami" in razpori, katere je imel pri vojaštvu radi svoje ljubezni do pravičnosti. Ni dovolil na pr., da bi prebitek eraričnega denarja, katerega je dobival poveljnik na vzdrževanje baterije, zapadel v žep poveljnikov kot izvanreden dohodek.
V Petrogradu je zahajal veliko s to-dobnim cvetjem literarnega ruskega sveta.( Pogoste spore je imel s Turgenjevom, Grigorovičem, Njekrasovom, Sologubom, Panajevom, Družininom, Gončarovom, Ostrovskijem. Takrat mu je bilo 27 let. 1
Toda niti tukaj ni ostal dolgo. Zaprosil je svoj odpustod vojaštva, nato seje.od-peljal 1. 1856 na svoje posestvo Jasno Poljano, nedolgo na to v Moskvo, in konečno se je podal na svojo prvo potovanje po Evropi. Povrnivši se je živel približno eno leto na deželi in se pečal glavno s kmečkimi otroki. Tu se porodi v njem misel založiti v Jasni Po\jani šolo. Hoče se na svoj učiteljski poklic pripraviti in se odpelje ponovno v Evropo, da prouči njeno
šolstvo.	.
Dne 23. septembra 1862. se je lol-stoj oženil. Star je bil 34, nevesta nje-
lev Nikolajevič Tolstoj.
<K 80. rojstnemu letu).
nas iz stranke. (Velik krik in ropot na strani severonemških socijalistov. Klici: „To je nezaslišano !'*) Vi stavljate stranko v veliko nevarnost. (Demonstrativen aplavz st; strani jugonemških socijalistov in revizionistov.)
Velik vtis so napravile na severne socija liste besede govornika socijalistične frakcije v badenskem deželnem zboru, državnozborskega poslanca dra. Franka. Rekel je, da njegova frakcija je postopala tako, kakor je že, iz resnih in objektivnih razlogov. On in njegovi kolegi se bodo trdno držali, kakor se to spodobi pravim možem, svojih sklepov.
Burni prizori so se potem vršili med govorom virtemberškega poslanca H i 1 deli r a n d a, ki je rekel, da vlade južnih nemških držav drugače postopajo nasproti socijalistom nego reakcijonarna pruska vlada. Zlasti virtemberška vlada ni nikoli kratila političnih pravic delavcev. Ako se pritrdi Bebelovemu predlogu, ne bodo on, govornik, ni njegovi kolegi mogli več obdržati mandatov. Te besede so napravile jako globok vtis.
Razpravljanje je bilo potem odloženo na včerajšnji dan. — Priglašenih je še 80 govornikdv.
Radikalna strogomarxistična skupina, kateri je Kautsky na čelu, hoče ostati in-transigentna, naj makar pride do razpora.
V četrtek, dne 17. t. m. je kongres nadaljeval z debato o vprašanju glede glasovanja za proračun, ki je bila zopet jako živahna. V nekaterih trenotkih je bil nemir še hujši, nego prejšnjega dne.
Loitech, urednik „Leipzigcr Volks-zeitunge44, je mej vednimi mejklici južnih socijalistov zagovarjal stališče strankinega vodstva. Posebno hud vihar je zavladal mej zborovalci, ko je govornik protestiral proti temu, da manjšina nastavlja revolver proti večini.
Sledila sta Kauch in Frohme, ki sta podpisala južne socijaliste. Rauch je čital neko izjavo hanoverskih socijalistov, s katero izjavo oni odklanjajo resolucijo, ki jo predlaga strankino vodstvo.
Poslanec Frohme je stavil nastopni predlog ;
»Kongres, potrdivši sklepe ljubeškega kongresa, v svrho, da se izogne sporom glede glasovanja za proračun, ako bi se isto izkazalo potrebno radi neizogibnih razlogov, določa, naj se frakcije poedinih deželnih zborov tozadevno sporazumejo pred morebitnim glasovanjem z deželnim načelstvom in centralnim vodstvom stranke44.
Podpirajo to resolucijo je dejal Frohme, da se ne sme južnih sodrugov tirati pred sodišče, ker je vprašanje o glasovanju za proračune v prvi vrsti taktično vprašanje.
Roza Luxemburg je pa živahno podpirala resolucijo strankinega vodstva.
David, magonški poslanec, je dejal, da južni sodrugi niso imeli in nimajo namena se upreti; oni so celo pripravljeni vzdržati disciplino. Nektere določbe so pa dandanes izgubde vsako pravico do obstoja; ne more se zahtevati, da se vboga mrl če. Treba torej priti do sporazuma, ki naj bo vsprejemljiv za vse frakcije. Z današnjo sestavo stranke, bi glasovanje o tem ne bilo druzega nego premoč, in s tem bi vprašanje še ne bilo rešeno, ampak bi ostalo tam, kjer je bilo prej. ,
Iz spl« šnosti se zdi, da bodo prevla-
gova pa 18 let. Od tedaj živi mirno rodbinsko življenje na svojem posestvu, in se peča s pisateljevanjem in poljedelstvom.
To bi bili v grobih obrisih dož vljaji njegovega vnanjega življenja. Zanimivejši so pa doživljaji njegovega razvoja in duševnega prerajanja.
Kot pisatelj romanov je dosegel svetovne višine. V „Vojni in miru“ je podal plastično sliko ruske družbe v dobi velikih napoleonskih vojsk odi. 1805. do 1815. Z „Ano Karenino44 je podal svojo literarno oporoko. Ko je tako dosegel naj-višio točko umetniškega tvorjenja, odreka se Tolstoj popolnoma umetniške kariere in po nekoliko traktatih socialnega značaja poprime se docela ver kega polja.
To nagijenje Tolstega k verskemu mišlji nju je temel na poteza njegovega značaja, V tem je tudi popolnoma Slovan. Koraka v sledovih slovanskih velikanov : Hua, Tomyz Šiitne, Chelčickega, Komenskega. Že v leiih najraznosajenejšega vži-vanja, v šumu velikomestnih vžitkov, v igri, v ljubezni, na lovu, pri ciganski godbi, nastopajo periode verske pokore. Tako vklanjajoč se navdušeno pokori sklada celo 1. 1850 verski govor, ki pa se seveda ni nikoli bral. Ti začetki verskega premo-trivanja pojavljajo se jako pogosto in čim dalie z večjo intemiteto dokler ne prodro popolnoma in zasenčijo vse drugo zanima-
dali nazori, ki jih je izjavil poslanec David, ker bo tudi vodstvo stranke dvakrat premislilo, predno bo vstrajalo do konca v tem, da južne sodruge prisili do ponižanja, ki bi na vse zadnje bilo škodljivo vsi stranki tudi v slučaju — možnem, če ravno ne dozdevnem —, da bi se južni socijalisti podvrgli.
V popoldanskem nadaljevanju je postala debata naravnost viharna. Ševero-nemški socijalisti so vstrajali se zahtevo, naj se glasuje za resolucijo strankinega vodstva.
.Tužnonemški socijalisti so izjavili, da se ne podvržejo pod nobenim pogojem. Tako se je nesporazum mej severom in jugom poostril do najviše stopinje. Dele-gatje so se razšli skrajno razburjeni.
Delavci I
Širite Vaš list „jtaroi)ni Delavec".
;/?////^////////////////////.//^
Tovariši težaki, pozor!
Nad vami še vedno visi Damoklejev meč, kajti vaši nasprotniki delajo neumorno, dasi dosedaj brezvspešno, za vašo gmotno pogubo.
Straši zopet vprašanje legitimacijskih listkov (teser), odmev nesrečnega in po nesrečenega štrajka težakov v decembru lanskega dela. Tedaj se je v glasoviti pogodbi med delodajalci in štrajkovci sklenilo ustanoviti odbor, sestavljen od delodajalcev, delavcev ter zastopnikov vlade in občine, kateri odbor naj bo pooblaščen za izdajanje legitimacijskih listkov. Le oni težaki, ki imajo te listke smejo biti udinjeni od delodajalcev.
Stvar, kakor znano, sama na sebi bi bila celo koristna in pravična, ako bi se hotelo s tem ščititi težaka pred konkurenco onih, ki se udinjajo za težaško službo le tedaj, ako nimajo drugega dela in delajo s tem pogubonosno konkurenco težakom po poklicu,
Bilo bi pravično, pravimo. Ali ni! Kajti socijalisti hočejo enostavno monopolizirati udinjanje težakov. Štulijo se kakor edini zastopniki delavskega razreda in težakov posebej (kljubu temu, da imajo le nekaj nad stotino organiziranih težakov) in hočejo za to sami sedeti kakor zastopniki delojemalcev v dotičnem odboru. Legitimacije bi izdali seveda le onim težakom, ki so jim po godu. In je samo ob sebi umevno, da slovenski težak ne bi našel pri njih nikake milosti. Po slavnih vzgle-d h v prosti luki bi zahtevali od njega kakor neobhoden pogoj, da se jimzaproda na duši in na telesu. In tudi v najboljšem slučaju bi imeli laški in celo regnikolski delavci prednost pred slovenskimi. Položni slovenskega težaka bi postal nekaj tako žalostnega, kakor je to najti malo-kje drugod. Postal bi naroden in so-cijalen suženj.
Minolo nedeljo so se socijalisti zopet posvetovali radi uvedenja legitimacijskih listkov. Znani Serbo se je pritoževal radi nemarnosti svojih sodrugov, ki da se nič ne brigajo za svoje interese, kakor tudi proti delodajalcem, ki da hočejo zavlačevati uvedenje legitimacijskih listkov.
nje, ko Tolstoj spozna, da mu zahodnoevropska učenost ne more dati zadovoljivega odgovora na n-egovo vprašanje o namenu in temelju življenja.
Tolstoj prebije tedaj velik duševen proces ; vel'ki njegov duh kot žareča kometa hiti od zapada proti v-hodu in pušča za seboj svetlo nevničljivo sled. Od Evrope razmotri« ajoče koraka k Evropi čuteči. Od hladnega razuma pelje njegova pot k gorkemu čustvu. Ogorčen razglaša: se zlo prihaja od ošabnosti razuma. „Oiviliziran človek trpi pod težo svojega razuma, brezkoristnega, ker mu ne more razločiti namena njegovega življenja, radi tega se mora truditi, da se znebi tega razuma4-.
Pri takem umovanju je Tolstoj prišel k mistični indiferentnosti in v vseh svojih naslednjih d lih poje „bimno nirvane44. Sk« zi usta Levinova v „Ani Karenini44 proglaša : „Dokler ne spoznam, kaj sem in zakaj sem tukaj, mi bo življenje ne-možno. — V neskončnosti časa, neskončnosti zmote in neskončnosti prostora vznika organična stanica, vzdržuje se minuto in mine. Taka stanica sem iaz44. P tem sledijo zaključki kakor Fedorov : „Glovek ne sme živeti za se..., ali dolžnost je živeti za Boga...44 In tako gre naprej razvoj njegovega duha od panteizma k
Naj si bo že kakor si hoče, to naj si zapomnijo vsi, socijalisti, delodajalci in vlada, da ne bodo slovenski težaki, ki tvorijo pretežni del domorodnega težaškega stanu dopuščali, da se gre mimo njih na dnevni red. Ako se že ustanovi odbor za uvedenje legitimacijskih listkov, potem zahtevajo slovenski težaki, naj ne postane podeljevanje legitimacij monopol socijalistične stranke, ki bi ga izrabila v strankarske in narodne namene, ampak naj bodo tudi oni poklicani v odbor, kjer naj se odloča o njihovi usodi.
Ako se to ne zgodi, utegne videti Trst, kako nevarno igro igrajo z obupom slovenskega trpina. In vsi slovenski delavci bodo v takem slučaju solidarni.
Mi nočemo biti sužnji!
Caveant consules !
DOMAČE VESTI.
Prve številke,Narodnega Delavca4.
Naznanjamo onim tovarišem, in naročnikom ki žele imeti vse dosedanje številke našega lista, da jih lahko vdobe v uradu „N. D. O.44
Vozniška zadruga za tržaško okolico in bližnje vasi. — Jutri ob 9. uri predpoludne se snideio v dvorani „Narod nega doma44 pri sv. Ivanu delegati tržaške okolice: Boršta, Ricmanj, Doline itd., ki so bili na raznih shodih po okolici in Istri izvoljeni, da zastopajo voznike na sestanku, kjer se bodo pretresovala pravila zadruge in sklenile potrebne priprave za oživotvorenje te potrebne zadruge. — Vozniška zadruga ! Kedo naj bi pri tem se ne spomnil mukotrpnega in naravnost obupnega položaja, v katerem so obsojeni životariti vozniki Trsta in bi žnje Istre? Vozniški stan je nekdaj cvetel in donašal voznikom lepih dohodkov. Po zaslugi raznih podjetnikov-špekulantov,- ki so znali kaj pošteno izkoriščati svoje najete — uslužbence-voznike, prišlo je do tega. da se dandanes smatra voznika kakor nekak ostanek iz primitivnih, antidiluvijalnih časov ... če si vže poskusil vse in se zatekel drugim poklicom, a ne moreš prehraniti — sebe in svojo družino, ne obupaj. Se je en poklic, ki te bode morda 'ohranil pred gotovo propastjo, to je poklic voznika, ki se trudi 6e znojem svojega čela in ki zasluži komaj toliko, da preživi svojo živino in če kaj preostane, svojo družino in sebe. Tako se danes govori: voznik ne umira — to je vspeh njegovega dela. Več ne sme pričakovati od svojega dela. Kako čudno zveni to, če človek z druge strani pomisli, da najemanje v vozniško stroko spadajočega dela od državnega cestnega erarja, od občine in cd zasebnikov, zago-tovlja raznim podjetnikom mastnih dohodkov ? Da brez vsacega napora uživajo mirno in udobno življenje, ki jim ga omogočajo trpini-vozniki ? Da se reši vozniški stan iz tega neznosljivega položaja in da se voznikom pribori p trebna sredstva, s katerimi se bodo rešili nepotrebnega službenega razmerja nasproti zasebnim podjet nikom in zagospod-rili sami — kot de-lavci-vozniki združeni v močni zadrugi — vozniškim tržiščem, namerava se torej osnovati vozn ško zadrugo. Tovariš d r. J. Mandič, ki je z drugimi tovariši vzel to stvar v roke, bode jutri poročal in predlagal sred^va, s pomočjo katerih bi se v kratkem ustanovila imenovana za-
nibilizmu, pesimizmu in konča z misticizmom.
Ta trinajsti Kristusov apostol ne bo od mnogobrojnih svojih pristašev povsem naslednvan Toda ni mogoče zanikati njegov velik vpliv na naziranje vse Evrope v poslednem polstoletju. Trezni razum poreče seveda, da je v verskem sanjarenju šel predaleč, ali zašel je le radi svoje doslednosti iskajoč absolutnega odgovora na vprašanja, ki jih razum sam ne more odgovoriti, saj brezpogojno ne. Tolstoj je hotel absoluten odgovor. Zato je vedno postopal od kompdciranosti k večji enostavnosti, primitivizmu; tako si olajšuje odgovor in našel ga je v vzveličevanju enostavnega, priprost ga, prirodnega in kulturne pridobitve zanikaiočega življenja.
V verskem oziru je nap -al Tolstoj jako veliko krasnih mis i, toda tudi veliko zmot je v njegovih sp'sih in verskih traktatih. Tolstoj je kri-tjan, kot si je le možno kristjana pred tavljati, toda ni kri-stijan, kot si ga predstavlja kaka cerkev, t. j. on si ne da sv jo vero od nikogar predpisati. Vsekak r mu je sv. pismo sveta knjiga. Tam išče svojo vero, a bere svinčnikom v roki in črta, kar mu ni všeč in o čemer se ne more verojetno domnevati, da bi to b le besede Kristove. In tako mu pre« staja s ce e biblije samo par izrekov, kateri so se mu najbolj priljubili
druga. A mi se, kot zavedni proletarci, radujemo temu početju iz celega srca in kličemo vztrajnim voznikom tržaške okolice in Istre : Nevstrašeno naprej za Vaše pra- 1 vice !
Državni poslanec tovariš Klofač
pride, kakor nam je obljubi ob priliki obiska slovanskih novinarjev in kakor poročajo razni češki Ii«ti, skoro gotovo v Trst dne 27. septembra t. 1. V tem slučaju priredi ,,Narodna delavska organizacija44 velik delavski shod, na katerem bede govoril tudi poslanec tovariš I Klofač. Zvečer bi potem bil komers, ki ga priredijo tržaški narodni delavci v gle- : dališčni dvorani „Narodnega doma44 v čast tov. Klofač-a, zastopnika bratskih nam čeških narodnih socijalistov, — Podrobneje poročilo prinesemo v prihodnji številki.
Zopet orgije nemškega furorja.
V Ptuju se je minolo nedeljo vršil občni zbor šolske družbe sv. Cirila in Metodija. Denarno stanje preteklega leta je izvrstno. Od kar so namreč klerikalci napovedali boj edini naši vzdrževateljici šol v onih 3 krajih, kjer nam sovražnik ne privošča izobrazbe, so se dohodki družbe celo povečal'.
Shod se je, kakor rečeno, vršil v Ptuju, kjer danes še gospodujejo nemčur-ske poturice. Zastopniki nemške kulture v tem otoku sredi slovenskega morja, kateri / prej ali slej mora resnično postati to, kar dejanski je: slovenski, — so porabili to priliko za najbolj barbarične napade na udeležnike občnega zbora. Takih napadov • bi se celo sramovali Bušmani in Hotentoti v spodnji Afriki. Čete besnežev so vodili ljudje, ki imajo sama popačena sicer, ali poštena slovenska imena. Med njimi se je zlasti odlikoval nekdanji kolovnd a tržaških slovenskih soeijalnih demokratov, glasoviti Linhart (sedaj se ta umazana poturica piše Ivenhardt). Fej !
Proti tem besnežem treba energično nastopati. Treba napovedati brez pardona boj tujinskemu in oholemu tujincu na naši zemlji. Podkrepiti treba narodno zavednost in v prvi vrsti gospodarske organizacije. Le v tem imenu se otresemo tujih spon.
Najnovejši filozof. Naša krasna slovenska zemlja nam je podarila v mali osebi Regenta zopet velikega moža učenjaka. Ta možiček prireja svoja učena predavania v Sv. Križu v privatni hiši in pri zaprtih vratih. Krog n‘egovih častilcev je zelo omejen in se rekrutira iz par mleč-nozobih fantalinov, kateri morajo imeti precej dobre želodce, da jim prebavijo vse te velikanske modrosti, ki jim jih nudi učena glavica učenjaka Regenta. Upajmo, da bode na tem polju zapričeto delo globokega znanja sodruga Regenta obrodilo obilega sadu.
----«E^-----
DELRVCI!
vpišite se v „Konsumno zodru$o“
članov M. D. 0.
h---^ji==i---------1
in v katerih more z največjo verodostojnostjo trditi, da jih je Kristus izgovoril, in ž njih zatorej sklada temelj svojega krLtjanstva, t. j. tudi, da so temelj njegove vere, ker so besede Kristusove, diši je mogoče še bolj opravičeno reči, da so tuneli njegove vere, ker so mu ugajale, t. j. bile so njegovemu duhu najsorodnejše, ali živele so z drugimi besedami v njem, b le so v njem same ob sebi. Tedai je prav za prav njegova vera najindividual-nejša. To ime ji bolj pristoja nego „Kri-stova vera44, ker v bibliii tudi drugi iščejo in so iskali in našli so in nahajajo tam stvari popolnoma druge, ki so si z učenj« m Tolstega naravnost v protislovju. Vidimo to dobro v sovraštvu vseh cerkva proti temu velikemu starcu jasno-poljanskemu.
Tolstoj razglaša vero razodeto, da, toda razodeto v lastni duši. In ta je pravzaprav edina vera bodočnosti vera ljudij, ki brez občutka zavisn sti od nečesa neznanega ne morejo več živeti. V Lm zaključku svojega verskega iskanja, katero dokonča za njim bodočnost, je ToLtoj nav/lic svojemu zanikavanju današnje kulture naprosto moderen človek. Največja njegova ,.napaka44 je vsekako, da se je udal vplivu visoke sta'osti, toda taka „napaka“ se mora pač odpustiti.
Slovenski delavec, v kako šolo si zapisal svojo deco ? Brezdvomno v slovensko ! Kajti ni ga zavednega slovenskega delavca, kateri bi si hotel vzgajati iz svoje mile ilece — narodne poturice. Kdor ni Še storil svojo dolžnost, naj se požuri. Ako pa ne bo prostora za vse — kar se žali-bog zgodi za veliko večino otrok — potem ... no potem bomo znali povedati mogotcem na ves glas, vladi in kamori, kako sramotno je to za njih, da nam ne dajejo najbolj potrebnega kulturnega kruha, ki ga celo rrivoščajo Turki Bolgarom.
Javen shod radi šole. V nedeljo popoludne ob 4. uri in pol se bo vršil v ..Narodnem Domu“ v Barkovljah javen shod, ki ga sklicuje politično društvo »Edinost". Razpravljalo se bo o najaktuvalnejši točki naše sedanje borbe, to je o našem šolskem vprašanju. — Na shodu bo poročal drž. posl. dr. Rvbai' o svojem tozadevnem delovanju.
Priporočamo našim tovarišem, naj se v obilnem številu udeleže tega shoda.
Na sinočnji shod v Ljubljani v protest proti barbarskim napadom ptujskih nemčurjev je včeraj poilala ,.N. D. 0.“ sledečo brzoiavko:
„Dr. Triller, ehod Mestni dom, Ljubljana. Tižaški slovenski delavci čestitajo ljubljanskim Slovencem na energičnem nastopu proti nemškemu furorju. Skupna naj bo borba proti tujinskemu vsiljencu na naši zemlji. »Narodna delavska organiza-■ eija“.“
Kako se nekaterim „visokim“ gospodom mudi Citati naš list. Iz Rojana nam pišejo : »Veliki" Jernejčič je vsako soboto opoludne grozno nervozen. Po vsem Rojanu stika od tobakarne do tobakarno in vprašuje nestrpno, če že imajo »Narodnega Delavca". Tako smo ga zasačili minole sobote, ko je hitel v tobakarno, kamor je bila raznaševalka komaj prinesla list. Brž je prijel list v roke in ga s hvalevredno pazljivostjo prečital. Ali — o smola 1 ko je prečital list, ga je vrnil nazaj tobakarnarici: čital je list »a macca", revež ni imel v žepu 6 vinarjev. Bilo ga je sicer res nekoliko sram pred tobakarnarico, vendar ni bilo drugače : treh soldkov ni bilo, a »Narodnega De lavca" je bilo treba čitati! No. »veliki" Jernejčič si ni mnogo belil glave, ker jo ima že tako preveč .belo, in si je list enostavno izposodil.
Kdor zna pa zna. Neki listič, ki hoče biti strokoven, kateri pa do sedaj tega še ni pokazal, je zapisal v svoji zadnji številki zopet velikansko laž. Narodnjaki da so napadli nekega sodruga, ko jim je v vlaku na železnici pokazoval svete resnice socijalno demokratičnega programa. V resnici pa se je vršila stvar malo drugače. Dne 6. t. m. se je ppljala večja družba tržaških Slovencev po progi Gorica—Trst. Na postsji Štanjel prilomasti v voz nek človek .popolnoma pijan in se prične prepirati s sprevodnikom v nemškem jeziku. Neki gospod, ki je bil tudi navzoč opomnil je razgrajača, da bi bilo bo je, ako bi se poslužil Rvojega materinega jezika, ker kakor se sliši ni zmožen nemščine in ga tudi sprevodnik ne razume. Na ta nedolžni a popolnoma opravičeni opomin ga je to pijano človeče, ki sliši na ime R b-č na vse mogoče načine psovalo in opetovano razžalilo. A vrhunec svoje surovosti je dosegel ta slovenski R b-č, ko je zagledal podpredsednika N. D. O. mi> no sedeti in opazovati c li prizor. Začeli so padati »Krumirji" kakor toča, kar je razburilo veliko število navzočih Slovencev in malo je manikalo, da ni prišlo do reakcije. Surovina R-b č se je pa še le umiril potem, bo je zaspal v tramvajskem vozu ki pelje z Opčine. V Trstu sta ga pa morala uslužbenca tramvaja razkladati kakor kak zaboj.
Zopet en dokaz velikega nspredka in izobrazbe, kakor je trdil »Železničar" I
Darovi.
Za Ust »Narodni Delavec" so darovali sledeči tovariši. Po 1 K: Kop;t«r, Brišček, Grilanc, Ivanov. Ferluga, Čok, N. N.; po 60 stot.: Furlan, Magd»lenski B»n ; po 50 stot.: Gabrij-lčč, Faganeli, Svetina, Bartol, Sterl ; po 40 stot.: Kraš • ček, Erzetič, Stok, Codin, Hladnik; po 30 stot. : Štefel, Lovrenčič, Nicol, Burgart, Dodič ; po 20 stot.: G egorovič. Kompare, Furlan, Poper, v Vouk, Ažman, Ml dovan, Pregelj, Ban, Štefel, Podbez, Trank, Pegan, M. liker, Mirovič, And ečič, Sancin Ivan, Sancin Josip, X., X,, X., X., X., X., N. N., N. N., Martelanc, N. N., Marc, Trhov, N. N., I. D., Čok Josip, N. N., I. J., Bonomo, Igavc, O O., N. N,, N. N., N. N., N. N.; po 10 stot.: Zabrič,
Domačin. Nusdorfer, Žnideršič, Mislej, Kodrič, Štopar, Majer, Požar, Pirc, Turk, Lokar, Sila, Sluga, Žerjal, Sancin, Flego, Pivič, X., Gospa, Flego.
TOVARIŠI! Čltajte Vaš list „^aro<lni Delavec 4 in zahtevajte ga po vseli kavarnah in gostilnah.
Iz naših dežel.
»Delavski tovariš" je preminul. Klerikalčki se po goriški deželi strašno hrupijo, kako da so močoi; njihova glasila so vsa polna hvale, kako da napreduje krščanski social zem. Bombastično so naznanili rojstvo »Delavskega tovariša". Pa-glavček je kričal nekaj čssa, se zadiral in mahal okoli sebe, ali kmalu se ga je lotila jetika. Zječljal je še svojo jezo na Sokole, potem je 'pa takoj izdihnil svojo pregrešno dušico. — Nevarno je, zabavljati Sokolom.
Narodna delavska organizacija v Biljah si je ustanovila svoj pevski in tamburaški zbor, kateri priredi v nedeljo dne 20. septembra v parku g. Iv. Sauniga svojo prvo veselico s sledečim vsporedom : L Godba. 2. H. Volarič: Zvečer, poje pevski zbor podružnice N. D. O. v Biljah. 3. Janko Kersnik: Naša pesem, deklamacija. 4. pl. Farkaš: Marseljeza, udarja tamburaški zbor iz Dol. Vrtojbe. 5. Vilhar: Slovenec i Hrvat, poje društvo »Ipava* iz Mirna. 6. H. Volarič : Slovenskim mladenkam, poje ženski zbor podr. N. D. O. v B ljab s spremljevanjem orkestra. 7. Brož: »Slava Slovencem", udarja tamburaški zbor iz Dol. Vrtojbe. 8. H. O. Vogrič : »Lahko noč“, poje domači zbor.
Med veselico šaljiva pošta. Vspored je dobro izbran. Da si je preskrbela podružnica N. D. O. v Biljah svoj pevski in tamburaški zbor, je hvalevreden korak, katerega mora občinstvo navdušeno pozdraviti ter ga podpirati s tem, da se odzove odhorovemu vabilu k veselici. Že dolgo, do'go časa ni bilo nobene prireditve v Biljah in človek bi skoraj pozabil na nje, kar se tiče društvenega g banja. Ker se je pa to povzdignilo ravno po zaslugi podružnice N. D. O., upamo, da tudi Bilje ne zaostanejo za drugimi našimi okoličan skimi vasmi. Pridnost in vstrajnost premagata vse nasprotnike, zunanje in notranje, kar želimo novemu členu pevskih zborov v gor. okolici. Drugi pa naj pomagajo N. D. O. s svojo udeležbo in sodelovanjem, da se postavi pevski zbor koj v začetku na trdno podlago.
Penzija.
(Dopis državnega proletarca.)
V poslednji dobi se je v raznih časopisih razpravljalo o tej stvari. Ne bo na škodo ako se tudi mi dotikamo tega vprašanja ozirom na njegovo sedanje stanje stvari.
Ako pomenja penzija gmotno zasigu-ranje brezkrbne in mirne starosti po dolgem življenju polnem napornega dela, nima ta besedica za državne uslužbence (sluge) niti zdaleko fpga čara. Narobe. Za državi e uslužbence, obsojene večinoma k 40 letni službeni dobi, je penzija — trpka ironija,
k.	r zmučeni državni uslužbenec, ta proletarec v uniformi, počine po 40 letih običajno — pod z mljo, In ne le ironija in provokacija je za nas ta »ppnzija", v kolikor se tako zove teh par kronic, ali moramo celo plačevati mesečno za nje
l.	6°/0 od tega, kar se pri nas zove »plačo" Zdi se, da nedostatnosti pokojnine za državne uslužb nce si je bila svesta tudi visoka gospoda, zato niso nas do znanega zakona z dne 24. msja 1906 št. 105. d. z. obremenjali s penzijsko doklado, s katero so danes vzbudili tudi naše zanimanje za »penzijo". Nemški pregovor pravi: „Was nichts nutz ist, ist auch nicht recht". Velja doslovno tudi g'ede naše »penzije". Življenje, polno pcgrešanja, nezadovoljnosti, skrbi in truda spravlja državnega vsluž-benca davno pred dovršenim 40. letom ak-tivitete v grob, radi časar ta penzija nam ne koristi čisto nič. More se to nazivati pravičnim, da moramo plačevati ogromne svote za nekai, kar je dejanski le redka in še nevesela izjema ! ? To je eden izmed kulturnih škanlalov v Avstriji, izberačeni so nam ti ubogi vinarji za nekaj, ob kar d žavno deloda aska rafiniranost nas namenoma spravlja z brezkončno službeno dobo, odmerjeno tako, da je ne doživimo.
In vendar nima nikdo večje pravice do znižan’a službene dobe v svrho omo-gočenja penzije, nego ravno državni uslužbenec ki dela na dan 3—4 ure dalje nego
uradnik in v/ši s tem v 30 letih 40 letno službo razmerno k uradniku. Tu se seveda takoj prihaja z ugovorom da je vendar uradnik bolj izobražen, ki vrši napornejša dela, katera zahtevajo več ozira. Poglejmo na to finto ! Nekdanji ministerski predsednik Gautsch je enkrat rekel deputaciji državnih uslužbencev, da „delo slug je za državo ravno tako važno in potrebno kakor delo uradnikov11. In imel je tudi prav. Vsaka čast naobraženosti. Ali prosimo, ne dobiva ista kakor pogoj za bolj kvalificirana in bolje plačana mesta že zadostnega izraza v službenih, mezdnih in penzijskili privilegjih uradnikov ? Nismo mi ravno za to manje plačani ? Zato pa ne gre nam jemali pravico na teli par let odpočitka v starosti, ki smo si ga zaslužili ravno tako kakor uradniki. Sicer kaj naj se pravi k temu, da se ravno »neizobražene" državne uslužbence vporablja v taki meri za spravljanje kancelijskih del in zlasti takih, ki so naporna in zato večinoma ne dišijo uradnikom? Visoka gospoda jako neumno zakriva krivico, nam storjeno.
In kaj naša 3lužba sama, zahtevajoča železno telesno konstrukcijo in neomajno trdnega zdravja? »Neolikani" sluga seveda lahko vstaja ob 6. uri zjutraj, odpira okna pisarne, prehladi se v prepihu ali pa tekanju v klet po kurjavo iz razgretih pi-saren, požira bacile pri čiščenju, ubija se pri izvrševanju v vsakem vremenu itd. Ali ga morda obvaruje njegova »neolikanost" pred uničenjem njegovega telesnega organizma ?
Naš znameniti protektor Korytowski je blagovolil razsoditi v poslanski zbornici, da 40 let službe ni posebno dolgo za nas, ko smo večinoma certi fikatisti. Kako spoznavanje resničnega položaja, vredno zares avstrijskega ministra! Nj, Ex. je meda mislila boljše honorirana mesta poštnega poduradništva ali pa tišjega jetniškega čuvajništva, če je sploh kai misiila, kaj pa ostali tisoči državnih uslužbencev z najvišje 3 letno vojaško službo ? Nj. Ex. ne ve na pr. iz svojega lastnega ali pa soduega resorta, da vstopi v državno službo mož 24 ali 25 letni, ki mora doseči starost 64 do 65 let, da za-more vstopiti — v pokoj ! ? Nj. Ex. ne ve, da ima ceitifikatist všteto v penzijo vojaško službo često vže od svojega 18. leta a vedno od leta 21. ali 22., kar pomeni zanj pri pravilnem službovanju možnost vstopiti pri popolni plači v pokoj vže v starosti 53 resp. najvišje 56 ali 57 let 1 ? Toda gospod minister je znan tudi zaradi še neumnejšega izreka, da v obče nečemo skrajšane službene dobe in pokojnine, radi tega ž njim v obče ni mogoče pameten razgovor. Zakaj ni izjavil plemeniti gospod finančni minister da je njegov prodnik g. Kosel zakrivil, z ustanovitvijo - 1.6 proč. penzijskega prispevka za nas, proti nam neodpustljivi greh, ko vendar v celoti nočemo hoditi v pokoj ? Zakaj slednjič ni rekla Nj. Ex. da si plačujemo polagoma z obrestmi z našega penzijskega zaklada pokojnine naftili udov per 400 K ali najvišje 533 K 33 st.!?
Danes plačujemo vsaki povprečno 26 kron penzijskega prispevka letno, kar da v 40 letih 1040 K. In teh 1040 K obrestovano 4% reprezentira prav za prav svoto 1802 K, če se niti ne oziramo na * mesečno obrestovanje odtegnjenih penzij- * škili nrispe»kov. Po tem takem vplačuje 20.000 državnih us'užbencev avstrijski državi na leto 520.000 K, kojih 4°/0 obresti znašajo 20.800 K. In teh državnih uslužbencev je v resnici več kot dvakrat 20.000. Koliko s nas jih danes kaj dobiva nazaj od teh ogromnih stotisnčakov?
Ta statistika bi bila zelo poučna.
In poučila bi neovrglivo to, kar danps trdimo in trditi smemo, da bi tudi v obče veljavna 35-letna službena doba državnega uslužbenca nikakor neangašo-vala državo finančno, v skrajnem slučaju bi omejila njeno oderuško dobičkarijo s krvavo nakopičenega penzijskega zaklada, z nas beraško plačevanih in namenoma do smrti .izsesovanih. Da, odsfavček o naših pokojninah je večno poučen in zanimiv!
Odgovorni urednik: ALOJZIJ TABAJ. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
r==at3r=igfrfc==i
„Narodni Delavec"
je na prodaj v sledečih tobakarnak : Može, ulica Mirama r št. 1. Schmelzer, južni kolodvor.
Furlan, ribji trg.
Stanič, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, ti g pred »Narodnim do-mom“ št. G.
Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom” št. 1.
Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Magolo, ulica Belvedere št. 49. Gržina, Rojan št. 8.
Eggenlierger, trg S. Giovanni št. 4. -Kersteil, ulica Acquedotto št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisan, ulica Fontana št. 22.
Gramaticopulo, trg B a r r i e r a
vecchia št. 5.
Bubnič, ulica Sette Fontane št. 14. Bruna, ulica del Rivo št. 14. Brosch, Čampo S. Giacomo št' 15, Rončel j, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruna, ulica SS. Martiri št. 9. Raunaclier. Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337.
Tobftkarna, v „Narodnem Domu” v Barkovljah.
Vivoda, Rojan (pri postaji tramvaja).
i ^|ES=l^. ~i
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano » 3-20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja',
gospodarska knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano...............»	2-80
»SHri ruske slike*, povesti........... _-60
BENES: »Brodskovski odvetnik* . ,, 1-50 Kip Gregorčiča......................»	4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodu ib barvah po raznih cenah.
NOVOST:	NOVOST!
Hflkltl zn dvorane m vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Pllca ValiHrivo 40.
cp stiskalnica in kad za 15 hekt. II (JUd OtS na polovično ceno. Barkovlje, proseška cesta št. 121.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veli ki Izbor vsakovrstnih nuj finejših In starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh naj-finejše sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
AUSTRO-AMERIKAMA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.	*
TRST-NO\T-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TKST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.-TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos in Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksuoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Molla Plooolo it. 2, ali
pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.	jj
ŽIVNOSTEMSKR BRMKR PRO CECHY R MORRV(J - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 186$.
CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - • LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicold 30. TELEFON! *i.«7
Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Pr o štej o vu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
Akcijski kapital : K :to,OOO.OOO.	lle/.ervni in varnostni
zakladi žrez: 0,500.000. — Brzojavi : Ž vnostenskd, Trst
4'|,°|0 Vloge na vložne knjižice
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
- • Tekoči računi in računi na bančni žiro. • -
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM ...............VKRCANJA.......... - - -
Krojni! Pavel Kočevar
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokol-■ke kroje. Postrežba točna, cene zmerne «vojl k svojim! pgyel	J^ojgč
TRST, ulica Nicolo Macliiaveli 13, TRST.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno; in sladščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladSčice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„All'Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmati“ ulici Zudecelie šfv. 8 y katerih toči svoja vina I. vrst.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstva svojo
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska
in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje......
Š GORICA, Gosposka ulica št. 7.
if * :: ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE :: 15	TRST, Via delle Poste St. 10.
Z////M SVOJI K SVOJIM !
Anton Jerkič,
V/S//S//Jto/s.
Prva slovanska brivnica ■ ■ ■ v Trstu ■ ■ ■
Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno
: slovansko: brivnico
v ulici Mo Mercoflonte It. ]
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
brivec.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
tostilno s krasnim orlom
,fll buon ritrovo*
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dreherjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
V/////^/////////«/«/////////.
ftaniinrln vsakoršnih spisov ali ti-rL cvUUc skovin Iz slovenščine ali hrvaščine na Italijanščino
ozir. nasprotno, oskrblja v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I.
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
»Pri rajonskem hribu**
v Rojanu za cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonija Mesesnel.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
« ul. deli' [strla 651
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G» Babiča
F==ini
Slovanska knlEovezaica v Mn
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste.
Postrežba točna in solidna.
Kdor hoče piti dober
: teran:
ali dobro
: vipavsko:
ali pa najbolje
istrsko vino
naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo iD vse to po najzmernejših cenah.
r
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
jinkmo 9e franz
v ulici Geppa 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili.
Tovoril Josip Furlan.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar štv. I., nasproti kolodvora južne železnice in
žganjarno ex Počkaj
na vogalu ulice Cecilia in ulice
Carlo Ghega, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
NOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Tincenzo Bellini 13, telefon 1402
N
v.
tik oerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnloa In zaloga venoev ln raznih cvetlic Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
r

Pozor Slovenci!
0. DobousM
Edina prilika!
TRST, ul. Glosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Telila zalop zptovljenil oblet za moite ia iebke
kakor tudi perila in vsakovrstnega oblačila za možke.
Valed postopne sezone prodajam vse blago ki je imam v zalogi po jako znižanih oenah.
Izvršuje se naročila za možke obleke po meri.
Zaloga črnih klobukov za možke.	JS3T Govori se slovensko.
O
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
:OSREDNIA BANKA f? ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
o
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov la brz.: SPOROBANKA
vloge na knjižice.
O
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. —
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
Vloge na tekoči račun d° A *| / Q /
- Premijene vloge po 43/4°/o	JJ Q
— JADRANSKA BANKA v TRSTU-
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
VpEDflOSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZA STAVJMA PISJV1 A, PRIdORITETE, DELfUCE, SREČRE 1. t. d.)
----VALUTE IH DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Estapt menic is laso, borzna naročila
SflFE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4‘/A-
VLOGE NA KNJIŽICE.
TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-------
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 - 5.3o. — Briojavl: „ JADRANSKA “ - Trst. — Telefon: 1463 in 703.