LETO YEAR 42
THOUGHTS
MAREC 1993
Naslovna slika je velikonočni motiv iz slovenske cerkve svetega Rafaela (Merrylands) v Sydneyu.
+ + +
PREDLANSKIM je naša uprava naredila napako oz. v predbožični naglici pozabila priložiti kuverto z naslovom, ki spomni naročnika in mu olajša poslati odrezek koledarja z naročnino. Veliko bralcev je zaradi tega lani pozabilo poravnati naročnino. Letos smo napako popravili. Naročniki kuverte pridno vračajo z naročnino, nekateri za dve leti,ker so lani opustili; drugi pa so seveda pozabili, da je lanska naročnina se neporavnana. Naj jih tu spomnim na morebitni dolg. Je pa letos nekaj dolgoletnih dolžnikov poslalo večjo vsoto. Teh sem posebej vesel, obenem pa sem zadovoljen, da jim zaradi dolga nisem ustavil MISLI.
Doslej uprava, zdaj naj spregovori urednik:Nekaterim je bil odveč članek Gerdenove Jožice "Dragi rojaki • Slovenci kremeniti!" Je pa iskren in je zato bil vreden objave. Nesmiselno je mahi ti usta in ušesa ter zakrivati oki, ko bi lahko marsikatere skupne probleme reševali z možatim razgovorom, s popravo napak in delom z roko v roki. Ce tega ne znamo ali nočemo, je z nami nekaj narobe in nas je lahko sram.Zato sem zdaj objavil tudi (že v prejšnji številki napovedan) članek Jožičinih o-pazovanj na geelongški konferenci "Pathway to Unity". Da je pisan iz srca iskreno, ne dvomim. In prav te iskrenosti naši skupnosti manjka, se mi zdi. Naj bo članek sprejet tako iskreno kot je bil pisan in objavljen, pa do prave složnosti nismo daleč.
—	Urednik in upravnik
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Za
nimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pišana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje.
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev.
PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v fivo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev.
JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika - Legiša. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2+Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 — Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.— dolajjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poveijeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing); Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
&efje
'hmUii
J,,	•	Leto
ji «*	.	«
,	št
MAREC 1993
Živ je! Aleluja!
Po "Družini" - stran 33 Veli ko notna hvalnica
— liturgična himna — stran 34 Spomini na veliko not — Anton Dermota v svoji knjigi "Tisoč in ena nofc" — stran 35 Ekologija Hovehke družbe in vstali Kristus — K. H. — stran 36 Velikonočno jutro — pesem
— Marjan Jakopič — stran 37 "Pathway to (Dis)unity"?
— Jožica Gerden — stran 38 Z ege n — velikonočna trtica
— Joža Vovk — stran 40 Kaj pravite?— Več vljudnosti, pa tudi pravih informacij —
—. Urednikov odgovor — stran 42 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 44 Izpod Triglava	— stran 46
Edinost, sreča, sprava . . .
Kaj je sreča
— P. Tone — stran 48 Središče si/. Cirila in Metoda, Melbourne — P.Bazilij — stran 50 Moje celice — zapiski iz zaporov
— Jožko Kragelj — stran 53 Naše nabirke	— stran 53 Peterletova vrnitev na oblast
— Peter Millonig — stran 55 Središče svete Družine, Adelaide
- P. Janez - stran 57 ^ vseh vetrov	— stran 58 Kotiček naših mladih — stran 60 Križem avstralske Slovenije
—	stran 61 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije—stran 64
1? "H" W "H" "BF 55
JuLl J. W	Q
AIE1UJA
*
VELIKA NOČ, nam kristjanom najveZji praznik, vsem ljudem dobre volje pa največji simbol: ljubezen je močnejša kot hudobija, Življenje je močnejše kot smrt. Ne rodimo se v senci vseprisotnega Nesmisla, ne rastemo, ne delamo in ne gradimo sebe, sveta in družbe za končni NiČ. Vse se razvija in steka v Polnost, v Boga. Kristusova smrt in vstajenje sta nam poroštvo in pot.
VELIKA NOČ je predvsem resničnost. Vsa pretresljiva simbolika križa in vzvišena simbolika luči in vstajenja je zgrajena na zgodovinski resnici. Jezus iz Nazareta, ta dobn človek, je zares umrl, umrl strašne smrti, ki je povsem otitna. In prav tako je zares spet prišel med svoje živ, spremenjen, poveličan, nov človek. To je na vse možne naiine izpričano dejstvo. Videli so ga, se ga dotikali, z njim govorili, hodili in jedli, na različnih krajih in ob vsaki dnevni uri. Bistvene duševne spremembe učencev, skladnost oznanjevanja širom po svetu, pa vztrajnost v tolikih preizkušnjah in muteniitvih, povsem novo razmerje do življenja, do vere, naroda in sveta . . . vsaka stvar zase in vse skupaj so pat ena sama velika priča, tudi danes trdna in živa: Kristus je vstal, zares je vstal.
VELIKA NOČ je izpolnjena obljuba in rojstvo novega božjega ljudstva. Jahve, Bog, je rekel Abrahamu, da bo ote velike množice, Številne kot je zvezd na nebu. To je bil smisel vseh obljub in vseh žrtev izvoljenega ljudstva. Gospod je rekel, da bo povzdignjen na križ vse pritegnil k sebi. Zato se je Cerkev nujno razširila v vse kraje in kulture in niČ je ne more zaustaviti. Veliki petek in velika noč sta naše rojstvo in tu je naša skrivnost.
VELIKA NOČ je zlasti tudi veselje, trdnost in mir duha. Tega ne morejo dovolj izraziti doneče pesmi in vzkliki aleluje, ne prijateljska voščila in obiski ter velikonočne dobrote in slovesnosti, ker prevzema srce in dušo do dna. Kristus je z vstajenjem dokončno potrdil svojo resničnost. Bog nas je v njem zares obiskal, postal naš Emanuel, sopotnik in prijatelj, Bog z nami. Kristus je zares Bog in ljudje smo božji otroci, poklicani k pobožanstvenju.
VELIKA NOČ pa je tudi veliko naročilo. Krščeni smo v Kristusovo smrt in prešli smo z njim v vstajenje. Greh nam ne sme več gospodariti, svet nas ne sme zvabiti. Trpljenje in smrt
VELIKONOČNA
HVALNICA
V	jutranji zarji vse žari,
nebo odmeva v hvalnicah, vsa zemlja vzklika radostna
pekel jeti in trepeta.
Vse poje hvalo Kristusu,
mogočni kralj je zmagal smrt, pogazil sile je pekla,
Človeštvo rešil suženjstva.
Zaman, buvarji, stražite,
odveb sta skala in pečat. Gospod je zmagoslavno vstal
in poveličan spet živi.
Veselje velike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti, naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.
Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš, Obetu, Duhu Svetemu
enako zdaj in vekomaj. Amen.
nas ne smeta do konca zbegati in preplašiti — z vsem tem računamo. Vladati nam mora zakon svobode, ljubezni in edinosti, samo to je vredno Kristusa in kristjanov.
VELIKA NOČ je končno trdno poroštvo. Mi ljubimo svojo domovino in skupaj z vsemi ljudmi gradimo svet pravičnosti, spoštovanja in blaginje vseh in vsakogar. To moramo, to je evangeljski zakon. A obenem potujemo v dom večnega Sonca in Srebe, kjer je sedaj Kristus z Očetom. V Svetem Duhu smo zato združeni kot bratje in sestre v Cerkvi, ki nam je kot Marija mati in ubiteljica. Kristus nam je to z vstajenjem in slavnim vnebohodom nepreklicno potrdil.
NI bilo bc)lj neverjetnega a obenem manj pričakovanega klica kot: “ŽIV JE! Živi! ON JE ŽIV!” Nihče ni mogel in hotel tega verjeti, a prisilil jih je s svojim življenjem. Začudenje se je spremenilo v veselje in moČ, ki nima meje. Pri drugih pa v strah, a brez potrebe. Kristus je vsem le prijatelj, tudi tistim, ki so ga zavrgli in križali, v srcu ali na lesu. Kristus živi, pri OČetu in v svetu, v nas in med nami samo za ljubezen, dobroto, resnico.
“ON JE ZIV!” Laz, goljufija in hudobija, ki so duhovna smrt, se ga boje, mi vsi pa se ga veselimo. Živi Kristus je Življenje.
Po “Družini”
VSE BLAGOSLOVE VELIKE NOČI
ROJAKOM ŠIRNE AVSTRALIJE,
KI V SKUPNI VERI V KRISTUSOVO VSTAJENJE PRIČAKUJEMO TUDI NAŠE POVELIČANJE. TO VAM ŽELE
VAŠI DUHOVNIKI IN SESTRI TER POSINOVLJENI MISIJONARJI.
ENAKO VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM "MISLI",
SOTRUDNIKOM IN SODELAVCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA .
SPOMINI
NA
VELIKO NOČ
VELIKONOČNI TEDEN je vsa soseska skupaj doživljala. Na cvetno nedeljo so otroci prihiteli v cerkev k maši z “bigdvenco”, zajetno butaro iz pletenega vrbovega šibja, okrašeno s pisanimi trakovi in vsakovrst-n,m pomladanskim zelenjem, s privezanimi smokvami, pomarančami in rdečimi jabolki, okronano z brin-Jern in oljčnimi vejicami. Čim večja butara, tem večji P°nos in ugled. Spominjam se nenavadnih butar iz sosednje kmečke vasi. Velike so bile, zdele so se nam kot baročni oltarni stebri, dva fanta sta morala nositi Po eno. To je bilo občudovanje!
Ko so zvonovi poleteli v Rim, smo mi pobiči začeli vrteti raglje. Pri maši so ministrantje rabili lesena klopotala namesto zvoncev, k službi božji pa je klicala Velika raglja, mogočna, lesena ropotulja v obliki Andrejevega križa, ki se je oglašala daleč naokrog. Z njo So “zvonili” tudi opoldan. Na veliki četrtek je župnik v cerkvi prižgal trinajst sveč, kolikor je bilo navzočih Pl zadnji večerji. Sveče so bile zataknjene na triogla-f° stojalo in so edine razsvetljevale zatemnjeno cerkev ,n zastrte oltarje. V tem mističnem polmraku so peli Psalme. Po vsakem psalmu so ugasnili eno svečo; ko So ugasnili zadnjo, je bila pobožnost končana.
Takoj po cvetni nedelji so začeli postavljati božji §rob, ki je bil zelo velik. Stransko kapelo v cerkvi so sPrernenili v duhovno prizorišče. Kulise so potegnili Prav do cerkvenega stropa. Poslikane so bile s prizori Križevega pota. Pred božjim grobom so stražili oboro-Zenci> izrezljani iz lesa in pisano poslikani, v bojni turški opravi, s helebardo v roki. Pri oltarju, ki je bil namenjen samo svetemu grobu, sta klečala dva angela, Sklonjena v molitvi in kadilnico vihtč. Ta prizor pa je " še posebno učinkovito opremljen s številnimi lesketajočimi se kroglami vseh barv. Napolnjene s vodo ln z oljnatimi lučkami za seboj so dajale toplo in bla-§° luč, ki je vabila k pobožnosti. Prav za prav je bilo t0 P^o baročno prizorišče, ki sem ga doživel in o nJem mi je ostal nepozaben vtis.
Veliki petek je bil dan tihe, pobožne zbranosti, delo se je, kakor da bi njegov pomen zajel ves kraj.
Judje so prihajali v cerkev s pritajenimi koraki in še-Petaje. Vsak je stopil k božjemu grobu, da bi odmolil
molitvico in poljubil pet ran na izpostavljenem razpelu v počastitev Križanega. Zvečer tega dne so peli v mističnem cerkvenem mraku pasijonske pesmi. Po končani pobožnosti in ko je zadnji vernik odšel iz cerkve, se je na mah začelo praznično velikonočno razpoloženje. Cerkovnik je s pomočniki začel pripravljati vse za procesijo prihodnjega dne. Po klopeh so postavili velika cerkvena bandera, tako težka, da so jih morali nositi po trije možje, pa še ti so imeli dosti opravka, če se je bilo treba upirati vetru. Zraven tega pa še svetilke, ki so jih tudi nosili, nebo, velika posoda z blagoslovljeno vodo, polena za blagoslovljeni ogenj in nazadnje so slovesno okrasili še oltaije, ki so bili do tedaj v velikem tednu zagrnjeni.
Na veliko soboto so pred cerkvijo navsezgodaj blagoslavljali ogenj in vodo, doma pa seje začelo zadnje veliko pospravljanje, kuha in peka ter barvanje pirhov, kar smo smeli otroci sami oskrbeti. Obdarovani smo bili le z enim ali dvema pirhoma in - prav redkokdaj — s svežimi pomarančami, ki sojih prodajale branjevki iz Istre. Pred procesijo ob vstajenju so v farni cerkvi blagoslavljali “žegen”. Bil je slikovit prizor, ko so praznično oblečene žene in dekleta prišle v cerkev, na glavah pa nosile pisane, umetno spletene jerbase. Bili so polni velikonočnih jedi, potic, gnjati, kranjskih klobas, pirhov, hrena, pomaranč, vse to pa je bilo pokrito s prti, ki so bili umetno vezeni z narodnimi vzorci na belem platnu.
Brž ko se je zmračilo, se je vse zgrnilo k vstajenju. Procesija je šla od cerkve dol po trgu, obšla skoraj vso Kropo in ko se je vračala, jo je pozdravilo močno bučanje orgel. Zvonovi so se spet prvič oglasili in zvonili so kar naprej med vso procesijo, dokler ni vstal Gospod in je izzvenela zadnja aleluja.
Slovesna maša na velikonočno nedeljo, ki sem jo doživel kot ministrant, mi je ostala v spominu kot najmočnejši vtis otroštva. Skladnost glasbe, petja, vonja po kadilu in sijaja zlato pretkanih mašnih oblačil me je popeljala v višje, lepše svetove. Ko se oziram v tiste davno minule čase, čutim, da je ta baročna ne-
beška lepota zbudila in bogatila v meni čut za umetnost.
Na velikonočni ponedeljek popoldan po blagoslovu je mlado in staro odšlo na veliki travnik zunaj Krope, za “dolgo njivo”. Bilo je pravo ljudsko romanje, pisan obisk pomladanske narave, obenem pa spomin na svetopisemsko pripoved o dveh Kristusovih učencih, ki sta šla v Emavs. Na tem travniku se je začelo živahno vrvenje. Starejši so privlekli iz cekaijev velikonočne jedi in so si privoščili dobrot, mladina pa seje po svoje predala vsakovrstnim zabavam. Že prej pa so dekleta svoje izbrance obdarila s pirhi v znamenje naklonjenosti.
ANTON DERMOTA
9M.
Ekologija človeške družbe in vstali Kristus
EKOLOŠKA VEST EKOLOGIJA je beseda, ki se v sedanjih iasih prav pogosto sliŠi. Pomeni pa zastrupljenje, okuženje narave. Gre za problem, ki zaskrbljuje politike, gospodarstvenike, sociologe in tudi verske skupnosti. V Bazlu v Švici so v letu 1989 o tem razpravljale krčanske Cerkve, leto kasneje pa v Seulu na Koreji ne samo krščanske Cerkve, temveč tudi zastopniki drugih ver. Gre torej pri tem tudi za moralni problem.
Zaradi tega tudi katoliška Cerkev posveča temu problemu veliko pozornost. . Tako je sveti oče v svoji poslanici za Dan miru 1990 spregovoril ravno o ekologiji, med drugim tudi tole:“. . . Spričo vedno večjega onesnaženja okolja se Človeštvo vedno bolj zaveda, da ne more Še naprej uporabljati zakladov zemlje, kakor jih je v preteklosti (tj. brez odgovornosti, v iskanju zgolj večjega dobička). Javno mnenje in odgovorni politiki so zaskrbljeni . . . Tako se oblikuje ekološka zavest, ki je ne smemo zamoriti, pač pa vzpodbujati, da se razvija in dozoreva . ..”
V	tem oziru so se v zadnjih časih pojavile posebne stranke “zelenih”, ki si stavijo za cilj prav boj za čisto okolje.
EKOLOGIJA IN IZVIR ŽIVLJENJA Vse to je lepo in prav. Toda imamo Še drugo ekologijo, ki je bolj nevarna: to je ekologija Človeške druž-
be. Zastrupljenje človeškega življenja in Človeške družbe. Gre za prestopke zoper peto in Šesto božjo zapoved, ki ščitita Človekovo življenje.
Življenje je za Človeka najvažnejša tuzemska dobrina. Človek vse žrtvuje, da si ohrani življenje, to vemo vsi. In vendar se ekologija družbe začenja prav pri življenju, pri spočetju novega Človeškega bitja. Najprej gre za to, kako gledamo in vrednostimo komaj spočeto bitje. Je to Človek ali ne, je to oseba ali le neka nedoločena stvarca?
Kadarkoli o tem razpravljajo na kongresih o bioeti-ki, je s strani laicistov slišati neveijetne trditve, med njimi, da prva dva tedna po spočetju embrio (oplojeno jajčece) še ni človek. In ker ni Človek, smemo početi z njim karkoli,
Te nesmiselne a tako odločilne trditve me spominjajo na teorijo starih poganskih grških filozofov. Ti so razlagali, da je človek najprej rastlina, potem žival in nato šele umno bitje. Tako človek prehodi vse tri faze Življenja na zemlji.
Ekologija s človekom se nadaljuje. Do dvanajstega tedna po spočetju zakon dovoljuje abortus,In navadno Ženski, ki se tega posluži, davkoplačevalci plačujejo bolniške stroške. NiČ ne vprašajo, ali soglašamo, da se v takšne namene troši denar. To laicistiČno gledanje na človeka je žal zajelo že ves razviti svet brez izje-
me- Vendar se oglaša — ne vest, ki je laicisti v tem oziru nimajo — temveč zaskrbljenost zaradi posledic. Tudi v Sloveniji so ze začeli zvoniti alarmni zvonec, kaj bo s slovenskim narodom, Če bo Se naprej toliko načrtnih splavov in tako malo Živo rojenih otrok. A si ne delajo skrbi zaradi umorov nedolžnih otrok, temveč zaradi dejstva, da se bo Čez Čas družba postarala ter ne bo mladih delavcev, znanstvenikov, vojakov . . . Zato se bodo pač priseljevali ljudje iz Tretjega sveta, ki jih ta moderna kuga Še ni okužila.
Dodajmo Se manipuliranje s človeškimi zarodki, kot bi šlo za križanje vrtnic ali drugih rožic. In ekološka z začetki človekovega življenja je popolna.
Ni pa še dovolj. Človek se boji trpljenja. Ko ne more več uživati zaradi bolezni ali starosti, naj se mu pomaga, da lepo in brez bolečin umrje. Ponekod so to prijetno smrt” že uzakonili.
EKOLOGIJA DRUŽINE
Pa pojdimo naprej. Oglejmo si družino. Ta zibelka človeške družbe doživlja nič manj hudo ekologijo. Včasih so novoporotencem stavili slavoloke z napisom: Zvestoba do groba! Danes tega ne vidiš in ne slišiš več. Uveljavila seje poroka cigana v Jurčičevih Rokovnjačih: “In nomine patre, poročim te na kvatre; ko drugo dobiš, pa to zapustiš.” Celo ta majhna vez formalnega poročnega obreda pred državnim uslužbencem postaja odveč, kaj šele cerkvena poroka. Skupnega življenja ne samo brez cerkvene, temveč tudi brez civilne poroke je vedno več. Zakonsko zvesto-
Velilconočno jutro
Nedeljsko jutro — prazen grob in sončni žarki po bregeh, tam na zvoniku in v očeh se sreča sama lesketa, odsev odprtega neba:
Gospod je vstal!
Bandera silijo v nebo, zvonovi vriskajo v pomlad, kot šli bi fantje vasovat, kot Šli bi svatje v srečni dan, zvonovi vriskajo Čez plan.
bo celo zasmehujejo. “Kakšen tepec si, da si zvest svoji ženi! Kako si nora, da si zvesta možu!” To je danes parola med ljudmi na splošno.
Posledice te ekologije so že opazne in začenjajo se skrbi. Te skrbi niso zajele samo Cerkve, marveč tudi politike in sociologe. Alarmni zvonci so tudi nove bolezni, kot so aids, uživanje mamil, alkoholizem, otroci brez enega ali drugega starša, razbite družine, mladi, ki se zmeraj težje odločajo za poroko in že in še. Hude posledice te družbene ekologije postajajo vedno bolj vidne. Alije kje rešitev? Pri ljudeh gotovo ne!
ZDRAVILO JE VSTALI KRISTUS
Toda Kristus je prišel, da odreši celega tloveka, tako za tuzemsko srečo kot za večno. Te dni sem srečal moža, ki mi je rekel’“Gospod, kako sem srečen, da ste me poročili; 28 let je tega, pa se nisem Še nikoli pokesal.”
Če je Kristus potrdil, “kar je Bog združil, tega naj Človek ne loči”, ni tega rekel iz kake svojeglavnosti, marveč zato, ker je vedel, da je Bog Človeka ustvaril za srečo v večnosti kot ze tudi na tem svetu. Resničnost svojega nauka je potrdil tudi s svojim vstajenjem.
Zato, Človek, spoštuj naravo, ki jo je Bog ustvaril! Še bolj pa spoštuj sebe in sočloveka, ker si ustvarjen po božji podobi in ker je zate Kristus trpel, umrl in tretji dan zmagoslavno vstal od mrtvih. To pa zato, da bi bil ti srečen že tukaj in še bolj enkrat v večnosti.
K. H.
/
Procesija se vije v breg, po belih vaških gre poteh, in z njo prihaja Vstali sam. Svečano stopajo ljudje, tako je svetlo njih srce ko v zarji nasmejani dan . ..
Marjan Jakopič
»PATHIHMV TO (DIS)UNITV« ?
Povedali so mi, da sem samo "Observer" in nič drugega — torej brez pravice sodelovanja in Se manj soodločanja. Z vso resnostjo — četudi razočarana — sem sprejela to dejstvo. Sem pa mnenja, da imam pravico svoje misli posredovati drugim, ki niso bili povabljeni niti opazovati. Tu so moja iskrena osebna opazovanja — Jožica Gerden
Članek ",Slovenci kremeniti — bodimo tudi plemeniti!" sem v obliki pisma poslala pred nekaj meseci mnogim rojakom po vsej Avstraliji in jih prosila, da mi pomagajo razvozljati vzroke in probleme slovenske razdvojenosti v Avstraliji ter najti skupno pot do razumevanja in sodelovanja v prihodnosti. Preprosto nisem mogla razumeti, zakaj Slovenci po drugih krajih A vstralije ne morejo živeti v slogi in se imeti lepo, kakor se imamo v našem mestu na tromeji. Nisem mogla razumeti, zakaj so nekateri vodilni in vplivni člani slovenskih društev, ki so tudi moji prijatelji, stali nemo ob strani, ali celo nasprotovali Slovenskim narodnim svetom (S.N.S.) ob njihovem neutrudnem delu za rodno domovino Slovenijo v najbolj kritičnih časih, ko je Slo za njen obstoj, samostojnost in priznanje v svetu. Želela sem vedeti, zakaj so klubi morali biti v času slovenske vojne za samostojnost in borbe za priznanje kar naenkrat "nepolitični"? Hotela sem odgovore za moje mnoge ZAKAJ? . . ., saj z novo, samostojno in demokratično rodno domovino bi se morali tudi Slovenci po svetu počutiti svobodne, lahko nam bi bilo vsem lepo pri srcu ob končni rešitvi bolečih verig preteklosti.
Prejela sem precej pozitivnih odgovorov in izraze-nih želja, naj nadaljujem z iskanjem resnice in se ne pustim ustaviti od nikogar. Le par 'prijateljev', na ke-terih pomoč sem najbolj računala, je ostalo brez besed. Začela sem Že verjeti pesimistom, da so vse moje besede bob ob steno in vse lepe želje le moje sanje.
V	februarju pa sem na veliko presenečenje in po Čudnem naključju prejela kar dvakratno povabilo, naj se udeležim konference PATHWAY TO UNITY v Geelongu. Kakšno presenečenje! "Torej vse moje besede le niso bile bob ob steno", sem si mislila. Polna pozitivnih idej in upanja sem se povabilu odzvala in se predstavila kot zastopnica slovenske skupnosti Sunraysije.
Na moje veliko občudovanje je celotna organizacija konference potekala brezhibno. Čestitke in zahvala za gostoljubnost gre gostiteljem, članom Slovenskega kluba Ivana Cankarja v Geelongu. Marsikdo bi rad imel tako dobro organizirano skupnost. Razen pozdravnega govora Petra Mandelja, predsednika Sveta slovenskih organizacij Viktorije, ki me je skoraj malo prestrašil, smo bili vsi gostje lepo sprejeti v Shire of Corio ter se lepo imeii na sobotni večerni zabavi
v Domu Ivana Cankarja. Med večernim sporedom je, ob presenečenju mnogih, viktorijski predsednik Peter Mandelj prejel priznanje v zahvalo za neutrudno delo slovenski skupnosti vse A vstralije.
Drugi dan konference "Pathway to Unity"pa je bilo vse bolj resno. Bila sem — na moje začudenje — opozorjena, da sem le OBSERVER - opazovalka (da lahko komentiram, . . but, please don't say orask anything!" And of course I have no vote. That vvas O.K., it was no need for voting, there was no chal-lenge). Po slovesnih govorih in ustanovitvi novega društva COUNCIL OF SLOVENIAN ORGANIZA-TIONS OF AUSTRALIA sem imela vtis, da so bila vsa odgovorna mesta že vnaprej planirana in se varnostni krog tesno zapira. Predrznila sem se vprašati, Če se tudi druge organizacije lahko pridružijo,. . . but I was again reminded of my rights and my question dismissed as "hypothetical". Predsednik Sveta slovenskih organizacij A vstralije je postal g. Peter Mandelj. Da pa ne bi Viktorija prevladala, ima le Šest glasov in preostala Avstralija sest.
Proti koncu tega izrednega srečanja me je zabolelo pri srcu. Poizkušala sem najti pozitivno stran takšnega združenja nekaterih, pa jo nisem mogla ugotoviti. Ne razumem izjave, da bodo odslej naprej slovenski klubi zaprosali za finančno pomoč. Kaj jim doslej ni nihče posredoval informacije, kako naj za finančno pomoč zaprosijo? Neutemeljena je tudi izjava, da mora biti le ena oseba, ki bo zastopala vse slovenstvo pri državnih organih, kar je nemogoče. Iz izkušenj vem, da vsaka država, vsako mesto in vsaka organizacija ima svoje zastopnike. (Jaz sama sem ilanica mnogih organizacij, vendar zaradi svojega dela med priseljenci; da pa sem Slovenka, je to le "bonus" za Slovence.)
Torej zakaj potreba po nekakšni centralni oblasti? Našo slovensko vlado predstavlja naš zaslužni Častni konzul v Sydneyu, oba predstavnika SIM je slovenski narod v Avstraliji demokratsko izvolil. Predstavnike klubov pa so izvolili Člani —njim so odgovorni in lepe, težko zgrajene dvorane bi naj bile nepristransko na razpolago vsem slovenskim rojakom.
Seveda sem za pošteno sodelovanje in združevanje prav vseh društev in drugih naših organizacij, toda ne le enostransko. In prepričana sem, da je za to večina Slovencev v Avstraliji. Sedaj pa se bojim, da se bo-
do razlike in nasprotovanja med Svetom slovenskih organizacij in Narodnimi sveti Se bolj poglobila.
Predstavljala sem si, da "Pathway to Unity" pomeni odprti sestanek vseh slovenskih društev in drugih organizacij, Narodnih svetov, naših duhovnikov, predstavnikov slovenske vlade ter zaslužnih, uglednih ter dobro mislečih predstavnikov slovenskih skupnosti. Ne morem razumeti,zakaj se ustanavlja nova organize-c'ja še predno poizkušamo popraviti-napake, ki povzročajo med nami sovraštvo, opravljanje, zavist, konkurenco in se marsikaj, kar se trenutno dogaja med Posamezniki in organizacijami. Vsi smo potrebni iskrenega pogovora in poštene SP RA VE. Upala sem, da nam bo sestanek pod tako lepim imenom, kakor >e "pot do složnosti'' dal to možnost. Pogovorili bi se kot odrasli in zreli o razlikah, ki nastajajo iz nesporazumov, popravili napake preteklosti ter osnovali skupen načrt sodelovanja v prihodnje. Dvomim pa, te Ie to mogoče pod okriljem ene združene organizacije. Hitro smo pozabili, kaj nam je "jugocentralizacija" Prinesla. (V knjigi "Cry my Beloved Country" o afriški zgodbi sem brala: "Too much povver is E vil. ..") Potrebe pa so seveda velike za sodelovanje na področjih kulture in Šolstva, socialne pomoti, gospodarskih, političnih (narodnih in ne strankarskih) ter verskih zadev. Potrebujejo nas mladina in ostareli, radijske oddaje, športna društva . . . brez zavisti in tekmovanja, kjer bi si lahko drug drugemu pomagali in se dopolnjevali.
Na konferenci sem tudi pogrešala gospo Drago Gelt 7/7 po mojem bi morala biti med častnimi gosti. Prav m lepo bi bilo, da bi bila prisotna, ko je tekel razgovor o Študijskem skladu. Saj bi tega Sklada ne bilo brez njenega petletnega dela na knjigi "The Sloven-'ans from the Earliest Times" in njene odpovedi lastnemu dohodku v prid bodočemu Študijskemu skladu.
Razočarana sem bila, da ni nihče njenega imena in doprinosa za začetek Sklada niti omenil.
Obdaja me občutek, da je bila prvotna ideja za to konferenco "Pathway to Unity" morda iskrena, a kasneje nekje v organiziranju iztirjena. Zato je izgle-dalo vsaj meni kot opazovalki, da je organizirana v čast nekaterim posameznikom in vseskozi enostransko. Vsi glavni igralci so bili enega mišljenja in med njimi nedolžen narod, ki zaupa brez svoje misli. Razočarana in zapeljana sem imela občutek, da bi se morala konferenca imenovati "Pathway to Disunity", ali "Strengthen our own forces against any opposi-tion", ali "Ne dajmo se — uničimo desnico!". ..
Ob pogledu na čisto podobo Ivana Cankarja šem v srcu ponovila njegove besede:". . .Ko bo napočil tisti dan, bo prerojen narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo . . . Očistil jo bo, ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenko lepo preteklost..."
Na večer slovenskega kulturnega praznika mi je v Domu Ivana Cankarja v Geelongu kanila grenka Solza na srce.
"Cankarjeva bela krizantema! Želela sem te pobrati, te očistiti in te zatakniti rojakom v gumbnice .. . Danes pa sem se spotaknila in zopet si mi padla v blato . . . L'udje, ne mendrajte je veČ, nikar!"
JOŽICA GERDEN
PS: Bralcem se opravičujem zaradi mešanja angleščine s slovenskim jezikom. Celotno srečanje v Geelongu je bilo namreč izvedeno v angleščini — zaradi 'two boys'/ mi je bilo rečeno, kar še danes ne razumem popolnoma — zato se mi nehote mešajo misli z angleškimi stavki.
£epett
Spominjamo se jerbasov z velikonočnim žegnom. Matere so se z njim na glavi dostojanstveno vračale domov, dekleta pa so bila drugačna. Pisatelj se v črtici posiliti ljudskega praznoverja, da se bo v enem letu porofcila tista, ki pride z žegnom prva iz cerkve.
O VSIŠKI župnik, gospod Janez, je šel na veliko soboto skozi Laze k podružnici svetega Tomaža blagoslavljat.
Lep sončen dan je bil, pot pa taka, da se Bog usmili. Pred nekaj dnevi je ležalo še precej snega, zdaj je pa sonce pritisnilo, da je sneg na mah pobralo, kar gospodu Janezu zaradi slabih potov ni nič kaj prav. Ko je šel skozi Bovec, je videl, da je na senčni strani pod Dobravami še precej snega. Tukaj bo še držal, pa nič ne de, na drugi je pa le kopno in v hudourniku že cveto kalužnice, breg je že zelen.
Gospod Janez ni nič kaj rad hodil k podružnici. Sam ni pravzaprav vedel, zakaj. Ljudje bi navsezadnje še ne bili napačni, le mašo hočejo imeti kar naprej pri podružnici. Res so tri vasi pod zvonom svetega Tomaža, fara je pa le fara. Zraven pa še pot taka, gospod Janez pa star. Trikrat, štirikrat na leto maša. Markova procesija, žegen za veliko noč, to je za podružnico dovolj, tako je menil gospod Janez.
Prišel je mimo Spodnje mlake m polje. Cerkovnik, ki je stal pri cerkvi, ga je opazil in šel zvonit. Zmeraj je tako naredil: Prvič je zvonil uro prej, potem je pa šel čakat gospoda Janeza. Ko se je na polju prikazala svetla pleša in črna suknja, je šel zvonit z vsemi, ne meneč se za to, koliko je ura. Prisopihal je ministrant Tone.
"Fant, kaj si pa danes pozabil? ”
Debelo je pogledal Tone resni obraz gospoda Janeza in obstal. Kaj naj bi bil pozabil? Za božjo voljo, saj mu vendar nikoli ni treba vzeti nobene stvari s seboj, kadar gre ministrirat. Nekoč je v naglici obul v čevlje samo eno nogavico in tak prišel v cerkev. Takrat ga je gospod Janez prav tako grdo pogledal. Pa je moral potem še tisto nogavico, ki jo je imel, vreči proč, kar v zakristiji. Da to ni lepo, je rekel gospod Janez.
4
...
• 'c !>.•• »•'».visi*« :
‘‘Kje pa imaš kadilnico? ”
Tonetu je odleglo.
‘‘Jo je cerkovnik že zjutraj vzel. ”
“Prav. Pa stopiva! Drugič pa prej pridi, da ne boš tako sape lovil in še zamudil povrhu. ”
Sitni so gospod Janez, je rekel Tone sam pri sebi. Saj on pač najbolje pozna vse gospodove muhe; dobro še pomni, kaj vse je prestal, ko je prvikrat ministriral! Sicer se pa še kar nekam razumeta. Za vsako mašo je dobil dinar od gospoda Janeza. Ne, stiskač pa gospod Janez niso. Danes je imel Tone častno pravico, da je pri pokopaliških vratih pobiral pirhe in dinarje. Natančno je vedel, katera da lepo obročen pirh. Če je mudil, je pobiral zanj cerkovnikov Joža.
Pred cerkvijo je bilo že vse pisano jerbasov in deklet. Rovtarskih in češenjskih. Nekatere z jerbasi, druge s košarami. Gospod Janez je mislil: jerbasi so grun-tarski, košare pa kajžarske. Kaj? Ne? Gospod Janez še gleda: Ali imajo res rovtarske vse jerbase? Češenj-ske jih imajo malo: dva, pač, še tretji je pri vratih. To ni lepo, stare navade gredo v nič. Češenjske imajo blizu, pa se jim ne ljubi jerbasov nositi, rovtarske imajo grdo pot čez Plaznice, pa jih prinesejo. Nak, to ni lepo, je mislil gospod.
“V cerkev, dekleta, v cerkev, kaj pa čakate? ” Dekleta so na mah utihnila. Kaj bodo hodila v cerkev, ko pa gospoda še ni? In toliko imajo pomenkovanja, saj tega ne ve vsak. Lani je bila češenjska prva zunaj, pa se še ni omožila, nobena na Češnjici se ni. Kako bo pa letos? Bo češenjska ali rovtarska? Češenjska seveda, da bo češenjska, rovtarska pa, da rovtarska. Pa če se bo potem res omožila do prihodnjega žegna? Druge spet menijo, da to nima pomena, da je vse sama neumnost. Saj v lanskem letu tudi nič ni bilo. Že kazalo je slabo, pa se je še tisto podrlo, kar je bilo. Tako meni ena od rovtarskih in ena od če-
šenjskih tam pri vratih je zardela. Jeziki čenčasti!
Gospod Janez si je obrisal potno čelo in sam vstopil prvi, 'za njim so vdrla dekleta. Počasi so vstopala, nekatera< so hotela ostati kar pri vratih pod korom, kakor dedci ob nedeljah. Seveda, čim bliže vrat stoji, tem hitreje bo zunaj. ..
Gospod Janez se je napravil in pristopil za blagoslov. Ošinil je z očmi izpred oltarja po cerkvi in videl, da jih je precej ostalo zadaj, kakor tisti cestninar v svetem pismu. Le kaj se dekleta tako boje oltarja, saj so menda prave vere? Še blagoslova se branijo. To ni lepo in gospod Janez ne bo hodil pod kor; ne, pred oltar naj pridejo, zato pa je oltar. Katere so? Rovtarske ali češenjske? Vsakih nekaj! Tako mlade, Pa take, gode gospod Janez polglasno, to ni lepo. Blagoslovil je.
Ko je odmolil zadnjo molitev, so že zaškripali jer-basi po zvočni cerkvi, zašumelo je, v naslednjem trenutku se je že naredila gneča med vrati, da so se zamašila.
Takoj nato je nekaj cincalo in dekleta so se na glas zasmejala. V cerkvi so se na glas zasmejala!
Gospoda Janeza, ki je stal že na pragu zakristije, je smeh zbodel, da je obstal. Kaj je?
Pa je kmalu videl. Enemu izmed deklet je v gneči Pri vratih jerbas zdrknil iz rok. Kolač in pleče sta pad-ia iz njega in obležala na kamnitih tleh, dekle ju je hitela pobirati, hren je bil že pohojen in zmečkan od ^mazanih čevljev.
“Hentana dekleta, kaj pa počenjate? To ni lepo. Ali se tako dela z blagoslovom? Kaj pa silite vse hkrati iz cerkve, vetrnice navihane, ali ne znate ven tako, kot hodijo kristjani, kaj? - To ni lepo. ”
Gospod Janez je bil hud, da mu je rdečica oblila °braz. Saj res, kako tudi bi ne bil?
Dekleta se hihitajo. Pri vratih je vedno več prosto-ra. Zunaj smeh. Da je spet češenjska prva, pa komaj, komaj.
Gospod Janez sliši, besed pa ne razume. Ve, da kaj pametnega ne more biti, ko jim je za drugo več kot za blagoslov. Tudi dobro, gospod Janez si bo že zapomnil, lepo pa to ni.
Ko se je v zakristiji slačil, je gledal skozi okno.Rovtarske so stale posebej, češenjske posebej, oboje pa glasne. Le škoda, da gospod Janez ne sliši, o čem je toliko klepetanja in smeha. Prej se jim je mudilo, da so vse hkrati rinile k vratom, zdaj pa stoje, kakor da bi blagoslov prodajale in ponujale. Jih bo že gospod Janez, ne uidejo mu, to ni lepo.
Počasi so pa le odšle vsaka na svoje. Tudi gospod Janez je naredil velik križ in stopil iz zakristije čez prag na sonce. Nič ni bil kaj pri volji, čeprav je bilo pred cerkvijo lepo in toplo. Navadno je spotoma obiskal tega in onega od podružnice, > oglasil se je tudi pri ključarjih ali se vsaj s cerkovnikom porazgovoril pred cerkvijo; danes pa je brž pobral klobuk in jo mahnil naravnost čez polje in skozi Bovec in Laze domov. Vso pot sta mu bila na mislih tisti blagoslovljeni kolač in pleče, ki sta kakor vržena ležala na kamnu. Čemu vse to, čemu tako Boga žalijo, te norice mlade? Drugače bomo naredili, ne bodo se dajale takole pri blagoslovu in še v cerkvi povrhu, nak, to ni lepo.
Drugi dan je bila velika noč. Gospod Janez je stopil na prižnico in pred vsem oznanilom je povedal, da bo vnaprej blagoslov spremenil. Ob enajstih bo v Rovtah, ob dvanajstih pa pri podružnici svetega Tomaža. Tako bo za vsake posebej. Zakaj to, gospod Janez ni povedal. Da bo v večjo čast božjo, če bo tako, je pristavil.	,
Po cerkvi so se ljudje spogledali, dekleta so se suvala s komolci. Kaj pač hočemo, tako je rekel gospod Janez in redkokatera njegova beseda je zastonj. Za rovtarske bo navsezadnje še bolj pripravno, jim vsaj jerbasov ne bo treba vlačiti čez Plaznice.
Omožila se pa tistega leta - kakor za kazen - ni nobena, ne rovtarska ne češenjska.
JOŽA VOVK
Kl^l^apite
. . Tole sem brala v RODNI GRUDI, kar me presepeba in straši. Nova demokratična Slovenija vendar ne bi smela delati težav zaradi poroke v cerkvi, ki je tudi pri nas v Avstraliji veljavna pred državnimi oblastmi. Povejte še v MISLIH o tem svojo besedo! — Dolgoletna naročnica (ime in naslov dodana)
Ker iz gornjih vrstic pisma bralci gotovo ne morejo razumeti, zakaj sploh gre, bom objavil celotni članek iz RODNE GRUDE (letošnja decembrska številka, stran 2) in dodal svoj odgovor. - Urednik
MALO VEČ PRIJAZNOSTI
Rodno grudo redno prebiramo iz meseca v mesec in tudi v bodoče vam želim še veliko uspehov.
Najprej naj povem, da ne pripadam nobeni stranki, moje pismo pa naj ne bi bilo kamen spotike, temveč naj bi bilo le v premislek o tem, kako pomembno de-
lo	opravljajo naši, slovenski državni uradniki, zlasti uslužbenci matičnih uradov, uradov za notranje zadeve ipd. V teh uradih naj bi delali samo sposobni in izobraženi ljudje, predvsem pa ljudje, ki so seznanjeni vsaj z osnovami bontona. Moja razočaranja in jeza izvirajo iz resničnih doživetij, ki so mi dala veliko misliti o tem — koliko je v naši novi Sloveniji res vreden izseljenec. In to v Sloveniji, za katero smo tudi mi trepetali in se zanjo borili, ne z orožjem, temveč s protesti, prošnjami in, ne nazadnje, tudi z denarjem.
Sestri sem v pismu odposlala vse dokumente in ročno napisane prošnje za potrdila o državljanstvu. Sestra jih je osebno odnesla na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani. Po njenih besedah so se ji posmehovali, češ, kaj da sploh hočemo, saj smo bili rojeni v Sloveniji.
Zgodilo pa seje, da sem morala nujno odpotovati v Slovenijo. Oče je l)il v kritičnem stanju. Tako sem po 13 letih 13. junija ob 13. uri pristala na domačih tleh, na letališču Brnik. Da, tudi solze so mi zabele teči po licih, toda to so bile solze sreče. Sonce je sijalo topleje kot kdajkoli prej, gore so bile lepše, kot sem jih videla v sanjah. Hčerka me je žalostna vprašala, zakaj jokam. “Saj ne jokam, hči,” sem ji rekla, toda solze so kar same polzele po licih. Triletni otrok tega še ni mogel razumeti.
Že od daleč sem videla, kako mi mahajo sorodniki, mama in tete. Z obmejnimi uradniki in cariniki ni bilo nobenih težav. Vsi so bili prijazni in izrekali so mi do-
brodošlico v Sloveniji. Kmalu sem se pozdravila z domačimi. Ko sem vprašala po očetu, so mi povedali, da je prav tisto jutro za večno zaspal. Stemnilo se mi je pred očmi, tistega dneva se ne spominjam več.
Z namenom, da uredim potne listine, sva s sestro 15. junija odšli na Matični urad v Mačkovi ulici v Ljubljani. Že takoj se je zataknilo zaradi mojega dekliškega priimka v mojem starem jugoslovanskem potnem listu. Uslužbenka na prvem okencu mi jo je pošteno “zagodla”. Pokazala sem ji poročni list, izpisek iz poročne knjige, ki naj bi zadoščal. Pečat je bil cerkven, saj je bila taka tudi poroka. Uslužbenka ga pregleda in mi z ostrim glasom odvrne:“Ta dokument pri nas nič ne velja, mi hočemo poročni list civilne poroke s pečatom!” Kako pa naj ji dam civilni poročni list, ko pa civilno sploh nisem poročena, saj v Kanadi zadostuje cerkvena poroka, sem ji rekla. Potem pa je uslužbenka skoraj zakričala proti meni:“Potem se boste pa še enkrat poročili!”
“Po trinajstih letih zakona? ” sem ji rekla. “Če boste hoteli imeti slovenski potni list, se boste morali! Gospa, tu ni Kanada,” je bil njen odgovor, osoren in glasen.
Ker sem videla, da s tem ne bo nič, sem jo hotela še vprašati za potrdilo o slovenskem državljanstvu in ji predložila vse tiskovine, ki sem jih dobila v Torontu. Na hitro je pregledala tiskovine in ponovno, kar se da osorno, dodala:“Kaj ne vidite, da so potrjene na župnijskem uradu? To pri nas nič ne velja!” Nisem odnehala:“Te tiskovine je v Toronto prinesel sam minister Kacin, nekaj bi že morale veljati,” sem tudi jaz povzdignila glas. Uslužbenka pa:“Kacin sploh ni bil v Kanadi!”
S tem je bilo najinega pogovora konec. Sestra me je potegnila za roko rekoč:“Saj vidiš, da se ne izplača. Vsak Bosanec bo prej dobil slovensko državljanstvo kot pa ti potrdilo. Pojdiva!” Pograbila sem papirje in ogorčena odšla iz urada. Tako sem ostala praznih rok, brez potnega lista in brez potrdila o slovenskem državljanstvu.
Milica Muhič Mississauga, Ont./Kanada Odgovor urednika: Po prejemu Vašega pisma smo povprašali vodjo oddelka za potne liste, kaj Vam lahko odgovori. Rekel je, da mu je žal zaradi takšnega ravnanja uslužbenke pri okencu, ki je načfelno sicer ravnala prav, na žalost pa ji je zmanjkalo nekaj vljud-
nosti in obzirnosti. Glede poročnega lista bi Vam morala razložiti takole: Ob Vaši poroki v Kanadi, ne glede na to, kje je bila, v cerkvi ali na občini, bi morali Vi sami prijaviti “spremembo osebnega stanja” na takratnem jugoslovanskem konzulatu. Ko bi bili naredi-
li	tako, potem zdaj ne bi bilo nobenih težav. Še vedno Pa to “popravite” tako, da z Vašim poročnim listom stopite na pristojni urad na občini, kjer živite, ga tam Potrdijo, in potem bo ta list veljaven tudi za naše oblasti. Upamo, da boste kljub vsemu lahko kmalu uredili svoje državljanske zadeve, kmalu lahko tudi na ambasadi Republike Slovenije v Torontu.
Tako črno na belem v Rodni grudi. Nevljudna u-službenka zasluži pošteno grajo (v Avstraliji bi verjetno kar hitro izgubila svoje službeno mesto), oporekam pa tudi pripisu vodja oddelka za potne liste, “da je načelno ravnala prav” ter njegovemu nasvetu, naj gospa s poročnim listom stopi “na pristojni urad na občini”, da “ga tam potrdijo in potem bo ta list veljaven tudi za naše oblasti”. V Sloveniji se Se pozna 45-letno enoumje in preziranje vsega, kar vsaj malo diši po veri. Vzelo bo Čas, najbrž kar celo generacijo, da bo slovenska demokracija dobila svetovno širino. Tudi pri nas v Avstraliji je sleherna poroka v cerkvi Priznana pred oblastmi - nobenemu katoličanu ni treba hoditi na civilno poroko. Novoporočeni par Prejme od duhovnika državni poročni list, na katerem je duhovnikov podpis poleg podpisov ženina in neveste ter dveh priČ; žiga pa navadno ni, ker ga država ne zahteva. To potrdilo mora veljati tudi povsod izven Avstralije.
Spominjam se primera pred kakimi dvajsetimi leti. ^ meni je prišel fant, ki sem ga nedavno poročil. Po-
tožil je, da mu na jugoslovanskem konzulatu niso hoteli sprejeti kot verodostojni dokument njegovega poročnega lista, čim so videli na njem moje ime in ime cerkve, kjer je bila poroka. Tudi on je slišal nekaj podobnega kot zdaj ta gospa: naj se gre še civilno poročit, ker poročni list z duhovnikovim podpisom Jugoslavija ne prizna. Peljal sem prizadetega fanta do samega direktorja emigracijskega urada ter mu povedal .zgodbo. Drugače umirjen mož je naravnost vzrojil. Pred nama je telefoniral konzulatu, zahteval konzula samega in mu napel take levite, da je bilo še meni ob poslušanju skoraj nerodno. Povedal mu je tudi, če bo zvedel Se za en tak primer, bo zadevo javil Canberri in posledice naj si pripiše konzulat, ki ne spoštuje avstralskih državnih odredb. Fanta je poslal takoj nazaj na konzulat in kot sem kasneje zvedel od njega, jih je bil tam sam med ter je bilo takoj vse urejeno. . .
Zgodba je dovolj prepričljiva. Zato uslužbenka v gornjem primeru tudi “načelno” ni imela prav, ko je strašila kanadsko Slovenko s ponovno, civilno poroko, če hoče dobiti slovenski potni list. Enako, če ni hotela sprejeti dokumentov, ki jih je potrdil župnijski urad. Pri nas v Avstraliji (in verjetno tudi v Kanadi) vsak duhovnik, Jd je registrirani vršilec poročnih obredov, sme podpisovati kot priča razne Izjave, Potrdila in Pooblastila (Statutory Declarations), ki imajo uradno veljavo povsod. Po nekaj odklonilnih primerih je častni konzul RSlovenije, g. Alfred Brežnik, moral razložiti zadevo ter je bila tudi v Ljubljani sprejeta.
Demokratična Slovenija bo morala Še marsikaj priznati, kar v korist državljanov imajo druge demokratične dežele, sama pa je 45 dolgih let pogrešala.
UREDNIK
Misli,
marec 1993	43
SV. RAFAEL
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P. O. Box 280, M erry lands, N. S. IM., 2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. IV., 2160 Telefon: (02) 682 5478
LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED:
MERRYLANDS — Postne pobožnosti, ki smo jih imeli med postnim Časom pri sobotnih vigilnih in nedeljskih ma$ah ter vse petke v postu, bomo zaključili na peto postno nedeljo (28. marca) pri masi s spokornim bogoslužjem. Ta naj nam služi kot priprava na dobro velikonočno spoved. — Na cvetno nedeljo, 4. aprila, bo — kot vsako leto — pred mašo ob 9.30 blagoslov oljk, butaric, palmovih vej in drugega zelenja. Sledi procesija v cerkev in dramatizirano branje pasijona. — Na veliki Četrtek (8. aprila) bo ob sedmih zvečer spominska maša zadnje večerje, nato skupna molitev za Cerkev. — Na veliki petek (9. aprila) bo opravilo tega dne ob tretji uri popoldne. Letos zveCer ne bo križevega pota, ker bom imel opravilo v Wollon-gongu. — Na veliko soboto (10. aprila) bo blagoslov velikonočnih jedil ob dveh in ob petih popoldne. Ob sedmih zvečer bo sveta maža velikonočne vigilije z raznimi blagoslovi in berili iz stare in nove zaveze, kakor tudi z blagoslovom krstne vode. — Na veliko noc (nedelja 11. aprila) bo slovesno Vstajenje s sveto mašo ob osmi uri zjutraj. Sodeluje mešani pevski zbor. Druge maše v naši cerkvi žal to nedeljo ni, ker moram maševati v Wollongongu. — Na veliki ponedeljek (12. aprila) dopoldne ne bo svete maSe, pat! pa bo služba božja ob 6 uri zvečer. Tej večerni maši bo sledilo naše tradicionalno P1RHOVANJE v cerkveni dvorani (pričetek ob sedmih), pri katerem bo igral ansambel “Veseli Gorenjci”. Priporočamo se za rezervacije. Telefonske številke imate zgoraj te strani pri glavi tega našega sydneyskega predelka.
ZAKRAMENT SPRAVE - Postni čas nas kliče k pokori in spreobrnjenju. Ta klic ste videli in brali ves postni čas tudi na steni za oltaijem na^e cerkve. Ves postni čas je bilo dovolj prilike za sveto spoved. Kdor
je ni porabil, naj gotovo izrabi Čas pred veliko nočjo, da bodo prazniki res nekaj vredni.
WOLLONGONG — V Figtree so redne službe božje vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob peti uri popoldne, v marcu torej 14. in 28. marca. Prav tako tudi izredna na cvetno nedeljo, 4. aprila, ter redni v aprilu: 11. aprila (velika noC, maša bo dopoldne s pričetkom ob 11.30) in 25. aprila. — V postu je bila sveta maša vsako sredo s postno pobožnostjo in priliko za sveto spoved. — Na veliki petek (9. aprila) bo opravilo tega dne ob sedmi uri zvečer; zaključi se z obhajilom.
CANBERRA — Izredna slovenska mala bo na veliko noč, 11. aprila, v Garranu, A.C.T. Maša bo kakor navadno ob šesti uri zvečer. Ta praznična maša bo namesto redne maše, ki v aprilu odpade.
BRISBANE & SURFERS PARADISE bosta imela slovensko mašo tokrat na isti dan, v nedeljo po veliki noči, 18. aprila: v Brisbanu ob 11.30 dopoldne, v Surfers Paradise pa zvečer ob 7.30.
NEWCASTLE — Tokrat bo “velikonočna” služba božja šele v nedeljo 2. maja, nato pa spet redna 30. maja. Čas je kot navadno ob šestih zvečer. Pred mtfšo prilika za zakrament sprave. Po maši srečanje v dvorani.
WAGGA-WAGGA — Na vrsto pride za slovensko maso v sredini leta. Datum bo pravočasno objavljen.
POROKI — Walter Renato Bednar, Birrong, NSW, sin Bruna in Marice r. Marušič, rojen v Sydneyu, krščen v Auburnu, in Helen Maru Gašperšič, Gladesville, NSW, hčerka Antona in Marielle r. Kariž. — Priči sta bila Toni Roger in Emy Vocalan. — Our Lady Queen of Peace, Gladesville, NSW, 14. februarja 1993.
John Vlatko Saule, Fairfield VVest, NSW,sin Otilija in Marije r. Negulič, rojen v Fairfieldu, krščen v Ca-bramatti, in Joanne Mary Mifsud, Fairfield West, NSW, hčerka Alfreda in Lucy r. Zarb, rojena in krščena v Fairfieldu. Priči sta bila Roberto Brunetta in Me-lissa Zarb. — Sv. Rafael, Merrylands, med poročno mašo dne 28. februarja 1993.
Obema paroma vse najboljše želje in prošnje za božji blagoslov!
POKOJNI — V petek 26. februarja 1993 je v West-niead bolnišnici umrl JOŽE LIPEC. Rojenje bil 15. februarja 1920 v Knežaku, v družini Antona in Frančiške r. Tomšič. Bil je četrti otrok v družini sedmih deklet in dveh fantov. Z dvanajstimi leti je izgubil °Četa, nato je morala mama sama skrbeti za številno družino. Kot fant je pet let služil v italijanski vojski •n bil v Alžiriji ranjen v nogo. Ob razpadu je prišel peš ■z Francije domov ter bil mobiliziran k partizanom. A čim je spoznal zgrešeni cilj komunistične revolucije, Je pobegnil v Trst ter od tam pošiljal pomoč materi, sestram in bratu, ki pa je 1^1 umrl v taborišču Dachau. Leta 1952 seje poroČilz Marijo Pavlovec, prav tako iz Knežaka. Po dveh letih sta na ladji “Toscana” prišla v Avstralijo. Iz Bonegille je odšel Jože na delo v Snowy, kjer so gradili hidrocentralo. Po enem letu sta se z ženo naselila v Sydneyu. Najprej je bil zaposlen v pre-hranbeni industriji PDS, pri Hardy Fibro v Cameliji, nazadnje pa pri Taplin Electrical Supply Co. Pokojnik Je bil vseskozi zgleden krščanski mož in oče, kije živel P° veri in vodil družino po isti poti. Nedeljska maša mn je bila dolžnost in obenem veselje. Doživljal jo je na pravilni način in redno pri maši prejemal tudi obhajilo. - Ko smo v Fairfieldu molili rožni venec ob njegovi krsti, sem videl, daje imel roke ovite z rožnim vencem — zanj ne le okras, ampak nekaj, kar ga je spremljalo skozi vse Življenje. — Pogrebno mašo smo inieli v naši cerkvi v torek 2. marca, nato smo pokojnika spremili na novi del slovenskega pokopališča.
Pokojni Joie zapušča ženo Marijo, hčerke Sonjo, Ireno in Mary, sestro Antonijo por. Slavec, nečaka *°nija in nečakinji Suzi ter Heleno por. Koblar, v domovini pa sestri Marijo in Angelo.
V	soboto 6. marca je v Concord bolnišnici umrla N£VA DURLAK r. Hreščak. Neva je bila rojena v Tr-
stu 24. aprila 1940 v družini Milana Hreščak in Magde r. Čuk. Otroška leta je preživela v Ilirski Bistrici, kjer so imeli starši trgovino, gimnazijo pa je obiskovala v Trstu. Leta 1961 je prišla v Avstralijo na obisk k sestri Saši Lajovic ter ostala med nami. Po neuspelem civilnem zakonu se je leta 1980 v naši cerkvi poročila z Johnom Danielom Durlakom, ki je po rodu Poljak, a rojen v Saint Sulpice v Franciji. Neva je bila svoj čas deset let zaposlena v občinski knjižnici v Fairfieldu. Bila je odbornica Slovenskega društva Sydney in Članica Ethnic Communities Council-a za N.S.W. ter je bila zelo delovna v raznih pododborih. Zbolela je za rakom, ki je zelo hitro napredoval in ji niso mogli več pomagati. Nekaj tednov pred smrtjo je prejela sveto maziljenje in sveto popotnico, potem pa še večkrat sveto obhajilo. Vdano je sprejela svojo smrt. — Pogrebno maso smo imeli v naši cerkvi v sredo 10. marca, vstajenja bo Čakala na novem delu našega pokopališča v Rookwoodu. Pokojnica zapušča poleg moža Johna tudi sestro Safo Lajovic z njeno družino.
Sele zdaj sem slučajno zvedel , da je dne 22. junija lanskega leta (1992) v kraju Bringelli, N. S. W., umrla AGNES (Neža) HODAU, r. Ger?ak. Rodila seje dne 5. januarja 1908 v vasi Brezovec pri Polju (Kozje). V Avstralijo je prišla s svojo družino leta 1950. Poročena je bila z Jožefom Hodalj, ki je bil hrvaškega rodu in je umrl leta 1982. Družina je živela v začetku v Ingleburnu, nato v Leppingtonu, nazadnje pa na kraju pokojničine smrti, v Bringelli. Rojakinja je bila pokopana 'na Forest Lawn livadnem pokopališču v Leppingtonu. Zapustila je sina Ivana in hčerko Marijo por. Rafferty.
Tem in vsem našim pokojnim večni mir, sorodnikom pa iskreno sožalje ob veri v Vstalega!
P. VALERIJAN
Božji grob v sydneyski slovenski cerkvi
IZPOD TRIGIAVA
SLOVENSKA VOJSKA se razvija in Število raste, četudi so zmogljivosti vojašnic Še vedno premajhne, da bi mogli vpoklicati vso generacijo fantov. Petega februarja je v devetih učnih centrih Teritorialne obrambe Slovenije (v Cerkljah ob Krki, Kranju, Ljubljani, Postojni, Vrhniki, Slovenski Bistrici, na Ptuju ter v četi za telekomunikacije na Vrhniki in v oklepno mehaniziranem bataljonu v Mariboru) priseglo 3,034 vojakov. V Ljubljani je slovesni trenutek prisege 500 fantov spremljalo nad 2000 starSev, deklet, sorodnikov in prijateljev. Prisega slovenskih vojakov se glasi: “Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitnost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrSeval svoje dolžnosti pri njeni obrambi.”
Če bo slovenska vojska vedno tako složna, kot je bila ob napadu jugoslovanske vojske po oklicu samostojnosti Slovenije, potem se naši deželi pod Triglavom ni ničesar bati.
KONFERENCA ZA SLOVENIJO pri Svetovnem slovenskem kongresu je dobila novo vodstvo. Franca Miklavčiča, zadnjega predsednika, je zamenjala dr. Irena Mislq. Rojena je bila v Argentini, po izobrazbi pa je umetnostna zgodovinarka in profesorica Španskega jezika. Nam je poznana tudi kot raziskovalka kulturnih dejavnosti med Slovenci po svetu. — Podpredsednik konference je Janez Dular, ki je bil kot minister za izseljence v prvi demokratski vladi tudi naš prvi vladni gost.
PRED KRESIJO v Ljubljani so oddali javnosti v uporabo prvi slovenski elektronski turistični zemljevid. Naprava vsebuje opise, podatke o nastanku, starosti in avtorjih raznih kulturnih spomenikov. Na zemljevidu so označena tudi kulturna, turistična, gostinska in trgovska podjetja.
OB STOLETNICI Planinske zveze Slovenije je bila osrednja proslava v ljubljanskem Cankarjevem domu. Slavnostni govornik je bil zvezni predsednik Andrej Brvar, ki je povedal, da je zdaj v Sloveniji že 180 planinskih društev s 160 postojankami. Planinci pa hodijo lahko po planinskih poteh, ki jih je — za dolgih 7.000 kilometrov.
STUDIA SLOVENICA, raziskovalni inStitut pod vodstvom dr. Janeza Arneža prireja v prostorih na novo odprtega Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano razstavo slovenskega taboriščnega tiska (v letih 1945 — 1949). Na voljo bo tudi seznam razstavljenih del. Sodelavci teh revij iz povojnih taborišč živijo tudi med nami v Avstraliji. Kdor hrani kaj takratnih taboriščnih razmnoževalnin in bi jih hotel odstopiti tej centralni zbirki v Ljubljani, naj jih pošlje na uredništvo MISLI. Urednik jih bo z veseljem poslal dr. Arnežu, ki se za sleherno stvar iz taborišč toplo priporoča. Žal je Že mnogo tega v teku pol stoletja bilo uničeno, kar je ostalo, pa je prav, da se zbere in ohrani v zbirki. Posamezniku ne služi, novi rod pa vrednosti ne bo razumel ter bo s smrtjo begunskih staršev marsikaj uničeno.
OGROŽENOST GOZDOV se tudi v Sloveniji kljub opozorilom strokovnjakov veča. Zato so se Zeleni Slovenije odločili za akcijo Gozd je življenje. Tudi na slovenskem radiu in televiziji je precej oglasov o tein.
V	enem od njih sam gozd spregovori takole:“Bil sem, ko tebe še ni bilo. In še sem. In bom, ko bodo živeli tvoji vnuki in pravnuki. Pokrivam vet kot polovico dežele. Moje življenje omogoča tvoje. Tudi če delaš napake. V mojih koreninah in vejah so doma barve za slikarska platna in pesmi in pravljice. Sem neizčrpna hranilnica dobrin. Zate in za tvoje potomce. Ime mi je gozd.”
Z DEMOKRACIJO so v Sloveniji zaživele razne organizacije zahodnega sveta, za mladinskimi Skavti tudi Rotary Club, najprej v Ljubljani, nedavno pa tudi v Mariboru. Tuje prevzel predsedstvo dr. Rudi Turk.
ZADNJI JETNIK KOMUNIZMA imenujejo v Ljubljani Plečnikov oltar s kipom sv. Jožefa, ki je že pol stoletja zazidan v cerkvi sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah. Poslopje z jezuitskim samostanom vred je bilo nacionalizirano ter je služilo za filmski studio. Tri leta po padcu komunizma je Jožef še vedno jetnik, cerkev in samostan pa Še vedno razpadata.
Upanje je, da se bo tudi ta zadeva končno uredila. Saj bi se morala Že zdavnaj.
GROZLJIVO je poročilo o kriminaliteti v Sloveniji. Leto 1992 je bilo z ozirom na nasilje in kršenje javnega reda in miru rekordno. Kriminaliteta je narasla za
Admiral Motor Inn
V aia gostitelja sta MU R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odljčno opremljena stanovanja,kopalni oaz«n,»on£na terasa,pralnica, TV. ventilatorji, zajtrk po želji . . .
Samo par minut hoja do plaže in središča mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADIŠE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
27 odstotkov: lani je bilo 54.058 kaznivih dejanj, leto poprej pa 42.250. Obravnavali so 115 vlomov, 290 drznih tatvin, 213 ropov, 28 roparskih tatvin in 431 tatvin avtomobilov. Število običajnih tatvin je naraslo od 2637 v letu 1991 na 3828 v lanskem letu. Poleg tega beleži kronika v letu 1992 kar 43 umorov, 54 poskusov umora, tri detomore in 21 posebno hudih telesnih poškodb.
Poročilo dodaja, da je bilo med lanskimi kršitelji za polovico več mladostnikov (do 18 leta starosti) kot prej, udeležba mlajših polnoletnikov (od 18 do 21 leta starosti) pa se je povečala za eno tretjino. Policijska ugotovitev je, da so storilci vse mlajši, a bolj organizirani in nasilni, nekateri naravnost okrutni.
Slovenija postaja tudi vedno bolj križišče različnih mednarodnih tihotapskih kanalov za mamila in orožje. Vsaki teden naj bi 'Slo skozi našo državo okoli 100 kilogramov heroina. Gotovo je, da ga nekaj ostane tudi doma, kjer je začelo uničevati našo mladino .. .
LOJZE PETERLE je imel predavanje v kulturnem domu v Tinjah na Koroškem. Odkril je pogled v “delavnico politike” na Slovenskem s krščanske strani. Po njegovih besedah se še močno pozna socialna in politična neprebujenost slovenskega kristjana, ki pol stoletja ni smel javno delovati. Zato je vzgoja k odgovornosti za svet prva naloga družbene prenove v Sloveniji- Čim več kristjanov bo politično prebujenih in moralno močnih, ki bodo poznali svojo stroko, tem manj bo moralizma, naivnosti, neprepričljive načelnosti, tem prej bodo tudi zaživele vizije kristjanov.
Peterle spet in spet poudarja soodgovornost Krčanske demokracije pri ključnih spremembah na gospodarskem področju Slovenije.
PRESTRAŠI nas dejstvo, da nas je Slovencev vedno manj. Po statističnih podatkih je nataliteta v Sloveniji katastrofalno nizka, Še bolj pa je grozljivo, da se z zadnjih letih še rapidno znižuje. Pred približno desetimi leti se je v Sloveniji rodilo 30.000 otrok na leto, lani pa samo še 19.000. Letos pa je bilo že v prvih treh mesecih približno 14% manj rojstev kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Izvedenci pravijo, da s tem grozi Sloveniji tudi porušeno demografsko ravno-
VIKTORIJSK1M SLOVENCEM
  ----------------------
Melbournskim Slovencem se priporočaj f KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS
ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel.:
359 1179 A.H.: 470 4095
Vsa dela so pod garancijo!
vesje. Posledice se bodo kmalu pokazale. Tako bo Čez nekaj let že začelo primanjkovati vojakov. Populacija Slovenije se stara, mlade družine pa se čedalje te^e odločajo za otroke. Izgovarjajo se na slabe socialne in materialne razmere. Kaj niso bile te še slabše pred desetletji, ko je. bila številna družina v Sloveniji še kar pogosta? Bilo je manj vsega, pa zato več veselja in zadovoljstva.
PRVIČ so v Sloveniji presadili srce: 24-1 etni mladenič je dobil srce 23-letnega fanta, ki se je smrtno ponesrečil na cesti. Operacija je trajala od druge do sedme ure v noči od 11. na 12. marec. Glavni operater je bil dr. Tone Gabrijelčič s skupino kirurgov in raznih strokovnih in tehničnih sodelavcev na ljubljanskem Kliničnem centru. Za operacijo, ki je — kakor doslej izgleda— dobro uspela, so se strokovno pripravljali nekaj let. Zdaj bo gotovo večkrat na vrsti.
LIRA, kamniški pevski zbor, je lani praznoval Častitljivo 110-letnico obstoja. To je prvi slovenski pevski zbor, ki je bil registriran kot samostojno društvo. Prav verjetno je LIRA tudi najstarejše danes delujoče kulturno društvo v Sloveniji. — Na ta dejstva so me prijateljsko spomnili kamniški Koledniki, ki so bili te dni med nami in mi na prijazen način poočitali, da avstralske MISLI o tem niso nič pisale. Res mi je ta visoka in zanimiva obletnica nekako ušla — pač nisem nikjer zasledil kaj pisanega o njej. Pa naj s temi vrsticami, čeprav skromnimi, popravim molk, ki ga LIRA vsekakor ni zaslužila. Zaživeti ter obstati in peti preko stoletja, je vredno naših čestitk Kamničanom.
TOBIN BROTHERS funeral directors
North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144
Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Pafk 505 Princes Htghway, 546 7860 Franksfon 232 Cranbourne Road. 781 2115
nA USLUGO V ČASU 2ALOVANJA
Mentone 93 2460
/id C /L O
KAJ JE SREČA
VPRAŠAŠ kaj je sreča, pa ti v odgovor le skomignejo z rameni. — Želite biti srečni? — Seveda. Kdo ne bi bil rad srečen!
Hrepenenje po sreči zrcalijo tudi Prešernove pesmi, čeprav je bila njegova življenjska izkušnja drugačna. Sreča mu je kazala hrbet.
Kaj ga je nagnilo k temu, da je napisal Sonetje nesreče? Uka žeja ga je vodila v svet. Tam spozna, kako se obeti srca preobračajo v strup. Zgubi vero v sebe in postane žrtev notranjih viharjev. Kot popotnik sredi puščave se znajde v teminah življenja brez poti. Spozna, da mu je sreča sovražna. Še ta iz dneva v dan brli, dokler ne ugasne. Njemu je sreče dar bila klofuta. Življenje ječa. Trpljenje, obup, kes in čas kot rabelj hudi. Po vsem tem Prešeren zakliče: - prijazna smrt, predolgo se ne mudi: ti kljub, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta . . . tje, kjer znebi se blovek vsake teie.. .
Pr et ere n srečo povezuje z rojstno vasjo in otroštvom, ki ga je tam preživljal, čeprav o tem drugem ne govori neposredno.
O	Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta;
Zakaj je ta vas zanj srečna, draga in domača? Tam je hiša njegovega očeta, njegov dom. Tam bi si naSel srce, ki bi mu bilo zvesto, in pridne roke. To doto, resničnejšo od materialnega bogastva, povezuje s srečo. Dom, mirno življenje in bližnji sosed — “svet Marka”. To bi mogli biti temelji njegove sreče.
Pregovor pravi: Vsak je svoje sreSe kovač! Če mi bo to uspelo, bom srečen. Če dobim na loteriji, če pridem na ta položaj . . . Kako rado se uresničenje takih želja sprevrže. Hrepenenje po stvareh ni hrepenenje po sreči. Želimo si denar, želimo si dobro službo, ne pa sreče; želimo biti priznani, vplivni, močni, ne pa srečni. Kitajski mislec je izrekel tole misel, ki nam lahko pomaga razumeti razliko med željo po
/
i/ 't-SL
stvareh in zeljo po s reli:
Ko lokostrelec strelja brez misli na posebno nagrado, ohranja vso svojo spretnost, ko strelja, da bi dosegel bronasto medaljo, je že nervozen; ko pa strelja za zlato odličje, postaja slep, vidi dve tarči in je ves iz sebe.
Še bolj nas preseneti s svojim razmišljanjem o sreči Antony de Mello. Pravi, da sedajle, v tem trenutku, samo iz enega razloga ne doživljamo sreče: ker mislimo na to, kar nimamo. Osredotočeni smo na to, kar nimamo. Toda prav zdaj imamo čisto vse, kar potrebujemo za srečo. Potrebno je sprejeti sebe, sedanji trenutek, z vsem, kar me obdaja. To je sreča. Učenka prvega razreda jo naprimer doživlja takole: Učiteljica je ozdravela in spet nam je lepo.
Novo poglavje o sreči se skriva v bogastvu slovenskega jezika. Srečanje. Srečati nekoga. Dan za dnem se srečujemo z ljudmi. Srečanja so lahko vsakdanja, brez posebne vsebine. Tako se srečujemo s prodajalci v trgovini, z uslužbenci na uradih. Taka srečanja bi lahko imenovali službena, uradna, poslovna. Tudi riala srečanja z znanci, sosedi, sodelavci in nasploh z ljudmi, s katerimi se srečujemo, lahko ostanejo na tej ravni. Vsa ta srečanja so lahko poglobljena, osebnostna srečanja, srečanja človeka s človekom. Sad takih srečanj je lahko sreča. Šele to je“pravo” sreča-nje. Spomnite se vaših trenutkov sreče. Ali niso večkrat vezani prav na srečanje s kakim človekom?
Pri takšnem srečanju odpadejo vsi gospodje profesorji, vsi šefi in predsedniki. Ne more biti visokih in nizkih, bolj ali manj pomembnih. Takrat, ko lahko nekomu rečeš “ti” in odgovoriš “jaz”, ko ni treba gledati na to, kaj se pred nekom spodobi, ko se da govoriti o vsem brez prikrivanja, takrat je srečanje resnično.
Biti z nekom kot prijatelj, se pogovarjati, poslušati drug drugega, tako da razumeš več kot morejo povedati besede. Pustiti, da se zbližata najina svetova. Tako doživetje ni rezervirano samo za zaljubljence.
tL o v
T~~ , J 6. C. C
/lik o k : A\
A.a.1
/
- , Sp isc^-a^
■ / •/£ i> e^^n. fl-V č
u
Besede same ne zadostujejo, včasih so celo odveč, ko gre za resnično srečanje. Mati lahko iz obraza svo-jega otroka, ki še ne izgovarja besed, razbere, kaj bi rad povedal. Tudi pri odraslem človeku je izraz obraza dostikrat zgovornejši od besed. Ko besede niso dovolj jasne, takrat spregovori pogled, mimika obraza, kretnja.
Sreča je doživetje, ki se ga ne da opisati z besedami. Lahko sije nekomu z obraza. Lahko se kot blagodejna toplota razliva v človeškem srcu.
Nekje tam, kjer so veselje, dobrota, zvestoba, varnost, ljubezen, mir, resnica, lepota — je tudi sreča. To je morda tudi odgovor na to, zakaj vsako resnično srečanje ne prinese sreče. Smo samo ljudje, ki dostikrat nismo zvesti, ne ljubimo, ne govorimo resnice .. . Kako naj bo sreča tam, kjer se ne moreta srečati resnica in dobrota.
Ti si moj Gospod, sreče zame ni brez tebe. Ta klic svetopisemskega pisatelja odpira nov pogled na srečo. Izkušnja ga je pripeljala do tega spoznanja. Pozna človekovo hrepenenje po sreči, ki ne bi bila le začasna, trenutna; ki bi v celoti in za vedno izpolnila človeko-Va prizadevanja in hotenja. Človek sam v svoji majhnosti, nepopolnosti in nebogljenosti ne more priti do nje. Če pa jo za trenutek doseže, spozna, da toni njegova lastna pridobitev, ampak božji dar.
Najgloblje misli o sreči najdemo pri Psalmistu. Sre-ca v življenju človeka je božji dar. Ta sreča ima naslednja imena: božji blagoslov, božja naklonjenost in božja bližina. Sreča je v tem, da imaš v svoji bližini nekoga, ki te ima rad, te razume, ti daje varnost,ob vsem tem pa te pušča svobodnega.
Bog se na različne načine srečuje s starozaveznim ljudstvom. Z Mojzesom se naprimer sreča v gorečem grmu. Z ostalimi se srečuje po-svojih poslancih. Dokončno pa se sreča s človekom v Jezusu. V njem je °g navzoč za vse ljudi. Kdor Jezusu v svojem življe-yu sledi, kdor spolnjuje njegovo besedo, je Bogu blizu.
Apostol Jakob pravi o izpolnjevanju božje besede: hdor pa se poglobi v popolno postavo svobode in ji ostaja zvest, ni pozabljiv poslušalec, temveč njen izvr-
7
/t
r-
• /
T
sevalec, tak bo srečen v svojem delu.
Kaj pa so Kristusovi blagri drugo kot napovedovanje sreče tistim, ki ravnajo v skladu z Jezusovo besedo. Takšno srečavanje z Jezusom je srečavanje z Očetom.
Po vsem tem bi moral vsak zase najti odgovor o tem, kaj je sreča. Ne pozabimo, da se je treba zanjo truditi. V iskanju sreče se ne smemo zapirati vase, saj se srečamo lahko le z drugim in Drugim. Na pravi poti iskanja smo takrat, kadar se zavedamo svoje povezanosti s tistim, kar nas presega.
Dajmo drug drugemu možnost ponovnega srečevanja, saj bomo samo tako odprli prostor sreči, ki si jo vsi želimo.
P. TONE
r
Nekaj pregovorov o sreči:-
Sreča je, če smeš povedati resnico, ne da bi kdo jokal. Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem.
Sreča je v vas samih.
Vsak srečen človek je lep.
Kdor je nedolžnih rok in čistega srca, ta bo dobil bla-gospov od Gospoda in srečo od Boga Odrešenika. Sreča je kakor sonce, kadar je najlepše, zatone.
Sreča leži okrog nas; treba jo je samo pobrati.
Sreča ljudi mnogo prej zlomi kot nesreča.
Sreča je nekaj duhovnega, a ne telesnega: njen izvor je v žrtvi, a ne v užitku, v ljubezni, a ne v uživanju.
Sreča je, če smeš nekomu pomagati tako,
da ga ne ponižaš.
SV. CIRI L iti METOD MEI/BOURNEj
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slo vene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Fax : (03) 853 6176
Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home
11 — 15 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101
Tel.: (03) 853 1054
V	teh dneh bo vse viktorijske Slovence obiskalo te tradicionalno pismo z VELIKONOČNIM SPOREDOM, mora pa že zaradi kronike tudi v Misli: MELBOURNE - Cvetna nedelja (4. aprila): Prva maža ob osmih bo kot običajno v cerkvi, ob desetih pa v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini. Obred blagoslova zelenja, oljčnih vejic in butaric pred sveto mažo. — Prav je, da ohranimo staro slovensko navado butaric. Članice Društva sv. Eme bodo tudi letos pripravile lepo Število butaric. Delale jih bodo v soboto pred cvetno nedeljo popoldne v razredu Slomškove ?ole ter so nove pomočnice iskreno dobrodošle. Butarice prodajajo pred glavno mašo, izkupiček pa gre v dobre namene.
Ponedeljek velikega tedna (5. aprila); zvečer ob pol osmih bomo imeli spokorno pobožnost kot pripravo na dobro velikonočno spoved, za katero bo prilika takoj po bogoslužju. Želel bi, da bi bilo med nami več posluha za to. Pa število spovedi žalostno upada z izgovorom, da jo zdaj nadomešča v farnih cerkvah skupna odveza pred prazniki. Prilike za osebno spoved je Še dovolj, treba je samo malo dobre volje in pravega duha pokore. Prazniki brez zakramenta sprave niso dosti vredni.
Veliki četrtek (8. aprila):ve£erna maša ob 7.30, pri kateri se spominjamo Kristusove zadnje veČeije z apostoli in ustanovitve duhovništva ter presvete Evharistije. Maša je v vsaki cerkvi samo ena. Po bogoslužju prilika za sveto spoved.
Z velikim četrtkom se prične velikonočna tridnev-nica in Če je le mogoče, se udeležimo bogoslužja vseh treh dni. Potem bomo razumeli, kaj nam hoče Cerkev v teh dneh spomina našega odrešenja povedati in tudi praznik Gospodovega vstajenja bo za nas vse bolj doživet in milosti poln.
Veliki petek (9. aprila): dan spomina OdreSfenikove
smrti na križu. Križev pot bomo molili dopoldne ob enajstih, v lepem vremenu na dvoriŠCu pred lurško votlino. Prilika je tudi za sveto spoved. — Popoldne ob tretji uri bodo v cerkvi pomembni obredi velikega petka: molitve in prošnje, branje pasijona, razkrivanje in Češčenje križa ter obhajilo. Po končanem bogoslužju skupni obisk božjega groba v lurški votlini. Prilika za sveto spoved.
Velika sobota (10. aprila): ves dan je prilika za zakrament sprave, samo pokličite patra v Baragovem domu.Obrede velikonočne vigilije bomo pričeli zvečer ob osmih, v lepem vremenu seveda na prostem pred lurŠko votlino. Blagoslov novega ognja in velikonočne sveče, slovesna hvalnica, branje beril in obnovitev krstnih obljub. Sledi maša velikonočne vigilije, tej pa naš slovenski običaj VSTAJENJA. Procesija s kipom vstalega Zveličarja in Naj svetejši m, nato blagoslov z NajsvetejŠim. Sledi blagoslov velikonočnih jedil. Kdor želi odnesti domov na novo blagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko!
Velika nedelja (11. aprila): naše središče vam nudi na razpolago tri svete maše: ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. V lepem vremenu bo pri votlini na prostem deseta slovesna maša. Pred vsako mašo je prilika za sveto spoved, po vsaki pa tudi Še blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek (12. aprila): maši kot ob nedeljah, ob osmih in ob desetih. Spovedovanje pred pričetkom vsake maše.
Glede udeležbe pri bogoslužju velikonočne vigilije na velikosobotni večer na prostem ter desete maše velikonočne nedelje, naj zopet izrečem iskreno prošnjo: kdor pride, naj res pride in sodeluje. Postajanje za cerkvijo in glasnen razgovor ni znak udeležbe. Dostojno vedenje je najmanj, kar smemo pričakovati od vsakega, ki pride k bogoslužju.
Priliko za velikonočno spoved v domaČem.jeziku imajo rojaki Še na nekaterih drugih krajih velikega Melbourna oz. Viktorije:
ST. ALBANS in okolica.slovensko spovedovanje bo v sredo velikega tedna (7. aprila) od Šestih do pol osmih (7.30) v cerkvi Srca Jezusovega, kjer se na drugo nedeljo v mesecu zbiramo ob petih poptpldne k slovenski masi. Tako bo tu redna slovenska maša tudi ravno na velikonočno nedeljo popoldne. Po maši bo tudi blagoslov velikonočnih jedil, če ne boste prinesli v Kew na soboto zvečer.
SPRINGVALE in okolica: prilika za slovensko spoved bo v cerkvi sv. Jožefa v torek velikega tedna (6. aprila) ob 6 do 7 ure zvečer.
NORTH ALTONA in okolica: slovenski duhovnik
bo spovedoval v cerkvi sv. Leona Velikega v torek velikega tedna (6. aprila) od 6 do 7 ure zvečer.
GEELONG in okolica: Slovenska velikonočna spoved bo na veliki petek (9. aprila) pri Sv. Družini v Sellparku. Ker je cerkev ta čas običajno zasedena, spovedujemo v župnišču poleg cerkve. Čas spovedo-vanja je od Šestih do sedmih zvečer. — Naj geelongške rojake spomnim, da bo redna slovenska maša tudi na samo velikonočno nedeljo ob 11.30. Po maši bo tudi blagoslov velikonočnih jedil.
MORVVELL, Gippsland, z okolico : Namesto na Četrto nedeljo v aprilu, bomo imeli redno slovensko mašo na cvetno nedeljo zvečer ob sedmih. Prilika za velikonočno spoved v slovenskem jeziku bo od sestih do začetka maše. Cerkev Srca Jezusovega. Povejte se drugim, ki morda nimajo Misli.
'VODONGA- ALBURY z okolico: Prilika za slovensko velikonočno spoved bo zopet združena s farno spokorno pobožnostjo in pripravo na spoved, na veliko sredo (7. aprila) ob 7.30 zvečer, cerkev Srca Jezusovega, Wodonga. Povejte Se drugim, ki niso naroieni na Misli! — Slovenski duhovnik se potrudi in naredi toliko kilometrov do vas — potrudite se tudi vi in izrabite njegov obisk za svojo duhovno pripravo na velikonočne praznike!
Rojake, ki jih dosežejo zračni valovi melbournskih slovenskih radijskih oddaj, sporočam, da bo velikonočna oddaja na 3EA na veliko soboto (10. aprila) zjutraj od 7 do 7.45. Seveda bo imel p. Toni predve-likonočne misli že tudi v sredo velikega tedna (7. a-Prila), ko ima na 3EA svojih rednih pet minut premišljevanja. Na 3ZZZ pa bo velikonočni spored v Priredbi verskega središča na sredo po veliki noči (14. aprila) od sedmih do osmih zvečer. Prisluhnite duhovnim mislim in domačim velikonočnim melodijam, ki so tako lepe za naše uho! Hvaležni moramo biti Bogu, da jih moremo poslušati tako daleč od
rodnega doma.
Naj se na tem mestu že vnaprej zahvalim vsem, ki nam bodo ob pripravah na praznike priskočili na pomoč, zlasti s čiščenjem v cerkvi in okrog cerkve ter ob Pripravah za bogoslužje na prostem pri votlini. Posebno ob praznikih se pozna, da ni sestrskih pridnih r°k. Vsaka pomoč je zelo dobrodošla.
+ Poroki moram v tem času omeniti dve: Dne 27.februarja sta si v naši cerkvi obljubila zakonsko zvestobo Denise Štolfa in Mark DeMarchi, oba rojena v Avstraliji.Nevesta je iz družine Alojza in Amelije (mama je uslužbena v naJem Domu počitka m. Romane), rojena v Coburgu in krščena pri nas. Ženin pa je bil rojen v Williamstownu in krščen v Ascot Vale, za spoved in prvo obhajilo ter birmo pa sem ga pripravil zdaj pred poroko.
Dne 20. marca pa sta stopila pred naš oltar Janez Jernejčič in Elizabeth Horvat, oba rojena v Avstraliji iz znanih slovenskih družin. Ženinovi starsi so Slavko in Marija, oba Notranjca, zdaj v Heidelbergu, nevestini pa Ivan (po prihodu v Avstralijo v Baragovem domu) in Ana (oba Prekmurca) iz Macleoda.
Obema paroma želimo vse božje blagoslove na življenjsko pot.
+ Krste moram omeniti Štiri: Dne 21. marca je bila pri našem krstnem kamnu krŠČena Ashley Louise, prvorojenka v družini Russella Johna Fewster in Monike Zalke r. Sosič. Z njo so prišli iz East Doncastra.
V	farni cerkvi sv. Petra in Pavla, East Doncaster, pa je bil isti dan krščen Mitchell John, novi član družine Russella Rutherford in Janike r. Škofič.
Anton Max bo ime prirastku družine Pizzey. Oče je Mark Wayne, mati pa Mary r. Vidmajer, živijo pa v Coburgu. Krščen je bil pri nas 14. marca.
Dne 20. marca je krstna voda v naši cerkvi oblila Karo Sinead. Prinesli so jo od St. Helena. Očetovo ime je Wayne Fergeus, mati pa je Helena r. Oppelt.
Vsem družinam rfaŠe testi tke, novokrŠČencem pa vse naše dobre želje !
+ Dne 2. marca je umrl v Melbournu zlasti med Ja-drančani dobro poznani IVAN ISKRA. Že nekaj Časa se je zdravil, a tumor je končno zahteval svojo žrtev. Njegova zadnja postaja je bil John Favvkner Hospital (prej Sacred Heart Hospital) v Morelandu. Pokojnik je bil rojen 22. decembra 1933 v NovokraČini pri Ilirski Bistrici. V Avstralijo je prišel na ladji “Sydney” leta 1957. V marcu 1962 seje v kapelici Baragovega doma v Kew poročil z Branko Iskra, in zdaj poleg nje zapušča tudi hčerki Tanjo por. Larocca in Sandro por. Mrak, kakor tudi brata Milana z družino, doma pa še dve sestri in dva brata. Rožni venec ob odprti krsti smo zmolili v sredo 3. marca proti večeru v kapeli Tobin Bros. pogrebnega' zavoda v Flemingtonu ob lepi udeležbi znancev. Se vet rojakov je prftlo naslednji dan k pogrebni masi v farni cerkvi sv. Petra, East Keilor, kateri je sledil pogreb na keilorsko pokopališče, kjer bo pokojni Ivan čakal vstajenja. Sožalje domačim ob težki izgubi.
Klical me je Peter, litvanskega rodu, pri katerem
je v Ormondu dolga leta stanoval naš samski rojak VALENTIN BREZ. V nedeljo 14. marca mu je prišel policaj povedat, da je ponoči umrl v Alfred Hospi-talu. V tednu pogreba bi moral na operacijo arterije, a dobil je napad ter je bil predčasno prepeljan v bolnišnico, pa žal Se prepozno. Sporočili smo sorodnikom — ima sestro Frančiško v Trstu in brata Valerija v Sloveniji, nečaku Zdravku v Portorožu pa je dal pokojnik ob nedavnem obisku v domovini naše Misli. Tako je dobil našo telefonsko številko in meje nekajkrat klical, da smo vse uredili po želji. V sredo 24. marca smo v naši cerkvi ob odprti krsti zmolili rožni venec za pokoj Valentinove duše, naslednji dan pa je bila pogrebna maša, po kateri smo spremili pokojnikove zemske ostanke v Springvale k upepelitvi. Pepel bo poslan domov in bo pokopan na domačem pokopališču ob ostalih Članih družine. — Pokojni Valentin je bil rojen 27. novembra 1929, PuČe (župnija Šmarje pri Kopru). V Avstralijo je emigriral leta 1963. Spominjam se ga, ko je živel še pri Vekarjevih v Havvthornu. Bil je mirnega značaja in bolj sam zase, v družbo, tudi slovensko, ni rad zahajal. Naročnik Misli pa je bil od prihoda v Avstralijo.Naj v miru potiva v domafci zemlji!
V	bolnišnici v West Footscrayu je 18. marca zaključil svoje zemsko potovanje IVAN VALETIČ. Po več srčnih napadih mu niso mogli več pomagati. Pokojnik je bil rojen 1. junija v Munah v Istri, njegova žena Marija Ladič, s katero se je poročil leta 1953 na Reki, pa je doma iz Staroda. Leto kasneje sta z dojenčkom Viljemom emigrirala v Avstralijo, kjer se jima je rodila se hči Rozi. Valetičevi so živeli zadnjih sedem let v kraju VVerribee blizu Melbourna. Tam je bila v ponedeljek 22. marca opravljena pogrebna maža, sledil ji je pogreb v North Altono, kjer je bilo truplo upepeljeno. Sožalje Valetičevi družini, pokojnemu Ivanu pa večni pokoj!
Opozorjen sem bil, da v MISLIH se ni bilo nič o pokojnem ANTONU SMRDELU, ki je nedavno umrl v melbournskem okraju Reservoir. Ker je žena holandskega rodu, mi ni nihče domačih poročal. Pokojnik je umrl 19. januarja letos nenadoma, zadet od kapi. Po molitvah v pogrebnem zavodu so ga pokopali na novem delu fawknerskega pokopališča. Pokojnikov rojstni kraj je Petelinje pri Pivki, kjer je bil rojen 10. junija 1941. V Avstralijo je prišel leta 1960 in se štiri leta kasneje poročil z Jennie Costmeyer, holandskega rodu. Ob smrti jo je zapustil s tremi otroki. Družini naše sožalje, pokojniku pa molitve za večni mir!
+ Na nekajtedenski turneji po Avstraliji so se KAMNIŠKI KOLEDNIKI z igralcem Tonetom Gogalo in dvema spremljevalcema Izseljenske Matice, tajnikom Janezom Roglom in urednikom Rodne grude Jožetom Prešernom oglasili tudi pri nas v Melbournu. Poleg nastopov po društvih so 14. marca peli v naši cerkvi pri deseti ma^i, po masi pa navdušenim poslušalcem priredili tudi koncert v dvorani pod cerkvijo. Bariton Janeza Majcenoviča in bas Roka Lapa ne bi zvenela tako polno, če bi manjkale alpsko obarvane melodije citer, na katere je igral Tomaž Plahutnik. Odlomki iz del Linharta, Prešerna, Jurčiča in Cankarja v izvedbi Toneta Gogala pa so pesmi povezovali v celoto. Pesem Kolednikov bi morda še pred nekaj leti v srcih naših rojakov budila le otožne spomine na domovino, zdaj pa je krepila njihov ponos in zavest, da prihajajo iz svobodne dežele, kjer sta bila skozi stoletja najmočnejše orožje pesem in pisana beseda. Da ta pesem in beseda, Čeprav daleč od doma, še ne bo umrla, so pokazali tudi naši tukaj rojeni mladi, ki so na tem koncertu nastopili skupaj z gosti.
Vstopnine naš koncert ni imel, prostovoljnih prispevkov pri vhodu pa smo za naše nastopajoče goste iz Slovenije nabrali lepo vsoto 1,020 dolarjev. Zahvala udeležencem!
+ Na 4. postno nedeljo, 21. marca, smo med deseto mašo blagoslovili novi križev pot, ki je zamenjal starega manjšega. Dobili smo ga iz Sydneya, kjer je slovenska cerkev lani dobila novega izpod umetniške roke zdaj že pokojnega Cveta Mejača. Tega je prenovil Bernard Zidar iz Traralgona, Jože Golenko pa ga je namestil. Zahvala obema, najbolj pa zahvala sydney-skemu misijonu, ki nam gaje odstopil. Po velikosti in umirjeni barvi so postaje kot nalašč za našo cerkev.
+ Na isto nedeljo smo pozdravili v svoji sredi gospoda ALJAŽA GOSNARJA, odpravnika poslov Republike Slovenije, ki ima dolžnost v Canberri urediti vse potrebno za otvoritev veleposlaništva. Prišel je v Melb-bourne s svojo soprogo Andrejo in hčerko Anko, da se prvič sreča s predstavniki naše skupnosti, kar je bilo v soboto 13. marca v prostorih Slovenijales. V nedeljo dopoldne pa so bili Gosnarjevi med nami, ostali tu po maši na kosilu upokojencev v dvorani ter si ogledali naše središče.
+ Na prošnjo Jadrana smo imeli v nedeljo 21. marca mašo pri kapelici sv. Jožefa ob lepi udeležbi. Zahvala za nabirko (269.50 dol.), ki smo jo namenili k vsoti za ureditev skupnih grobov.	P.	BAZILIJ
Jožko Kragelj
(KRIŽ IN CERKVICA)
Moja celica se je obogatila s križem, ki me bo spremljal v samoti, žalosti in veselju. Pred njim bom izpovedoval svoje gorje. K njegovim no-8am bom polagal svoje prošnje. Nadel si ga bom na rame, saj je rekel Kjistiis:“Kdor hoče iti za menoj, naj vzame križ na svoje rame in naj h°di za menoj!” Morda bodo stopinje težke, morda se bom opotekal, toda stopal bom za Njim, tudi na Kalvarijo.
Na drugi strani sem narisal livško cerkvico. Z naglimi potezami sem začrtal zvonik in lipo ob njem, desni podaljšek strehe in okoliški zid. Kar vesel sem je bil. Vse sem znal na pamet, saj sem jo doma večkrat narisal z oljnatimi barvami v majhnem in velikem formatu. Skoraj šest kt sem stopal vanjo. Tu sem preživel svoja mladostna duhovniška leta. Postala je moja prijateljica. Zato smo jo okrasili. Med njenimi stenami
So	zadonele nove orgle, živahni glasovi mladinskega zbora in pesmi, ki
So	jih od tedna do tedna prepevali odrasli pevci. Koliko lepih ur sem Prebil v njej! Spomnil sem se prvega srečanja s svojim cerkovnikom Lovrinom. Po sprejemu 8. aprila 1943 mi je v zakristiji rekel:“Gospod, ne vem, kako bo! Burja je danes. Slabo znamenje!”
Kadarkoli so prišli hudi trenutki, meje opozarjal: “Gospod, ali vam n«sem rekel, da bo burja!? ”
In zdaj je najhujša burja odpihnila mene, cerkvica pa je ostala prazna. Slika na steni mi je govorila. Videl sem otroke, dekleta in fante, oče-*e 'n matere. Tu sem imel zanje stanovske govore. Radi so poslušali. Ne-eri so prihajali tudi kot farizeji, ker so me skušali ujeti v besedi. Iz zaslišanj sem spoznal, da so poročali o mojih pridigah.
V	spomin seje prikradla nepozabna slika. Božič 1944. Cerkvica je bi-a polna ljudi. Vsi so prišli polni upanja in veselja. Prepričani so Jbtili, na Gospodovo rojstvo ne bo streljanja. Zbrano so poslušali pridigo 'n božične pesmi. Nikomur se ni mudilo domov. Komaj so se odprla ^ata in so se ljudje usuli iz cerkve, je v bližini zaregljala nemška stroj-n,ca* Razbežali so se po hišah. V cerkvi sva ostala sama s cerkovnikom ovrinom. Nenadoma so se odprla cerkvena vrata in vstopil je vojak v
NASE nabirke
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NASE “MISLI”:
$50,- Jože Potočnik; $49.- Gveri-no Gregorič; $40.— N. N., Maria dr. Lambrineas, Jože Štemberger, Vili Mrdjen, Valerija Pančur; $39,— Terezija Ferencz; $30,— Dr. Mark Co-by, Franc Podobnik; $27.21Dr.Edi Gobec (ZDA); $24.-Marija Verko; $22.— Karl Holvet, StankoVrankar, Roman Zrim; $20,- Anton Brne, Pavla Marinovich, Tomaž Možina, Franc Danev, Janez Virant, Franc Rozman, Marta Aberšek, Karolina Pečnik, NN,E.; $15.— Franc in Antonija Šabec, Kristina Varsavsky, Terezija Smolič; $12.—Stanislav Bele, Franc PalčiČ; $11.-Franc Petek; $10,— Anica Mukavec, John DeMaj-nik, Jože Cetin, Jožef Klement, Marija Novak, Ana Lešnjak, Igor Ger-den, Ferdy Jelerčič, Milena Baetz, Franc Magdič, Jožica Plaznik, Albin Žarn, Matjan Perič, Maksimilijan Brunfcič, Emil Fink.Frederick Nemec, Stefi Valentan, Ivan Zele, Veronika Robar, Zorina Mavrič, Justina Glajnarič, Agnes Tuš, Jakob Urbančič, Franc Male, Ivan Cetin, Albina Šinigoj, Olga Todorovski, Frank Frigula, Frank Bresnik, Marija Valenčič, Marija Kosi, HelenaBer-kopec, Ana Horvat,Herman Muster, Frank Plesničar, Maria Slokar, Daniela Slavez, Terezija Černjak, J o Že Lapuh, Bernard Zidar, Franc Rolih, Marija Cvetko, Alojz 'Butinar, Justina Ciobaca, Rafael Koren, Frances Klun, Ivan Kovačič, Marta Stoklas, Ida Migliacci, Ignac Kalister, Pavel Trček, Dora Srebroff, Hermina Ko-roŽa, Alojz Ličen, Anton Valher, Jože Košorok, Bojana Penko, Ivanka Bratoš, Anton Jesenko, Antonija Stanson, Ivanka Smrdel, Marjanca Skubic, Ana Paulin, FrancesAnžin, Vlasta Klemenčič, Vera Škraba, Danila Štolfa, Anica Pegan, Otto Bali-gač, Ivan Nadoh, Ivanka Dodich, Franc Žužek, Miha Vadnjal, Leopold Miller, Ana KakŽa, Elizabeth Vajdič, Jože PrinCiČ, Maria Zambe-ri, Venčeslav Ogrizek, Janez Kucler, Jože Juraja, Anton Šajn, Josipa Ku-nek, Herman Šarkan, Petrina Pavlic,
Filip Tomažič, Andrej Udovič; $9.— Marija Valenčič; $7,— Frank Krainz, Sylvia Goetzl; $5.— Pavel Zavrl, Karl Horvat, Milan Gorišek, Janez Primožit, AnaMaria Zver .Majda Skubla, Franc Žerial, Ana Lipov-nik, Janez Mohorko, Karolina Čargo, Ivan Stanič:, Zora Pace, Marija Frank, Marija Beljan, Meri Puž, Nikolaj Bric, Boris Topolovec, Marija Spernjak, Alojzij Golja, Karl Molke, Anna Dranginis, Jana Čeh, Matilda Martinčič, Jo£e Brodnik, Rozalija Cenfcič, Ivan Deželak, Justi Mrak, Franc Križman, Ivanka Hrvatin, Vida Končina, Olga Mezinec, Stane Tomšič, Drago Grlj; $4,— Ivan Golob, $2.— John Vidmar, Marija Te-lich, Anton Brne, Danilo MrSnik, Marta Krenos, Louise Isler, France Božič, Jadranka Rutar, Janez Rogi, JoJfe Rakar, Kristina Hrvatin, Leopold Matelič, Stane GolČman; $1.— Martin Petak.
ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $50,- N.N.(SA); $40.-Pavla in George Marinovich, N.N.(Vic.) za lačne; $20,— Franc Danev, Tinka Urh; $15,— Marija Oračem (za lačne v Afriki); $10.— Nada Slavec (za u-boge).
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$50.— Valerija Pančur; $40,— Mila Vadnjal; $25.— Anna Dranginis; $20.— Milka Iskra (namesto roi na grob Ivanu Iskra); $10.—Ivanka Jaušovec, Anica Klekar.
ZA OBNOVO ROMARSKEGA DOMA NA SVETI GORI:
$20,— Slavica Pertot.
DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
nemški uniformi. Puško je držal v desni roki. Okovani čevlji so udarjali ob tlak. Sredi cerkve se je ustavil. S cerkovnikom sva mislila, da bo pregledal vse kote. Zmotila sva se. Vojak je sredi cerkve pokleknil, naslonil puško na rame in sklenil roke k molitvi. Zagledal seje v jaslice na levem oltaiju. Molil je. Z Lovrinom sva se spogledala in obema so prišle solze v oči. Vojak je klečal kot otrok.
Bil je Čeh. Nasilno so ga vtaknili v vojaško suknjo. Spomnil seje, da je božič. Ne glede na nevarnost se je oddaljil od svoje čete in prišel v cerkev. Spomnil se je otrok in žene. Zanje je molil.
Ko sem gledal cerkvico na steni, se mi je zdelo, da ga vidim. Videl sem tudi njegovo vero in zaupanje.
Nekega dne je paznik Ručna opazil mojo cerkvico. Mrko je pogledal na steno.
“Kaj pa je to? ” je vprašal.
“Cerkvica, livška cerkvica,” sem mu nedolžno odgovoril.
“Tega pa ne bi smeli narediti,” me je pokaral. “Kaj poreče kapetan, če bo to videl! To morate zbrisati, ne zbrisati, zdrsati morate!”
PAJKI
VSE gospodinje sovražijo pajke. Povsod jih preganjajo. Le mlade gospodične jih spoštujejo in nosijo narejene pajke na jopicah in bluzah, ker so prepričane, da jim pajki prinesejo srečo ali vsaj ženina.
Tudi meni so bili pajki včasih nadlega, nepotrebna bitja, skratka “golazen”. V tolminskem bunkerju pa so mi postali prijatelji. Delali so mi družbo. Marsikatera ura mi je prej minila, ko sem jih opazoval.
V šoli mi niso povedali, da ima pajek osem oči. S temi očmi so tudi mene gledali. Gotovo sem se jim smilil.
V podolgovatem oknu so spletli svoje mreže. Zanje je bil pripraven prostor. Med križi so stkali svoje nitke. In kako spretno! Stari in mladi, veliki in majhni so pridno delali od jutra do večera. Največji med njimi se mi je zdel kot kralj v vsem tem kraljestvu mrež. Njegove nitke so se mi zdele močnejše. Prav ob zidu si je napravil okroglo skrivališče, od koder je opazoval svoje bojno polje. Če se je kakšna mušica pomotoma zaletela v njegovo mrežo in jo stresla, je planil iz skrivališča, se za trenutek ustavil, švignil s svojimi očmi po nitkah, in ko je videl, da ni žrtve, seje ritenski umaknil. Vse drugače pa je bilo, če seje muha ujela na njegovih lepljivih nitkah. Stresla je mrežo, njena krila so zabrnela, pajek pa je kot blisk planil k njej. Iz zadka je spuščal nitko, jo z nogami ovijal okrog muhe in ji v hipu onemogočil gibanje. Njegove noge so krilile na vse strani. Ni nehal, dokler ni imel pred seboj klobčiča, v katerem je bila njegova žrtev, njegov plen. Odščipnil je nitko, na kateri je visela, jo prijel z eno nogo in jo nesel v bližino svojega skrivališča. Tam jo je pritrdil na mrežo. Nato se je umaknil v svoje skrivališče, se nekoliko odpočil in se pripravil na gostijo. Potem se je zopet približal muhi, jo prerezal s svojimi kleščicami in srkal iz nje življenjski sok. To je napravil večkrat, dokler ni popolnoma izsesal iz nje vse, kar je bilo užitnega.
Včasih sem ga podražil. Smrekove iglice sem mu metal na mrežo. Nekatere so se prilepile in zabingljale na nitki. Vsakokrat je planil iz skrivališča in se pognal proti iglicam. Žalosten in gotovo jezen je spoznal, da ni nič zanj. S počasnimi koraki seje umaknil.
Zelo zanimivi so bili njegovi večerni obhodi. Kot skrben gospodar
ali čuječa straža se je prikazal iz svojega zavetja, ko se je delal mrak. Sprehajal se je po nitkah jih potresal in ogledoval. Kjerkoli je našel nesnago, odvečne predmete ali izpit, prazen plen, je s svojimi škarjicami odščipnil in spustil na tla. Skratka, očistil je vso mrežo, daje bila novo bojno polje za naslednji dan. Vse nitke, ki so bile potrgane, je odstranil ln spletel nove. Gibčno se je spuščal na tla, pritrdil nitko in jo vlekel za sabo. Z nogami je nekoliko zakrilil in že se je spojila z ostalimi.
To delo je opravil vsak večer.
Izpraševanje vesti!” sem si mislil. Koliko nitk, ki nas povezujejo z Bogom in ljudmi, potrgamo čez dan! Zvečer se pa nič ne zmenimo, da bi jih obnovili. In naše življenje postaja raztrgana mreža.
ODPRTA VRATA
nEKE nedelje je Ručna kot ponavadi potegnil zapahe, odprl vrata in z glavo namignil, naj nesem posodo na stranišče. Z dolgimi koraki se je ^Prehajal po hodniku in potrpežljivo čakal, da se vrnem. Priprl je vrata ln odklepal sosednji bunker. Vedel sem, da sem dobil sosede. Slišal sem zenske glasove. Starko, ki je vzdihovala in jadikovala, in dekle, ki seje Pogumno pogovarjala s paznikom. Obe sta odšli po stopnicah. Ručna Je previdno stopal za njima.
Ali bomo dolgo tukaj? ” je vprašala starka, ko sta se vrnili.
Jaz ne vem nič!” je odločno odgovoril paznik in zaloputnil vrata.
Odšel je.
Moja vrata so ostala odprta, nezapahnjena. Sam sebi nisem mogel Verjeti.
Paznik je nekaj časa šaril po sobi nad mano, nato je vzel menažke ln odšel v zapore po “kavo”.
,^daj je čas!” mi je nekaj reklo. “Zdaj lahko zbežiš! Nikogar ni v 'ši. Preden se Ručna vrne, si čez Sočo. Nato si takoj v grmovju in v nekaj urah v Benečiji.”
Srce mi je začelo močno utripati. Stal sem pri vratih in jih tihceno
°dpiral.
Nikar!” me je svaril drugi glas.“Za tabo pošljejo policijske pse, ujeli e bodo. In na meji te lahko ustrelijo! Kai pa domači? Nad njimi se bodo maščevali!”
Začel sem samogovor.
Ali je Ručna res pozabil? Morda pa je le past. Kaj če me kdo čaka za hišo!? In kam naj bi bežal!? Kosmat sem. Mimo vojašnic ne bi smel, , er bi zasumili, da sem jetnik. Po cesti pod Gradom je pot predolga, da 1 mogel do Soče. In če je Soča narasla? Lahko me spodnese in uto--r;,Nič! Naj bo, kar hoče! Če sem prestal najhujše mesece, bom pa
Bliskoma so mi švigale misli po glavi.
Zaslišal sem kašelj. Spomnil sem se svojih sosed.
Želel sem ju videti in potolažiti. Odprl sem vrata, stopil do sosednjega bunkerja in pokukal skozi lino v vratih.
Odkor sta? ” sem vprašal.
Dekle je prišlo bliže :“Logje in Robedišče. Pa vi? ”
^Župnik z Livka.”
^Aaa!” se je začudila. “In koliko časa ste tukaj? ”
^ Pet mesecev.”
Pet meseceeev!” je zateglo ponovila in se prijela za glavo.
Zakaj pa so vaju zaprli? ”
PETERLETOVA VRNITEV NA OBLAST
Že pred volitvami, gotovo pa po sporočilu o njihovem izidu, je Drnovšek vedel, da brez Peterleta nove vlade ne bo in tudi biti ne more. Ne zaradi kakih osebnih simpatij, temveč zaradi notranjega ustroja slovenskega političnega prostora: liberalna in krščanska demokracija se oblikujeta - to domnevo so pretekle volitve vendarle potrdile - v gonilni družbenopolitični sili na Slovenskem.
Brez sodelovanja ene ali druge stranke v vladi ni politične uravnovešenosti. Zato je bil Peterletov povratek potrjen ie takrat, ko je bila javnost obveiČena o volilnem u-spehu Krščanskih demokratov (čeprav so bila pričakovanja vetja). Kajti samo Liberalni in Krščanski demokrati so na volitvah pridobili glasove (če odmislimo Nacionalno stranko), vsi drugi - od bledih pre-
Naklo pri Kranju
noviteljev do "državotvornih" demokratov — pa so doživeli bolj ali manj dramatični poraz.
Prav v tem dejstvu ima nesomer-na koalicija, s katero je Drnovšek presenetil javnost, svojo izrazito utemeljitev. Da je Peterle nasledil zunanjega ministra (Rupla, op. ur J, ki je povzročil svojčas padec njegove vlade, je ironija, ki je tako zgodovinska, kakor je zgodovinska pravkar pričeta politična usmeritev Slovenije.
Obstaja struja, ki meni, da so Krščanski demokrati storili usodno napako ob vstopu v Drnovškovo vlado. Osebno menim, da bi bila usodna napaka, zamuditi priložnost za sooblikovanje državne politike, ekonomije, kulture, znanosti itd. Res pretijo nevarnosti, vendar jih je mogoče premagati, te politična stranka to možnost tudi ima.
PETER MILLONIG v celovški "Nedelji", 7. februarja 93.
“Veliko ljudi je zbežalo čez mejo. Tiste, ki so ostali, so pa zaprli.”
Tudi starka se je približala lini. Videl sem izpit in uvel obraz, okrog oči pa vse rdeče od solz.
Skočil sem v svoj bunker in jima prinesel bonbone.
“Skrijta in ne povejta, da sem vama dal!”
Zaslišal sem korake. Ručna se je vračal. Planil sem v celico in priprl vrata za seboj.
Paznik je štorkljal po stopnicah in nekaj brundal. Njegovi škornji so votlo odmevali.
Najprej je dal zajtrk sosedama, nato se je približal mojim vratom. Zaman je vlekel zapahe. Tudi ključek v žabici se ni hotel obrniti. Končno se je zavedel, da so vrata odprta. Potegnil jih je in z velikimi očmi pogledal v celico, ali sem še notri. Kako mu je odleglo! Spoznal sem, da ni bila past. Mož je pozabil.
“Vrata so bila odprta,” sem ga prijazno opomnil.
“Ne, ne!” je prepričeval samega sebe in stresal z glavo. Bil je v hudi zagredi. Strah ga je bilo. Kaj bi z njim napravil kapetan, če bi bil jaz zbežal!? Gotovo bi njega zaprli v bunker.
Z veliko prijaznostjo mi je izročil menažko in me hvaležno pogledal.
V	tistem pogledu je bilo celo nekaj spoštovanja.
Odprta vrata so me nekoliko vznemirila, srečanje z jetnicama pa mi je prineslo uteho in tolažbo. Njima morda še bolj, ker sta spoznali, da je mogoče preživeti tudi več mesecev med .temi zidovi in ostati živ. Njima, ki sta bili komaj odtrgani od doma, bo moj skromni dar pomenil nekaj več; mene pa je tolažila zavest, da sem tudi med temi zidovi mogel napraviti vsaj trohico dobrega.	/Nadaljevanje	prih./
Martuljek
SEDMI MAREC bo ostal rojakom v Južni Avstraliji v neizbrisnem spominu. Na na'si celini je gostovala skupina iz Slovenije z imenom KOLEDNIKI, doma iz Kamnika. V spored nastopov so uvrstili tudi slovensko skupnost pri verskem središču. Za to priložnost se je zbralo izredno veliko rojakov, celo od Renmarka do Port Lincolna, od koder so prišli Francovi. Razveseljivo je bilo videti toliko mladih; in s kakšnim zanimanjem so spremljali mašo, med katero so peli Koledniki.
Po masi je bil kar v cerkvi koncert sakralne glasbe. Pesmi, ki so jih peli ob spremljavi citer, so bile skrbno izbrane iz zakladnice slovenske verske glasbe. Nastop je dobil peŽat globoko vernih izvajalcev.Vsi prisotni so ocenili prireditev kot eno najlepših, res umetniških ln prisrčnih. Gotovo je k temu pripomogel tudi sam prostor. Takega občutka ne more nuditi nobena dvorana, pa naj bo še tako lepa, moderna in akustična. Mnogo rojakov je imelo rosno oko. Nekateri so bili na koncertu v soboto zvečer, a jih ni ganilo. Zamisel koncerta v verskem središču je bila na začetku ovirana, vendar so izvajalci poudarili, da koncert v cerkvi bo ne glede na ovire. Saj bi bili. krivični, da ne bi nudili izbranega petja tudi tistim, ki iz kakršnega koli vzroka ne hodijo na društva.Menim, daje nesmiselno Ovajati kakršen koli monopol, pač pa s tako edinstveno priliko razveseliti cim vet rojakov.
Pa tudi sprejem je bil na kulturni višini. Nastopajoče kot spremljevalce (SIM) smo pozdravili s šopki avstralskih protej, ki so jim jih izročili Filip Ivanci«?, Julija Ivančič in Olivija KreSevič. Po končanem koncertu Pa so nastopajoči dobili v spomin še knjigo “Južna Avstralija” s številnimi slikami naših naravnih lepot.
P° koncertu smo od^li v dvoranico, kjer so naše gospodinje pripravile narezek in razne slaščice. Tu smo ob nalsih gostih nadaljevali z veseljem in znaki hvaležnosti za vse, kar so nam nudili s svojo pesmijo. Upati smemo, da bo tudi Svetovni slovenski kongres Pripravil kako turnejo, kot je bila ta koledniška. Saj kulturnih utrinkov med izseljenci ni nikoli dovolj. Morda jim bo le uspelo zbuditi v srcih zavest slovenski pripradnosti in tudi vernosti. Ambasadorji prejšnjih let so delali ravno nasprotno. Tolažimo se, da Je bil pač tak režim. Vendar uničevati v bratovem
 C5—i
SVETA DRUŽI VA ______________________APEL Al 1)1	|
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51	Young Ave, V/. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, miland, S. A., 5007)
Tel.: (8) 346 9674 - Fax: (8) 346 3487
srcu, kar je sveto in slovensko, je greh, ki nosi posledice. . .
Razveseljiv dogodek je bil tudi 14. marca, ko je med mašo krstna voda oblila Danijela Patricka Sintiča. Starši so Stanka in Slavko Sintič, botrovala pa sta Pavla Selan in sin Marko. Staršem iskrene čestitke, novokrščencu pa zdravja in božjega varstva v življenju. Tako je naša skupnost zopet potrjena v rasti.
Velikonočni spored bodo rojaki v Južni Avstraliji dobili v Oznanilih za cvetno nedeljo.
Rojake v Milduri in Berriju bom obiskal v mesecu maju.
Rojaki v Perthu pa bodo dobili obisk na drugo nedeljo po veliki noci:	Slovenska maša bo 25. aprila
in 2. maja kot običajno v Osborne Parku. Ob delavnikih pa bom obiskal grobove pokojnih rojakov in seveda tudi vse bolnike ter po njih želji tudi na njih domovih maševal. Potrebno je, da se pogovorite s Člani odbora tamkajšnje slovenske verske skupnosti.
Verouk za prvoobhajance je vsako tretjo soboto v mesecu, za birmance pa vsako Četrto soboto v mesecu in sicer dopoldne od 11 — 12 ure v fiaši knjižnici. Priprava na prvo obhajilo bo dve leti, za birmo verjetno ve£.
Na velikonočno nedeljo bo slovenska radijska oddaja v priredbi našega verskega središča.
Vsem rojakom, tudi v Berriju, Milduri, Perthu in drugih krajih Južne tin Zapadne Avstralije želim blagoslovljene velikonočne praznike, napolnjene z
notranjim mirom!
1	P.	JANEZ
Z VSEH VETROV
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je pred molitvijo angelovega češČenja v nedeljo 7. marca prisotne romarje in svetovno javnost znova opozoril na tragična dogajanja v Bosni in Hercegovini, kakor je tudi svojo postno misel usmeril na spoštovanje Človekovih pravic, ki predpostavlja upoštevanje božjih pravic — vrnitev k Bogu. Sveti oče je povedal. .Včeraj je bil pri meni sarajevski Župan, ki mi je potrdil, da se tragične razmere, o katerih nam že več kot eno leto prihajajo novice od preizkuŠanih prebivalcev Bosne in Hercegovine, še slabšajo. Vznemirljivi podatki o mrtvih, ranjenih, posiljenih ženskah, interniranih v taboriščih in pregnanih zaradi zlobnega postopka etničnega Či&fe-nja, ki so nam jih posredovali v Assisiju meseca januarja poglavar bosenske muslimanske skupnosti in naši Škofje iz Sarajeva, Banjaluke ter Mostarja, so sedaj Še bolj dramatični.
Sarajevskemu županu sem ponovno izrazil solidarnost vse katoliške Cerkve s tamkajšnjimi prebivalci in mu zagotovil, da si bo Sveti sedež z vsemi njemu razpoložljivimi sredstvi prizadeval končati to nesmiselno uničevanje.
Zato čutim dolžnost, da se še enkrat obrnem na vse dobro misleče ljudi z globoko občutenim pozivom, naj nadaljujejo svoje plemenito prizadevanje za pošiljanje človekoljubne pomoči, tudi za ceno velikih žrtev, od vojne najbolj prizadetemu prebivalstvu.
Z globoko zavestjo svoje dolžnosti Še enkrat opozarjam vse odgovorne na balkansko tragedijo, da je napadalna vojna sramota za Človeka in kliče maščevanje pred Bogom, da je telesno ali nravno uničenje nasprotnika zločin in da je osvojitev nekega ozemlja, dosežena z nasiljem, nesprejemljiva. V božjem imenu vabim vse, naj odložijo orožje! Nikoli ni prepozno popraviti storjeno zlo in graditi novo domovino!”
FRANCIJA je objavila v biltenu Generalne komisije zdravstva dosedanje številke obolelih na aids-u. Do konca lanskega leta je bilo v Franciji prijavljenih 22,939 primerov, med njimi 446 otrok starih pod 15 let. Žensk je med tem številom 3,546.Večina (11,498) od celotnega Števila pripada k biseksualni skupini, 22% (5,061) je narkomanov, 5,2% (1,201) pa je takih, ki so se okužili s transfuzijo krvi. Po številu obolelih vodi območje Pariza, sledi mu območje južnovzhod-ne Francije (Provansa, Alpe, Ažurna obala). Od celotnega Števila prijavljenih primerov je smrt končala že 12,818 življenj. Ostali čakajo, kdaj pridejo na vrsto .. . Žal je v Franciji kakor drugod po svetu še veliko neprijavljenih primerov aids-a. V mnogih primerih pa niti bolnik sam še ne ve, da je zaznamovan in je samo še vprašanje Časa, da bolezen bruhne na dan.
AVSTRIJA ima dan 5. marca že vrsto let za tradicionalni družinski postni dan. Začelo ga je gibanje katoliških žena (KFBO) ter vabi družine, da se ta dan odpovedo hrani. Zbirko zaključijo naslednjo nedeljo (letos 7. marca) v vseh župnijskih cerkvah. Z nabirko pomagajo pri raznih dobrodelnih projektih v državah v razvoju, letos pa bo v ospredju pomoč ženskam. Še posebej bo namenjen za prevzgojo in drugačen način življenja nekdanjih filipinskih prostitutk in za izobraževanje žena v Indiji in Kolumbiji.
KAKOR VSAKO LETO, je nedavno Vatikan spet izdal svoj zbornik Annuario Pontificio. V njem so zanimivi najnovejsi podatki o življenju Cerkve, zbrani iz vsega sveta. V preteklem letu je Vatikan navezal diplomatske stike s šestnajstimi državami — med njimi je omenjena tudi Slovenija.Zadnji dan preteklega leta je bilo v katoliški Cerkvi 153 kardinalov, 4,091 škofov (2317 s svojimi škofijami, 1051 naslovnih škofov, ki pomagajo ordinarijem, in 723 upokojenih). Novih škofov je bilo lani posvečenih 144. Število duhovnikov, da je zares točno, gre za leto nazaj. V letu 1991 je njih število naraslo na 404,031. Od teh je 64% Škofijskih in 36% redovnih. V istem letu je naraslo število semeniščnikov za 3,6%. Pri tem izstopata Že posebno južnozahodna Azija (s porastom 7,2%) in Evropa (porast 4,49%).Upad bogoslovcev pa je opaziti v Oceaniji (sem spada tudi naša Avstralija) in Severni Ameriki.
NEMČIJA je imela konec preteklega leta kar 6,5 milijona tujcev, kar je za 10% več kot ob koncu leta 1991. Takrat je v Nemčiji živelo 5,8% tujih državljanov. Tako je poročal nemški Zvezni urad za statistiko v Wiesbadnu, ki se sklicuje na Centralni register tujcev. Med njimi je največ Turkov (1,8 milijona, kar je 28%). Iz republik bivše Jugoslavije izhaja nad 900 tisoč tujcev (14%). Italijanov je 9% (560.000), Grkov 5 % (350.000), Poljakov pa 4% (290.000). Četrtina
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za .brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
V. r, rjffiffjfrijjjjij rrrrrrrrrrrrfrrjjjrrrr-
teh ljudi je v Nemčiji že nad dvajset let, 61% pa vež kot deset let.
Gotovo pa te številke niso popoldne, ker je veliko 'legalnih emigrantov, ki niso nikjer prijavljeni.
NENAVADEN REKORD, ki sodi v Guinessovo knjigo, je dosegel 23-letni sin slovenskih izseljencev v Stuttgartu v Nemčiji. Martin Bukovšek je dosegel svetovni rekord v nepremični stoji. V dvorani na Killes-bergu je zdržal nepremično 16 ur, 16 minut in 16 sekund. Vsak gib, razen gib oži, je pri tem tekmovanju prepovedan. Fant ves ta čas tudi ni smel jesti ali piti. Martinov o£e Stanko je doma iz Kalobja na Štajerskem, mama Angelca pa z Občin pri Trstu. Stuttgart-ski Slovenci jih dobro poznajo, saj se udejstvujejo v skupnosti in naš svetovni rekorder je že veifkrat rojakom igral na citre. Zdaj ugibajo, kdo od njiju je več doprinesel k sinovi trmi. Saj brez trme ta nebi zdržal in dosegel svetovnega rekorda.
ČE V PAKISTANU obdolžijo kristjana, da je žalil Mohameda, to pomeni navadno dosmrtno kazen ali celo usmrtitev. Od 114 milijonov prebivalcev Pakistana jih je uradno nad 97% muslimanov. Kristjanov Je komaj 1,3 milijona in so v veliki manjšini. Državna yera je islam, ki ima edina vse pravice. Kot poroča Priznana mednarodna ustanova “Amnesty International” iz Frankfurta, se trenutno pakistanska sodišča ukvaijajo z nekaj večfkot ducatom teh primerov, kakšen bo rezultat, bo pa pokazala bodočnost.
ZAGREBŠKA NADŠKOFIJA praznuje 900-letnico svojega obstoja. Ob tem visokem jubileju je zagrebški nadškof kardinal Franjo Kuharič 18. februarja slovesno razglasil jubilejno leto, ki se je začelo z letošnjim Postnim Časom, končalo pa se bo v septembru prihodnjega leta z zunanjo slovesnostjo v spomin na deset-etnico narodnega evharističnega kongresa v Mariji Ostrici. Vodilna misel jubilejnega leta bo geslo bofcje-&a služabnika kardinala Alojzija Stepinca: Vate, Go-sP°d, zaupam!
^ jubilejnem letu bo posebna pozornost namenjena Pastorali družine. Verniki naj ne pozabijo na pomoč Marije, zavetnice hrvaškega naroda in njegove najzvestejše Matere. Ravnajo naj se po besedah kardinala tepinca, ki jih je o ljubezni do Marije zapisal 28. maja 1957 v svoji duhovni oporoki.
SLOVENSKA ŽUPNIJA SV. VIDA v Clevelandu v °A praznuje letos stoletnico obstoja. Za ta visoki ju-nej bodo cerkev prenovili in umetniško poslikali. V arnem občestvu je življenje Še vedno precej razgiba-n°> četudi ni več tisto kot je bilo pred desetletji. Farna Sola ima to leto od razreda vrtca do osmega razre-a osnovne šole 67 učencev, za katere skrbi < osem u-čiteljic.
Jenton	•S 850 1836
	
IRNISHINGS	
I Anthony Grl ; 20A Derreck Ave	Izdelujemo kuhinjsko pohištvo po Vaši želji ! ter hišno in pisarniško \
■ Bulleen 3105	pohištvo vseh vrst ...
POSLOVNI IMENIK so izdali ameriški Slovenci v New Yorku. Vsebuje imena in podatke o 870 slovenskih podjetjih iz ameriških zveznih držav New York, New Jersey, Ohio, Illinois in Connecticut ter iz Kanade. Nekaj podobnega bi si morali omisliti tudi Slovenci v Avstraliji. Ali vsaj telefonski imenik slovenskih naslovov, kakor ga imajo rojaki v Argentini.
TUDI ČEŠKA se počasi prebuja iz svoje polstoletne odrevenelosti pod komunizmom. Nedavno je bila na televiziji dokumntarna oddaja, pri kateri so Škofje govorili o preteklosti in nalogah Cerkve po zlomu komunizma. Praški nadčkof Miloslav Vik je poudaril nalogo Cerkve, da prepreči kakršno koli razdvojenost, ki jo je načrtno v Cerkev sejal dolga leta komunizem. Za drugo nalogo pa postavlja, da mora Cerkev premagati žal deloma že uspešno izvršeno ločitev duhovščine od Čeških vernikov. Ti dve nalogi Cerkve sta najbolj pereči, posledice komunističnega delovanja med verniki pa težke. Prišlo je tudi na dan, da je preprosto verno ljudstvo pri zlomu komunizma igralo veliko vlogo.
•	"ROSEJOE PLUMBING"	:
:	(JOSEPH PLIBERŠEK) •	:
i	Gold	Lic. L 110 P.D.G. L.P. - N.S.W.	j
I	Sydneyskim	Slovencem	se	priporočam
!	za	vseh vrst dela po zelo ugodni ceni.	•
J	Kličite JoJeja na 528 9381.	j
j	106 Oyster Bay Road, OYSTER BAY, 2225	;
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL : 465 0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
KOTTtEK NAŠIH MLADIH
GALERIJA MLADIH
— koga pa boi danes sprejela v svojo vrsto? Naj se ustavimo spet v Oueenslandu, kakor smo se v decembrski Številki. Tokrat vam slika predstavi SARO VISOČNIK, ki je redni univerzitetni profesor za italijanski jezik in kulturo na Griffith University, Brisbane. Dekle je bilo rojeno v Vidmu (Udine), severna Italija, saj so Visočnikovi Uveli v zamejstvu, pod Svetimi Vi-šarjami. V Italiji je Sara naredila osem razredov osnovne Šole, dva razreda v Avstriji, zadnja dva pa v Avstraliji, kamor je prišla s svojo družino s slabim znanjem angleščine. Pri študiju tujih jezikov ji je brez dvoma pomagalo tudi znanje slovenskega jezika, katerega govori in piše z domabim naglasom.
Sara je na queenslandski univerzi Santa Lucia dosegla bakalaureat iz nemščine in francoščine, nato pa še na Griffith univerzi diplomo Bachelor of Arts (with Second Class Honours, Division A) iz italijanskega jezika. Medtem je bila tudi eno leto na univerzi v Perugi v Italiji, kjer je prejela celo nagrado kot najboljši Študent leta. V Času 'študija živega francoskega jezika pa je v Parizu stanovala v Slovenskem domu, da je ob-
TRI VELIKONOČNE
UGANKE:
SUKNJIČA RDEČA, SRAJČICA BELA, SRČEK PA VES KOT ZLAT -KAJ POREČEŠ, DECA VESELA,
KDO JE NEKI TA ZALI SVAT?
KO SESTRA LESENA SPREGOVORI, MORAJO BRONASTI BRATJE MOLČATI; KAKO SE PAČ NJENO IME GLASI KI SE TOLIKAJ KOŠATI?
PISANA KAČA OBLEZLA JE VAS,
VSO VASJE PRELEZLA,
ŠE CERKEV OVILA,
OVILA JU KROG IN KROG,
VANJO SE SKRILA IN BOGU SLAVO ZAPELA NAGLAS.
FRAN LEVSTIK
Dragi Kotičkaiji! Če boste razvozljali gornje tri velikonočne uganke, pošljite rešitev meni. Žreb bo izbral ime tistega, ki bo prejel nagrado. Obilo sreče in imejte se lepo za velikonočne praznike! — Striček
enem obnavljala tudi svoj materin jezik.
Sara je že tri semestre pred prejemom diplome honorarno poučevala na univerzi italijanski jezik, kakor tudi že zadnjih pet let na večerni ljudski univerzi. Vse priznanje in naše Čestitke, da je postala redni univerzitetni profesor takoj, ko je na isti univerzi končala študije. To se ne zgodi vsak dan in ne običajnemu Študentu.
Kljub vsem tem uspehom Sari Še ni dovolj. Napoti do naslednjega cilja — Masters Degree iz modernega sistema poučevanja jezikov — se hoče poglobiti še v azijske jezikovne skupine, kar je tudi važno okno v svet . . .
Vsekakor smo lahko ponosni, da otroci slovenskih staršev v izseljenstvu stopajo tako uspešno v življenje. Sari iz srca Čestitamo k Študijskim uspehom, kakor tudi za zasebni uspeh: lani v juniju se je poročila z odvetnikom Filipom Murray-em. Veseli nas, da je pri vsej svoji posvetitvi študiju našla čas tudi za to važno 'življenjsko odločitev.
MISLI z veseljem sporočajo svojim naročnikom in bralcem, da je iz Slovenije dospel v Canberro prvi Predstavnik slovenske vlade, g. ALJAŽ GOSNAR. Zunanje ministrstvo mu je poverilo nalogo odpravnika Poslov, da pripravi vse potrebno za otvoritev in delovanje slovenskega veleposlaništva v Canberri. V kratkem pride tudi njegova tajnica, da bo uradno poslovanje steklo. Kdo bo prvi veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji, še ne vemo. Službo bo nastopil tez nekaj mesecev, g. Gosnar pa bo ostal kot njegov svetovalec.
V prihodnji številki bodo MISLI verjetno že mogle objaviti naslov, telefonsko in fax številko slovenskega veleposlaništva v Canberri, kamor se boste lahko obračali v raznih zadevah.
Gospodu odpravniku poslov, soprogi Andreji in hčerkici Anki naj bo tu izrečena iskrena dobrodošlica!
SYDNEY, N.S.W.—Igralska družina iz Merrylandsa ~ Sydney— se je že drugič v nekaj letih z veseljem odzvala povabilu verskega središča v Kew v Melbournu: Pridite nam ob slovenskem Kulturnem prazniku, ko se bomo spomnili našega pesnika Franceta Prešerna, Zaigrat veseloigro SvojeglavČek!”
V petek 5. februarja 1993 zvečer smo na minibus naložili igralske pripomočke, svojo osebno prtljago in ~~ Bog se nas usmili! — hrane in pijače toliko, kot da se bomo vozili ves teden: Ko smo naložili še sebe, “pa adijo kranjski komedijantje” , so nam klicali v slovo domači, ki so ostali doma. Vozili smo se celo noč in smeha in petja ni hotelo biti konca. Pa seveda jedli smo ob vseh mogočih urah noči.
Ob osmih zjutraj smo prispeli v Kew. Najprej smo
S1	z velikim zanimanjem ogledovali novi Dom Matere Romane za upokojene rojake. Ženski del igralske družine je v domu dobil tudi prenočišče. Z velikim veseljem smo si ogledovale lep vrt in mlade lipe, ki tako lePo uspevajo. In kot se spodobi, pod najlepšo je tudi kopica. Vsaka igralka je dobila svojo sobo in po dve sta si delili kopalnico (iz vsake sobe je poseben vhod vanjo). Vse je novo, tako lepo in domače urejeno. Klimatske naprave so nam tudi prav prišle pri 40 sto-Pmjah Celzija, da smo se ohladile. In vse uslužbenke
v	Domu počitka so Slovenke, ena bolj ljubezniva od druge. In upokojenci, ki v domu že žive, so zelo zadovoljni. Zato vam kličem, dokler je še prostor v do-|nu, ne odlašajte! Kdor težko prenaša samoto in mu Je teža let obremenila telo. V domu vas čaka domača lrana, domača beseda, pesem in nega. In samo nekaj korakov vstran je slovenska cerkev in v Baragovi hiši na drugi strani cerkve slovenska knjižnica. V dvorani Pod cerkvijo pa tudi vedno kaj na sporedu, da je živ-Jenje zanimivo in prijetno domače..
KRIŽEM	1—/	I AVSTRALSKE   SLOVEMJE j
Rada bi se v imenu vseh, ki smo prenočevali v Domu Matere Romane, toplo zahvalila vsem uslužbenkam za prijazno gostoljubje. Vsem stanovalcem v Domu pa prisrčen pozdrav.
S prijateljicami sem Šla tudi na kratek sprehod, do bivŠe Slomškove hiše na^ih sester, ki so se vrnile v domovino. Zdaj ne moremo več stopiti vanjo ter se pozdraviti s s.Silvestro, s.Pavlo, s.Moniko in s.Maksimi-lijano. Če je res bila taka božja volja, bodite srečne v domovini, drage sestre. Za nalšo skupnost ste žrtvovale lepo število let — razumljivo, da vas zelo pogrešamo.
Že zgodaj smo pripravili kulise in vse potrebno za predstavo. Ža začetek smo skupaj zapeli Prešernovo “Zdravljico” in p. Tone je zelo globoko razlagal Prešernove pesmi, ki so jih recitatorji lepo izvedli. Čestitam vsem nastopajočim in hvala vam za trud, ki ste ga vložili v spored.
Rojaki v Melbournu so zelo hvaležna publika. Tišina ob dvigu zavese se je kmalu prelevila v vesel smeh in ploskanje. Igralci so se odlično vživeli ter tudi*ves čas prejemali priznanje gledalcev. Tudi po predstavi se nam ni nikamor mudilo. Ko smo se poslovili od starih in novih znancev, smo posedli pod lipo ter se še dolgo “potihem” pogovarjali in smejali. Mislite, da se nam je po neprespani noči kaj mudilo spat? Ko smo si končno rekli “Lahko noč”, smo se za vsak slučaj le domenili, kdo naj koga zbudi, da ne bi zamudili svete maše.
V	nedeljo nam je kosilo pripravila dobra mama Tončka Plesničar s pomočnicami. Kuharicam iskrena zahvala za vse dobrote obeh dni. Na poti proti domu smo napravili še obisk k Melbournskemu društvu v Eltham in se čudili, kako prijetno in lepo imajo vse urejeno: dvorano in obednico, šolo, trg, pokrita balinišča, lovsko kočo, tenis igrišče, v načrtu pa imajo celo smučanje po travi za mladino. . .
Z upokojenci, ki so imeli ta dan v domu kosilo,
, u i, i. 1111 n 1 > " 11 .1.i"""”11111.....
Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige
SLO - IMPEX COMPANY
25 Reserve Rd„ BE AUMAR IS. 3193, Victoria Uvoz audio-video kaset in knjig založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor" Suha roba in razni spominki Telefon: (03)589 6094 - Fax (03)589 6085 HELENA in IVO LEBER
smo zapeli nekaj pesmi, nato smo se odžejali in se začeli poslavljati. “Dobro, da imate v minibusu hlajenje. Tu je 40 stopinj, v Sydneyu je pa 45,” nam je rekel p. Tone ob slovesu. Ko smo med potjo telefonirali domov, smo spoznali, da nas je naplahtal. Sydney je imel samo 25 stopinj. V našem minibusu je pa tista naprava kmalu “crknila”. Odprli smo okna ter se drug drugemu smejali, tako lepo nas je veter počesal.
Domov smo prišli ob treh zjutraj in še radi obujamo spomine na ta izlet v Melbourne. Upamo in želimo, da se že kdaj srečamo. Zdaj se učimo “Divjega lovca”.
Vsem, ki ste se tako trudili, da nam je bilo pri vas prijetno, iskrena hvala, še posebej Verskemu središču v Kew in Slovenskemu narodnemu svetu za Viktorijo.
Za sydneysko igralsko družino - Danica Petrič
EAST KEILOR, VIC. — Iz vsega srca se zahvaljujem vsem, ki so spremljali na zadnji poti mojega ljubega moža IVANA ISKRA.
Prav lepa hvala patru Baziliju za molitve pri krsti v sredo zvečer. Enako hvala patru Tonetu in farnemu župniku Fr. Gwillianu za pogrebno sveto mašo v četrtek 4. marca 1993 v cerkvi sv. Petra in za spremstvo na keilorsko pokopališče ter sklepne molitve ob grobu. — Posebej pa se zahvaljujem pevcem, ko so se tako lepo s pesmijo poslovili od Ivana, saj so mu zapeli njegovo zelo ljubo pesem Gozdič je že zelen. Hvala lepa vsem prijateljem in znancem, ki so naši družini na kakršenkoli način pomagali v teh hudih trenutkih.
In ne nazadnje lepa hvala tudi Ivanovemu bratu Milanu z družino, moji sestri Mimici z družino in vsem ostalim, ki so nam stali ob strani.
Žalujoča žena Branka s hčerkama Tanjo in Sandro, zetoma Vincem in Igorjem ter vnučkom Kristjanom.
MT. MEE, QLD. - Nemalo sem se začudil, ko sem dobil v roke Časopis ECHO OF MEDJUGORJE, ki izhaja v raznih svetovnih jezikih (angleškem, nemškem, francoskem, Španskem, poljskem, ruskem . . .): na pr-
vi	strani, pod rednim Marijinim sporočilom, je list prinesel sliko Marije iz naše Ptujske gore, ki vernike pokriva s svojim plaščem. Ko sem prebral božično sporoiilo, sem spoznal pomen in namen objave te primerne podobe. Marijino sporočilo se glasi:
Dragi otroci! Želim vas pokriti pod svoj plašč, da vas zašfcitim pred vsemi napadi satana. Danes (mišljen je Božič) je dan miru. A ker je tako malo miru po vsem svetu, vas vabim, da vam pomagam z molitvijo zgraditi nov svet miru. Ker ne morem brez vas, zato s svojo materinsko ljubeznijo naprošam vas vse, da sodelujete z molitvijo.Bog bo storil ostalo. Zato odprite srca Bogu, božjemu načrtu in namenu ter mu pomagajte vzpostaviti mir in vse dobro. Ne pozabite, da va-
še življenje ni vaša last, ampak je dar, ki bi moral biti vodilo in veselje drugim na poti proti večnemu življenju. Moji dragi otroci, naj bo nežnost mojega malega Jezusa vedno z vami! Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu vabilu!”
To Marijino sporočilo ni le primerno sliki s Ptujske gore, ampak Še posebno sedanjemu Času. Zanimivo pa je, daje tudi uredniku tega mednarodnega Časopisa, ki izhaja v Italiji, poznana naša stara božjepotna podoba Marije na Ptujski gori.
Tudi tukaj v Queenslandu smo imeli obisk izMedju-gorja. Videc Ivan Dragičevič, ki ima že dvanajsto leto redno Marijina prikazovanja, in pater Slavko Barbarič sta nas obiskala pri tako polni udeležbi, da res ne vem, Če so bile cerkve kdaj prej tako natrpane, saj je bilo prav toliko ljudi zunaj kot znotraj. V Caboolture (cerkev sv. Petra) in v brisbanski stolnici sv. Štefana so bili vsi sedeži zasedeni že eno uro pred začetkom. Klekarjeva Anica je prišla s posebnim avtobusom iz Maryborough eno uro prej, pa ni uspela dobiti sedeža. (Imela je srečo, kajti zato soji odkazali edini prosti sedež med gosti v prvi vrsti, poleg governerja države Queensland. Navzočih je bilo tudi precej Slovencev. Nekateri so prišli z avtobusi iz Zlate obale, da so bili pri tej edinstveni priliki.
Za ljudi zunaj cerkve so imeli posebne televizijske ekrane. Naprošen sem bil za osebno stražo gostom, ker je bilo potrebno znanje jezika. Pater Slavko je pokazal vidno zadovoljstvo, da je imel Slovenca v svoji “gardi”, jaz sem bil pa tudi vesel, da sem imel priliko od blizu sodelovati pri sveti maši.
Kot vidim, je med avstralskimi verniki Medjugorje in prikazovanje Marije Kraljice miru zelo poznano in spoštovano, kljub temu, da mediji malo poročajo o tem. Sicer pa klic iz Medjugorja po dvanajstih letih res ni nič novega. Ponavlja in poudarja potrebo po notranjem spreobrnjenju, molitvi, pokori in postu ter miru in ljubezni do Boga in bližnjega. Vsakdo lahko uvidi, da so ti Marijini klici primerni za sedanji čas, Še ve£: potrebni in nujni. Trdno sem prepričan, da se bo o medjugorskih prikazovanjih in sporočilih ter napovedanem znamenju še veliko pisalo. Dvanajsto leto rednih prikazovanj in to celo v sedanjih razmerah, se ne more kar tako zavreči, posebno še ob tolikih spreobrnjenjih ter tudi ozdravljenjih. Posebna cerkvena komisija preiskuje temeljito vse nadnaravne pojave s pomočjo znanstvenikov. Po zadnjih poročilih niso ugotovili Še nic negativnega, zato je pričakovati ugodno priznanje Cerkve, ki je v teh zadevah vedno zelo previdna. Upajmo, da bo to kmalu, saj je papež Janez Pavel II. 20. julija lanskega leta, predno je šel na operacijo, sam pozval vse, naj izvršujemo želje iz Medjugorja. (Echo, sept. 1992.)
Končno bi MISLIM rad dodal Še eno ime v Matico
naših pokojnih. V sredo 17. februarja smo se v Marijini cerkvi v Buderimu, Qld., poslovili od LUDVIKA TRPINA, ki je umrl, oz. bil rojen za večno življenje (kot je lepo povedal tiskan spored pogrebnih obredov) dne 14. februarja po težki rakovi bolezni v bolnišnici v Caloundra, Qld. Pokojni rojak je bil rojen 5. maja 1920 v Števerjanu pri Gorici, sedaj na italijanski strani. Kot mornarje ob koncu vojne služil pod angleškim poveljstvom. V Rimu se je spoznal s francoskim dekletom Heleno ter se z njo tudi poro6il. V Avstralijo sta prispela 29. novembra 1949. V Brisbanu je bil dolga leta zaposlen v ladjedelnici, kasneje pa je delal v bolnišnici. Kot upokojenec je zadnjih osem let preživel v Buderimu. Bil je poznan in spoštovan tako med Slovenci kot tudi med Avstralci. Z ženo Heleno sta rada zahajala v slovensko družbo in na naše prireditve. Ludvikovo truplo je bilo po pogrebnih obredih Prepeljano v Maroochydore, kjer je bilo upepeljeno. Na pogrebu so bili prisotni prijatelji tudi iz daljnih krajev, tudi sorodnik — 6lan pevskega zbora v Merry-landsu — Ivan Tomšič, ki mu je v cerkvi v slovo zapel Gostinko “Ultima. . .” latinsko in slovensko. Naše sožalje vdovi Heleni.
Naj bo za enkrat dovolj. Prejmite lep pozdrav, pater urednik, enako bralci Misli! - Mirko Cuderman
Naj Še jaz dodam nekaj besed! Zadnje Misli so nekateri zanimivi Članki zares obogateli. Posebno mi je bil vše£ članek Jožice Gerden, ki tako iskreno spodbuja rojake k slovenski pomladi med nami. Čutim, da smo v tem simboličnem društvu “Slovenska pomlad” vključeni tudi mi, že od vsega začetka, ko ie SNSQld. dejansko podprl samostojnost Slovenije. Že °d ustanovitve dalje se je naša skupina rojakov v prostorih društva Planinka zavzela za sodelovanje z vsemi r°jaki v prid naše nove, sedaj mednarodno priznane, Republike Slovenije.
Marsikdo se je čudil in spraševal, zakaj nekateri r°jaki niso čutili istega navdušenja ob takratnem praznovanju Slovenske pomladi, slovenske samostojnosti. Morda pa bo klic Jožice Gerden le vzdramil naše rpjake, posebno šfe odbornike slovenskih društev po ^irni Avstraliji k tesnejšemu sodelovanju pri slovenski
Melbournskim Slovencem se priporota KAMNOSEŠKO PODJETJE
GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
85-87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic.
Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474
Nagrobne spomenike izvrSujemo po dogovoru.
Garancija za vsako naSe delo!	t
   -»■■■■■■■■■ »■»■»■■■ ■
pomladi. Čestitke Jožici ter lep slovenski pozdrav njej in vsem dobromisleČim Slovencem pod Južnim križem! — Anica Cuderman
KDO BI VEDEL POVEDATI. ..
... kje je ALOJZ BLAŽEK, ki se že dolgo ni oglasil domačim. Rojen je bil leta 1922 v Hruševju pri Postojni. Njegov zadnji naslov je bil P.O. Camarvon, West Australia. Iščeta ga dve njegovi sestri in nečakinja Breda Može, ki Živi v Senožečah. Uredništvo bo rade volje posredovalo sorodnikom kakršno koli novico o pogrešanem..
REŠITEV križanke prejšnje Številke:
Vodoravno: 1. pokaj; 6. skopo; 11. olika; 12. slonet; 13.(IN)RI; 14. okoliš; 16. ta; 17. oko; 19. otok; 20. dir; 21. kapa; 23. okisana; 25. nema; 27 ocena; 28. čelo; 30. ali; 31. zveneče; 34. ocet; 37. len; 38. lani; 40. Ave,-41. A(nno) D(omini); 42. sukati; 44. in; 45. tedaj; 47. kameno; 49. aroma; 50. kamor.
Navpično: 1. porok; 2. olikan; 3. ki; 4. ako; 5. jako; 6. slikica; 7. koš; 8. on; 9. petina; 10. očara; 12. sloko; 15. Oto; 18. opečen; 20. Danica; 22. Amen; 24. selo; 26. Aleluja; 29. očak; 31. Zlata; 32. veder; 33. enak; 35.Evino; 36. tenor; 39. itak; 42.sam; 43. ima; 46. do; 48.Em(eritus).
Reiitev so poslali: Lojzka Pinterič, Angela Židan, Jože Štritof, Marjan Jonke, Francka Anzin. Danica PetriS, Jože Grilj, Lidija Čuiin, Anica in Mirko Cuderman, Ivanka Študent. — Žreb je izbral Angelo Židan.
SLO V ENI A N FUNERA L SER VICE
A F D A
Tel: 724 5408	,/	&../Z-A'	tff.i	Fax:	728	2253
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T.. kakor iudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ V prelomnih časih je najlažje tistim brez hrbtenice.
+ Tisti, ki imajo sami lepo sedanjost, ponujajo drugim lepo prihodnost.
+ Marsikatera pot v prihodnost je tlakovana z žolčnimi kamni.
+ Nočem v zgodovino, dokler ne gredo nekateri iz nje.
+ Medtem ko nas etika uči, kaj vse se ne sme, nas Življenje uči, kaj vse se more.
+ Trda roka ima za ozadje mehak naslanjač.
+ Viž, kombinacija pa taka: legalizirana revščina in ilegalni milijonarji.
+ Vsi si umivajo roke, kar pa še ne pomeni, da so vsi čisti.
+ Tudi kratka pamet lahko vodi državo zelo dolgo. + Ljudstvo poje največ, kadar mrmra.
+ Mene pa nič ne skrbi, kako bo, saj je bilo še vedno drugaie, kot smo mislili, da bo.
+ Dajte mi jahto, pa bom obračal jadra po vseh vetrovih!
+ Lahko je govoriti o odgovornosti, Če imaš slab spomin.
+ Nekoč smo bili siromašni, danes smo bogateljši za spoznanje, zakaj smo še naprej siromašni.
+ V epicentru naredi potres najmanj ikode.
+ Častno besedo dam. — Kdo da več?
Križanka (Ivanka Žabkar)
Vodoravno:	1.	s	slamo obdane steklenice; 7. eno
starih rimskih imen; 8. gorski vzpon; 11. števnik; 12. ovrednoten; 13. zaporedno; 14. 'zensko ime (pomanj-sevalnica); 16. ponošeno, že davno narejeno; 21. z vrtenjem je v zvezi; 24. nasprotno mnenje; 26. žensko ime (Ljubica); 27. moško ime; 28. odbitek; 29. okorel, odrevenel, trd; 30. vrsta povrtnine.
Navpično: 1. ukvarja se z vrsto ročnega dela; 2. mala okenca brez stekla; 3. isto; 4. okrajšano moško ime; 5. sicilski ognjenik; 6. priimek slovenskega socialnega organizatorja pred prvo svetovno vojno; 9.go-tovo žensko sorodstvo; 10. letopis; 12. oponaša komu; 15. drobna kaplja potu; 17. vriskam; 18. načrt; 19. obdati; 20. železna cesta; 22. na slovenskem političnem polju danes znan priimek, tudi rastlina; 23. kuharska maščoba; 24. ugriz, pik; 25. pri zavijanju kar koli ne gre brez njega.
Rešitev pošljite do 15. aprila na uredništvo!
DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo J02E ŽUGIČ,
5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRII)CWAY AVE., BURWOOD, Vic.
Telefon: 808 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila.
Fuli denture Service and repairs.
Kanarček si iz kletke ogleduje psa z nagobčnikom in si misli:“Ubogi kuŽa,ti imaS pa res majhno kletko!”
“Ali smem pri vas kaditi, gospa?”
“Kar domači bodite pri nas in naredite kot bi bili doma!”
“No, pa ne bom kadil. Saj sem vajen potrpeti.”
“Jure me je včeraj povabil na kozarček, potem me je pa prosil za posojilo.”
“Pa si mu ga odrekel?”
“Seveda, a šele potem, ko sva izpraznila peto steklenico.”
“Dragica, ali bi kaj jokala, če bi jaz umrl?”
“Seveda bi, saj ve£, da jokam za vsako neumnost.”
HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev.
kristjan moli je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale ofci. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS - Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
WHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev.
Imamo nekaj zbirk letošnjih CELJSKIH (50 dolaijev), CELOVŠKIH (40 dolarjev) in GORIŠKIH (40 dolarjev) MOHORJEVK. Odlične knji-§e, res vredne branja. Mohorjeva družba praznuje letos že 140 letnico.
Imamo že več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva
Oi
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev.
PRATIKA 1993 Celjske Mohorjeve družbe je na razpolago za res skromnih pet dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom;
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
kadar se mudite v Canberri - dobrodošli v slovenskem domu;
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLO VE'* M". AUSTRAUM'1 I
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
GROUPS FOR SLOVENIJA
We have been organising groups to Slovenija since 1982.
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victona 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 3 02 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
ENROL NOW FOR TWO ECONOMICAL GROUPS:
9 / 6 / 93 and 23 / 6 / 93 PRIGLASITE SE SEDAJ ZA SKUPNO POTOVANJE:
9/6/93 in 23/6/93 Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . ..
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666