Katollšk cerkven Ust. Danica izhaja vsak petek ua cel poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert le»a 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadane na t-t dan praznik , izide Danica dan poprej. Tečaj XXI. V Ljubljani 2. vinotoka 1868. List 40. mmmm. Sv. Oče la posvetaa olika.*) (Djanje apost. 19, 19.) Berzduj poželenje, če brati te mika, Kar v škodo ponuja posvetna olika, Ki siplje cvetlice, pa jad in slepije Ti daje, in kača pa cvetju se vije. Koristne naj knjige tvoj duh premišljava, Ki tebi so v prid, in prijetna pisava Je trezna, poštena, le v pravi modrosti Koristnemu druži življenja sladkosti. Al ti pa obračaš, prebiraš slepamo Knjižuro; pretehtaj, kako je nevarno, Da dušo ti rani bodalic ojstrina, Ker videzni sad je le zgolj červovina. Ledenega mraza li sever ne vdihne? In luč* svete vere ti veter ne upihne? Oh vari se kvara, Slovenija mila! Ohrani nebes si naj drajši darila. Veliš, oroslanka! da nič te ne vstraši, Pa deva! se motiš; naj skušnja te plaši; Merljivi nad sabo naj sleherni dvomi: Že sapice pihljej ti cvetje polomi. Ta strup sveti Oče od sinov odganja, Očetu — vladarju pa sin se poklanja: „Verjemi! sprejel bom klic tvoje ljubezni, Ker vem, da zdravila imaš za bolezni." — Ti ljulko objemaš , zaveržeš pšenico ; Saj sebe se usmili, o da-te menjico! Ovčice ne najdejo hrane si lastne. Pastir jih le vodi na pašnike mastne. Razdraženo reko berzdajo* bregovi, Pod mečem zdivjani se stegnejo psovi ; Le pihaj pa plamno, in ogenj požrešni Pogoltnil s pohištvom bo narod pregrešni! Glej, zmiraj skerbim za zveličanje tvoje, Al slepa! ne maraš za zdihljeje moje ? Stojiš na pobrezju prepada, zgubljena ! Poginila v brezdnu boš večno vtopljena. Edinost. Dva brata vesela sta skupaj živela, Se v žarji mladosti ljubila zvesto; Drug z drugim po bratov sko sta poterpela, V potrebi si rada podala roko. Kdo drugi ta brata ljubezni nebeške Ko duh in telo sta osebe človeške? Duh vodil telo je po blaženi stezi Veselja in sreče nebrojnib dobrot; J. V. Telo in vsi udje pa z dušo v zavrzi Hodili so radostni venčano pot. O blagor! kjer taka edinost prebiva, Tam blagoslov milosti Božje počiva! Al s časom telo več duha ne posluša; Zaba vlja in kliče: le jaz sem gospod ! Zastonj pa uči in tolaži ga duša. Telo zagrozi se : Ti spravi se s pot'! Al komaj se duše telo je znebilo, Se mertvo zvernilo je v černo gomilo. Enako sta brata al sestri preljubi: Duh Rimska je cerkev, deržava telo ; In blagoslov Oče nebeški obljubi, Ak cerkev deržava poslušala bo. Kjer bivajo pravi. pobožni kristjani, So tudi pokorni, zvesti deržavijani. Le cerkev katoliška je prer<»dila Deržave mogočne in borne ljudi; Da sije zveliČanja zvezda ji mila, Omiko in blagor ji cerkev deli; Kjer cerkev v deržavi cvete , se spoštuje, Tam blagor, ljubezen in -lava kraljuje. J. V. Lepo je res živeti, Prijatlov kaj imeti; Al boljše sam je biti, Po sve*u sain hoditi. lapuseiiega sreča. (Po Kcrner-ju.) Zamaknjene očesa V ljubezni so v nebesa, In zemlje posvetnjaki So tebi pa<" bedaki. Ak' človek si pozabljen, Nesreče ves osl&bljen, Bogu se kar izroči Po dnevu in po noči. Goljufni svet nasproti Ti vedno je — te moti, Le žar ljubezni Božje Je zoper »ve* orožje. Ak' zapuien si — srečen Užival sad boš večen , Posvetno sej veselje Ne najde vmiri želje. Globoko dragi kamen ; Izraste le posamen; Kjer temno je, zmerzuje — Kristal se izkipuje ! — Hrab. Perne. Mariji brež ma V Danici 5. junija t. 1. pohvaljeni ljubljanski pasAr g. Karol Bitenc, v streliških ulicah štev. 82, je za ta novi altar 6 lepih svečnikov prav po ceni in berž beri bil naredil in še drugih reči preprijazno preskerbel. Kdor takega kaj ali druzega iz Ljubljane potrebuje, ta postrežljivi gospod vse prav prijazno in hitro oskerbi. M. V. *•) Kakor več druzih reči, tako so bile tudi te pi«ma zaostale, ki smo jih prejeli iz posebno spoštovane roke in naj se zdaj na-daljavajc. Vr. jo je obdajala od glave do nog, njeno obličje sem popolnoma razločila. Bila je velika in imela je bled, in nekoliko podolgoličen obraz. Z nebeško pohlevnim očesom me je pogledala. Oblečena je bila v belo oblačilo, ves prednji del se je vidil in bil je obsut z zvezdami. Ogernjena je bila z belim plajšem, ki se je na vratu zapenjal; bil je brez zvezd. Obleka in plajš sta bila iz blaga, ki se ne dd popisati. Na glavi je imela pokri-valce, enako unemu v Saletti, vender nižji. Na sprednji strani je bila ognjena plosa, iz nje so žarili štirje svitli žarki v podobi križa. Roke je na persih imela znasad. Gospa se mi je dala spoznati, bila je prečista Devica Manja. Trikratno je bilo njeno govonenje z menoj. O ločenji mi še z milim glasom reče: „Ždaj si ozdravljena... Vstani, stopi doli.... Pojdi svojim povedati.... Ti si zdrava....!" Te zadnje besede je s tako milim in sočutljivim glasom izrekla, da me še sedaj z radostjo napolnujejo, kedar koli se jih spomnim. Čudovita prikazen zgine, ljubezni do Marije pa, ktero sem takrat čutila, ni popisati. Zdi se mi, da bi bilo nemogoče tudi le eno samo uro v takem stanu živeti, da bi človek poprej ljubezni ne umeri. Na to sem vstala vsa zdrava in močna — jaz, ki nisem 12 let postelje zapustila. Grede po stopnicah, ktere derže iz moje sobe v kuhinjo, mi pride nekaj na misel. Rekla sem sama pri sebi: Ali presveta Devica me je zagotovila, da sem ozdravljena, kaj pa moj želodec? Položim roko nanj, in res oteklina je bila zginila. Vsa sem stermela nad tim. Poseben primerljej od Boga je bil, da so prišli ravno ta čas k nam č. g. fajmošter s Petigni-a. Bila je ravno šest ura, ko stopim v kuhinjo, kamor so se bili sošli g. fajmošter in moja družina. Ah, kako so se začudili, ko mene tukaj vidijo, še bolj pa, ker jim povčm, da sem zdrava, da pojdem jutri k sveti maši in k spovedi. Mislili so, da se mi meša. Pa bila sem zdrava in vse znamnja bolezni so bile zginile. Krepkejši sem bila, kot pred trideset leti. Ce sem popred le četert ure s kom govorila, mi je napravilo to že nekako mrazenje po udih, zdaj pa me je okoli 200 ljudi obiskalo, in ni me to čisto nič vtrudilo. Tudi zdravnik je poterdil, da sem popolnoma zdrava. Sedaj nisem pa samo ozdravljena, ampak imam tudi gotovost, da ne bom nikdar v ktero svojih ^prejsniih bolezen padla. Vsaki dan sem pri sv. maši. Ce pred misijonskim križem klečim, sem kar vsa presunjena. Moji grehi se mi kažejo v vsi svoji ostud-nosti, tisučkrat ve "ji, kakor sem si jih popred mislila. Moje zaupanje v Boga je veliko, pa vendar si komaj upam oči vzdigniti k podobi križanega. Sama sebe več ne poznam, telo je sicer tisto, ali duša je vsa drugač; nepopisljiv mir čutim v sebi. Kaj čem zdaj početi, častiti gospod? Moje serce ori ljubezni, vse svoje življenje želim Bogu in Mariji arovati; rada bi jima vse serca pridobila. Kaj mi je storiti? O kako mi je treba dobrega sveta, od kakega razsvetljenega učenika itd. Ta čudež je pridobil misijonu v Petigni veliko slavo. Se nikdar niso ljudje tako tišali v cerkev; veliko molijo pred misijonskim križem. Vsa dežela govori o tem ozdravljenji. Osramotuje pa neverstvo ta resnica, da to ozdravljenje se je zgodilo brez obernjenja bolezni (krize), brez prebolenja, brez vse zdravilne pomoči. Ozdravljena k sklepu serčno priporoča čast. redovniku v molitev svojega moža, kterega je čudovito ozdravljenje njegove žene vsega presunilo. JK<|§ Je hej novega po domačem in Htfem »vetu? (Spanjolsko in nespanjolsko.) Frajmavrar-stvo svoj voz naprej vleče in vse kaže, da se tudi za ceAev še veči poskušnje bližajo. Velikrat že je bil šum, da je na Španjskem kdo si ve kak punt; zdaj pa je resnica, dasiravno najberže nevarnost ni tolika, kakor želč mnogi, ki za ,,liberalne" slove, so pa v resnici ,,Iiberaluhi". Napoleon, ki se je menil skleniti s Španijo , je s tem rogovilstvom gotovo kaznovan za svoje poprejšnje djanja. Sum leti, da Prusjja in Italija punt na Spanjskem podžigate. Ako bi v Španiji rogovilstvo zmagalo, bi padla menda poslednja določno katoliška vlada in veselje sovražnikov katoliške cerkve ne bo majhno. Sej se je vidilo, koliko veselje so vselej zagnali , kadar koli je vriš vstal, da je punt na Španj-skem. Mislili bodo res mnogi, da s tem njih reč zmaguje , pa tudi oni bi bili prej ali malo majčkeno pozneje med žertvami, ki jih rogovilstvo tirja, kajti punt svoje lastne otroke je. K sreči po novih naznanilih spanjska vlada zmaguje. Kakor pa spanjolski punt Napoleonu roke zavezuje, tako jih Prusiji rešuje za njene velikonemške namene. Cisto gotovo in obdelano je torej, da španjski punt je nesreča za Avstrijo, in tisti, ki se vesele nesreče v Španiji, so nasprotniki Avstrije, ali hote ali nehote. Kako v tem oziru ravno tudi ponemčevavci slovanskih narodov delajo zoper Avstrijo in Prusijo, ali pa Veliko-nemčii v roko, je očitna reč. (Nova „landplage" na Kranjskem.) Pred kratkim je naznanil neki ljubljansk časnik novo „land-plage," ktere pa do zdaj dežela še ni čutila, namreč jezu-itovske misijone po Kranjskem. Da-te je imenitne iznajdbe !.. Po pravici pa se sme imenovati nova „landplage" — ,,Laib. Tagblatt," kteri, komaj daje ko pritlikovec — menda iz blata izlezel, prav pridno z blatom ometuje, je narodu sveto in drago, cerkvene pravice in narodnost. Kako so mu pravice katoliške cerkve tem v peti, očitno kaže, ko se nasproti stavi cerkveni oblasti in cerkveni postavi. Ne le da vdriha po mladi duhovščini, ki je zvesta veri in narodu; ne le da maha po cerkvenih redovih, ki jih napada kakor sovražnik močne terd-njave, lotuje se tudi viši oblasti, katoliških škofov, „ktereje postavil sv. Duh vladati sveto cerkev, ker se za cerkvene pravice potegujejo; prederzno vzdiguje glas zoper naj viši cerkveno oblast, sv. Očeta, kteremu so zročeni ključi nebeškega kraljestva na zemlji. Revež, pozabil je ali se pa naučil ni, da se vera in cerkev ne da ločiti, — pozabil Kristusove besede: „Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Ali pa mar misli, da je namesto sv. Cerkve zdaj on sam nezmotljiv postal, in da je edino zveličaven njegov „liberalizem," ne pa več katoliška cerkev? Da se ceni za modrejega kot katoliško cerkev, očitno kaže, ko tako visoko ceni civilni zakon, kterega katoliška cerkev obsojuje kot konkubinat. Pa sej ni čudo, ko še ne ve, kaj je dogma ali verska resnica. Kmalo mu je katoliška cerkev svobodi sovražna, in ne ve, da je cerkev večim svobodo zadobila, kakor vsi njeni nasprotniki. — Kmalo mu je spet preveč cerkvenih praznikov ; ni mu pa zguba časa, ako se drugi cele noči po glediših in plesiših kratkočasijo. Kmalo se loti cerkvenih ali cerkvi pravičnih časnikov, „Daoice, Volkstreunda, Vaterlanda", celo „hist. pol. Blatter", in sploh vsi so mu zoperni viditi, ki ne diše po česnu. Ali ni to ,,landplage," ki tako gloda naj dražji cvetlico, kat. cerkev? Ravno tako je pa „Tagblatt" nasproti narodu in njegovim pravicam, ter vse sile in žilje napenja, da bi se narod ne omikal na podlagi domačega jezika v šolah, da bi ne dobil naravnih pravic po vradnijah. Zato vsaka številka napada z zarobljenimi frazami može, ki za narod stoje in delajo. Naprave v slovenskem duhu, šole, čitalnice, tabori, zbori ga neizrečeno bodejo; — nemčevanje — to je sladko njegovo življenje. Zato tudi černi domače jezuite, in ljubši bi mu bili tuji judje v deželi. Svoje vohunčke pošilja na ptuje kraje, še v cer kve, in skerbno pobira po mestu in po deželi blato, da bi ga Ljubljanica in Sava koj v černo morje ne odnesle. Kaj se ti zdi, ljubi bralec, ali ni to „landplage?" Č. Govor profesorja dr. Eisenhoferja oa Par-skeni zastran ondi namenjenega cerkvenega preganjanja. Rekel je: „Ko se je imel na francoskem punt pripraviti in zverŠiti, so najpervo napadli vero in duhovstvo. Kar koli je premoglo sovraštvo, zasramo vanje in obrekovanje, vse se je storilo, da bi vero in duhovstvo v zaničevanje in sovraštvo spravili ter pod-kopali njun vpliv ali moč. Ko se je pa to godilo, se * nihče ni ganil, temuč smejali so se vradniki, ministri in kralj. Kadar so bili z duhovni dokončali ter se je menilo, da so že dosti oguljeni spoštovanja in vpliva, potem so se spravili na vradnike in so jim ravno tako delali, kakor duhovnom. Vse sovražljivosti so nanje brizgali. Tu so se smejali zopet ministri in kralj. Ni terpelo dolgo in prišli so na versto ministri; sedaj se je smejal še kralj. Ko je pa kraljeva glava padla pod rabelnovim železom, takrat se nobeden ni več smejal. Francosko se je bilo spremenilo v kervavo morje in napolnovano je bilo z grozo in strahom ; sedaj so bile zgolj solze in kri. Revni kmetje so pobijali meščane, — meščani so ropali, gra bili in morili po kmetih. Nočemo se temu strahu vdati, da bi se še le pod rabeljskim olrom mir delal, kakor na Francoskem, ali zgodovina priča, da to je pot k tem rečem; z „duhovni" *) se začne, ali z vse drugimi ljudmi se dokonča. Se nikoli ni ne kakemu narodu ne kaki vladi blagra obrodilo, ako je prišlo do prepirov s cer kvijo. Zakaj taki prepiri se le s tem spočnejo, ako po stave pridejo v nasprotje z vestjo in z načeli keršan-stva." (Gemztg.) Novo berilo iz vsih vetrov. V Konigsbergu je dveletni otrok bogatega moža padel z okna druzega nastropja, spodej je stala uboga perica in ga je z rokama in predpertičem vjela. Bogatin je bil tako ginjen zavoljo otetega otroka, da je kar v žep segel in perici podaril — 10 grošev... O velikoserčnost! — V Ameriki po nekterih krajih delajo nasilstva Indijani in za-murci; v nekem kraju so Indijani 16 Mehikanov umorili, izkožili in njih trupla sežgali. Oborožene zamurske derhali imajo Savansko okrajino v strahu, nikjer ni varnosti, ropi in tolovajstva se zmiraj slišijo. V Luivilu so beli zamurca, razdraženi zavojjo strašno ostudne pregrehe, kar neutegoma obesili. Se več tacih strahot se bere v časnikih. — Prišel je prav čas lažnjivih prerokov. V duhovskih in politiških rečeh tako pišejo, da komaj razsodi, kje je resnica, kdor ni dobro podučen: le samo iz njih del se razločijo goljufi, kakor je Kristus rekel: „Iz njih sadu jih bote spoznali. Tisti Forst-ner, ki po Dunaju in drugod ljudi moti, je mlad ver-toglavec, ki je lansko leto v špitaiski cerkvi v Modlingu pri Dunaju v roketu pridigal in s ciborijem blagoslov dajal, akoravno ni bil ne mašnik ne klerik, — se ve, da zoper voljo pravega duhovnega pastirja. Iz njegovega pisma, ki ga je potem fajmoštru pisal, se razodeva zmešana glava. Podpisal se je : „Euer Hochwiirden min-dester Diener in Christo Baron (???) Eugen v. Forst-ner-Lilienheim (!!!) Conf. Ang." (Prašaje in klicaje je pristavila Wien.-Kztg.) Nova doba sama sebe slabo čisla, ako takim zmešaniir glavam dopusti ljudstvo motiti. — V poljskem deželnem zboru je undan Borkovski govoril o lažnjivi prostosti in rekel, „da paraba (zloraba) prostosti za prostost želez je kuje." — Dunajska „Presse" •— starka je undan goreče priporočala naši vladi tako *) Nočemo rabiti ostudne psovke, s ktero le nesramneži skni nijo duhovski stan, še bolj pa sami sebe. zmerjano Italijo v zgled. Ta Italija, ki je v vsih rečeh kakor razderta slamnata streha, tudi v šolstvu ima prekrasne reči skazati. Izmed 2655 učencev, ki so se letos za zrelotnost (maturo) oglasili, jih 2399 ni nič opravilo... Eden ministerskih listov naznanja, da pozna profesorjev italijanske literature, ki ne pišejo nobenega lista, v kterem bi ne bilo 25 pomot... O prelepi šolski sad po odrinjen ji cerkve, pregnanih redovnikih, poropanem cerkvenem premoženji!! Iz tega vsak lahko vidi, kam tirajo človeštvo sovražniki cerkve in duhovstva: v divjaštvo, — v barbarstvo, — v ^lobočino vsake nesreče. — Na Angleškem je v katoliško cerkev prestopil markiz de Bute, ki ima po 7,5oo.OOO frankov dohodkov na leto. To tehtno stopinjo je storil ravno v dan, ko je bil za polnoletnega spoznan. To je pač lepo godovanje! Mladeneč je ska-zal s tem, da ima tudi polnoletno pamet, pada po ti pameti on iše veči in stanovitnimi sreče, kakor pa so milijoni denara. — Iz Pariza se naznanuje to-lo: V šolah „Turgotu in „College Chaptal" so bile letos razpisane darila za 30 nalog. Izmed teh 30 mest je bilo 35 pri-sojenih učencem keršauskih »šolskih bratov." To je v rosnici naj lepši dokaz, kako šola napredva v rokah katoliške cerkve. — Za avstrijanskega poročnika v Rimu je izvoljen grof Trautmannsdort. — Na dunajskem vse-»lčilišu je odstavljen bogoslovski profesor P. Pellegri-notti, ker se je iz vestnih vzrokov branil priseči na temeljne deržavne postave. — Iz Ljubljane. Po več deželnih zborih se je te dni obravnaval vladni predlog o šolskim nadzorstvu. Res, tehtna tvarina! Po temeljnih postavah si vlada pnlastuje naj višji nadzorstvo nad odrejo mladine. Zavoljo tega -e v več zborih duhovstvo zadevnih obravnav Še vde-ležilo ni. V Pragi n. pr. je opat Zeidler pred začetkom te obravnave pojasnil, da se te obravnave duhovstvo ne ho vdeležilo in ne pri nji glasovalo, ker osnova te postave večstransko žali koristi katoliške cerkve. V ljubljanskem zboru je bila 30. kim. obravnava o šolskem : adzorstvu; začela se je po 10 dopoldne 111 terpela je skorej do petih popoldne. Tukaj so se duhovni izmed poslanstva obravnave zato vdeležili, ker so bih te misli, da tukaj je več sadu upati za cerkev, ako se vdeležijo. . > obravnavi nam je danes moč le kaj malega naznaniti. Dotični odbor za šolske reči je vladini predlog v luarsikterih rečeh spremenil tako, kakor posebne zadeve in deželne okolišine velevajo, in sicer spremenil v prid naroda in cerkve. Poročevalec je bil vselej na boj in ,,dboj dobro oboroženi dr. Toman. Po odborovi osnovi prideta v krajni, okrajni in deželni šolski svet po dva duhovna; snide naj se svet le na 3 mesce enkrat, v krajnem naj bo en sam šolski oglednik; predsednik naj >e voli tudi za i^antonski svet; deželni predsednik naj uima pravice za poterditev ali zaverženje volitev, ker to bi bilo zoper samoupravnost; v enem kantonu bodi le en sam oglednik; skotijstev naj nasvetva vladi dva duhovna za deželni šolski svet itd. V naslednjih splošnjih in posebnih razgovorih je tako menovana »nemško-liberalna" stran prav jasno pokazala, kako bi ona s cerkvijo delala, ko bi večino imela. Eden izmed njih je po »tagblatovsko" po vsih kotih, celo po starodavnih časih stikal, kje bi našel kaj blata, da bi ^a vergel na duhovstvo in ta stan bolj odbijal od šolskega Vpliva, rekel jc vmčs: „wir haben keinen Grund auf die Geistlichkeit Vertrauen zu setzen ;w pa se je vender zopet med posmehom cele zbornice pohvalil, »da ima veliko prijatlov med duhovstvom (??*?)." Moško pa so se poganjali za cerkveno in domačo reč gg. dr. Toman, Svetec, Kosta. Ker bomo prihodnjič več o tem govorili, naj pristavimo le samo še to, da vse odbijanje nasprotne stranke ni nič izdalo: cela osnova je tako sprejeta, kakor jo je deželni odbor nasvetoval. — C. g. Toma Zupan je za pravega gimnazijskega kateheta v Kranju postavljen. — Z ljubljanske gimnazije je odšel g. prof. A. Weichselmann na občinsko rečno gimnazijo v oger. Hradišt pod Velehra-dom za ravnatelja, in g. dr. J. Rumpf na Dunaj za profesorja v Terezijaniše. Pervi je služil v Ljubljani že od 1. 1856. Bil je prav postrežljiv, za nravno vedenje svojih učencev posebno skerbljiv, in ker se v šoli v druge reči ni vtikal, so ga sploh spoštovali , in ostane svojim mnogim učencem po Kranjskem v dobrem spominu. Kedar je bil tudi zavoljo njega ranjki gimn. ravnatelj g. J. Nečasek pri ministru Thunu, je bilo njegovo pervo vprašanje: kako se vjemata na ljubljanski gimnaziji učitelja zgodovine pa veroznanstva? Jako pomenljivo vprašanje iz ust veledostojnega ministra. — Na mesto poslednjega je prišel začasno gosp. vitez A. Rylski iz Levova, doslej namestni učitelj na dunajski terezijanski akademiji, za matematiko in fiziko. Obe službi ste neki razpisane, in nadjamo se, da dobimo na te mesti verla domačinska učitelja v povzdigo prave duhovne olike slovenski mladini. Bogoslovske šole se prično 13. t. mesca, 12. je oglasovanje. Ljubljanski mestni zbor je razpušen in začasno vodstvo je izročeno pervemu svetovalcu gospodu Jan. Gutmanu. Ena naj imeiiitiiiših dogodb je ta, da so sv. Oče papež Pij IX povabilo na vesoljni cerkveni zbor poslali tudi od katoliške cerkve ločenim škofom. Znati je, da so dober čas zadeli, ker po Bulgarii se gode precej obilne povračanja v katoliško cerkev, in Rusija sama je jela neko skorej znamenito naklonjenost do Rima razodevati. Zvesto naj moli bratovšina sv. Cirila in Metoda za spreobernjenje naših ločenih premilih bratov: ako Bog (la, se utegne kaj velikanskega in pre-veselega v tem oziru zgoditi ali pa saj pričeti na vesoljnem cerkvenem zboru 1869. Velikemu Piju IX Bog gotovo ne dopuša zastonj tolikega terpljenja, in brez madeža Spočeta, ktere čast je on povzdignil, bode tudi kači ločitve ali shizme glavo sterla. Duhorske spremembe. V ljubljanski skofii. Čast. g. Jož. Hočevarju, semeniškemu podvodju, je podeljena fara na Igu:^ na njegovo mesto pride čast. g. dr. Jan. Kulavic. Čast. g. Jož. Preša, duh. pom. v Prečini, pride v Trebno ; č. g. Jož. Jaklič z Loškega potoka v Prečino. V goriški nadškoiii. Prestavljeni ali na novo postavljeni so ti-le čč. gg. duhovni: V Kostanjevico Jak. Visintini, komi vikar pri Veliki cerkvi v Gorici; v Fleano gosp. Mart. Zucchiatti, dosedanji vikar v Koblji glavi; v Ponikve za vikarja And. Ž n i d a r č i č, duh. pom. v Kobaridu; na njegovo mesto novomašnik S i m. Gregorčič; novom. Jan. Filipič gre v Divin : duh. pom. devinski And. Rej ic za vikarja v št. Tomaž. Darovi za postavifenje podobe eimiega spoeeifa pri «r. J a kopu v IJubifani. M. Sk. — (J bejita Virgo Maria, Tu veniae vena, Tu gratiae mater, Tu spes mundi, exaudi tilios tuos clamantes ad te! — 2 gl. Sancta Mater, istud agas: Crucifixi fige plagas Cordi meo valide! J. 2 gl. Odgovorni viednik: Lika JfPaii. — Nati&kar in založnik: J«zrf BUznik v Ljubljani.