J
n mse
Iezad«Tayii08t Je tfr napedki,
(Francoski pregovor.)
UJIVt.
Grlasilo volilnega odbora narodnih meščanov Ljubljanskih.
(Izhaja za časa rolitev.)
Oznanila se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo v Špitalskih ulicah štev. 5. — Volileem Ljubljanskega mesta pošilja se brezplačno. — Posamezne številke se prodajajo po 2 kr. v trafiki g. Kališa na Jurčičevem trgu.
Številka I.
V Ljubljani četrtek 4. marca 1897.
I. leto.
Kaj hočemo?
Ljubljansko mesto je sedaj v takih stiskah in zadregah, da potrebuje na vse kraje pomoči in podpore.
Ta podpora se mora v prvi vrsti najti na Dunaju v državnem zborn.
Bližajo se volitve državnozborskega poslanca za Ljubljano.
Ako volimo dobrega poslanca, bodemo mnogo dosegli, ako volimo slabega poslanca bodemo propadli. Ni pa vse jedno, ali dobi Ljubljana pomoči in se povzdigne v novo življenje, ali če začne hirati in propadati.
Vsi, kar nas je ljubljanskih meščanov, smo odvisni od sreče in nesreče našega mesta. Ako bode mesto cvetelo in še širilo, se nam bode vsem dobro godilo, ako bode pa bolehalo, nam bo vsem slabo šlo, naj si bodemo trgovci, hišni posestniki, obrtniki, duhovniki, uradniki ali katerega stanu koli.
Nekateri gospodje izvrševalnega odbora narodne stranke nam hočejo vsiliti poslanca, kateri je v šestih letih pretečene državnozborske dobe izkazal svojo popolno nezmožnost. To se predrznejo v takem času, ko naše nesrečno mesto nobene šale ne prenaša.
Tak sklep je naravnost udarec v pošteni obraz zavednega ljubljanskega meščanstva!
Ta udarec nas peče in žali, da ga nikakor ne moremo mirno pretrpeti.
Iz čistega rodoljubja nam ne bode žal žrtvovati čas in denar za to, da se ta nakana izjalovi in da rešimo zavednost in samostojnost našega narodnega meščanstva.
Mi ne sejemo nobenih političnih spletk, mi ne želimo nobenih prepirov in ne hrepenimo po nikakšni slavi. Politični horieont se vsled našega postopanja ne predrugači, mi smo le zastopniki narodnega ljubljanskega meščanstva v okviru narodne stranke.
Dobro vemo da bodemo prve čase naše agitacije imeli nasprotnike iz tega ali onega razloga. Vendar se zanašamo na zdravo pamet in razsodnost našega meščanstva in ne obupamo, ker smo prepričani, da dober in nesebičen namen mora priti do konečne zmage.
Mi hočemo za Ljubljano dobrega poslanca, mi nočemo slabega poslanca. To je naše načelo in naš program.
Kakega poslanca potrebujemo?
Potrebujemo izvrstnega poslanca.
Oglasila sta se le dva kandidata, g. Kušar in g.Ven-cajz, torej nam je voliti le med tema dvema. Drugega izhoda ni.
Pravijo, da je g. Kušar bil neodvisen poslanec in da je to jedina njegova dobra lastnost. G. Kušar je v pretečeni šestletni parlamentarni dobi, v kateri je zastopal ljubljansko mesto, dokazal levjednem oziru, da je neodvisen. On se je namreč delal popolnoma neodvisnega celo od svojih volilcev, in se ni za nje prav nič brigal še manj pa zanimal.
Taka neodvisnost nam ničesar ni pomagala in iz take neodvisnosti se Ljubljani ne bode rodila boljša prihodnjost.
Drugi kandidat je g. Ivan Vencajz, kateri je, kakor smo poizvedavali zelo delaven, spreten in razumen mož. Pravijo, da njemu manjka neodvisnosti, in da je to njegov jedini greh, ker je uradnik. Ta greh mu pa mi popolnoma odpustimo, ker to nobena napaka ni, posebno ne v sedanjih časih, ko potrebujemo na Dunaju za svojega zastopnika na vsak način jurista, ker vse potresne zadeve imajo pravni značaj in nejurist se še izpoznati ne more.
Nekaterim gospodom izvrševalnega odbora narodne stranke, ki danes na vsa usta govorijo proti poslancu uradniku, pa kličemo sledeče v spomin:
Izvrševalni odbor je najprej postavil za Ljubljano kandidatom g. Dr. Ferjančiča, ki je c. k. dež. sod. svetnik ravno tako, kakor naš kandidat.
Kaka je torej ta doslednost?
Sicer nam je pa vsem znano, da sta v potresni dobi na Dunaju se za Ljubljano najbolj trudila in jej največ priborila ravno dva uradnika in sicer: dvorni svetnik S u ki j e in sekcijski šef baron Schwegel.
Neodvisni Kušar pa nima dokazati nobenih zaslug za Ljubljano, kar je dokaz, da v tej dobi sama neodvisnost ni na mestu.
Disciplina?
Od nas zahtevajo disciplino!
Iz popolnoma zanesljivega vira izvedeli smo sledeče:
Ko je izvrševalni odbor narodne stranke se posvetoval o kandidatih, sta dva gospoda sedanje Kušarjeve stranke vstala in sta izjavila „urbi et orbi“, da se ona discipline ne bodeta držala, ako se proglasi za kandidata g. Vencajz.
Taka je disciplina Kušarjeve volilne strankeI
-C
Volilni shod
narodnih meščanov ljubljanskih.
Dne 28. februvarja t. 1. sklicali so naši narodni meščani shod pri Maliču. Shoda se je udeležilo toliko meščanov, da je prostorna dvorana pri Maliču bila natlačeno polna in da je mnogo volilcev moralo stati na dvorišču poleg dvorane. Odprla so se okna dvorane in tako se je napravila zveza med zborovalci.
Ob dveh popoludne otvori g. Srečko Nolli zborovanje s kratkimi besedami in pove, kaj je namen današnjemu shodu. Neodvisni meščani, nezadovoljni s poveljstvom neke narodne klike, sklicali so javen shod ter na ta shod povabili oba gospoda, ki se potegujeta za ljubljanski mandat, t. j. g. Kušarja in Vencajza. 'Oba kandidata naj razvijeta svoj program, a meščani se potem naj odločijo, katerega hočejo danes javno proglasiti državnozborskim kandidatom.
Na to predlaga otvoritelj shoda, da se izvoli predsednik in zapisnikar. Vsi volilei so se jednoglasno izrekli, da hočejo imeti za predsednika g. Kleina. G. Srečko Nolli proglasi g. Kleina predsednikom shodu.
Gosp. Klein prevzame predsedništvo, pozdravi zborovalce in se zahvali za čast, katero so mu ravnokar izkazali meščani.
Na to se preide k volit-vi zapisnikarja. Predlaganje bil g. Kregar. Pri glasovanju se je pokazalo, da je ogromna večina za Kregarja, in g. predsednik proglasi Kregarja zapisnikarjem. Kakor na dano in dolgo pričakovano povelje zažene par mož tolik hrup in vrišč, tolik ropot in krik, da je bilo nadalnje zborovanje nemogoče. Z nogami so tolkli ob tla in tako preprečili vsak govor. Ti možje so bili stari in mladi Kušar in sorodniki, torej zastopniki Kušarjeve napredne stranke. Zahtevali so, da Kregar ne sme biti za pisnikar, katera zahteva pa ja. bila !.e pretveza, ker §o ho teli zbor razgnati. Dr. Tavčarje trdil, daje njegova večina, predlagal je, da se zborovanje preloži. Ogromna večina je bila zopet zoper preložitev shoda. Kušarjeva stranka je zopet jela po indijansko ropotati, tako da svobodni meščani niso mogli zborovati. Konečno je dal dr. Tavčar povelje: pa pojdimo! In odšlo je iz dvorane kakih 50 mož, a v dvorani je ostalo gotovo 300 volilcev, to je 300 svobodnih, neodvisnih meščanov.
Vzoren red je zavladal, ko se je odstranil dr. Tavčar s svojo gardo. Dvorana je bila napolnjena volilcev, tako da ni bilo mogoče prostora dobiti. V lepem redu se je vse nadalje vršilo. Ljubljanski volilei so si zapomnili, kako grdo ž njimi ravna Kušarjeva stranka, zapomnili so si to dobro, kakor tudi to, da je hotela z ropotanjem shod preprečiti. Videli smo že mnogo shodov, ali tako divjega shoda ni še bilo v Ljubljani. Da bi inteligencija tako divjala, tega še nismo videli. In to je žalostno! Dr. Tavčar bi moral dajati uzgled drugim someščanom, da se je na shodu treba inteligentno obnašati, ne pa tuliti in ropotati. Mislimo, da je Kušarjeva stranka pri Maliču v L j ubij ani zadnjič ropotala, ker meščanstvo se je vzdramilo in bode samostalno postopalo.
Zborovanje se je torej pričelo in se je vršilo mirno do konca.
Ker je prejšnji poslanec g. Kušar tudi pobegnil iz dvorane in se torej ni maral predstaviti svojim volileem, dal je g. predsednik Klein besedo g. dež. sod. svetniku Ivanu Vencajzu, da ta razvije svoj program.
G. Vencajz govori:
častiti volilei!
Pozvan po volilnem odboru ljubljanskih meščanov, da razvijem svoja načela o delovanju državnega poslanca, storim to s tem večjim veseljem, ker vidim, da se tako velika množica volilcev strinja z volilnim odborom.
Znano je, da se človek največ uči po vzgledih in da sprejme to, kar je dober uspeh imelo. Poslanec osobito je poklican razmotrivati delovanje svojih sprednikov, in slovenski poslanec mora pred očmi imeti delovanje bivše slovenske delegacije, da si uravna svoje delovanje.
Zadnja delegacija ni imela ničesar vgodnega za slovenski narod zabeležiti. Slovenski poslanci so se razpršili in končali svojo dobo brez vgleda in brez vspeha, kar najbolj drastično dokazuje ona fenomenalna zaušnica, katero je dobil slovenski narod v celjskem vprašanju, in pri tej nezgodi se naj nikdo ne izgovarja, da so bile krive nepričakovane slučajnosti. To so prazni izgovori, ker nikdo ne more trditi, da bi ne bilo mogoče malo številee glasov do večine pridobiti, ako bi bili naši poslanci pazni, marljivi, previdni.
Sam ob sebi nisem mislil zanimati se za državnozborski mandat. A ko mi je prišel častni poziv iz meščanskih, obrtniških in uradniških krogov, sem v prvi vrsti poizvedoval pri merodajnih osebah na Dunaju, kak položaj za-more prihodnja zbornica imeti. Še le potem, ko mi je prišel od upljivnih oseb odgovor, da je političen položaj sedaj ugoden in da je prihodnja državnozborska doba za državo
sploh in za Ljubljano posebe jako važna, sem se odločil svoje moči posvetiti političnemu delovanju v prid naše stolice — bele Ljubljane.
Vprašalo se bod-e, zakaj” je političen položaj sedaj ugoden, in vprašalo se bode-, zakaj je prihodnja državnozborska doba zai Ljubljano'tako važna?
Na prvo vprašanje je odgovor ta :
V prejšnji državnozborski dobi bili- so odločilni1 le veliki klubi. Le teh se je mogla vlada držati, na majhne- klube se ni ozirala, ker ji pomagati niso mogli. Dognano je, da tv novem parlamentu dva naj večja kluba vsaj v prejšnji 'obliki ne bodeta več. Nemška levica je šla v konkurz in tudi Hohenvvartov klub ne bode več zjedinil različnih konservativnih elementov. Saj je znano, da se je Hohenwart pri svojih volilcih poslovil.
Nastali bodo v novem parlamentu manjši klubi, in pri teh bode morala vlada iskati podpore ter to podporo tudi plačati, kakor je to parlamentarna navada, ker zastonj pri nas v Avstriji nič ni.
Upati je, da bodo Slovenci imeli še toliko pameti, da ustanovijo jugoslovanski klub. Ta klub bode štel kakih 30 mož in bode torej že imenitna pomoč. Znano je, da se je njegova ekscelencija ministerski predsednik B a de ni v Ljubljani zelo zanimal za ta klub in izrekel željo, da se ustanovi. Brez namena ni storil te izjave: on hoče računati s tem klubom in mu bode tudi pristopen. Na ta klub se on lahko ozira, ker mu ne bode težko ga plačati. Drugim nemškim klubom namreč ne more ničesar več dati, ker Nemci že vse imajo, Jugoslovanom pa lahko v narodnem in gospodarskem oziru kaj nakloni, ker to bode le v korist Avstrije, katera nima bolj zvestih državljanov, kakor so ravno Jugoslovani. — Oporeka se sicer in to nekako s prepričanjem, da bi zairm-r J biti JugosV vanski klub vladi vedno .ia'razpolaganje, i' še je vlada za' ;a klub brigala. Nepravilno je pa vže danes o tem soditi, ker postopanje klubovo je odvisno od posamnih članov, zatorej bodi slovenski poslanec onega čistega slovensko-narodnega prepričanja, da se nikoli in pod nikako pretvezo ne vda vplivu, ki za more škodovati časti slovenskega imena.
Zatorej bode treba imeti v tem klubu bistro oko in o pravem času odprto roko. Zato je pa treba biti vedno
v parlamentu, paziti treba na vsak ugoden trenutek in zahteve staviti takrat, kadar je pravi čas, ne pa takrat, kadar je slabo vreme.
V političnem oziru ima Ljubljana prav dosti zahtevati.
Ljubljana je odvisna od cele slovenske domovine in le v njej je njena prihodnjost. Ako se Slovenstvo na Šta-jarskem, Primorskem in Koroškem okrepi, potem bodo Slovenci v duševnem in gospodarskem oziru, četudi ostanejo kronovinam sedanje meje, težili v Ljubljano, bodo jo smatrali za svoje središče, in od tega bode Ljubljana dosti v narodnem, še bolj pa v denarnem oziru pridobila. Brez Slovencev izven Kranjske je Ljubljana navadno provinci-jalno mesto, katero nima nobene prihodnjosti.
Kadi tega se bode moral paslanec ozirati na vse potrebe Slovencev in podpirati njih delovanje v vsakem oziru.
Dokazano je torej, da je Ljubljana politično odvisna od tega, ali cvete ali propada celokupna slovenska stvar. Ljubljana ima pa ravno v prihodnji parlamentarni dobi silno važne in velike potrebe. Odkar Ljubljana stoji,, ni bila v tako kritični dobi, kakor ravno sedaj.
Začnimo pri potresu!
Potres je bil za Ljubljano huda smrtnonevarna bolezen. Ta bolezen se sicer na dobro obrača, ali ta bolezen še traje in bode trajala morebiti še kakih 10 do 20 let. Ljubljana ne bode ostala taka, kakoršna je bila; ona bo ali napredovala ali nazadovala. Vse je odvisno od tega, kako se potresna stvar uredi in konča.
Zatorej nikakor ni misliti, da je sedaj, ko smo dobili državno podporo, vse delovanje na Dunaju glede te podpore končano.
To ni res!
Najvažnejši del je namreč ta, kaj in koliko se bode vračevalo. Sprejemati denar je lahko, ali vračati ga, to boli in peče.
Leto 1901. bode odločilno za Ljubljano. Takrat bodo morali hišni posestniki pričeti vračati posojila. Beklo se bode: saj ne bo tako hudo, saj se bo plačevalo v obrokih. Ali pomisliti je, da plačilo je plačilo, denar gre iz Ljubljane, in kaj to pomenja, iz Ljubljane izsesati poldrugi milijon goldinarjev, to bode vsak razumel, kdor ima zdravo pamet.
Sedaj pa poglejmo, kako bode stanje hišnih posestnikov leta 1901. Ali bodo hišni posestniki takrat še. v takem položaju, kakor danes?
Jaz pravim odločno, da ne!
Vrednost hiš se bode v Ljubljani znižala, posebno hiše v starih delih izgube veliko vrednosti; stanovanja bodo manj donašala, davek bode pa večji, in naj se to taji in zakriva
v mestnem zboru, kakor se hoče. Za sedaj imamo povišano doklado, katera bode hišne posestnike zelo žulila, in gotovo je, da pri tej dokladi ne ostane, temveč da pridejo še višje.
Sedaj Vas pa prosim odgovora, kako naj ti hišni posestniki povračujejo vse posojilo?
Če se- to zgodi, m če bode dunajska vlada tako neusmiljena, da. bode vsa posojila izterjala, potem pojde Ljubljana v konkurz. Jaz se- nikakor ne šalim; in še jedenkrat pravim, da pojde Ljubljana v konkurz.
Treba bode torej že sedaj to vprašanje proučavati, treba bode že- sedaj zbirati potrebno gradivo, da se bode leta 1901 s številkami dokazalo, da Ljubljana vsega posojila vrniti ne more. V ta namen pa je treba preučiti bremena hiš v zemljiški knjigi , treba je pregledati davčne registre, in s tem. se bode dokazalo, kako se hišni posestniki zadolženi. S takim gradivom se bode na Dunaju gotovo kaj doseglo.
Tako pa, kakor so delali do sedaj naši poslanci,, ne bode se prav nič doseglo.
Dosedanji poslanci so misliti, da je treba le par besedij spregovoriti, da. se plačilo posojila premakne. To ste videli pri posojilu 100.000 gld., ki se je dalo trgovcem in obrtnikom. Dosedanji poslanci še tega niso dosegli, kar bi bil dosegel poslanee zadnje gališke vasi, namreč, da bi se vsaj plačilo za to posojilo odložilo, in pogoreli na tak način, da je prava sramota. Seveda pa tudi niso ničesar delali, kakor je moj zaupni mož na Dunaju poizvedel. In ravno tako pojde leta 1901 s hišnimi posestniki, ako-se ne bo pravočasno pričelo delo.
Znano je, da se vse podporne stvari od uradov obračajo sedaj proti Ljubljani, in da se mora ljubljanski župan vsak trenutek voziti na Dunaj, da berači za milost. Nihče ne taji, da smo mu za to veliko hvale dolžni, in ako bi njega ne bilo, godilo bi se nam že sedaj v Ljubimci prav huda. Ljubljanski župan Hribar opravlja prav z.a prav posel državnozborskega poslanca. Ali je pa to njegova dolžnost in ali bode on mogel to še kakih 6 let naprej storiti, to dvomim. Njega je treba v Ljubljani, in on ne more županovati na Dunaju. Dolžnost mestnega poslanca ljubljanskega bode torej biti županu ljubljanskemu na Dunaju desna roka in vedno in v vseh potresnih- zadevah delovati za olajšave.
Toliko o potresu.
Drugo vprašanje je, kako bi se moglo pomnožiti ljubljansko prebivalstvo, in sicer s takimi ljudmi, ki so mestu, trgovcu in obrtniku v korist. To vprašanje je tem bolj potrebno, ker se bo mnogo novih hiš. zidalo in se je bati, da ne bode dovolj stanovalcev. V tem oziru se je de-putacija ljubljanskih meščanov že potrudila na Dunaj in finančni minister Bil inski je obljubil, da bode v Ljubljani ustanovil delavnico državnih železnic. Sedaj je stvar zopet zaspala.
Kavno taka stvar je premeščenje ravnateljstva državne domene iz Gorice v Ljubljano. Le to ravnateljstvo oskrbuje od industrijske družbe kupljene velikanske gozde na Gorenjskem in velika graščinska posestva Zatiska in Kostanjeviška na Dolenjskem. Pravo središče za to ravnateljstvo bi bila Ljubljana in dotični uradniki se bodo gotovo veselili te preselitve.
To so za Ljubljano važne stvari. Ustanovi se veliko uradnikov, delavcev in ti pustijo svoj denar v Ljubljani v prid trgovcem, obrtnikom in hišnim posestnikom. Skrb ljubljanskega poslanca mora biti, da se ti zavodi pripravijo v Ljubljano, a treba mu bo študirati dotične stvari in potrkati na marsikatera vrata. Verjetneje, da se kaj doseže, posebno zdaj, ko na Dunaju dobro vedo, da je Ljubljana pomoči potrebna, in ko je Ljubljana našla tudi posebno milost pri njegovem Veličanstvu Cesarju.
Četrto vprašanje se tiče regnlacije Ljubljanice in o sušenj a barja. Neverjetno je skoraj, da se dopušča, da plava vsako leto barje v vodi in da je Barjane primerjati ribam. To vprašanje je za Ljubljano važno, ker je od tega odvisna uravnava Ljubljanice, katera bi se pri tej priliki zožila in dobila lepo kamenito obrežje. Ako se Ljubljana v tem smislu uredi, bode jedno najlepših planinskih mest v Avstriji, in naselili bi se gotovo slovenski uradniki v pokoju, kateri iščejo sedaj zavetja v Gradcu in drugih mestih, v svojo rojstno domovino.
Tudi tuj ci, katerim okolica ljubljanska, kakor znano, vgaja, preselili bi se semkaj, in to bo več izdalo, kakor vse reklame in vabila.
Da pa uvažuje ljudstvo lepo mesto, je treba tudi dobrih šol. Glede ljudskih šol je Ljubljana na dobrem. Po zakonu zagotovljena šola je dobra in posamezne točke zakona glede nadzorstva in načina pouka se dajo po dejanskih potrebah zboljšati in pri teh vprašanjih bi moral poslanec po dogovoru z učiteljstvom nastopati. Da se pa vzdrži šola na visokem kulturnem stališču, je neobhodno potrebno, da se učiteljske plače zvišajo, ker današnja plača ne zadošča niti potrebam niti ugledu učiteljev. Ker pa naša dežela ne more večjih plač obljubiti, naj bi se §§u 66 šol. zak. priklopila določitev, da podpira državni zaklad
m
v. to svrho, da bi . bila jiajuižja .plača JO0 gld.
tcla se uvede personalni>sištem.'-.'.; '* ' ■	- v ‘
USkeljeM/na-jcl^želi bi bilo pa preskrbeti nekoliko arov zemljišča, da'si zagotovijo neodvisnost.
Glede nižja slov
gimnazijo, ker zadnja je ^prenapolnjena in .prva bolj ugaja slovenskim življem, in marsikatera nesreča.',, ki se pripeti na višji gimnaziji mlademu dijaku, bi.jse s tem odstranila.
Gledfj obrtn ih šol bi bilo skrbeti, da se učenci izučel tudi kot tovarniški uradniki, ker takih na Kranjskem ne-dostaje in vender so ti dobro plačani: dobivajo 800 do 1000 gld. na leto.
Tudi meščanskih šol nam nedostaje, ker razven nemške meščanske šole ha Krškem nima Kranjska meščanske šole.
Za vsa ta vprašanja naj se zanima ljubljanski državnozborski poslanec.
Jako važen činitelj ljubljanskega meščanstva so uradniki in profesorji. Le-ta stan živi mirno in spoštljivo z drugimi someščani in ne pozna nikakega nasprotstva proti drugim slojem meščanstva.
Gmotno vprašanje teh po c. kr. vladi nastavljenih javnih činovnikov je po zakonu urejeno. Težiti je treba le na. to, da še zakon uresniči.
Glede pravic in dolžnostij uradnikov je pa uredba oni faktor, katerega si želi ves stan. V isto smer spada tudi želja po javni kvalifikaciji ter določitev o pravicah, da stopi uradnik o določenem času v višji stan. Uradniki naj se združujejo, kakor po drugih mestih, v skupine, ter zahtevajo javno in jasno, kaj jim treba, in poslancu bode dolžnost, zastopati njih težnje v državnem zboru.
Prihodnje državnozborsko zasedanje bode silno važno, ker se bo sklepalo o pogodbi z Ogersko in sklepalo o so-cijalnem vprašanju. Pogodba z Ogersko je silno važna, ker je po njej prizadet vsak davkoplačevalec tostranske državne polovice. O tem vprašanju naj se dogovarja poslanec s svojimi volilci in naj odda svoj glas tako, kakor mu volilci narekujejo.
Socijalno vprašanje sili na dan in vsaka stranka je izgubljena, katera se s tem vprašanjem ne bavi. Sedanji red človeške družbe, ki se ozira le na osebo posameznika. ne bo se dal več vzdržati, ker veliki kapital ugonablja srednji stan. Danes je še mogoče zboljšati socijalni in gospodarski ustroj z razumnimi zakoni, in sicer tako, da se izpre-membe vrše počasi, da se od sedanjih naprav vzdrže one, katere so koristne in stvarno opravičene, ter tako. da se ohrani državni red, spoštovanje pred posvetno in cerkveno avtoriteto. A kaj storiti, da se reši .le-ta socijalni problem? Na jedili strani je treba brzdati oblast velikega kapitala, in sicer s primernim davkom. Sklenil se je že progresivni dohodninski davek, temu naj sledi obdačenje velikega premoženja in pa obdačenje zapuščin potom pro-gresije. Ti dohodki naj se pa porabijo za dobrodelne napr’ave in za velika podjetja kulturnega poni e n a.
Nasprotno je varovati srednji stan. malega trgovca, obrtnika in kmeta.
Dobra šola skrbi naj za vzgojo obrtniških otrok, ter jih temeljiti pouk v krščanski veri pripelja do treznega premišljevanja, do značajnega štedljivega življenja brez ro-varskih namenov.
človeška družba ima dolžnost skrbeti za to, da ima srednji stan zadosti dela in zadosti kruha. Vlada naj pa podpira človeško družbo, da izvrši to kulturno dolžnost.
Za starost naj bi se pa ustauovile posebne zavarovalnice, in sicer bi se dalo zavarovalnino plačati saj deloma iz državnih prispevkov. Tako bi bil srednji stan osiguran za slučaj onemoglosti ali starosti.
Ako hoče poslanec izvrševati vestno svoj poklic, mora biti vedno v dotiki z volilci, on mora njih težnje poslušati in njih shode obiskavati, ter se tako o vsem priučiti. Bazsodni ljubljanski volilci natanko vedo, kaj hočejo. Ne zadošča tedaj več. da je poslanec dober narodnjak in poslušen sluga svojih voditeljev, kateri mu z večine ne vedo ne svetovati ne velevati.
Natančno vem, koliko nalogo in odgovornost si naložim s poslanstvom. Vem pa tudi, da je mandat ljubljanskega mesta naj večja odlika, katero si more Slovenec želeti, ker podprt po zaupanju svojih volilcev someščanov more poslanec odločilno nastopati v krogu poslancev cele države. Zaradi tega mora pa ljubljanski poslanec posvetiti vse sile jedino le poslanskemu poslu, in premišljen sklep me navdaja, oprostiti se pred ko mogoče, vseh drugih ob-vezanostij in posvetiti vse svoje moči delu za Ljubljano.
1'astiti gospodje volilci! Poklicali so me zavedni ljubljanski volilci, meščanje, uradniki in obrtniki, tedaj slovenski narod ljubljanskega mesta, da se zanimam za državnozborski mandat. Ljubljani hotel bi posvetiti vse svoje moči in uresničiti geslo: Napredek, Bog in narod!
Med govorom in po govoru bilo je burno odobravanje in ploskanje. Videlo se je, da je g. Vencajz pridobil meščanstvo na svojo stran, da je vsa zavedna in res narodna Ljubljana zaVencajza, dočim se ne ogreva za Kušarja. Tak je danes položaj v Ljubljani.
Bilo je še mnogo govorov, katere naj kratko omenimo.
G. P o ur se oglaša tudi za kandidata. (!) Škoda, da ni imel niti jednega privrženca, ki bi mu pritrjeval. Zagotavljal je zborovalce, da bode deloval na gospodarskem polju, omenjal je, da je bil urednik „Triglava*!, da je z Bleivveisom občeval, da je katoličan, Slovenec, vnet za svobodo, za napredek šole. (Klici: Adijo!)
Občinski svetnik g. Turk graja odločno Kušarjevo stranko, ki je danes s 50 možmi zapustila dvorano. Ku-šarjeva stranka hoče le komandirati, ti možje hočejo biti le generali, a ne uprašajo nas za naše mnenje. Kaj je Kušar na Dunaju dosegel? Nič. Nikoli se ni potegnil za nas, vedno je molčal. Ko je imela lani meseca decembra obrtna zveza shod, Kušar ni prišel na ta shod, da bi slišal, kaj mi želimo. G. dr. Krisper je izprožil misel radi povračila posojila obrtnikom, gospoda Kušarja ni bilo, da bi posredoval. Povpraševali smo, kje je Kušar. Kušarja ni bilo nikjer. Kušar je bil v odseku za obrtno novelo, a tam ni zinil niti besedice. V parlamentu ni storil za nas čisto nič.
Predlagam torej, današnji shod postavi g. Veneajza v Ljubljani za kandidata v državni zbor.
Zborovalci so jednoglasno ta predlog pozdravili.
Naudušeno pozdravljen poprime za besedo gM^risper.fMB
S	n*!
Častiti someščani in volilci!	k»
'V. Naša Ljubljana ni le mesto 30.000 prebivalcev., ni le stolno mesto Kranjske dežele, ona je, — akoravno so nekateri naši prvaki na to že skorej pozabili,— tudi srce slovenskega naroda.' Biti . poslanec ljubljanskega mesta je
jedna največjih častij, ki jo more doseči slovenske zemlje sin.
Kadi tega ne morem dopustiti, da bi nekateri visoki gospodje smatrali oddajo državnozborskega mandata ljubljanskega za igračo svoje prevzetnosti.
Mi moramo zahtevati, da se za naše mesto postavi najboljši poslanec, ne pa najslabši.
Nekateri nam hočejo usiliti poslanca brez vrednosti, motijo se. Ljubljansko meščanstvo ni tako zaspano, da bi ne moglo razločiti med tem, kar je belo ali črno.
Znano Vam je, častiti volilci, da se jaz dosedaj nisem vtikal v volilne prepire, bil sem tih in miren. Ko pa vidim, kaj se godi v oni Ljubljani — katera me je rodila in v kateri si želim tudi svoj zadnji počitek, — mislim, da je moja dolžnost, da dvignem svoj glas za čast in napredek mesta.	f
Mi imamo voliti državnozborskega poslanca dne 18. marca.
Zakaj je naš poslanec na Dunaju važen za srečo in nesrečo našega mesta?
Naša avstrijska država je dandanes še centralistična, t. j. osrednja. V vseh važnih zadevah odločuje dunajski parlament, in posamezne dežele imajo le manjše posle.
Zatorej moramo imeti na Dunaju, tam, kjer je vir vseh važnih ukrepov, dobrega poslanca, kateri skrbi za to, da se studenec državne moči pritaka tudi v našo deželo in v našo Ljubljano.
Sami v deželi si ne moremo dosti pomagati.
Beče se sicer, da je mesto našega poslanca na Dunaju ne važno, da se itak nič ne doseže.
Kdo je kriv temu mnenju?
Krivi so temu naši dosedanji ljubljanski poslanci, ker ti res niso ničesar storili in radi tega tudi ničesar dosegli, ter spravili naše ime na Dunaju le ob veljavo in kredit.
če bodemo pa imeli dobrega poslanca, bodem tudi to dosegli, kar dosegajo druge dežele in druga mesta.
Ako je pa naš poslanec na Dunaju važen je v navadnih časih, koliko bolj važen je on v sedanji težavni in odločilni dobi, ko se probuja Ljubljana iz razvalni v novo življenje.
Potresna doba še nikakor ni končana za Ljubljano in trajala bode še najmanj 10 let.
Ko je naše mesto vsled potresa padlo v grozno nesrečo, storilo se je mnogo na Dunaju.
Tega ni storil naš dosedanji poslanec g. Kušar, temveč namesto njega sta delala na Dunaju dva moža, katerim bodemo vedno hvalo dolžni: dvorni svetnik g. Šuklje in g. baron Schivegel.
Bil sem v tistem času več ko SOkrat na Dunaju, ali to Vam povem, da g. Kušar skorej ničesar ni storil, m da njegovo delovanje ni bilo vredno ni jednega kraj-e a r j a.
Drugi so morali storiti to, kar je bila dolžnost in poklic našega poslanca.
Vprašam Vas, ali smemo biti mi v tej težki in hudi dobi, od katere je odvisna sreča in nesreča Ljubljane, — tako brezvestni in brezpametni, da bi poslali na Dunaj slabega poslanca?
Ne! Se je ljubljansko meščanstvo zdravo in pametno, in nobeden prvak nam ne bode vzel naše zdrave pameti in naše samostojnosti!
Vprašam Vas torej, katerega poslanca naj volimo?
Oglasila sta se g. Josip Kušar in g. Ivan Ven* cajz. Drugih kandidatov ni, in mi se moramo, če smo pametni, odločiti za tistega, kateri je boljši in sposobnejši.
Ker je g. Kušar v alfabetu prvi, bodem najprvo o njegovi osebi govoril.
Jaz spoštujem g. Kušarja kot poštenega in prijaznega moža, in neskončno mi je žal, da moram danes proti njemu govoriti.
Toda v politiki ne odločuje ne prijateljstvo, ne čeden in prijazen obraz, v politiki odločuje le previdnost in razum.
Poslanec mora biti dandanes dober govornik, mora imeti tudi dobro pero; on mora biti zelo delaven in v sedanjih časih mora imeti tudi j uri stično znanje.
Vseh teh lastnostij pri g. Kušarju ni. To nam je on sam dokazal in to se nikakor ovreči ne da.
Jaz navajam tukaj le to, kar je pisal popolnoma ne-udeležen list: nemška „Tagespost“ o g. Kušarju. Ona pravi, daje on p a r 1 a m e n t a r i č e n m o 1 č 1 j i v e c, ki so ga lastni zaupni možje hoteli dati med staro šaro.
Dostaviti nimam ničesar več, ker to je res.
Drugi kandidat je g. Ivan Vencajz, c. kr. deželnega sodišča svetnik, hišni in zemljiški posestnik.
Kdo je ta mož?
Jaz poznam g. Veneajza že 10 let.
Spoznal sem ga v službi kot zelo pametnega in bistrega človeka, kateri hodi svojo ravno, ali nevstrašeno pot. Kot zagovornik sem se njega vedno bal, pa sem ga tudi vedno spoštoval.
Ali tudi v narodnem življenju pridobil si je g. Ivan Vencajz v naših meščanskih krogih zaupanje in čislanje.
Kar je imel ta mož prostih ur, vse je posvetil v mirnem in vztrajnem delu napredku našega naroda in napredku Ljubljane.
Gospod Ivan Vencajz je v 10. letih neumornega dela napravil z Glasbene Matice zavod, kateri danes cvete in raste, da ■ veseli vsacega rodoljuba, ki gori za narodni napredek in razvoj ljubljanskega mesta. To društvo je bilo prej v denarnih zadregah, in g. Ivan Vencajz je z treznim in premišljenim delom dosegel, da ima Glasbeha Matica
danes dve novi in čedni hiši — to nas uči, da se on razume na finančne zadeve — on se je izkazal v malem izvedenega in računajočega moža, in iz tega sklepamo, popolnoma, mirno, da bode on v* velikih naših dednih ob-računih z, Dunajem pravi mož. Iz malega raste>v9ik«?J.
Gospod Ivan Vencajz je pa na Dunaju tudi že proslavil z isto Glasbeno Matico ime malega slovenskega. naroda. On je šel s , pevskim zborom Glasbene Matice v mogočni Dunaj in ljubljanski mestni zbor je v javni seji pooblastil Matico, da s svojim zborom v slovenske pesme glasih izraža zahvalo za veledušno potresno podporo, ki nam jo je naklonilo dunajsko mesto.
To je bilo težavno podjetje, ki nam kaže g. Ivana
■ t /•	»*	i
Veneajza v najlepši luči.
Jaz torej popolnoma mirne vesti rečem: g. Ivan Vencajz je mož našega zaupanja, mož pameti in delavnosti, mož čiste narodnosti slovenske, mož vnet za.blagor našega mesta.
Someščani! Bodimo pametni in samostojni.
Mi vas nočemo le pregovoriti, temveč mi vas hočemo prepričati za dobro stvar.
Kdor ne želi napredka našega mesta, kateremu je osebno prijateljstvo ljubše, kakor blagor Ljubljane, on, kateri želi zaspanost in nezavednost našega meščanstva — tega pustimo, naj gre volit g. Kušarja.
Z Bogom!
Kdor pa ima srce za našo Ljubljano, kdor hoče, da bode na Dunaju dobro zastopana, da se naše meščanstvo prebudi, ta naj se pridruži našemu volilnemu odboru, ta naj dela za našega kandidata, in ta naj gre dne 18. marca t. 1. z nami, da voli
g. Irana Veneajza.
Živijo Vencajz!
(Gromoviti Zivio-klici!)
Gospod dr. Hudnik grajalno omenja, kako je Kušarjeva stranka danes postopala. Danes so prišli sem nekateri možje, kateri so se posluževali surove sile. Niso prišli, da bi nas prepričali za tega ali onega kandidata, razstreleti so nas hoteli. Ali ima Kušarjeva stranka uzrok ogrevati se za Kušarja? Nobenega! ^Slovenski narod*1 piše včeraj. da se moramo držati discipline, Kušarjeva stranka komanduje nas pri zaprtih durih. Na shodu zaupnih mož narodne stranke je imel Vencajz večino, a narodna stranka je vender le Kušarja sprejela in proglasila za kandidata. Za Kušarja je bilo 16 zaupnih mož. a za Veneajza 19. Na shodu zaupnih mož narodove stranke dobil je Vencajz le 14 glasov, ker je 5 veljavnih meščanov bilo zadržanih in so pismeno izjavili da gla-sujo za Veneajza. Kušarjeva stranka bi morala to upoštevati. Ali ona tega ni storila, ker hoče le komandovati. Laž je torej, da je Kušar imel večino, večina meščanov je za Veneajza.
Kušarjeva stranka roti volilce z disciplino. Ne upraša nas za naše mnenje, nego ukazuje nam. Kako pa je bilo, ko je leta 1883. neki gospod pošiljal zaupna pisma na župnišča in rušil disciplino? (Klici: Kdo je to bil? Nekdo zakliče: To je bi! dr. Tavčar! Zopet klici: Čujte, čujte!) Tn prav je, da je dr. Tavčar takrat rušil disciplino.
Vršile so se volitve v dolenjskih mestih. Suklje je tudi rušil disciplino. Vsa dežela mu je danes za to hvaležna.
Naš vrli župan je bil zelo nepreviden, da je svoje prepričanje preklical. On je bil primoran to storiti. Prisilila ga je čitalniška klika, ki je sovražnica našega meščanstva. G. Hribar je tudi rušil disciplino, ko je pred nekimi leti na svojo roko kandidoval proti dr. Moschetu. V trgovski in obrtni zbornici je g. Perdan tudi rušil disciplino.
Kušarjeva stranka hoče. kakor je pisal .Slovenski List“, igrati ulogo mrkačev, mi pa da bi bili ovce. Zoper te smo mi vsi odločno. Kušarjeva stranka ima za se le komando, mi pa imamo za se narod.
Dr. Hudnik se pridružuje predlogu, da se g. Vencajz izvoli za kandidata.
Klici: Dobro!
G. predsednik Klein: Gospodje Turk, dr. Krisper in dr. Hudnik predlagajo:
..Volilni sliod narodnih meščanov ljubljanskih proglaša danes g. Ivana Veneajza državnozborskim kandidatom za mesto Ljubljano44.
Ta predlog je bil jednoglasno in navdušeno sprejet.
Tako se je shod jednoglasno izrekel, da hoče Ljubljana Veneajza za poslanca. Zbor bi se imel zaključiti, ali nekateri gospodje so hoteli še duška dati svojemu prepričanju in tako smo čuli še mnogo lepih govorov.
G. Srečko Nolli, odličen meščan naš, potegnil se je krepko za Veneajza. Bekel je, da mu je največje zadostilo to, da je shod tako mnogoštevilno obiskovan. Čuli smo Veneajza. njegov program je naš program in zato smo s kandidatom zadovoljni. Pridemo ga volit vsi in se ne damo komandirati od Kušarjeve stranke. Svobodni smo; sami davek plačujemo, sami bodemo tudi volili. Zborovalci so temu pritrjevali z burnim odobravanjem.
G. dr. Gregorič, (burno pozdravljen), omenja, da je Ljubljana postala preskrbovališče za narodno stranko. Ta stranka je preskrbela Grassellija, preskrbeli so zadnjič tudi Kušarja, ko so ga na Dunaj poslali. Kušar pa v 6. letih niti zadnjega volilc-a ni vprašal, le kadar pride čas volitve, takrat pride vsak in pravi, da je katolišk, kristjan, soci-jalist. narodnjak, takrat obljubi vsak vse, samo da bi le bil izvoljen. (Splošna veselost!) Veseli me posebno današnji pojav, da se tu združujemo Slovenci in da prenehava doba diktature. Združenje Slovencev se je danes prvič posrečilo.
Narodna stranka je hotela le ukazovati. Najbolj žalostno, je, ako hoče jeden stan drugemu vladati. Vsi stanovi naj skupno delujejo. Na Dunaji so vsi slo.venski po-
• • v”	f	*v	>*:	’	*	■	■’
slanc-i glasovali, zoper ]d irekti/ o^in t^Hofelrt^o., prav i co, le jedini Koblar, je gl^psal -za di^ktijo ^n/.£yiioVV.oJiibp pravico, in'idanes narodpa stranka Koblarja' preganja,'Usedaj mu očita,da on ruši disciplino: Ob potresu n| Kušar prišel k nam, da bi. nas povprašal, kako so' se podpore; delile, kako so se hiše .cenile.; Kušar ni se brigal -za ;nas 'čisto nič. Država je, dala Poljakom milijone.in milijone zastonj, država mora nam pomagati,kadar'smo v stiski. Mi plačujemo davke, dajemo vojake, branimo domovino, če je v nevarnosti, država pa mora podpirati nas, kadar smo mi v nevarnosti. Mi smo narodni, Vencajz je za jugoslovanski klub, za! ura j ga bomo podpirali. (Živio klici.)
Konečno oglasi se g, Sturm in v rezkih in popularnih besedah povdarja izvrstne lastnosti g. Veneajza, ki je vsega zaupanja vreden in bode, ako ga volimo, jeden najboljših poslancev, kar jih je Ljubljana imela.
Po tem govoru zaključi predsednik g. Klein shod.
Z živijo klici na kandidata Veneajza zapuste volilci dvorano.
'j	%	'
Kako sodijo Nemci o kandidatu Kušarju.
„Tagespost“, glasilo kranjskih Nemcev, piše v večerni številki z dne 18. svečana 1897:
W a h 1 b e w e g u n g.
Aus Laibach wird uns vom 17. d. M. geschrieben:
. . . . die Badicalen verfallen abermals auf den parla-mentarischen Schvreiger Kušar, \velcher in ihrer Vertrauensmannerversammlung bereits zum alten Biist-zeug gelegt vrorden war.
To se pravi po domače: V Ljubljani nam zopet kandidirajo državnozborskega molčljivca Kušarja, katerega so bili dejali na zaupnem shodu med staro šaro.
Taki pohvali nimamo dostaviti ničesar več.
Bavno beremo v isti Tagesposti z dne 26. svečana nov dopis v tej zadevi, ki se glasi:
„In Laibach wird die Candidatur des parJamentari-schen Sclnveigcrs Kušar, \velchen unsere Badicalen plotz-lich angelegentlich zu halten suehen. von semeni Partei-ganger Landesgerichtsrath Vencajz lebhaft angefochten•.
To se pravi po slovenski: narodni Slovenci se na vse pretege potegujejo za poslanca Kušarja, kateri v parlamentu vedno molči, tako da njegovo molčanje že slovi po celi Štajerski.
B<*s, častitati je k takemu kandidatu!
Dnevne novice.
(Prvi volilni shod Kušarjeve stranke — pogorel.) Tako zvani neodvisni volilci »deželnega stolnega mesta Ljubljane** — sklicali so shod v četrtek dne 25. svečana pri Virantu. Naši volilci so prišli tja le pogledat in našli so tam gg. Kušarja starega in mladega v družbi nekaterih zelo visokih in odličnih gospodov. Ko se je volil predsednik shoda, propal je pristaš Kušarjeve volilne stranke proti našemu pristašu za 30 (!) glasov.
Naš pristaš je prevzel predsedništvo Kvi-šarjevega shoda.
Gosp. Kušar se je pozval, naj pove, kaj je on v dunajskem parlamentu storil, ker večina volilcev za to nič ne ve. Gosp. Kušar je v precej nerodnih besedah nekaj govoril o svojem plodovitem delovanju, toda volilci so le z glavami zmajevali ter začeli glasno protestirati. Na to skoči kvišku prvi agitator Kušarjeve volilne stranke gosp. dr. Josip Kušar, torej sin kandidata, ter zavpije: „Pro-klete duše, saj ste podporo dobili.“ Nastane velik nemir in gosp. dr. Josip Kušar je bil v nevarnosti, da ga postavijo na cesto. V tej stiski ga je srečala njemu sicer neznana skromnost in prosil je'volilce za odpuščanje, ter svoje razžaljive besede preklical.
Volilcem pa ostane ta razžaljitev v trajnem spominu.
(Pritožba volilcev.) Dohajajo nam dan za dnem pritožbe, da za kandidata Kušarja agitira strastno po vseh ulicah in gostilnah njegov lastni sin g. dr. JosipKušar. Volilci pravijo, da to ni posebno dostojno, ker je vendar gotovo, da sin proti očetu ne more biti nepristranski in da mora očeta hvaliti. Volilci pridejo v zadrego, ker takemu agitatorju je težko odgovoriti in mu skorej ni mogoče v obraz povedati, da volilec ni za kandidata Kušarja.
Zatorej so nekateri volilci že nasvetovali, naj se razpiše premija za najboljši obrazec odgovora, ki naj se daje takemu agitatorju.
Mi le pristavimo, da po našem mnenju obljuba, dana takemu agitatorju, nima nobene zaveze, ker je prisiljena.
(Poročila naših zanpnih mož.) Zaupni možje, kateri agitujejo za našega kandidata Veneajza, srečajo po-gostoma onega prvaka, kateri je prav za prav kriv, da se je proglasila Kušarjeva kandidatura, in ki tudi za njega glasno agituje. Ta gospod je pred kratkim povedal dvema našima zaupnikoma sledeče: „No, kako Vam gre? Ali kaj dobro agitujete? Le dajte, saj meni nič ne de, če tudi Vencajz zmaga. On je ravno tako dober narodnjak kakor Kušar; naj pa bo on poslanec.44
Prvi prorok Kušarjeve kandidature govori tako. Potem pač lahko z mirnim srcem volimo Veneajza.
(Politično zmešnjavo) hoče napraviti Kušarjeva stranka. To stranko namreč zelo draži to, da stoji njej nasproti naš volilni odbor narodnih meščanov ljubljanskih, kateremu stoje na čelu: gg. dr. Hudnik, Anton Klein, dr. Krisper in Srečko Nolli, kateri spadajo vsi v narodno stranko. Da bi se temu volilnemu odboru odtujili volilci narodne stranke, skuša „Slovenski Narod** presaditi delovanje tega odbora na g. dr. Gregoriča politični vrt. G. dr. Gregorič ni član tega odbora in ako on deluje za kandidata Veneajza, zamoremo njegovo delovanje le odo-braviti, ker je v korist ljubljanskemu mestu.
Listniea uredništva. G. A. V. v Rožnih ulicah: Vašega dopisa o ..narodni ušiu za prvo ne moremo sprejeti, ker je životopis te živaliee premalenkosten. V drugi obliki bi ta dopis sprejeli.
v
Častiti someščani!
Volilci ljubljanski!
Naznanimo Vam, da se je na shodu, ki smo ga sklicali pretečeno nedeljo, dne 28. svečana t. L pri Maliču od več kakor 300 meščanskih volilcev proglasil za kandidata narodnih meščanov ljubljanskih
gospod Ivan Vencajz.
Volilni odbor
narodnih. ljubljanskih meščanov.
Pozor! Naš volilni odbor se peča le z volitvami v mestni kuriji, ki voli 18. marca, nikakor pa z volitvami \. kurijo, ki voli i. in 5. marca, — in za katero so postavljeni od različnih strank popolnoma drugi kandidati.
Iz,ia>u-o jr. ccJgčvciEi ntčr:k Josip Pavšek. — Natisnila A. Klein & Cemp. v Ljubljani.