Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse 11 $3.00 j]| Ima 10.000 *£ročnikov GLAS List slovenskih delam? v Ameriki« Pht only Slovenian da:... * in the Uni ted S* & mmm Issued every day esctžp^ iff fj| »: Sundays and Holidays- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 243. — ŠTEV. 243. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER .15, 1915. — PETEK, 15. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL BOLGARI SO RAZDEJALI DEL ŽELEZNIŠKE PROGE V SRBIJI. ZAVEZNIKA BOSTA ODPOKLICALA VOJAŠTVO Z GALIPOLISA. ITALIJA BO POSLALA NA BALKAN PAR STOTISOČ VOJAKOV. DEL ŽELEZNIŠKE PROGE MED NIŠEM IN VRANJO JE UNIČEN. — SRBI SO VDRLI V BOLGARSKO OZEMLJE, PA SO BILI POGNANI V BEG. — ITALIJANI SO ZASEDLI 10 MANJŠIH OTOKOV. — V SOLUNU JE PROGLAŠENO VOJNO PRAVO. — TAJNA POGODBA MED TURČIJO IN BOLGARSKO. — IZJAVA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. — BOLGARSKA SI JE SVESTA ZMAGE. — ZAVEZNIKI SO BAJE ŽE VDRLI V MACEDONIJO. Železniška proga razdejana. Atene, (iršk o. !•'$. oktobra. — Žclc/iiiska projra med Niše m in Tratimo (?) je na več mestih razdejana. (V s<> Srbom v najkrajšem ••asu ne bo posrečilo pognati sovražnika nazaj, se po tej progi sploh in- bo mogel vršili železniški promet. dospel včeraj v Solim in prevzel vrhovno poveljstvo nad ekspedi-eijsko armado. Turško-bolgarska konvencija. Amsterdam, Nizozemsko. 14. oktobra. — Berlinsko časopisje naznanja, da obstoji med Ture i jo in Boljrarsko tajna pogodba, ki V tem slučaju «rre najbrže zajdoloča. tla mora dali Turčija liol-Vranjo. ki je glavna opor-Jgarski dva armadna zbora vojakov. Bolgarska bo pa preskrbela Turčiji zadostno množino premoga in železa. mesto na točka limoni i. med Belgradom in So je Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 14. oktobra. Veliki nemški generalni štab j »oda I danes sledečo izjavo: Naše čete neprestano prodirajo južno od Belgrada. Zavzeli smo n Nt' višine severozapadno in jugovzhodno od 1 'ožarevea. Srl>i so se silno junaško branili, toda proti naši premoči niso mogli ničesar o-praviti. Berlin, Nemčija. 14. oktobra. — Izjava, ki jo je podalo avstrijsko vojno ministrstvo, JSC glasi: Avstrijska armada napreduje na eel i črti. Južno od Belgrada smo zavzeli z naskokom več so-vražniških postojank in neko močno utrjeno pozicijo ob dolenjem teku rek«1 Drine. Srbi so se morali umakniti. London, Anglija. 14. oktobra. Tukajšnja Reuterjeva agent ura j«k dobila i/. Sofije brzojavko, da so srbske čete prekoračile v torek bolgarsko mejo in poskušale zavzeti nekaj višin, ki kontrolirajo precejšen del bolgarskega ozemlja. Prišlo je do vročih bojev, ki so se vršili celi dan in eelo noč. Slednjič so se morali Srbi umakniti, ker jim je zmanjkalo vojnega materijala. Odesa. Ženeva. Švica, 14. oktobra. — "Universal", ki izhaja v Bukare-štu, poroča, da so one ruske čete. ki so še pred kratkim operirale v Hesarabiji, koncentrirane v Odesi. Vse te čete bodo Rusi poskušali izkrcati v Bolgarski in jih poslati Srbom na pomoč. To se jim bo le s težavo ponreeilo, ker so vsa bolgarska pristanišča ob Cr- liem morju zastražena z nemškimi podmorskimi čolni. Kaj bo z Italijo? Pariz, Francija, 14. oktobra. — Ministrski predsednik Viviaui je rekel danes v senatu, da bo Italija najbrže poslala precejšno množino svojega vojaštva na Balkan. Grški protest. Berlin, Nemčija, 14. oktobra. — Neki tukajšnji list je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da so Italijani zasedli dvanajst manjših otokov v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Grška je proti temu odločno protestirala, pa ji ni vse skupaj nič pomagalo. V Solunu je proglašeno vojno pravo. Pariz, Francija, 14. oktobra. — Tukajšnji Havas-agenturi so sporočili iz Aten, da je bilo v torek proglašeno v Solunu vo,>io stanje. Poveljujoči grški general jena ročil svojim četam, tla morajo pozdravljati angleške in francoske vojake, ki se izkrcajo v pristanišču. — Podobno povelje bo baje izdal tudi poveljnik zavezniških čet. Poveljnik ekspedicijske armade. Atene, Grško. 13. oktobra. — General {Sarreil, vrhovni poveljnik francoskih čet v Orientu, je A .w;. Izjava grškega kralja. Atene, Grško. 14. oktobra. — Grški kralj Konstantin je sprejel v avdienci nekega časnikarskega poročevalca in mu rekel med drugim tudi sledeče: Grška je samo prijela za svoj meč, iz nož ice ga pa še ni potegnila. Ona ne ogroža nikogar, toda svojo nevtralnost je priprav- 'vreme, spremljano z viharji in nalivi. veliko prej nastopilo kakor ponavadi. Če bo to še dolga časa trajalo, ne bodo mogli zavezniki izkrcati nobenega vojaka več. Vojna napoved. London, Anglija. 14. oktobra. Iz Aten poročajo, -kel je, da so zavezniki prekinili vse diploniatične zveze z Bolgar- Ijala, ker pa drugače ni mogla, se je pridružila Avstriji in Nemčiji. Razna poročila^ Berlin, Nemčija, 14. oktobra. — Neki član bolgarskega poslaništva v Rimu. ki se je na poti proti »lomu ustavil v Luganu. je rekel, da kralj Ferdinand ni bil še nikdar tako priljubljen, kot je sedaj. — Kralj in vlada sta si svesta, da bo Nemčija zmagala. — To zaenkrat popolnoma zadostuje. Zavezniki so sedaj izpr^videli. kako nesmiselno je bilo pošiljati čete na Galipolis, ker Dardancl absolutno ni mogoee Aavzeti, dokler bodo Nemei podpirali Tur- ke. — Stališče Rumunske nam ni znano. Vemo samo to. da se ne bo pridružila zaveznikom. To bi pomenilo zanjo samomor. Preostajata ji samo dve poti: — ali naj ostane nevtralna ali naj se pa pridruži Avstriji in Nemčiji. Priznamo, da so Srbi izvanred-no hrabri vojaki, toda tako silni premoči se nikakor ne bodo mogli ustavljati. Francoski in angleški vojaki. London, Anglija. 14. oktobra Ker so avstrijske, nemške in bol garske čete vdrle s treh ali štirih strani v Srbijo, sta izdali francoska in angleška vlada povelje, da naj odidejo vse zavezniške čete. ki so bile koncentrirane na polotoku Galipolisu, Srbom na pomoč. Danes je vprašal v poslanski zbornici Lord Miller če zavezniki sploh ne mislijo več oblegati Ga-lipolisa. toda na svoje vprašanje ni dobil odgovora. — Lord Land-sowne mu je rekel: Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti. Skrajno nepatriotično bi bilo, če bi prisilili vlado, da bi'nam odkrila svoje načrte. sveta dolžnost je pomagati Srbiji. t'e enkrat rešimo Srbijo, lahko rečemo, da smo vse dosegli. Ni več daleč čas. ko bosta tudi Grška in Rumunska opustili svojo nevtralnost in se pridružili zaveznikom. Italija. Berlin, Nemčija. 14. oktobra. — Ko je odstopil zunanji minister Delcasse. je rekel francoski ministrski predsednik Viviani, da bo poslala Italija v najkrajšem času precej močno armado na Balkan. Nekemu tukajšnjemu časopisu je sporočil njegov rimski dopisnik. tla je italijansko vojno mini-strstv o sklenilo poslati par sto- tisoč mož na Balkan, kljub temu. da se ni s tem strinjal šef italijanskega generalnega štaba, general Cadorna. Zavezniki v Macedoniji. London, Anglija. 14. oktobra. Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Soluna brzojavko. da one zavezniške čete. ki so se izkrcale na grškem ozemlju, že prodirajo proti Macedoniji. Na par mestih so francoski in ^angleški vojaki baje že prekoračili macedonsko mejo. Viharji. Turki so izstrelili zrakoplov. Berlin, Nemčija. 14. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo. da so Turki pri E1 Arishu izstrelili neki zavezniški zrakoplov. — Letalca, ki sta padla nepoškodovana na zemljo, so Turki vjeli. 7 • i v ■! • nv v Z iztočnih bojisc. Nemci poročajo zmage. Nemci poročajo, da so zavzeli ruske pozicije pri Euksku. — Uspehi v iztočni Galiciji. ZAVZETJE HAIVORENKE. Nemci in Avstrijci so zavzeli Hai-vorenko ter pognali Ruse nazaj preko reke Strypa. Berlin, Nemčija. 14. okt. — V današnjem oficijelnem poročilu se glasi: — Armadna skupina Hinden-burg: — Zapadno in jnžnozapad-no od Ilukska smo vrgli sovražnika iz druge pozicije ter ujeli Gf>0 mož. Zaplenili smo obenem tri strojne puške. Odbilo se je ruske naskoke zapadno in južnozapadno od Dvinska. — Armadna skupina Linsingen: — Poročati ni ničesar novega. Cele generala Bothmerja so zavzele Ilaivorenka v iztočni Ga-lici ji ter pognale Ruse nazaj preko reke Strypa. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 14. oktobra. — Ofieijelno se poroča, da se je odbilo četrti ruski naskok pri Bur-kanov ob reki Strypa in sicer s kombiniranimi nemškimi in avstrijskimi četami. Jahta je izginila. Norfolk, Va.. 14. oktobra. — V mornariških krogih je povzročila senzacijo vest. da je izginilo šest častnikov internirane nemške pomožne križarke "Kronprinc Wilhelm in sicer s pomočjo jahte "Eclipse." Tri" nemški častniki so zapustili križarko v nedeljo ter bi se morali vrniti v ponedeljek, a ni-kdo jih ni videl od nedelje naprej in kapitan Thierfelden je sporočil podadmiralu Beattv-ju. poveljniku Navy Yarda. da je teh šest častnikov izginilo. Uvedlo se je preiskavo, a se ni moglo dobiti nobenega sledu o pogrešanih. Častniki so pred mesecem dni kupili to jahto od nekega tukajšnje arhitekta, a niso imeli nobenega dovoljenja od vlade, da smejo uporabljati to jaliro. Admiral Beattv je mnenja, da je mogoče jahta nasedla v eni številnih rek ob Hampton Road. Razposlalo se je brezžične brzojavke ter naroČilo ladijam. naj pazijo na jahto, če bi jo slučajno zapazili. Pogrešani nemški parniki. London, Anglija, 14. oktobra. V nekem poročilu na Exchange Telegraph ('o. iz Stockholma se glasi. d;i se pogrešit devet, nemških parnikov, ki so vozili železno rudo v Iztočnem morju. Domneva se/da so bili potopljeni od angleških podmorskih čolnov. London, Anglija. 14. oktobra. Tekom tedna, ki se končuje s P?, oktobrom, se je potopilo štiri angleške trgovske pamike. Tozadevno poročilo je objavila admi-raliteta. Pomiloščenje špijona. Bern, Švica. 14. oktobra. — Nemški cesar je pomilostil Švicarja Dorflingerja. ki je bil radi špijonaže obsojen na smrt. Situacija v Kavkazu. Petrograd, Rusija. 14. oktobra. Položaj v Kavkazu je neizpreme-njen. Pri Vanu smo se parkrat spopadli s Turki in jih pognali v beg. Postojanke, ki smo jih osvojili pred dobrim tednom, so za nas zelo velike važnosti. Ruska E1 Arish leži na polotoku Sin a i armada bo še le po zimi stopila V in je oddaljen približno sto milj od Port Saida. Avstrijci in Črnogorci. London, Anglija, 14. oktobra. Iz Niša poročajo, da je napadla akcijo. Iz Mezopotamije London, Anglija. 34. oktobra. V Mezopotamiji se vrše manjši spopadi med angleškimi in tur Iz močna avstrijska patrulja vzhod- škimi četami, ki pa nimajo nobeno od Foče oddelek črnogorskih 1 nega upliva na splošni položaj, vojakov. Po vroči bitki so se mo-1 Naloga Angležev je zadržati tur-Berlin, Nemčija, 14. oktobra. —/rali Avstrijci z velikimi izguba-j ško armado, da bi ne prišla do Carigrada poročajo, da j^labo mi umakniti. morja. Z zapadnih bojišč. Ostri naskoki Angležev. Angleži so vprizorili na celi fronti od Ypres pa do Loos naskoke ter so skušali prodreti. ODBITI NASKOKI. Glasom poročil iz Berlina se je odbilo tudi vse francoske naskoke v Champagne. Berlin, Nemčija, 14. okt. — Danes je bilo izdano glede položaja na zapadnem bojišču sledeče po-roč i I o : — Dočim so sovražni monitorji obstreljevali obal pri "\Yesten-de, Belgija, je obstreljevala sovražna artilerija naše pozicije severno od Ypres in Angleži so vprizorili za oblaki dima in strupenih plinov naskok na skoro celi fronti med Ypres in Loos. Ta naskok se je popolnoma odbilo. — Na nekaterih točkah so se vsul i strupeni plini v zakope sovražnika. Le na popolnoma neznatnih točkah severoiztočno od Ver-melles se je posrečilo Angležem zasesti naše prve vrste. Iz njih pa se jih je zopet pregnalo in sicer s pomočjo ročnih granat. — Pet sovražnih naskokov, katere se je vprizorilo z močnimi oddelki proti našim pozicijam zapadno od llullnch. se je odbilo ter je imel sovražnik težke izgube. — — Južno od Angres se je vzelo sovražniku ob nekem" naskoku dve strojni puški. Potem ko je sovražnik izpr.azuil neko pozicijo. katero so imeli Francozi še popolnoma v oblasti na višinah severno od Souchez. je ostalo v naših rokah 400 jetnikov. — V Champagne so nadaljevali Francozi s svojimi naskoki na o-beh straneh vasi Taliure in sicer z veliko srditostjo. Pet naskokov proti jugu in dva naskoka proti severu od eeste Taliure—Souain se je odbilo ter je imel sovražnik velikanske izgube. Naša artilerija je preprečila nočne naskoke, katere se je nameravalo vprizo-riti. — — Na višini Combres se je pognalo v zrak s pomočjo mine neki sovražni zakop v razdalji 120 metrov. — V Vogezih so skušali dobiti Francozi nazaj izgubljene postojanke pri Schratzmaennele. Njih naskok pa se je izjalovil pred našimi zaprekami iz bodeče žice. Ostri boii. Berlin, Nemčija. 14. oktobra. — Poročevalci berlinskih listov po-ročajo.da so se vršili v ponedeljek izvanredno vroči boji v okolici Loos. — V majhni sekciji, v kateri so bili pokopani kanonirji s lopovi vred. se je posrečilo Francozom prodreti v fiemške črte. Bavarske čete pa so vporabile nože in ročne granate ter zopet vrgle Francoze nazaj. Francoske izgube se označuje kot zelo velike. Pariško poročilo. Pariz, Francija, 14. oktobra. — V popoldanskem poročilu se poroča o zelo ostrih bojih v Artois. severozapadno od griča št v. 140. med Souchez in Givenchy. V di-striktu v Champagne so uporabili Nemci pri svojih naskokih dušeče Jjombe. Odbilo se je neki nemški naskok v gozdu pri vasi Taliure in sicer potom uspešnega ognja francoske artilerije. — V okolici Reillons in Lein-trey. v Lotaringiji. se je vršila dolga kanonada. katere ste se vde-ležili obe stranki. — V večernem poročilu se poroča. da so se vršili na različnih točkah artilerijski boji. Vršili so se naskoki z bombami in torpedi pri Collone. na višina pri Maas ter Try on. — Neko francosko zračno bro-dovje je obstreljevalo železniško postajo v Bazincourt. Z italijanske fronle. Z Dunaja poročajo, da so obstreljevali Italijani visoko planoto pri Lafraun. Dunaj, Avstrija. 14. oktobra. — V današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da so vprizorili včeraj popoldne Italijani močno obstreljevanje s težkimi in srednjimi topovi na visoko planoto pri Lafraun. Tudi iz odseka ob jadranski obali se poroča, da je postala italijanska artilerija bolj aktivna kot je bila preje. Preprečilo se je vse poskuse italijanske infanterije, ki se je skušala približati mostnemu pročelju pri Tolminu. V severozapadnem delu dobredobske visoke planote so bili Italijani prisiljeni vsled u-spešnega ognja Avstrijcev, da so zapustili v veliki ragliei utrdbe, katere so zgradili. 55 oseb kgubilo življenje pri zadnjem napadli. Londcn, Anglija. 14. oktobra. Pri zadnjem napadu Zeppeliuov v pretekli noči je našlo 55 oseb smrt in 114 jih je bilo ranjenih. Oficijelni tiskovni urad poroča da se nahaja med ponesrečenimi 14 mrtvih in 13 ranjenih vojakov. Raz ven vojakov je bilo ubitih 2!) možkih, 9 žensk in 5 otrok. Ranjenih je bilo 04 možkih. :i<> žensk in 7 otrok. Listi ostro napadajo vlado, ker ni odredila ničesar proti slicnim napadom iz zraka. "Globe" priporoča povračilne odredbe v obliki napadov na neutrjena nemška mesta, katero označuje kot edino pot. po kateri je možno občutno zadeti sovražnika. Pet aeroplanov se je dvignilo, da prežene Zeppeline, a le enemu je bilo mogoče videti cm Zeppelin. Pred n o so še mogli pričeti aeroplani z napadom, so nemške zračne križarke že izginile. Nov parnik. Pacific Mail Steamship Co. bo pustila zgraditi nov parnik, namenjen za promet med S;in Francisco in Honolulu. Barvila i« Nemčije. S parnikom ''St. Louis" je dospela pošiljatev barvil v vrednosti $500.000. ki je prva po izbruhu vojne. Služabnik Dumbe nima potnega lista. London, Anglija. 14. oktobra. Parnik "Niemv Amsterdam", na katerem se nahaja odpoklicani avstrijski poslanik, dr. Duiuba. je bil ustavljen v Falmouth, dokler ne pridejo tozadevna obvestila od strani angleškega ministra za notranje zadeve. Pronašlo se je namreč, da ima Dumba s seboj lakaja, ki je Avstrijec, ki pa nima polnih listov. Določbe glede proste ga potovanja se tičejo le osebe poslanika in njegove družine. j Obstreljevanje Lcndona in angle, j ških mest. Berlin, Nemčija, 14. oktobra. —» Nemška admiraliteta je izdala danes poročilo, v katerem se gla-»i. da so nemški Zeppelini obstreljevali v pretekli noči London ter vodne naprave ob Hampton in WoOhvich. kjer se nahaja veliki angleški arzena!. Nemška admiraliteta pravi, da so nemške zračne križarke napadle v noči od 1-5. na 14. oktober London ter v bližini ležeče važne naprave in angleške baterije v Ipswich. Več naskokov se je vprizorilo na mesto >amo in na pomole. kamor se je metalo požigalne bombe. Na vseli napad -nih prostorih je bilo opaziti močne eksplozijo ter požare. Vse zračne križarke so se vrnile nepoškodovane, dasi-ravno se jih je na angleški obali močno napadlo. Neki Amerikanec, ki je dospel iz Londona, poroča, da je nastal ob priliki zadnjega napada na London požar v bližini največjega londonskega arzenala ter da se je povzročilo škodo najmanj $5,000.000. Amerikanec pravi, da so vrgli Zeppelini vedno več bomb, čimbolj so se bližali arze-nalu. Prostost na morju. Lcndcn, Anglija. 14. oktobra. Dne 25. avgusta je rekel angleški minister za zunanje zadeve. Sir Edward Grey, v angleški poslanski zbornici, da je "prostost na morju" zadeva, o kateri se lahko debatira. Danes pa je ponovil državni podtajnik. Lord Robert Cecil, iste besede na istem mestu ter izjavil, tla misli natančno to. kar je bil rekel. Komentar -pom be ministra za zunanje zadeve glede njega volje, da razpravlja o tem vprašanju, so vzbudile obširne komentarje. Mlečne znamke za Berlin. Beilin, Nemčija. 14. oktobra.— Oblasti razmišljajo o uvedbi mlečnih znamk, k; bi bile slične krušnim, katere se je izdajali) pieieklo leto. Opaziti je namr. veliko pomanjkanje mleka. — V Champagne se je spravilo na tla neki nemški vodljivi zrakoplov. Angleško poročilo. London, Anglija. 14. oktobra. Ofieijelno se poroča, da so napadli Angleži po zelo močnem obstreljevanju. ki se je vršilo celo sredo, nemške postojanke južnozapadno od vasi Hulluch ter do redute, imenovane "Hohenzol-lern." Prvotni uspeh 1000 metrov, katerega so imeli, so morali zopet opustiti. Južnoiztočno od St. Elie. na cesti Vermelles in Hulluch so zavzeli par zakopov. Zvezni zakopi med znano rednto >er kamenolomi, ki se nahajajo v bližini. pa se še vedno nahajajo v rokah Nemcev. Nov seznam izgub. London, Anglija, 14. oktobra. V danes objavljenem seznamu izgub se navaja imena 161 častnikov in 2850 mož, kateri so bili ubiti, ali katere se pogreša ali so ranjeni. Med temi je mrtvih 63 častnikov in 452 mož. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve ▼ Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gre nemotljeno pr«š ko HOLANDIJE in SKAKDlJUk VIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJTJ. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enake spodnji feTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja poši Ijanje in izplačevanje kaka dv* tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj m vojakom ce mor& denarja pošiljati ker Jih vt-dno prestavljajo, lahko pa se posije sorodnikom ali znancem, ki g& tam pošljejo vojaku, ako vedo s* njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter prt loža te natančni Vaš naslov in oa? osebe, kateri te ima. ixpUCatt. Cene: K. $ K $ 1 5.... .SO 1 20____ 18.r,o 10____ 1.60 130____ 20.15 15.... 2.4« 1 140____ 21.70 20---- 3.20 150____ 23.25 25____ 3.90 IGO____ 24.80 30____ 4.75 170____ 26 35 35.... 5 50 180 ... 27 90 40.... K. 30 190____ 29.45 45.... 7.I»5 200____ 31.00 50____ 7.75 2;>0____ 38.75 55____ s.r.o 3no____ 46.50 60____ 9.40 350k... 54.25 6.3.... 10.15 400____ <;2 oo 70____ 10.93 450____ 69.75 75____ 11.70 500____ '.7.50 80____ 12.50 6O0____ 93.00 85____ 13.2» 700____ 108-50 90____ 14.05 800.... 124.00 100____ 15.50 9i K)____ 13!U0 110.... 17.05 1000.... 154 00 Ker ee cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo *r naš oglas. TVRDKA FSAMK t* (tarvn« Rte Jwrk« fe $ GLAS NARODA. 15. OKTOBRA- 1915. u. —— GLAS NARODA" Daily.) urid published by iL« ^oTSftic Publishing Co. t% corporation.) ** E iAKSER, Freakiect. ' i QMS BhNEDIK, Treasurer. » of Business of the corporation and addresses of above officers : M crt.iandt Stret-t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. I« oeio ieto velja list za Ameriko in Canatio....................... .$3.00 * uol leta....................... 1.60 " feto z a mesto New York........ 4.00 pot leta mesto New York ... 2.00 t' »vr-po »a vae leto...........4.50 " " pol leta.............2.65 L M ** četrti eta............ 1.70 - j ^ —— —-.i.. ..—i ——■ I :(sl.A$ NARODA" izhaja vsak dan V tivzemdi nedelj in praznikov. -A. »CLAS NARODA" ("Vo;-e of the People"), ever/ day except Sundays Holidays. - — ."j 'ilifi criptioc yearly $3.00.\ \dv».tuein«nt of. Mreem«nt. cptai fcrei podp'sa in osobcosti ee ne ♦ - prsobfcujejo. - — u«j m lagovoli poSiIjaliJpct— Money Order. ~ ^^ »4 t Mineccbi kraja naročnikov prc-t .j > da se nam tudi prejšrg« ^ k?naznani, da hitre;« c »jdemo naslovnika * l>j i• i »oc. in poailjatvam naredite ta naetov; -ULAS NARODA"^ • 4 < • ruandt St.,* New York Cny. lelefoo 4^87 Cortlandt.' I/. 1'ariza poročajo, da j«' sooia-1 'sti<"ni odbor v poslanski zbornici ',/!•(< il miui.strsikcmn predsedniku Viv.anlju pismo, v katerem se za- 1j1« \ a, te poročajo, da so tam prignali špekulantje cene tako vi-><>ko, da bo ljudstvo lakote pomrlo. če vlada ne bo kmalo na-.s -pila proti toni hijenam bojne-• a i>"lja. — Pa tudi v Nemčiji lahko raj nič drugače. Povsod, v vsaki državi, ki je zapletena v \ >.ino, kujejo špekulautje silno dobitki-, dočim ljudstvo strada in umira za domovino. Pravijo, da je v tem pogledu .se r .jliuj.se in najslabše v Angliji. Ker je treba za vojno vsak dan ver- denarja, jo sprejel parlament Kak on, ki določa, da naj se znatno zvi-a carino na čaj in tobak. Obe stvari sla v rokah velikih tru-' ' 11 v. Tmisti so pa v neprestani zvezi z vlado. Trust i so že veliko prej vedeli, kaj se bo zgodilo, zalo so pa nakopičili ogromne zaloge čaja in tobaka. Po novi po-tsta\i se je zvišalo carino 11a funt čaja za osem centov, na uuco tobaka pa približno za tri cent«. T.ikoj, ko je bilo to razglašeno, je tobirni trust naznanil manjšim trgovcem, da bo unca tobaka d ražja za štiri cento, cigarete so bi.do pa podražile celo za 25 odstotkov. Tobačni trust bo potemtakem >l»n;vil milijone, ki so bili name- I • >i za pokritje vojnih stroškov. Ker ima, kakor že rečen, tobač- II trust za več let dovolj tobaka, j. i/, tega razvidno, da vlada več let ne bo imela ničesar od povišati ii davkov. Ljudstvo, ki strada !:i umira po bojnih poljanah, pa 1 ra vse dražje plačevati, da s te 11 pokriva vojne stroške. Skoraj enako je s čajem. Ves eaj, ki jo na Angleškem takore-koČ narodna pijača, je v rokah par velikih firm, ki so mod seboj v zvozi. Te firme kontrolirajo vse haloge čaja po celi Angliji. Dosodaj jo stala v Angliji ča-šicu čaja ponavadi 4 ceute, od sedaj za naprej bo pa za en cent Vlrazja. Ker se da iz enega funta čaja napraviti sto čašic te pijače, in ker se čaju pridene ponavadi 11- koliko sode, da mu izčrpa vso moč, bodo imeli kapitalisti pri vsikem funtu čaja približno en dolar čistega dobička. Polagoma bo prišlo do tega, da si navadni delavci ne bodo mogli več privoščiti čašice čaja. In to vse zaradi takozvanega "vojnega davka", od katerega nima vlada ničesar. Angleška vlada izdaja na ljud fctvo vsakovrstne pozive, da bi po-Ktalo bolj patriotično, da bi za vrglo unijska pravila in pomnožilo oboroženo moč dežele. Vse lioče izvleči iz ubogega ljudstva, za fabrikante, ki kujejo milijone i/, njenih postav in določb, se pa jiiti ne zmeni in jim c^lo gre v ve-Jiko slučajih na rokot Oe bi bila vlada pametna, bi napravila kra- zidano cerkev z zvonikom, v katerem so trije zvonovi. Razen tega imamo tudi samostan in šolo. Rev. Ažbe je ustanovil tudi več društev, za kar so mu prisrčno za- tek proces: zaplenila bi vse zaloge čaja in tobaka. Tako bi imela že vsaj ona dobiček, ne pa kapi talisti. Toda, kakor rečeno, tako ni sa- hvaljujemo. Gospodu župniku 1110 v Angliji, pač pa po vseli dr- katerega se bomo vedno spomi-žavali, ki so zapletene v sedanjo njali, želimo veliko uspeha vojno. Nikdo se ne zmeni za ubo- njegovem nadaljuem delu. vo t'ngo. A pri tretjem taktu preneha in začne od spredaj svojo narobespretnost. S Pavlom govori le kaj malega, a tembolj ga gloda, gleda kakor bazilisk z 1110-k rot ni mi očmi, ki medli jo zdaj svetlo-modro, zdaj morsko-temno. pri j Najrajši jo vidi. ko so poslavlja. — a še takrat šine niemu zoprn dull ge reveže, ki trpe lakoto in preli vajo kri za kronano gospodo, ampak vsak. kdor- le moro, jih odira in hoče napraviti z njihovo pomočjo kolikor mogoče velik dobiček. V vseh deželah se bavijo te hijeno s takim umazanim delom. Koliko časa. bo ljudstvo vse to mirno gledalo, koliko časa so bo Zupljani Petra. slovenske cerkve sv. Brez volje. (Nadaljevanje.) Zunaj je tema. da bi jo skoraj od brrr zoprn Amalije nik- nje. "Brrr dar!" Njegova duša sveti pri Juliji. Njo mora videti še danes. Ta misel ,] Kurje vasi priropotajo 11a-okolo. Odmeva le drdranje pota-j ložoni hunt i čez most ter se gib-ček ali liuntov, ki samotež vozijo ljejo kakor stonoge na ozkotirni-premog na postajo, kjer jih pre- tik vozne ceste. V tem hipu pri- denarnico v roko. V tem hipu se prikaže med vrati dr. Roscnstoin. "Kaj bova dva zdravnika tukaj.'" "Ne segam v vaš posel, gospod doktor. Le to bolnico priporočam ... "Že vem, že vem!" Zdravnik preiskuje Julijo. "Ali je kaj bljuvala.'" "Ne!" "No, možganov si ni pretresla, dasi je rana precejšnja." Pavel spremlja doktorja. Vesolje in žalost 11111 trepetata v duši. Nesreča mu je omogočila naglo svidenje. "Gospod doktor, ali ni nič ne-, varnega/" vpraša Pavel navidez mehanično, da prikrije prava čustva. "Resnično ne!... Ali me spremljate v Kurjo vas / Tod greva po bližnjici." " Prosim!" (Pride Še.) j obračajo in tako izpraznil jejo v Žvižgajo stroji, ki proti drugi kot brata Trošt, ki se izdajata sedaj za polnokrvna Srba. 01' ...... , , ■ - i,-.« strmcu nazal vlacno celo procesi- doma nekje na srbski meji. kjer . J . 1 ri.; v^r.w, bluff a si Pr*zmh. vozičkov. Pri gostilni "K šahtu" — ali podomače so drdra tudi koleselj iz Traveža. "Jezus, Marija!" Pavel priskoči, obdrži konja J žive sami Srbi. Večjega bluffa si J -(da se hlapec pobere s tal. Iz jar-1 človek ne more predstavljati. I sahtu ~ ah Podomače so|ka se vzdigneta dve gospodični.1 Pred lotom dni pa je isti Ruda rekh "Pn leln vdovi ' — pokajo blodi kakor stena. A tretja leži. Trošt klečeplazil kroc newyor-' l»la"ke, kamenje brni, šipe zvem- nezavestna. škili Nemcev ter se izdajal' za|j° ^ po cesti prideta me- -Julija!"... | "sla^ie-a dunajskega baritoni-] d»cineu Pavlu nasj)roti dve krde- i»0d obokanimi obrvmi so se dočim je faktum, da ni niti/1- Bkraino 1,a ]eV1' »aj vdrle oči; iz ust puhtijo mehurč-| 'desni. . jz rane na glavi leze kri; gib- "Ceprav sem ravnateljev sin. bolje, da se jim izognem. Sicer so mirne dušo, ljudstvo brez volje.' Pavel Pregelj je včasih mislil sta baritonist, temveč ubogi diletant. ki je lahko na vso prej ponosen kot na svoj glas. Ljudem v Pitts-burghu pa dober apetit... "Narodni Vestnik" ima na četrti strani članek, v katerem "pojasnjuje" izdajstvo, katerega vprizoril bolgarski Rusijo in bolgarskim narodom. Na isti strani pa ima sliko, pod katero stoji zapisano, da mora 2,000,000 Armencev zapustiti rodno grudo, menda radi prevelike finese in obzirnosti od strani Turkov. Na eni strani satrapi švab-skemu prismojencu, ki je ujel bolgarski narod v svoje mreže, a na isti se zgraža nad Turčijo, ki hoče z ognjem in mečem uničiti celi narod. Konsekvenea pa ostane lahko za baro, nekje v Du luthu. ljive nosniec "Julija!"... Pavel jo rahlo prime za roke 111 jo privzdiguje, da omogoči umet- nepričakovano bistro. Nekdaj je'no dihanje. Spremljevalki odpi-' p.~j",ik na gimnaziji osupnil veroučitelja. | rata korzot. ' "Dozdeva se mi, da vsi dokazi. "Q. sveta Porodnica, ta ne- J!" da je 1 Jog, pričajo le. da se naha-; sreča *" car" nad Zasedanje mirovnega kcngTesa. San Francisco, ( al., i:{. okt. — Po sprejemu mirovnega programa, v katerem se poživijo pred-' sednika. naj skupno z nevtralni-! mi narodi v Kvropi nastopi za mir, se je zaključil danes med-j narodni mirovni kongres. Izvolilo se je dr. N. Jordana, predsednika1 kongresa ter kancelarja Stanford vseučilišča, da predložita pred-; sodniku dotično peticijo. Dopisi. Brooklyn, N. Y. — Pred kratkim je umrl v Metropolitan bolnišnici 11a Blackwells Islanuu 29-letni rojak Ivan Marincel, doma iz Mrave, okraj Kočevje na Dolenjskem. Pokopali smo ga v četrtek, dne 7. oktobra, 11a pokopališču sv. Trojice v Brooklynu. V stari domovini zapušča mater in enega brata, tukaj pa nekaj daljnih sorodnikov. Bolehal je že več mesecev na su.šiei. Bil je član društva sv. Petra št. 50 J. S. K. Jednote, katero 1x111 je priredilo dostojen pogreb. Društvenikom je žal, da so ga izgubili, ker je bil tihega in mirnega značaja. Bodi mu lahka tuja žemljica! — Poročevalec. Moon Run, Pa. — Z delom gre Še precej dobro, samo delo se težko dobi. zato pa ne svetujem rojakom sem hoditi. — Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo šest društev, ki so vsa na dobrem stališču. Rojaki, pristopajte v društva, ker nikdo ne vo, kje ga čaka nesreča. — Pred kratkim sta nas obiskala brata Trošt in priredila koncert. Pred koncertom sta se še malo sprla z nami, ker nista mogla dobiti takoj dvorane. Usmilil se ju je go spod Ignacij Podvasnik in plačal zanjo dvorano. Rekla sta, da bi lahko, sama plačala, toda nimata navade nositi seboj toliko denarja (!). Prepričan sem, da v našo naselbino ne bosta več prišla. Pozdrav! — A. K. Steeltcn, Pa. — V nedeljo, dne 10. oktobra je bil žalosten dan za nas. Gospod župnik F. J. Ažbe nam je v cerkvi sporočil, da nas bo zapustil. Ta nepričakovana novica je tako uplivala na nas. da ni skoro nobeno oko ostalo suho. Na veliki petek leta 1902 je prišel Rev. Ažbe v našo naselbino. Takrat smo bili še Slovenci in Hrvati skupaj .v eni župniji in smo imeli čisto malo cerkvico, katero smo kupili od protestantov za $1200. Ko je prišel Rev. Ažbe. je začela župnija hitro naraščati. Poleg cerkve je kupil 12 lotov ter postavil nanje sčimostan in šolo, katera je stala $8000. Po preteku sedmih let smo se morali ločiti od Hrvatov, ker že ni bilo prostora za vse. Rev. Ažbe je nato začel župnijo sv. Petra. V teku enega leta smo postavili krasno^ so oplaknilt Bivši avstrijski pcslanik Dumba na Angleškem. London, Anglija, 13. oktobra. • Niemv Amsterdam", na katerem se nahaja odpoklicani avstrijski poslanik dr. Konstan-. ,tin Dumba, ie dospel danes v Fal-avel J»ma izroči svoj posel in moutlu Xobrnemu človeku se ni katero pa nam ostane neznano.' , hiti s klobukom po studenemeo dovolilo ,,a hl lla kruv ,arni. Profesor mu je seveda ovrgel ter izpira ponesrečenki rano. No-' ^ Damba je osta, ^ laJiji UM. kaj krvi je že poteklo po razvitih lm polovaI pn.k(> Holaudske i.« kitah, ki se vidijo kakor poseja-; XlM11(,ijtt v Avstrije, z rubini. Svetla kapljica vode ja ideja o nekem najvišjem bitju.| ta ugovor: "Vsak učinek zahteva svoj zadostni vzrok, in sicer bistveno minljivih. nepopolnih, končnih stvari sklepamo na neminljivo, najpopolnejše, neskončno bitje. Iz bistva stvari torej na bistvo božje!"... To noč je bil Pavel.Pregelj zopet filozofiško navdahnjen. "Da! Ljudstvo brez volje!" ponavlja, kakor lw se veselil pri-ličnega izraza. "Kapitalu so blago... Le kadar jih obsede hudič pijanosti, takrat so trmasti do upora..." Pavel se pomakne nad cesto 11a pešpot. Ponočnjaki pridejo njemu 11avštric. Nekdo si prižiga ci-garetko. Pri svitu Pavel zapazi, da nosijo tik pri tleh počez dolg d"og. Sleherni, ki jih sreča, mora pasti čez ta napotek. Skoraj s strahom pohiti Pavel domov. Cez opuščen vinograd teče, da pride k na dvoriščnim vratom očetove vile. Pod skalo žaluje zaostali čriček zateglo, v presledkih: "CriČri... čričri... čričri. . . " A njegovega prijatelja ne bo več nazaj — vinskega trsa!... II. Drugo jutro je solnee že dolgo mežikalo v spalnico, ko se Pavel prebudi. Somrak je po izbici. Ie pri drugem oknu leži svetlobna mreža po parketu. Rolete niso spuščene, ampak samo žaluzije so priprte. Nanje je ravnokar priletel tiček, a hipno odbežal kakor spomin. Od umivalnika diši novo vijolično milo prijetno, slastno, opojno. "O, magični raport dišav! Kje sem že dulial isto vonjavo?" V glavi se mu jasni. Pred oči mu priplava sladko dekliško lice. "Ros!... Julija ji je ime... Zakaj nisem jaz Romeo?... Vendar imena govore o sreči .in nesreči. Morebiti bo ta Julija sreča za Pavla..." Vseučiliščnik še nikdar ni okusil take srčne sladkosti- Na gimnaziji se je bil res zagledal v deklico meščanske šolo, da se je hotel z nekim realcem dvobojevati za oboževano kratkokrilnieo, a to, vse to je bila igrača. "Kaj pa Amalija?" se vpraša Pavel sam in obrne v postelji. . Mačeha jo hvali in mu jo sili za nevesto, češ, da se njen plemeniti naslov sliši vse drugače, kakor druga neslana x>lebejska imena. Prijatelji ga dražijo s sentimentalnostmi. Njegov sošolec Če-ljak, sedaj bogoslovec, se je pošalil nekdaj na vlaku: "Malka, hebrejska beseda, pomeni kraljica!"... "A nikdar nje, nikdar!"... Ta gospodična prinese o svojih posetih neštete vzorce bluze in krila. Ko preneha govoriti o modi, začne o glasbi. Prisede včasih tudi k glasovirju, udarja na tipke ter deklamuje: "Be-a-ce—ha! Be-a-ee-haI" Hoče igrati Baeho- n( pa se potočl v uho. da je videti kakor školjka z biserjem. Julija vzdihne globoko, malo pogleda, a takoj zapre trepalnice. "Rahlo na voz! Držita jo ve-dve!" Pavel je prisedel k lilapeu in 11111 vzel vajeti. "Moj Bog. moj Bog!" tema , Zvezni transportni parnik za Ar-mence. , Norfolk, Va., 13. oktobra. — j Zvezni transportni parnik "Cae-isar" jo odplul včeraj od tukaj v ! Sredozemsko morje in Madeiro z I nalogo, da vzame na krov Armence, ki hočejo priti na varno, od .turških pristanišč. Parnik ima na mati Sušarka. ko nesejo Julijo v krovu prem0g za zvezue bojne la_ lušo. "Zamerili smo se Bogu v Sredozemskem morju, ljudem..." "Hitro po zdravnika! duje Pavel hlapcu. "Kazen božja Prosila som ga, brezvercem prostora. Ni me slu-šal in že je nesreča tu... " Mati zakrije lice, zadrhti, da.ji. 7 , _ , .. solve kakor vinske jagode polzijo^ uPada .v, zel,° um!tno med pi*sti. "O, zakaj je hotela naju zapo\ e- j jag-ow glede nevtralnosti. , J Berlin, Nemčija, 13. okt. — A' , . kazen božja!; . , , nekem pogovoru s poročevalcem naj 110 da tem „ . „ 0 ... .. . L nited Press je izjavil nemški minister za zunanje zadeve, Jagow, ila je bilo ogorčenje Anglije glede upada v Belgijo zelo umetne ter da se isti ljudje sedaj nič ne dve brigajo za to, da so zavezniki iz- spremljati!" zdihujeta gospodični. "Najbrž je zletela na kilometrski kamen, ki je prav tam kazal Številko 13. . . " Pavel molče odriva Juliji ztno-čene kodre s sonc. Gospodični o-žeinata obkladke bolnici za na glavo. "Včeraj sem prišla na veselico, danes poj dem morebiti od mrtvaškega odra..." "A pri nas smo imeli tombolo gasilnega društva. Na njeno vabilo sem pa »la sem. Zakaj nisem ostala doma..." "Vedela sem. da bo nesreča* . reče mati ter se vzravna s poste-'l'sm lje. 11a katero se je bila sklonila. "Kaj mislite, mati/" vpraša Pavel sočutno'. "Oh, moj mož jo obljubil soei-jalnim demokratom prostor. Nikjer ga niso dobili. Odslej bodo pod našim kozolcem sklicevali shode vsako nedeljo. Mož se je hotel maščevati nad premogoko-pi. Pred petnajstimi leti 11111 je na šaliti zdrobilo nogo. Zato dobiva pokojnine letnih dvanajst goldinarjev. .. "Prepičlo!" "Če že delati ne more, 0I1, da bi vsaj ne pil! Po palici krevlja v krčmo in ga ves ljubi dan ni domov. Tako je ena nesreča pripeljala drugo..." Pavel si pomaga s pregovorom: "Kadar žalost do vrha prikipL se veselje že glasi!" "Oh, moje veselje so vzeli tiči-seliči, pa se niso več vrnili nazaj. Moja žalost pa leži tam —" Pokazala je na stransko čum-nato, odkoder se je slišalo smrčanje. Mož je prespaval svojo pijanost. "Prinesla sem lepo doto k hiši. a zdaj nas hočejo rubiti... Bilje pri nas angel sreče, ko je mož služil pri rudniku, a jaz sem oskrbovala posestvece. Neko nedeljo pa je možu ploh stisnil in zlomil no-no. Od tedaj je bežal blagoslov od nas... " Koleselj se ustavi pred hišo. vel,.. wua ..stisne,. svoj o kreali svoje čete v Grški. Strelski jarki okoli Londona. "Neue "Zuerieher Zeitung" objavlja iz Londona sledeče poročilo : Angleška admiraliteta 110 izključuje možnosti, da se Nemci izkrcajo 11a Angleškem. Okoli Londona grade zato strelske jarke in utrdbe, ki izpopolnjujejo že izvedene varnostne odredbo na drugih točkah obrežja. Admiraliteta hoče tudi moč angleške mornarice povišati in hoče za to povišati število mornarjev od l/oO.UUO na 300 mož. Vprašanje rekrutiranja v Angliji- Londcn, Anglija, 14. oktobra. Glede vprašanja prisilne vojaške službe se ni tudi v včerajšnji seji kabineta doseglo nobenega sporazuma. V tozadevnih poročilih, katera se je objavilo, so glasi, da je vojni minister. Lord Kitchener, za prisilno konskripcijo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Panslavist, Sheboygan, Wis. — Ali ste dobro prečitali včerajšnjo "listnico" / l e je niste, Vam svetujemo. da jo p reč i ta t o. Pristavljamo samo to, da ima urednik pravico dopis popraviti, kaj izpustiti ali pridjati. S tem naj bo konec te debate. Iščem rojaka LOUIS PAVŠIČA, podomače Kramarjev Lojžel iz Bučke na Dolenjskem. Imam za njega jako važna poročila, zato naj se mi oglasi, ali pa če kdo ve, naj mi javi njegov naslov.' Reza Potočar, Box 73, Lansing. Ohio. Slovens ko katoliško podp. društvo Pa. lioek Springs. ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporifano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wlllock, P«. I. podpredsednik: KAKOL ZA L AR, Bos &i7. Forest City. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 209, N. Cor. 3rd St., Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, P®. II. tajnik: JOHN OSOL1X, Box 4!i2, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 5M7, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St. Jollet, ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 9C0 Chicago St., Jollet, 111. NADZORNI ODCOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 47'.4 Hatfield St., Pittsburgh. Pa I. na.Jzoriiik: JOHN TURINČ, B««x G22. Fore.-t City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVROVriT', B. x Coneinaagh, Pa. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Is.-ler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Bor 72, East MJner&l, I. porotnik: MARTIN ŠTEFAN(1'I<'\ B<>x 78, Franklin, II. porotnik: MiLIAEL KLOPČ1Č. 523 Davson Ave., R field, Detroit, Mich Kani. Kans. P. D 1, Gre« UPRAVNI ODBOR: predoednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box lli-a, Bridgeport. O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bron^hton. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, III. Dopisi naj se poSlljajo L tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Fore«t City, Penna. Dru5t%eno glasilo: "GLAS NARODA." Ne zamudite električne in motorne Grand Central palači as^ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK tf ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Kmdar je kako draStvo nimenjaac kupiti baaiero, sutar«, rsg»lj« godbei • instrumenta, kape itd., a!i pa kadar potrebajete aro, vsriiico, priresc-pictaa itd., ne »up ti prej nikjer, da tndi mene uctn« vprašatr. Upratanie Vas stana le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pouljam breiplafino. PiSlte pc»j. IVAN PAJK & CO.. ConemanjrK Pa. Rox 328 JTAZNANILO. Rojakom ▼ Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik JOHN KUMŽE, ki pooblaščen pobirati naroi-niHo za list Glas Naroda. S spoštovanjem _ Upravništvo Glaf dobit« "GLAS NARODA" skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljajo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vsa osobjt Usta j« organizirano in spada ▼ strokovne nmje. 'fe...... ' - >■'■ '.i'-.'•» . „ ) GLAS NARODA. 15. OKTOBRA 1915. ta 711 »ta h Naborjet in Pretil, (Zgodovinski spominki). »škili .zatvornih utrdbah j *-t 11 in Predelu, ki inia-nji vojni /. Italijo pač io nalogo, so se. kakor leta 1 >09. vršili junaški avstrijsko armado in ki so i/. Gorenje Italije Koroško. Ob obeh utrd-n.iškim branilcem na-ituenika: olj vznožju pi-rezanepa kamena nmi-s sulico v prsih. Čeprav tvorniei takrat zjrrajeni alovja, zemljo in lesa. so ulalci ž njima mnogo o-sta jim prizadeli mno-to pa. kakor pravi neki v sled tega, ker so lii možje, katerih podal neiro braniki, ki Pri armadi ob Soči. - i 1 i 'V, 1 inai i uti mira Naborjet, ki jo j iu pozneje Ilcnsel, jf tiru važnei: rvera na I na nil ženijski bila v strate- 1 , adu 1 ~t. maja le-S()J> ponoči so imeli Francozi to izgub, da je bilo v Nabor-, ki so >i 1 i Francozi že pre-:asodli, ver hiš kmalu polnih jt'iioov. Drugi dan so Franeo-mpravili naskok, ob katerem kakor pravi zgodovinar, "od ovja odmevali kriki napadalni so < topov.' kal odbijajo jirmc- rzujojo ■r ob n ti pt prod t idler lul iti. je prišel francoski poet* ad poveljnika maj e zahteval, naj klada-v zhiti utrdbi; preda. ki so imeli ukaz, da •o se našo armado pri-sovražnika čim dalj«-so pogajanja odklonili jevanju izredno sj»0- razbili ob junaškem brani-novi kupi mrličev so pokrili ■e, toda končno .se je so vraž-krdelom sponeslo, da so iz kov prišli na višine nad utrdbo i v njo samo. Hensel je padel med prvimi; je neusmiljeno mesarsko klanje, mož proti možu. Višji o-gnjar Uauch je še v zadnjem hipu spustil celo točo granat in karteč v Naborjet, da bi o vrl prihajanje novih rezerv, in vas j»>. razen de-setoriee hiš, zgorela. Samo zadnji dan je stal Francoze pri Naborje-tu 1 :{()<) jnož. Vrli nadognjar, ki si je komaj rešil življenje, je podkralju. ki ga je vprašal, kako je mogla tako .majhna četa — približno 290 mož — tvegati boj proti celi armadi, odgovoril: "Dober vojak se spominja samo svoie dolžnosti, ne misli na predajo.' Ta prav vojaški odgovor je reš\ Kauehu življenje. Tudi branitelji Predelske zatvo-re kljub opetovanemu posredovanju parlamentarjev se niso predali; tudi tu je vodila pot na Koroško čez kupe junakov. 5000-0000 mož je z vseh strani naskakovalo lesene utrdbe. Tudi tu je doživel sovražnik v ponovnih naskokih proti neznatni posadki težke iz t,'ube, dokler se mu ni končno posrečilo, da je prišel na višine* nad kladaro iu jo od tam z venci gorečih bakelj zažgal. Predno je dosegel platnen shrambo za smodnik totnik Hermann na če-»bnih vojakov iz kJada-kušal prebiti. Pa kakor jegov tovariš stotnik Hensel, je idi Hermann obležal z večino vili vojakov pod bodljaji in udarci »vražuih čet na bojišču. trel na | lio\ t i ii iu P» •il Ju re tu* Veliko boljše. Gospa: — Slišite, Trška, kje pa Vi izveste vse te novice? Jaz sem vam vendar odločno prepovedala postajanje po stopnjicah, pred hišo in tako dalje. Služkinja: *— Saj nič ne postajam —\zdaj se s prijateljicami kar teitfuničuo Tajni svetnik Frančišek pl. Tio- delka lioseiicev. ki so počivali. Po j d i spoveduje in jim bere sv. nia-| napornih bojih so jih bili izme- šo. En ujetnik je bil 49 let star." njali. Vsi so ustali kakor en mož, drugi celo 67. Čokat mož s sivo da pozdravijo častnike, ki so se glavo in brado ter prav dobrodnš-liajrlo vozili mimo" njih. Ni tren-J nega obraza. "Kako pa pridete1 lar. državni tajnik izven si., clan skega voza. da bi kočijaž ne obr-'vi tu sem?'' sem ga moral nehote' nil strumno svoje glave v pozdrav, vprašati. "Bože moj. signore. člo-Taka mala znamenja govore cele J vek nikoli ne neha ueumnosti de- pise v (ioii na Goriškem; o tem piepričal na Koroški fron- ogrske državne zbornice listu "Neue Freie Presse": Že več dni je tega, kar sem gle-Ial, kako se Soča leskeče morju nasproti; pred seboj sem imel (io-rieo in Doberdobsko planoto. Vrnil sem se domov iz srede onega dela avstrijske armade, ki je tako srečen, da moi e po zgledu in ua način naših prednikov obračunati z Italijani. Po več dneh pa še vendar nisem mogel obvladati ve^eb ganjenosti, ki se me je bila polastila, ko sem gledal vse to. kar se tam doli vrši. Pred menoj stoje sijajni paladini Radetzkega in nadvojvode Albrehta, in navdušenje mladih vojaških let me objema. Čar. ki mi ne zapusti, I:i •nako se godi vsem, ki sem jih videl tam < sera !i i>> tako je na Tirolskem. Nekaj posebnega je z našo armado. Z ono trdno, zvesto, vrlo aritvido. ki. kakor se tam doli zopet \Ui, nima par.f glede udano ti in ,oguma. Ravno.ko sem prihajal iz 1 )oberdobsko-Komenske planote nizdol, sem čital v Hoefer->cvem poročilu o drugi bitki pri (»orici skromno opazko, da bo šele zgodovina znala prav ceniti de la naših zmagovit ill ečf [n njih vo 11 itel je v. Tako je! Tudi zgodovina še ima izreči svojo besedo, in o-i.a ne bo beležila samo sijajnega •na našega orožja, marveč bo obenem nanj kazala tudi kot najlepši zgled te svetovne vojne in vojne zgodovine si oh, kar se tie 1 vo ne umetnosti in absolutne «ra-brosti. Niso bili preprosti, vrli vojaki. ki so tam doli zmagali večkratno premoč; tam so se borili in se bore, — to bo priznal kdor ■Mi/.iui in zna ceniti razmere — antični junaki. Dvigal pa .jih je kvi-ski stari, podedovani vojaški duh armade, ki uprav na teh bojiščih pognal najlepše cvetje. Ta dull je. vsled katerega pomeni število naših bataljonov ob Soči premoč proti sovražnikovim. Tega duha -ovražnik v svojem računu ni u-pošteval, ko je njegova verolom-na roka potegnila meč proti nam. Mislil si je, da je današnji rod že pozabil sporočila svojih prednikov. a moral se je prepričati o posebnosti naše armade, ki se zvesto oklepa tradicij, čeprav je postala ljudska armada in pristopna ljudskemu duhu. Da se zvesto drži zlasti onih tradicij, ki so v zvezi z zmagovitimi vojnami proti Italiji! Tako je duh Radeckega še sedaj Italiji nevaren. Čez četrt ure že, kar si doli. spoznaš, da se o-zračje starih zmag še ni razblinilo, da nas še vedno ozko sklepa in — za to gre hvala voditeljem in častniškemu zboru — še vedno vzbuja navdušenje med vojaki. Ponosen in vesel postaneš, če prehodiš naše črte ob Soči in ob jugoza-padni fronti ter vidiš, da so tam utaborjeni narodi Avstrije in Ogrske vsi ene misli in enega siva. polnega jeze in zaničevanja napram verolomnemu nasprotniku. Vedno mi bodo v dragem spominu ure, ki sem jih preživel v čarobnem krogu armade ob Soči. Skoda, da razmere sedaj ne dopuščajo. da bi človek vse to povedal. vse o rečeh in osebah, kar bi hotel. Tako rad bi predočil vse ioli zanimive vtise, ki sem jih dobil na svojih poteli od glavnega stana do fronte ter z leve in desne in ki so, ako je to sploh mogoče, moje občudovanje za našo armado, še dvignili. Začel sem razumevati, in to bi spoznal tudi kdorsi-bodi drugi, da stoji sovražnik vkljub svoji veliki premoči tedne in mesece kakor onemogel pred nami in da ga vsak gibljaj stane potoke krvi. Ni mogoče drugače, ko ima pred seboj armado, kakor je naša ob Soči. ( e jo prehodiš, se ti zdi, da si sredi visoke šole. ki goji vojaške vrline in jih pusti dozorevati do sadja. Prostorne razmere in mreža občil so take. da opazovalcu ne uide noben važnejši moment. Bojišče je pred seboj kakor na dlani. Zdi se ti. kakor da čitaš v učni knjigi vojne zgodovine. Hodiš po stezah redu, samozavesti in neomajnega zaupanja na zmago. Najboljše označuje položaj to, kako se počuti armada in vsak posamezni vojak. ()brazi vojakov se takorekoč svetijo samozavesti; pridejana sta vesel mir in zadovoljnost. Če bi tu pa tam ne srečavali transportov ranjencev, bi skoraj mislili, da se nahajamo na skrbno urejnem mali e verskem svetu. Vrhu tega povsod znaki zdrave, samo po sebi razumljive discipline, kar človeka prijetno dime. Na poli v fin ricu srna prišli mimo ve knjige. Enak sveži vojaški duh sel lati!" opaža pri vseh ob cestah zaposle- Kakor rečeno, vse drugo prej nih delavskih oddelkih in pri raz- kakor igrača .ie to. kar se ob Sondi ob strani" nameščenih zavodih, i či vrši. Opraviti imamo z glavno Vse moštvo je dobro opremljeno. J vojsko velesile, z armado, ki se je Vprežila in tovorna živina dobro mogla mesece in mesece za vojno rejena. Ojaeenja. sveža krdela iz! pripravljati. Voditelji in moštvo domovine hite prepevajoč v na- so imeli v Libiji priliko, da so si roč gromenju topov, ki je stalno j nabrali vojnih izkušenj, da so videli umirati! Častniki so uživali moderno vojaško izobrazbo, iu armada ima vsa novodobna tehnična vojna sredstva v bogati meri na razpolago. Temu je prišteti še goli. gorski potok se je obrnil s vo in caj. na gorK; i še mislili ni. svojim tekom v drugo smer. nje-1 Večinoma ostanejo gori čete deset gove bregove so granate docela dni. izmenjava je težavna in la-razeefrale. (Je tu in tam nastane ko združena z žrtvami: vršiti >.• kratek odmor v streljanju, pobi-'more le ponoči na vratolomen na-rajo naŠi vojaki tisoče postrvi in čin. drugih rib, ki jih je pokončal ar-j In tudi tja gori smo spravili to-tilerijski boj. Gladka trata pod pove iu strojne puške v dobro skri-. w vtem je kakor preorana. Na sto- , te postojanke, razpolagamo /. roč-tine volčjih jam so tod izkopale n i mi granatami in metalci min. granate. Iz naše višine se vidi vse'pred katerimi imajo Lahi velik to kakor s čačkami pokrit list ze-jrešpekt. Večinoma se omejimo na i obrambo iu zavračamo napadalce lenega šolskega zvezka. in močno, kakor da delujejo orjaške strojne puške. Vse čedno, kakor da gre na svatbo! Kdor bi hotel spoznati ostro zarisano. tipično sliko naše armade, bi moral semkaj priti. Škoda, da! številno premoč. Delo more biti te slike ne more začrtati svinčnik, torej samo zelo trdo. da bi jo predočil vsem v domovini. ter jim razveselil srca. Pa tubi se to dalo spraviti v pri Toliko večja pa je čast. ki gre zmagovalcem pri Gorici. Izborni general, ki je te bitke vodil,-je merno obliko, enega momenta bi P° pravici rekel v svojem povelju ne bilo mogoče, najzanimivejšega.J na armado, da se bodo še otroci in najučinkovitejšega: absolutni mir.[otrok otroci teh junaških borcev zavest, da je vse tako, kakor je. potrebno in razumljivo! Ta zavest, se kaže pri vseh in pri vseiu. Zdi se ti, kakor da v tem taboru še nikoli niso slišali besede "živci in kakor da jim je gromenje topov le odmev nevihte z gora. Ta ponašali s svoj j m očeti in dedi Vsa čast armadi ob Soči, ki tako sveže in samozavestno, da jo ves svet občuduje, že mesece, vsak dan bolj krvavo zavrača nezvesto Italijo od vrat v našo domovino: Pred vsemi pa vsa čast junakom ii^ij. ZASTOPNIKI, r|, - - • . Iv i • - i -i - k£t*ri ao pco&Ia&teni pobirati narofl- 1 udi e.ijman.pse vasi tu doli so s krvavimi glavami: prilieno na"jE|I10l polk, ki je imel najstrašnejše izgube. Pred našimi postojankami leži zelo veliko mrtvih Italijanov, jako veliko jih je tudi ranjenih, med njimi tudi poveljnik 11~». pešpolka iu veliko častnikov. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ftTVO MB TTREDNT&TVO vsled topovskega boja težko trpe- stopamo tudi v obliki rojnih črt. t granate, nekatere so kar pomete- lo. da je ranjei sunku se je pripeti- L^diijoee posl en Italijan padel na J Lind, neslo streho, zopet drugim so pre- inadrt "brezživčnostse razširja od ar-madnega poveljstva dalje do naj-sprediiejše straže. Železni mir in zaupanje svetlega generala, ki armadi načel n je. sta prekvasiia slehernega vojaka. Pri t»j krasni armadi je vse kakor iz enega liva. To so spoznali in vpoštevajo m-di v zaledju. Se bolj pa bi znali vse to ceniti, če bi poznal; težko-če. ki jih mora armada premagovati. V tem pogledu so pri nas doma mnogokrat napačni nazori .-nekaterniki mislijo celo. da ima naša armada ob Soči in na jugo-zapadni fronti sploh opraviti z igračo, z otročarijo. Pa s«' zelo zelo molijo. Delo, ki je imajo opraviti tu naše junaške čete. je trdo.igfla ona. zelo trdo in krvavo, hujše, kakor je bilo v najbolj vročih dneh na severnem bojišču. Predvsem nasprotnik nikakor ni tak slabič, kakor ga mnogokrat predočujejo, marveč zna smrti mirno gledati v obraz. Tako se je zgodilo šele zadnje tin i. tla je bil večji oddelek berzaljerov obkoljen. in ko so ga pozvali, da bi se predal, je rajši, kakor da bi to storil, padel v boju do zadnjega moža. Pehota, celo mobilna milica je včasih pri napadih celo navdušena in živahna. Častniki ji dajejo najlepši zgled ter se izpostavljajo na nanjnevarnejših mestih. To dokazujejo visoke izgube na častnikih. Zlasti sta pehota in milica razpoloženi za napredovanje v gostih vrstah. Dobro in močno je topništvo, zlasti težko, ki se vrhu tega še tlela, kakor da se zaloge njenega streliva ne dajo izčrpati. In zelo dobro je bilo pripravljeno zrakoplovstvo. ki sovražniku, kar se tiče poizvedovalne službe, izborilo služi. V ranih urah vidite, kako odbite z obeh taborišč cele vrste letalcev in kako se na obeh straneh kvišku dvigajo pripeti zrakoplovi. Razuu bomb meče sovražnik rad iz zraka tudi jeklene pušiee. a ne napravi mnogo kvara. Kakor sem slišal. m> ogromne množice pusic ki so jili zmetali z zrakoplovov in letal, le neznatno ranile samo dva huzarja iu ubile dva konja. Pred našim topništvom pa imajo italijanski letalci strah ali spoštovanje. Imel sem priliko videti dvokrilnik. ki ga je bil tretji šrap-nel položil na tla. Eden letalcev — častnikov je bil popolnoma ožgan v oglje, dočim je bil drugi i/, velike višine skočil na tla, kamoi je priletel kot krvav kup mesa ir: kosti. Letalo je padlo blizu Doberdoba med najljutejšim topovskim bojem, pred očmi cele bojne fron te. Bil je baje poseben prizor. Ko se je spoznalo, da ima letalo težave. so topovi na obeh straneh-umolknili ter molčali, dokler sc ni usoda letalcev odločila. — Tu di mcrotlajne osebe so se mi o nasprotniku izražale z besedami pri znanj«*. Videl sem sam tudi ujet nike. Neki oddelek sem srečal. k< so ga huzarji ekskortirali s fron te. Možje so napravili name prav dober vtis; bili so čedno oblečeni držali so se resno, vojaško. Slab ši vtis so napravili ujetniki, k1 sem jih videl za fronto v veliki skupini. Častniki in moštvo, deloma ranjeni. Večinoma so bili to mladi, slabotni ljudje, med njim; tudi tipični obrazi "lazzaronov in nekaj "lepili Italijanov". Najlepši se mi je med njimi zdel mlad duhovnik, ki je uvrščen kot sanitetni vojak ter sedaj streže svo- pri Doberdobu in Podgori, ki leže tam na golem kamenitem Krasu v neprestanem ognju iz stotin najtežjih topov in v toči odkrhujeue-.klja sedaj to kamenje dalje v dolino. Še dolgo slišim bobneče donenje. ki ji spremlja bogve kolikokratni od mev prve eksplozije. Komaj si s težavo opomore m od prvega vtisa, zatuli v zraku žvižgajoč, lajajoč zvok. Nekje se dvi gne majhen oblak dima, ki mu zopet sledi strašna eksplozija. Nehote potegneš glavo tesneje med rame: ali ne bo granata udarila kje v moji neposredni bližini? Gore krog in krog mene so tako tajinstvene, tako potuhnjeno skrivajo morilna orodja. Skalni orjaki se krog in krog dvigajo proti r-ebu. eel venec. Deloma pripadajo monarhiji. Mleloma pa stoje že na italijanskih tleh. Ob mojih nogah najlepša pokrajinska slika. Krasne majh;ie vasi, ljubke, kakor bi jih bil iz škatlji^e vzel; mimo njih teko gorski potoki, ki se bleste v solnčnem siju. V vseh teh vaseh se na sredi dviga cerkev s križem vrh zvonika, ki še vedno oznanja večni mir ljubezni do bližnjega.. Spodaj v dolini stoji na ozkem pomolu fort Hensel, cilj italjanske artilerije. Od začetka vojne ga italijanski topovi trajno obstreljujejo. Kljub temu se drži z bajno trdovratnostjo in z neomajno vnemo odgovarja sovražnim topo- mi a O moja mati! O moja luknjani zidovi kakor sito. Fort] mati!) je vpil proseče in v zua-Hensel pa stoji neomajano sredi menjih prosil, naj mu ne odreže-te toče ognja in železa. ! mo nosu in ušes. Vzdignili sn sil- Daleč nekje vlečejo na goro top. no prosečega, obvezali in pokrep-Ogri so, kakor spoznam po govo-Jeali. in ko se je malce umiril, je riei. V čistem, taykem zraku sli- pripoznal. da so častniki njemu rs i m do semkaj njihove krepke iz- in njegovim tovarišem zatrjevali, raze. ki niso vselej salonski, s ka-' Avstrijci so pohabili ujetnike^ na teiinii spremljaje) svoj- ..apore, naj grozne jši način, da spravijo top kvišk. do, ki Tako se pojasnjuje tudi že iz je tukaj opravljata čl« . . in ži- častniških poročil dobro znani preval. je v resnici višek napora vseh t tresljivi konec nekaterih alpinov. sil. Kako strašno težavno mora ki ga nam je potrdil neki major, biti. z zastajajoči) sapo, krvavim Na Velikem Palu je bil zašel eden potom, prenapetimi mišicami, z onih alpinov v skalno razpoklino: naporom zadnjih sil potezati o- ko se ga je hotelo rešiti, si je razgrnili no težo velikega topa centi-! bil s svojim cepinom glavo! meter za centimetrom navzgor! In kdor pri tem delu malo na Dva druga aipina, ki sta meni-a. da jima je odrezana vsaka po- gosto so padali toda kake ime-niso napravili. l ačno stoji, kogar le za delec se ."umle prevzame omotica, ali če sila teže potegne bronasti neslvo" rok teh ljudi. Strašna je že same misel na to, kar bi sledilo... Pa vendar, dočim si moja domišl.f" i ja slika tako katastrofo, zaslišim I nenadoma iz one smeri, kjer sel mučijo ogrski topničarji. veselo < I ret je vojaške pesmi: "llolarari nisem oficir, hojlarari, sem sam* kanonir!" - Oni dan. ko je Varšava padla, je stala v neki sosedni dolini italijanska lM cm baterija ter bruhala peklenski ogenj na naše čete. Tudi naš možna r seveda ni listal miren ter se strumno lotil dela. Da kratko povem: ob šestem strelu — bilo je ob 11. dopoldne — je umolknil prvi italijanski top. popoldne ob 2. drugi in ob 4. tretji. Četrti je umolknil potem sam od sebe in tekom noči jo je popihal. Postavili so ga nato na višini, kjer je že stalo pet italijanskih topov. Naslednje jutro so začeli Italijani delati s šestimi mož-narji: kakor toča njihovi izstrelki, na vredne škode Zračni pretres udarjajočih bomb je nekatere izmed nas vrgel po tleh. to je bilo vse. Toda že p:> kratkem času so naši fantje zopet skočili na noge in veselo delali da-Ije. Do 2. popoldne smo razstrelili tri izmed t\stih italijanskih mož-narjev, ostali so v naglici pobrali svoje stvari iu izginili, kakor bi se v zemljo udri i. Nadporočnik. ki mi je pripovedoval ta dogodek, je še dostavil: "Ves čas je za našimi možnarji igral na harmonij naš telesni godbenik Eroess. "* Eroess, telesni godbenik, tačas artilerijski vojak brez čina. je v civilnem življenju korrepetitor na dunajski ljudski operi. Harmonij pa. o katerem je bil govor, je takoimenoyan rekviriran predmet. V neki razstrelejni šoli so ga našli ljudje in ga izvlekli izpodpre-vrnjene šolske table, klopi, omar. In dočim so šesteri sovražni možnarji izvajali svoj peklenski koncert. je igral Eroess na tem harmoniju vesele dunajske valčke in poskočne ogrske napeve. Samo kadar je naš opazovalec javil zadetek v polno, je zaigral cesarsko pesem, ko so pa italijansko topovi pobegnili, jim je v slovo zadrobil celo Rakoezijevo koračnico. Vse skupaj je bila izredno vesela, krasno uspela slavnost. Boji na Palu. l.sOO metrov visoko, na Velikem in Malem Palu. na Freikoflu, se nahajajo postojanke. Podnevi in ponoči se mora neprestano paziti, na spanje se more le malo misliti. Kajti vedno imamo z Italijani, ki nam ležijo često 30 ali samo 20 m nasproti, praske in streljanje. AI-pini. ki so bili tu naprej potisnjeni, so drzni nasprotniki in dobri strelci, ki opazijo tudi najmanjšo korist. Proti žgočim solnčnim žarkom in nalivom se krijemo le s plahto, ki se napne čez dve skalni štrli-ni; le ponoči, vedno z največjo opreznostjo, moremo napraviti male "utrdbiee*' in se po možnosti zakopati v trda kamenita tla. Za hrano imamo večjidel slanino in kruh, kot okrepčilo pa mrzlo ka-1 so razkropile 115. italijanski peš- moč od njihove strani, sta se strmoglavila v prepad, ne da bi u.šia ujetništvu, temveč i/, strahu pred onim izmišljenim pohabljenjem. Obstreljevanje Rovereta. V Roveretu vlada od obstreljevanja dne 31. julija mir. Civiino prebivalstvo je sedaj popolnoma zapustdo mesto. Civilne oblasti so s*- podale v ('ailiano. Pri obstreljevanju ni bil nihče ranjen. Poleg na kolodvor, kamor je bil o-genj naperjen le z zelo malim u-spehom, so vdarile krogle še v nekatera sosednja postopa, tako v okrožno sodišče, v samostan belili redovnic in v neko vilo pri železniškem prehodu v Sasso. Druge granat? so padle na polje. Si varna škoda je majhna. Pobito razpoloženje v Italiji. Ne da se tajiti, da je javno razpoloženje Italije zelo pobito. Na-cijolnalno posojilo pada vsaki dan v kurzu. Meti švicarskim it: italijanskim denarjem je ze Li frankov razlike, med zlatom in papirjem :}"> lir. Zelo primanjkuje surovin za industrijo in pšenice. Na Siciliji stane meterski stoi rži ."<{,' do -V; lir v zlatu. Aluminija, azbesta in nikla se ne more dobiti. \ svojih pismih se pritožujejo častniki nad mrazom in pomanjkanjem električnih žepnih svetilk, daljnogledov iu kukal. Vojna o-blast zato poziva privatne kroge naj svoje daljnoglede podarij. patriotičnim namenom. Na lavaronski planoti. Z Dunaja poročajo: V tretji italijanski ofenzivi je naperil sovražnik najljutejše napade proti severnemu delu naših utrdb na lavaronski planoti. Cel napad se j. končal s strahovitim porazom. — Deset dni in ravno toliko noči je trajalo bombardiranje brez najmanjšega prestaiika. Sovražnik je uporabljal svoje najmodernejše topove — cm možnarje. Silno na gosto padajo granate proti našim postojankam. Sovražnik je menil, da je naša postojanka vsled tega m nožnega ognja čisto omajana. Ponoči je sledil naskok italijanske pehote. Najboljši ai-pinski polki so se udeležili napada. Toda naval se je krvavo zrušil. Naše tirolske čete in strelci so se ob velikanskem sodelovanju na- 1 artielrije sijajno borili. Samo na žičnih ovirah je bilo zjutraj 200 italijanskih mrličev. Tudi tretja ofenzva ni prinesla Italijanom niti najmanjše koristi, niti za korak niso mogli pomakniti svoje fronte naprej. Eden naših letalcev je letel daleč v notranjost Italije in uspešno bombardiral tovarno za patrone v Breseiji. Naš letalec je letel nad mestom komaj 300 m visoko. — Pred našimi letalci vlada v Italiji velik strah. Ko so naši letalci preleteli Barri, se je izkazalo italijansko vojaštvo kot popolnoma brez moči nasproti njim. Ljudstvo je prosilo Salandro za pomoč. Pa Salandra je ravno tako brez moči kakor Cadorna. "Risveglio Tridentino" poroča o zadnjem težkem porazu Italijanov pri Lafraunu: V minoli noči in včeraj so prepeljevali skozi mesto veliko ranjenih Italijanov, ki so bili ranjeni v težkih bojih pri Lafraunu, kjer so Italijani ljuto napadali, a so bili popolnoma vrženi in poraženi in ujeti. Naše čete «* "Glas Nir-^ia" Le kujige, k»-tor tratil iz. vse oruge v iulSo stroko e: Lind, Ar k. In okolica: Micbtel Čira.?. ifranclaca, C»Li Jtkob LovSiii. Denver, Colo.: Frank Skrabec. La&riville, Loio.: Jerry .janinl*. Paehle, Colo.: Peter Cnllg,* J iiojta, .Frank J»ne?h In Jobn Qerm. SvOiis, Colo. In okoli t*: Loali Co-uteilo (The Fsnk Saloon). Walsenburs, Colo.: Ant. Saftleh. Clinton, led.: .Lambert Boiekar. Sndlari^olig. IotL: Alol* Jiudiaan. Woodward, la. in okolico: Lukaa Podbregar. Aurora, HI.: Jernej B. Verbid. Oflesby, HI.: Matb. Hrlbernlk. Chicago, 111.: Frank Jurjovea. Dt-pue, III.: Dan. Badovinaiu F.alle, UL: Mat. Korap. *cb~tf 1U.: Frank Lanrleb, Joba Za-eiel In Frank Btaiblcb. Mineral; Hatia.: Joim StalH. Wack^zan, UL: F.-t>ink Putkoviek ia jfatn O-rrin. So. Chieajo, UL: Frank Čer&a la icdolf Požfck. Td.: Matija Barbori«. Fraateaae, B vis, i* steollea: Frank '.tmc tians. fas aktUea: Martla f.OH. c*(nsiri. «k«Qes: Fatal ■Ur.alts ',r. id. F Kfsbfc HL&&Ist!38fc, ftOJr hk «Vtlleai B. ".""•'slsja. Ttaii Mi »k. J a u. >. £ *-- arc 7 . /otib: i' a«rta (iJahoIat, Minn : Zgone, Jakob r'f-; In Frank Žagar. Joseph Sharaboa. Ely, Miiin. šn okolica: sn Gou3«, L,. Xscsch, Job. J. Ptsbei In Louis a. Peruitofc ITveletb, M^iii.: Jailj Kotse. (Gilbert, lAui». la okolica: Ll VesaL HJbbicg, Minn.: Ivan Foo?e. Kitzviile, ^tlari. in okolico: Jo« A.damieh. NuLn^ak. Geo. M^nrlc. VlrsinJa, l^inu.! Frank Hrovatlcb Pt. Lr,rij, Mo.: Mike Grabrian. A'idridse, *i£oui.: Gregor Z< CJitt« *aJJf=, Mont.: TTrlek, 140» N. ^iil Ave. Red I.odge, Mont.: J. KcprlvSek. lioiKitluji. Moi.i.: Toniai: Paulin. Fir.lie Faite, X.; t rant Gregoria. flevelaud Ohio: ITianS Sakocr, J. ifiirinčii Oiia*. •Ia'-linger In Jakob rcesr!Jr. •BarhwUja. O. its j'ic^: Aiola ria-tut. £iidgtffnri. O.: 5r*n'c Hočerar Collin woe G.r Math. Slaraik f^rain, Ohio Le okolica: johc Ktuz-•= 17C3 F. St. ^oangftan O.: Ant. KikelJ. Gregoc Ci^ ttreg.: M. Jnax'a. .Vir.shtnj, Pa. Ln »koliea: it. Kla-^ti. BTH^'itier, F is.: Louis Hrib*j.\ Braddock, Pst: Ivan Germ. iSridgeviU«;. P».: HadoU Pleterfek. Eurtfuia, Fa. ic aki.lita: John Ker-fiinDc. C^asaiBagb, Pa.: Ivan Pajfc Claridj-re, Pa.: "inton Jprlna. fanonsbur^. Pa.: Jobn Kokilch. Mryujntoa, Pa. Ui okolica: A. Dem-iar. Da?ra?h, Ta.: Drngntin Slavli. Dunio. Pa. in okolico: Josip Suhor. Xx^urt. Pa. ki okolica: John Prostor. Fareat City, Pa.: K»xl Zalar la Fr, «beu. TarclL A^ioa Va>j±tla81t Grcensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwio, Pa. in ahaUea: Frank Dexter Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Mariamia, Pa: E. Gottlieher. Meadow Linda, Pa.: Georg Schnlta. Monessen, Pa.: Math. KifeelJ. Sicoa i'^a. Pa. In akoliea: FraaJI "fenk fttutortb, Pa.; Ignacij Poaraialfi. tpn-M Magister, Z. Jakfi« la U. K. Ja- toblcls Steelton, Pa.: Anton Hren. CalSy gta. Pa.: Jo«eph fikerij. West Newton, Pa. la akalita: Joal? Joraa. Wlliock, Pa.: Iraek g»st ia JutpS PaterneL lMt, Utah: Anton PalCiS. WiBte?«j.iart«ra, Utah: Lenia Blanch. Black Diamond Wa*h.: Gr. Poreata^ Kav^u^IaJ», W«1l; Jakob aon- h.. Omvia W, Va. im c&o!]«*: Jobn Bra' tick T&ssan, W. ia nfcalk*] Franf Eocijan in A. Korencban. Grafton, Wi«.: JehD P-tampfei. Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wia.: rraak Sepleh la Heronim Svetlin, West Allia, Wis.: Frani Rkot ta Tx>n!n Tjonfarii. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Valj Stallch in (Valentin Marclna. r«.l Jod» HoteMj J i GLAS NARODA, 15. OKTOBRA 1915. B Katol. Jednsta a inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKIJ trtdsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 17; BražU doe k. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, lfi™ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZT7NICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER JŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRTCH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AITSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. POKENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od* društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. niti v postelje imenitnih lahko-J ček na vratih: rezko, brezobzirno živeev.... Po liadaljnih treh letih in sunkoma; že po glasu se je po- šansonetskega vagabundstva križem Evrope pa ji' izginilo Magdi-no ime s kabaretnih programov; po dnevnikih iz vest ne vrste so zasledili ljudje tuintam še par be- znalo. da stoji zunaj neobičajen go^t. Osuplo, skoraj ogorčeno sta se spogledali ženski. bre namene: tudi za orgle....*' "Za naše nove orgle!*' — je vzkliknil pater Edvard radostno. "Vlačugarski denar!" je zanimal jal gospod "Tlakar nejevolj- Toda bil je samo pismonoša. Pri- no. "Toda naj bo: za dobre name- nesel je priporočeno .])ismo z ne- ležk. po katerih se je dalo skle- zano pisavo na velikem ovitku, pati. da živi v Parizu kot metresa; Pečat na znamki je bil dunajski, visokega ruskega aristokrata, ki ^ Radovedno je poteptala gospa runinira zaradi nje eno izmed naj-! Matilda to neobičajno pisanje; gromnejših premoženj v Evropi, priporočenih pisem Tlakarjeva ni- Ljlldj« Okvir brez slike. Vladimir Levstik. K on urka .prav aje pat« pa .1 •i telovnik in tičniin glasom v palači in ima polno slug in sedem avtomobilov, za vsak dan v tednu drugega; porodila se je legenda. od ust do ust je šel govor o veliki kurtizani. in marsikateri njeni znanki iz otroških let so se svetile oči v zavisti in ogorčenju, kadar je obirala Tlakarjevo Magdo. — | Gospod in gospa Tlakarjeva se nista izdala nikoli, da bi vedela o vsem tem kaj natančnejšega. Saj i vendar ne gre. da bi se spodobni 'ljudje le v mislih spominjali takšne hčere; kar je izobčeno, je izobčeno kar je pokopano, je pokopano.... V vsej svoji nesreči sta si hotela ohraniti vsaj tolažbo, da sta boljša od svojega sadu in sta-novitna v svoji obsodbi. To pa ni bilo težko. I Par mesecev po svojem begu z Voknrko. takrat, ko je bila v najhujši bedi, po cele dni brez skorje kruha in mnogokrat primorana beračiti ponoči na ulicah za pla-«"ane objeme, je pisala Magda svojim roditeljem pismo. Bilo je takšno, kakršna so vsa pisma, ki jili narekujejo krize obupa in groza nad brezdanjo neznanostjo življenja; iz vsake vrste je hroplo zadavljeno sree v krempljih lakote, dušeče um. ponos in vse nemile spomine. Magda je hotela storiti jVse: skesati se, pokoravati se slepo, biti nema sužnja v domači hiši. samo odpustita ji naj. naj jo 11 ,M j vzameta k sebi.... Strašno ji je nadstropja odmeve razburjenega moralo bili. ko je pisala svoj list. pomenka; babe so stale na stopni- Gospod Tlakar se je v prvem hipu jeah in prisluškavale. A kmalu je res boril s sočutjem; mahoma pa utihnilo tudi to, in Tlakarjeva sta se je prestrašil. Pozabiti ? Sprejeti •si pridobila poslej glas najmirnej jo nazaj? Ali ni bilo lag]je nje-iše partije v vsem sentpetrskem'govi vesti in njegovi časti, ostati predmestju. Vzela sta Magdino: nesrečni, kruto varani oče. kakor je odšlo- fotografijo iz okvirja, sežgala jo'postati oče omadeževane Magda- sepetali, da stanuje, sta dobivala vsak dan. Kdo piše? ' Morebiti ministrstvo? Tlakar dobi Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." [slovesno in preklela hčerin spo-Jmin, kakor so preklinjali svoje o-o jutri, dete moje! Prisezam itroke očaki v starem testamentu; nisem ljubil še nikdar tako tako sta zvalila vso svojo težko teb ko vro< ladki e takor . r te z< kakor •t; hrep en po et ne Zdaj lene? Raztrgal je list v uradu, in ko sta seseda z ženo opoldne pri kosilu, je dejal mimogrede: "Vlačuga mi je pisala; odpu->im tebe, j vest v gomilo pozabljenega, ka-'ščanja prosi.... Mislim, da sem nel bom po i mor se je bila pogreznila otrokova storil čisto po tvojem: raztrgal štndeiičniei.l usoda. Složno sta prenašala svoje sem list — in mir besedi. Sama je gorje, in v njiju obrazili je bila j izkopala prepad, ki se ne da pre-posebna guba, ki je pričala vsa-| mostiti: kadar bodo studenci vo-komur. da vidi pred seboj nesrečne starše, roditelje propalega in »bia-ha-ha- laučila Magda tisoče brezdanjosti žen- vsak cta ea. Vok lostljiv, obziren lahkoživei, l II Ost ohsiplje mil je nudila di. žlahtni le prizanaša n ja so napočiti z je živij« n a po - ali anio . 21 m ja<"-> . s;imo da je ukradla I izobčnega otroka. Nad preteklo-n m ieo za svojega ljubim- stjo se je razgrnil prt turobnega mi-J molčanja; prazni okvir pa je visel in visi še danes v salonu ter opo-akor vsi stari minja: ne govorite tukaj o otro-tajna privlač- <od sveto obljubo molčečnosti. Končno pa imajo jezike v^i ljudje, da pameti niti ne omenim ; česar ne vedo. to izračunajo. Tu in tam pride pismo s tujega, ali človek, ki je bil okrog in je slišal govorice: ljudje izvedo pač vse. istorija raste in se raznaša. Prav kmalu po Magdinem begu li na kolena" in'ji Iso Izpovedovali, da jo je odložil ia je hil velikodušen mož. po sobi Kcmintja, preine-k s teatralnimi razmahi, roko na sree. stokal in ganjenosti, nazadnje pa j k M tlaka je. da 1 udi on ne mo brez nje. Če je njena vo-|l>evcev orej umreta skupne snu poslednji vzdihljej naj v poslednjem poljubu. Za |sredstev in sredi družbe artistov in komedijantov, sam pa krenil v Rusijo, kjer je našel s posredovanjem neke tuje popotne torbice večmesečen angažman. Sreda, v kateri se je zavedala -.J um ilj Zi it o že vzel s seboj, pa I HH ■<• da hi odpotoval \i Ma£da tako nenadoma, jo je ob- kako težko je živeti ražo tenorju, rojetie-svetovne odre. je mislila na njiju lavno prej: gospa aela nekaj starover-i. gospod Tlakar pa jo je nosil samo 0bll,UZije' Otročje sanje varovala katastrofalnega obupa; kakor vsi mladi ljudje, ki jim vzgoja v rodbini ni dala trdne o-pore, se je vrgla tudi ona slepo v vrtinec bohemskega življenja, pa-idala iz naročja v naročje, iz bede v bedo in tavala od iluzije do ki jih je raznikih: med ted-|mora,a daviti nekdaj v svojem sr jeu. so prerastle zdaj ves ostali ;svet; čeprav se je v tem življenju Vokurke ir I naglo osul cvetni prah njene drobne dušice, je bila Magda še vedno _ j lahkomiselno, vihravo dete. Saj je tudi morala biti: kako bi prenašal človek brez lehkomiselnosti in nepopravljivo zlo, ki gloda v mozgu njegove u->de? konjodi. kar j( i. V svojem ve-1 ela tudi Magd 'tu usmiljenju d< jem hrepenenju po nenauotna luteni svobodi je vzela materi lepotičje in uro svojega očeta, in prinesla Vokurki a jem v očeh okroglo i nezakrivljeno ičajočo za dva večja i .. . Zdrdrala sta v ši-sled, ki sta jo pustila j voziiu listka Toki svet, in v.\ .-hoj. >e je utrhnila mahoma, svojim lepim glasom je bila kakor se razbeži nad tračnicami de leti ena najbolj znanih puh ekspr S svojo fino. vitko postavo in bet ka- Ibaretnih zvezd; vsi časopisi so jo riakarjeva sta prenesla ta uda-'omenjali pod tujim, francoskim razmeroma dostojanstveno.[imenom, ki si ga je bila nadela. — Tla- "sne lokomotive. 1 Umi emu se je sicer Kaj hočete? Tlakarjeva to ne spada niti na deske, in materi nimaš več česa iskati, ker sva te proklela in izbrisala iz svojega spomina. Ako ne moreš živeti, pogini...." Štiri dni nato je dobil Tlakar svojih pet goldinarjev nazaj — brez pisma, brez pojasnila; take je ugasnil v tretjem nadstropju Magdin spomin. Gospod kontrolor in gospa Magda pa sta bila vesela svoje stanovitnosti: nesrečna roditelja, a trdna. Nihče si ne bi bil mislil, da more Magda še kdaj vznemiriti Tlakarjeva. Pa česa vsega si človek ne misli, kar se vendar zgodi! Letošnja pomlad je prinesla gospodu kontrolorju in milostijivi veliko presenečenje. Bilo je v začetku maja. in veter je nosil v zatohle hiše svežo vonjavo trat in daljnih goščav. Solnee je padalo skozi čipkaste zavese v starinski salon, in kostanj tam onostran u-liee je gledal trmast spomin mladosti sredi zidovja in prahu. Gospa Matilda in frajla Ema sta sedeli za okroglo mizico in čakali, da se naspi gospod Tlakar, ki je počival v spalnici; potem so hoteli piti kavo. in tudi dolga pipa je čakala nabasana in naslonjena ob stolu. Ob štirih popoldne se je oglasil pogostoma pater Edvard; ako pride danes, bi bila lepa družba, in marsikaj pometnega bi se dalo reči. Tu in tam je pošepetala patera izmed ženskih — tiho, da ne zbudi gospoda kontrolorja. Sepetajc je odgovorila druga; in spet se je razgnil pokoj, ki ga je motilo sa mo težko dihanje nadušljive gospe Matilde. Migljali so suhi prsti frajle Eme in debeli prsti milost-Ijive; drugega življenja ni bilo tu. niti one nesramne, vsiljive mlado sti, in cvetoči kostanj pred oknom je gledal užaljeno, kakor bi ču til, da ga ignorirajo. Mahom« pa je zavrisnil zvon >ma pa mmm zaslužni križec? Ne: ovitek ni uraden, in naslov je pisan z okorno, neuko žensko pisavo. Nehote in z nejevoljo se je spomnila Magde: če bi ona----Toda ne; kako bi? Mogda živi v Parizu, in sedem avtomobilov ima; jona ne piše.... Za vse na svetu hi bila rada odprla in brala; aji bala se je moža, ki je čital vedno prvi svoja in njena pisma. Zdajci pa ga je začula, kako vstaja; korake prismonoše po stopnicah so zamenile težke, drsajoče stopinje patra Edvarda, in v naslednjem trenutku sta stopila v salon oba. vsak skozi svoja vrata. '"Hvaljen bodi!" je pozdravil pater s krotkim glasom; njegov prijazni smehljaj se je razširil po vseh obrazih, in soba se je napolnila z vonjem po tobaku za njuha-nje in dobrem starer* vinu. "Pogledat prihajam, predragi, pogledat, če ste še vedno tako pridni kakor včasih...." je dodal z za-teglim oljnatim glasom in se zasmejal široko in glasno, kakor di je napravil dovtip. Tlakarica mu je naglo odgmila stol; nato je pomolila možu pismo ter ga pomerila z važnim, vprašu-jočim pogledom. Gospod kontrolor je nataknil ščipalnik, sedel in odtrgal ovoj. Kakor je navada starejših uradnikov. tla čitajo nemška pisma z nekakšno samozadovoljnostjo na glas, je čital tudi on. slišno, go-drnjaje in strmoglavljaje besede: Velecenjeni gospod ! — Služila sem pri vaši hčeri in uživala njeno popolno zaupanje. Danes ji izpolnim zadnjo željo in vam pišem to pismo, ki vas gotovo ne bo preveč potrlo — po tem, kar mi je znanega iz pokojuičinh ust____ Vaša hči je mrtva; umrla je v bolnici. ne v pomanjkanju, ker ji je nekdanji prijatelj podaril precejšnje premoženje, pač pa za hudo boleznijo — kakor umirajo vse. . . V svoji zadnji uri mi je naročila, naj prodam njeno zlatnino in pošljem izkupiček vam, za stare dni. in naj vam pišem, da se je ločila od tega sveta brez jeze v srcu. Gotovino in ostalo imetje je zapisala svojemu otroku; bilo bi brez pomena brigati se zanj. Prilagam vam račun o izkupčku in nakaznico za šest tisoč petsto trideset kron; upam. da jo najdete pravilno...." Ko je končal gospod Tlakar, je bil njegov obraz ves rdeč in napet : roke so se mu tresle, dihal je s težavo. Gospa Matilda je delala ravnodušen obraz. Oči frajle in patra Edvarda pa so begale od njega do nje. "Tega seveda ne spvejmeva". je izpregovorila nazadnje gospa Matilda. "Kako?" se je razvnel gospod kontrolor in izbuljil oči. '"Ne sprej-meva; midva niti ne veva. kdo je bil to — kdo je bila vlačuga, ki je umrla v bolnici. Najina hči? To i« 1 pomota ; midva nimava hčere — po tem takem je to tuj denar!" Srdito in turobno se je ozrl na prazni okvirček in ga pokazal s prstom: "Tuj denar! Midva nimava hčere; tisto le je priča in večni spomin ____" To reltši je vrgel pismo v kot. Oči patra Edvarda so se zasvetile; odhrknil si je in pomeneal na stolu. Videlo se je mu, da bi rad govoril, pa ne ve, kako začeti. "Poslušajta me, predraga", je zategnil čez nekaj časa in prekinil gospoda Tlakarja v njegovem o-gorčenem besedovanju. "Dal bi vama dober svet, če dovolita.... Tisto je res, denar je grešen, in grešen denar je tuj denar. Toda če bi se obrnil v dober na A en.... v namene svete cerkve.... lahko bi vama prinesel veliko blagoslova — in morda bi pomogal rešiti nesrečno dušo, .ki se je gotovo skesala v poslednji uri____Da, za namene svete cerkve; ne rečem, da vse — a vsaj nekaj — vsaj polovico bi darovala: na primer za naše nove orgle — v čast in slavo božjo...." Premolknil je v zadregi in ju pomeril lokavo z očmi. Tlakarjeva sta se spogledala: "Kaj praviš, Matilda?" "O, še najbolje bi bilo___ kaj, Tlakar, -ti -pojtteš^tri po Sl 234-53 Keller? Prst božji. SI 274.367-99 Zabukovec: Sla-vina. SI j3Sl-9 Utva in Mira: Pravljice. SI 381.9-52 Kocbek; Pregovori, prilike in reki. SI 443.67-43 G. F.: Vodnik po Gorenjskem. SI 759.91-8 Steska: Slikar Janez Wolf. SI j774.4-981 Žirovnik • Narodne pesmi z napevi 3v. SI 774.8-5 Aljaš; Slovenska pesmarica. SI 891.842-27 Dolinar- Cigaui. SI 891.842-42 Gorner.- Putifar-ka. SI 891.842-51 Kotzebue: Raz-tresenca. SI 891.847-2 Calco: Gospod Ža-bar. SI 891.847-21 Calco: Na letovišču 1. 1913. SI Clouston; Skrivnost hiše št. 47. Deželic: V službi kalifa. Doyle: Sherlock Holmesova vrnitev. Doyle: Sherlock Holmesovi doživljaji. Dumas: Dama s kamelijami. Gorenjska knjižnica. SIV Huonder: Prisega huron-skega glavarja. Kozarac: Mrtvi kapitali. SIV Leban: Sto beril za otroke. Naš doni; zbirka povesti v. 2. Remec: Na devinski skali. Šenoa: Kletva. SIV Spillman: Korenjska brata. Stojan: Za svobodo in ljubezen. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI ■SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Vljudna hišna. — Zakaj si pa hišino Julko kar naenkrat odslovila? je nevoljno vprašal gospod Janko Sčipovee. svojo ženo. Ali mar ni dobro in vestno izpolnjevala svojih dolžnosti .' — O, da. svoje dolžnosti je dobro in vestno izpolnjevala, a zapazila sem. tla je začela tudi moje dolžnosti izpolnjevati in zato sem jo spodila. Sigurno. — Torej, ljubi Emil, zdaj. ko sva zaročena — kako naj pa to razlagava? Kaj. če hi bila dala to v 1 iste ? — ("emu? Povej to par prijateljicam kot največjo tajnost — pa ho čez uro že vedelo eelo mesto. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. :;NEW YORK, N. Y. SI 968.2-28 Dobrop oljski: Bur-Vesjska vojska. _ . . . _ SI j991 B 45 Hadeiuap: .JKHko: nar, in potem razdeliva vse. v do-J laj Zrinjski. -mmr- - MOLIT VENIKI: Duhovni boj t—.60 Vlarija Kraljica i—.60 Vrtec nebeški k—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan t—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar i—.40 Berilo prvo, vezano t—.30 Serilo drugo, vezano t-.40 Berilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina f-^.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdr&vnik t—.50 Evangelij . t—.50 Fizika 1. in 2. del t—.45 fclitri računar, vezano t—.40 Katekizem vez. veliki t—.40 katekizem vez. mali t—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50^, oba $1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnie« $1.00 Poljedelstvo s—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom •—.20 Sadjereja v pogovorih e—.25 Schimpffov nemsko-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nemški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.4C Trtna uš in trtoreja —.4C CJmna živinoreja —.5C Umni kmetovalec t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk • r-.2t Belgrajski biser t—.20 Beneška vedeževalka t—.2( Bitka pri Visu r—.30 Bodi svoje sreče kovač .—.30 Boj s prirodo r—.15 Božični darovi t— .15 Burska vojska :—J2Z Cerkvica na skali t—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.0t Cvetke <^.20 Don Kižot ^-.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola t—.35 George Stephenson, oče ža- leznic t—.20 Grizelda <—.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. rvezek po s—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem t—.20 Ivan Resnicoljub .—.20 Izanami, mala Japonka i—.20 Izidor, pobožni kmet ;—.20 Jama nad Dobrušo «—.20 Jaromil s—.20 Jeruzalemski romar :—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana nmilejnost .—.40 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril ,—.20 Maksimilijan L •—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicij« t—.25 Miklova Zala ' —.85 Mirko Poštenjakovič t—.20 Na divjem zapadu, ve«. t—.60 Na jutrovem »—.81 Na krivih potili t—M Na različnih potih i—J&B Narodne pripovesti, 1. in zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amtrik«, v«. Prihajač Pregovori, prilik«, reki Prst božji Sandevoua —.20 t—.2G .—.15 t—.20 t—.18 t-.8Q t—.30 (—.23 <—.20 .-.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. rvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika •štiri povesti Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 zve*. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Zsk kruhom tivljenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike — 2. rv. Maron, krščanski deček 4. z v. Praski judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza 7. zv. Sultanovi sužnji 8. z v. Tri indijanske povesti 9. zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin 11. zv. Rdeča in bela vrtnica 12. zv. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja 15. zv. Angelj sužnj«v 16. zv. Zlatokopi 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev 19. zv. Mlada mornarja TALIJA. Zbirka gledaliških iger: t—.80 —.20 $5.00 i—.20 :—.30 t—.20 —.25 $1.83 t—.30 t—.50 —.50 —.20 —.71 <—.20 ;—.26 —.20 ;—.23 —.23 ;—.80 —.30 e—.80 —.30 —.30 t—.30 i—.30 —.30 —.30 —.36 Brat sokol Pri puščavniku Raztresene« Starinarica Županova Micka [dealna Tašč« RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New York« po Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Hlinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po 'w-/ »—.28 —.20 i—.30 —.20 r-.30 t—.29 :—.03 !—.21 —.33 —.10 —.10 —.29 —.50 —.13 —.50 $1.5« OPOMBA: JCaročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v f*. postni nakaamei, ali poštnih mamlrah Poštnina je uri NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Imenovanje. Za višjega erno->jn«';ra zdravnika za čas vojne i m novun »'rnovojni asisteneni Iravnik dr. d. Demšar v V škili Mak- Čuti I! I laneein. rlasil n ruskem ujetništvu voja-trtigov s«» poroča, da je dr. Abram, o katerem so poro-li»ti. da je padel na severnem l»ojiš.''U, še živ in da se nahaja v ! i s k • ■ j ii ujetništvu. — Enoletni >voljt*e Frančišek Mačkov-> k je pisal svojemu prijatelju v I ildjaui: ...Iz opustošene Cali-ei ji se vozimo preko prostranih ■ i- i r.ivnai. Danes (20. junija) um v Kijevu, ki je Rusom to, kar 'Curkom Meka. Kijev je jako lepo mesto. ken:a v Tiirkistanu svojim Iju dem. ki bivajo v Cadovljah pri Kranju. Nadalje so se oglasili i/ riiskefja vojnega ujetništva: Fran Pire i/. Kalit" v Turke&tanu, Fran Kirar iz (nečitljivo) svojcem, bi-j ■ -.m v Hrvatskem Hrodu pri iialsi na Dolenjskem, -lernej Dolar se j,- pojavil čez dalj časa iz Samarkanda svoji ženi in otro-ko.ii, ki bivajo v Tučni pri Kani-i t'*r Andrej Zaplotuik svojcem v Kokri nad Kranjem. Ranjeni na bojišču. Na italijun-.-keiu bojišea so bili ranjeni sle-deči: rezervni poročnik dr. Fran Snliadolnik, rezervni kadet Ferdo Polak. oba iz Kranja, iu rezervni f>or-,eii;Sc Valentin Kržen iz Zgorli j lth Bitnja pri Kranju. — Na s. verneni bojišču je bil ranjen kadet Alfonz Završnik. učitelj v Ribnici; zadet j«* bil v trebuh in si- /dra\ i v Kolomeji. Vojaki umrli. V raznih ljubljanskih bolnišnicah so umrli sle- • leei vojaki: Štefan Puška«, pe-šee-eniovojnik. — Fran Nemec, pešce. — Mijo Alar, pešec. — Kanil Reltnieier, pešec. — Lazar Si-jeno, pešec. — l'1 rili Šefeu. pešec. Ivan Šteinbauer, pešec. — Peter Topic, jrešec 22. polka. — .Vndrej Sinobae, pešec 2^. domo-b i*a 11 s k e jya polka. — Blaž Stulu". pesee 2^1. domobranskega polka. Rudolf Trnek, črnovojnik 21. domobranskega pešpolka. — (iio-vanni Creee. vojni ujetnik, pešce 41. italijanskega polka. — Branko Božič, črnovojnik 3(16. sanitetnega oddelka. — Meinhard Taka-eo. pešec 86. polka. — Pavel IIo-Ijeva, pešec ob. vrnovojniškega bataljona. — Andrej Wagner, pešec 7b. polka. — Josip Rover, pešec 7H. polka. — Fran Julias, pe-^ ■ 1<>1. pešpolka. — Oskar Spie-■_r. |. pešec 20. polka. Giovanni Al kužilo v vseh ozirih. Na koleri sta umrla 2!)letni infanterist Simon Lazar, ki je imel tudi streljen vrat. in 191etni infante-Ljub-'rist tran kateremu se je vsled rane na glavi vnela tudi možganska mreža. Utonil je v rakovniškem bajar-ju sin nadučitelja Mlakarja, katerega družina stanuje na Galje-viei št. 1 v Ljubljani. Mornariški učenec Ludovik Staudt je skočil za potapljajočim se dečkom. Prvič ga ni mogel dobiti, nato je skočil drugič v nevarni bajer. Privlekel je dečka na suho, a deček je bil žali bog že mrtev, ker je zašel v bajerjevo blato. Smrtna nezgoda. Posestnik Štefan Kerč v Gradu pri Cerkljah. filMetni mož, je skočil tako nesrečno z voza, tla je na dobljenih poškodbah v deželni bolnišnici v Ljubljani umrl. Smrtni padec. Na ljubljanski glavni pošti je hotel Mletni poštni uslužbence Leopold Trobevšek. doma Iz Šiške, zdrčati po ograji pri stopnicah z drugega nadstropja v pritličje. V ta namen je legel počez n;i ograjo, nI i v hipu je izgubil ravnotežje in padel na tlak v pritličju. Pri tem je padel od ograje na ograjo in je priletel na zadnjo s tako silo. - v živilih mesto v denarju, ki po-• losiji Susie, domobranski prej večkrat ni dosegel svojega strelce. namena. — Aprovizačni odsek je Umrli v Ljubljani: Katarina nadalje sklenil, obrniti se na trgo-S:\rc. služabnica pri kuratu v! vinsko ministrstvo s prošnjo, da <>;-aij :n -.lii. — Po kratki bo omogoči nakup večje množine b 'o jt preminul dr. Anton See-' sladkorja direktno od rafinerij, iii Viljem Rolf, prokurist {Tudi se bo skušalo pridobiti za h t. Marjeta Prešeren, ku-' Ljubljano večjo množino eksport-n a " i • * a. ;•{!! let. — Neža KI ikon. po-1 nega sladkorja iz Trsta, -'tlikova hči. Tlet. Jakob Tr-j Duhovniške spremembe v Ijub-. kaj/ar. 4'> let. - - .Josip Poto-1ljanski škofiji. Premeščeni so bili kar. bivši hišnik. .1 let. — -Jernej slede i kaplani: Ivan Drešar iz Babie. oHeijant deželne vlade ill Smlednika za župnega upravite- GLAS NARODA. L',. OKTOBRA. 1915. denega 4 krone denarja in tako je moral siromak k družini brez živil, tat si jih je pa na tuje žulje nabavil. — Že stari, varnostni oblasti iii sodišču znani tič* Jožef OI-tra, ki sieer vedno rokovnjači po pre- svetu, se je prikazal v svoji do-movni občini v Dolu. Izmaknil je pri neki hiši par čevljev in jo urnih korakov popihal z njimi dalje. Čevlje je med potjo nekemu kmetovalcu, ki je delal na polju, prodal za 5 kron. Kmet mu je čevlje takoj plačal ter velel, da jih naj mimogrede odda doma. Sladki Jože je to naročilo radostno sprejel in šel s čevlji na kmetov dom. Pa ji'li ni oddal. Kaj še! Poprosil je za 2 vinarja in ko jih je dobil, jo je poštulil do druge hiše in čevlje tam zopet prodal za -t krone. Za to kupčijo bode seveda moral delati pokoro, katere je njegova trda koža že popolnoma privajena, kajti ne spametuje ga ne okrajno, ne deželno sodišče, ne kaznilnica v Gradiski in ne prisilna delavnica. Jože je in o-stane Jože. Prcmoviran je bil na dunajskem vseučilišču Lovro Bogataj, deželuovladui konceptni prakti-kant v Ljubljani, za doktorja prava. Poročil se je v Ljubljani Rudolf Reich 1 z vdovo Mino Bauer. ofieijantkn Draga Fabiain je unu-i ovljena. Premoga je kupil župan na Re ki za 300.000 kron za mestna podjetja, ki so preskrbljena zdaj s premogom do konca maja 1016. DELO! DELO!! DELO!! ! Rabim 30 mož za drva delat. Plača #12-"> od klaftre. Šuma lepa in v ravnini. Delo stalno za več let. John Troha, Box 88, Pickens, \\\ Va. (14-15—10) Rad bi izvedel za naslov svojega očet a A NT< )N A ŠT A M FE J Doma je iz Grintovca pri Kulpi na Kranjskem. Pred 4. meseci sva bila skupaj in sedaj pa m vem nič o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča. ali naj se sam oglasi. Anton Štamfel, JI. F. D. No. tf, Bastrop, La. (14-15—10) hišni posestnik, GO let. — Mihael let. Marija Marn. mestna uboga, To let, — Ivan Gliha, paznik zaklepnega društva. 31 let.— t\an Dvorscbak, nadsodar, .">1 let. Alojzij Žitnik, delavec. 18 let. Rozika Logar, delavčeva hči. To mesecev. Kclera v Ljubljani. V zadnjih tlneh se je konstat irala k«>lei»t pri sletlečih iz južnega bojišča došlih vojakih: Antonu Hoehstiidter. zupnega lja v S]»odnji log; Frančišek Ko-gej iz Jesenic za benefieijata v Smart in pri Litiji; Frančišek Hiti iz Poljan nad Škofjo Loko na Jest-nice: Tomaž Javornik iz Gorij v Tržič; Ivan Kete iz Zagorja ob Savi v Št. Vid nad Ljubljano; Frančišek Gabrovšek iz Vrem v Hrenoviee. — Nameščeni pa so bili kot kaplani novomašniki: Josip Gabrovšek v Vremali; Janez Jalen v Bohinjski Srednji vasi; Frančišek Jczerec pri Sv. Križu pri Litiji; Ludovik Lederhas za i Lanko, .Jožefu < Vrtiogor-' kaplana in kateheta pri uršulin ski in Jožefu Schmidt; zadnja dva sta umrla, prva dva sta ostala v zdravniški oskrbi v mestni bolnišnici za silo. — Sumljivo je obolela bo let stara Marija Škra-bar. Dunajska cesta št. :{.">. ki je bila takoj odpeljana z infekcijskim vozom v mestno bolnišnico za silo. Ta žena je prišla s svojo družino iz Temnice pri Komnu, okraj Sežana. lSakterijologična preiskava je dognala kolero. Vso' eer dva bankovca ostalo družino, 5 oseb. so odpe-, štiri bankovce po lja i i v svrho osamljenja v to do-j bankovcev po 20 kron. ločeno hišo. V nji ostanejo »tolikoi Tatovi na delu. Ko je neki mož r iia se bakterijologičnim po- pred vojno prodajalno na Turja-to.,i izključi vsak sum. Stanova- škem trgu v Ljubljani v gnjeei je takoj posredovanjem u-( čakal, da si nakupi živil, mu je žijTfttvflilča temeljito raz- bilo metMetn časom " iz lil kali v Skofji Loki; Anton Omap v Zagorju ob Savi; Janez Pueelj v Šmarjcti; Anton Selan v Poljanah nad Škofjo Loko; Zmagoslav Turk v Gorjah; Henrik Wittine v Stari cerkvi. Velika svota denarja izgubljena. Posestnik in gostilničar Janez Kogovšek v Zaplani je na svojem povratku z Vrhnike izgubil rdečo denarnico s 3600 kronami, in sipo 1000 kron. 50 kron in 70 ŠTAJERSKO. NAZNANILO. Kdor želi letos prešali vino, naj mi takoj piše radi cen najboljšemu newyorskemu grozdju. Sedaj je cena okrog tona. Grozdje bo poskočilo, ker je jako slabo j obrodilo. Torej ne odlašajte, temveč pišite takoj na naslov-. Leo Štrukelj, 103 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y. Vsako naročilo se izvrši direkt-Žrtve vojne. Na strani svojega1 no iz farme. (*)-ir>—10) brigadirja, polkovnika Viljema Stauferja, je padel tudi njegov adjutant, nadporočnik V Klsba-eher. finančni tajnik iz Lipnice. Truplo so prepeljali v Ptuj. V vojnem ujetništvu se nahajata stotnik 26. domobranskega pešpolka. 4. stotnrje, Evgen -Jošt, in stotnik HG. domobranskega pešpolka Jakob Selireiner. Umcr in samomor. Na Pobreiu je ustrelil neki črnovojnik P>., ki je došel domov na kratek dopust, svojo ženo in nato še samega sebe. Živel je s svojo ženo že dalj časa v prepiru. Jezilo ga je posebno, ker mu med vojnim službovanjem ni poslala nič denarja, sa-sama pa je med tem časom doma precej lahkoživo živela iu pri tem potratila veliko denarja. Streljanje prepovedano. Vojni nadzorovalni urad je prepovedal vsako streljanje, da se tako vse vrste smodnika prihranijo za vojaške potrebe. Mlad dekter. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran doktorjem prava nečak mariborskega stolnega delana J. Majcene, član akadeiuičnega društva "Danic Stanko Majcen, e. kr. namestniški praktika nt v Gradcu in zdaj v vojaški službi kot rezervni poročnik. Cene v Radgoni. Piščanec 1 K 80 v. 1 liter vina 80 v. Kruh je bel in nič dražji kot je bil pred vojno. KOROŠKO. Narcdno romanje se je vršilo minule dni na Brezje, kjer so bož-jepotniki molili za skorajšnji mir. Pontinkalno mašo je daroval sam knezoškof dr. Adam Hefter. Pred Kje se nahaja JOSIP DIVJAK Doma je i z Krškega na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bival v Milwaukee, Wis., in sedaj se pa nahaja nekje v državi Michigan. Prosim cenjene rojaki če kdo ve. naj javi njegov naslov na: .John B., e o tilas Naroda, Cortlandt St.. New-York. N. Y. (13-15—10) NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št 31 J. S. K. J. v Brad dock u! Pa. se naznanja, da se vrši dne 17. oktobra redna mesečna seja, k; tere se naj udeleže vsi člani. Na dnevnem redu bo več važnih točk glede društvenega obstanka. Ke-dor se ne udeleži, ni potem opni vičen prerekati, da ni kaj prav ukrenjeno. Zajedno pa tudi opominjamo člane, ki dolgujejo društvu, da poravnajo, ker inače se bode z njiiui postopalo, kakor zahtevajo pravila. S sobratskini pozdravom (13-15—10) Odbor. EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svoje moderno urejeno KROJAČNICO, v kateri izdeluje lepe najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa.* m Vodnik sreče. mašo je govoril kanonik msgr. dr. Zdravniška knjiga, kako se hitro do delu ka korsno kdo zahteva brez nadaljnlD vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62ad St.. Cleveland. Ohio NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois i; Wisconsin naznanjamo, da jih bo da obiskal nai zastopnik Največja farmarska naselbina. Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v AVis-eonsinu. BLIZU 200 SLOVENCEV IN HRVATOV lastuje zemljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše naselnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napredujejo, je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, kakor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si opomorejo.. To je mogoče zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je, da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na: The James W. Good Company Slovenian Dept., Ashland, Wis. Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj, če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj ! * OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam tvoja iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riea-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeee vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 41/4 gal. £72, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. j— Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Pft. Helena. Oal NAZNANILO. Cenjenim maročnikom ▼ Pcu •ylvaniji »poročamo, da jih bo 1 kratkem obi»kal nai potovalsi »toiratk Kr, ntANK MEH kateri je opravičen pobirati naroi nino za list "Glas Naroda" in is dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. PpnmWTO 'Q1m Naroda'« Mi. 1YOJVXO Jmn, ki je pooblaSčen pobirati aaro* nimo ia iidajati tosaderaa Mti-dila. Sedaj ae mudi t HtW&arfl, Pa., ii okoliei, TTpiwitttrft rcqim* Kiidi11 ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE TTREDNTŠTVO OPOMIN. Opominjam rojaka FRANKA KOS in FRANKA SAJ E, s katerima sem bil skupaj v Pittsburgh. Pa., da se mi v kratkem oglasita, ker drugače sem primoran naznaniti. zakaj ju iščem. John Raspotnik. >05 Wheeler St.. Saginaw. Mich. liad bi izvedel za sv^ju sestro .h )-SIPINO BARTOL. Doma j.* iz Loškega potoka in j'- iiiiir//!i;i U NDER. Prosim cenjene rojake. če kilo \ * za nje naslov, da ga mi javi. ali naj sc sama oglasi. — Joseph Bartol. 1» x S8. Chatham, .Mich. (15,-16—10) Da ste uspešni izgledajte uspesno Napravite svojo prodajalno moderno in vabljivo za odjemalce s tem, da jo razsvetlite s elektriko Električna luč vzbuja pozornost, privablja cdjemalce in razkazuje blago v kar najlepši luči. Pustite, da vas obvestimo o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona The New York Edison G o m p a n y At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9890 126 Deiancey St Orchard 1960 10 Irving PI Stuyvesant 5600 *124 W 42d St *15l E. 86th St *27 E 125th St *362 E 149th Street Melrose 3340 *Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6061 Bryant 52b2 Lenox 7780 Harlem 4020 ® bR Nov uzoren pisalni stroj! i KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! iS K S i r-.11 bR s £ Vi tfi Lfi ifi K K S ifi bfi 9". Mislite na tako nežen pritisk, da Sj LC __ Jfi Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. ^ Jfl jI ffi Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- ^ s ni stroj. Oliver' je zopet zmagal kot je zmagal, ko H smo dali svetu prvi vidljivi stroj. j| [jj Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen ^ Sfi novemu Oliver s bi stopinja mačice pritisnila tipke! s POZOR! S Najnovejše iznajdbe, ka- 9i tere je opaziti na tem stro- ® ju, kontrolira vse Oliver. jjj Celo naši prejšni modeli — ■j; slavni kot so bili — niso ffi imeli dvojnega premikača. jjj Ta daje celo kontrolo S4 ifi črk in znamenj v mala prsta Šfi leve in desne roke. In ta ig vam pusti, da jih pišete le z ifj 28 tipkami, najmanjšim šte-® vilom na kateremkoli pisal-^ nem stroju. Hi Pisalci na vsedruge'stro- jjj je lahko rabijo Oliver ''9" Š takej ter hitreje in lažje. Sn m SVARILO! SsTa krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Xe stane več kot zastareli v pri meri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje ifi stroške s tem, da smo na-pravili konstrukcijo bolj pri- ^ prosto. [5 Odločite se sedaj videti ta ?P umotvor, predno izdate do-!_ar za kak drugi pisalni stroj. Ca rabite kakega drugega. ^ se prepričajte, koliko več stori ta. Če rabite Oliver, je narav- ffi no. da si želite najfinejši § model. - H g 17 CENTOV NA DAN! S^^a^LS;"^" s vejši Oliver "9'' naj večja vre 1-g nost, kar se jo je kedaj dalo v kakem p'salnem stroju. On ffi ima vse prejšne posebne iznajdbe — vi jn ^ pisavo, avtoma- '••pni 'cnar>or" K in -1 11 i-u^z-i „ .. i: .. i__:___ ifi S S ifi s ifi ifi ifi ifi H tU ticm 'spacer'', 6 in h unče touch ter dodatno poljubni pre- jfi mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe, ffi Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsake- jjj mu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj S Bi more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim jjj PRINTYPE, ki piše kot tisk. s Se danes pišite za vse posameznosti ^mi'!^ | £ do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spo^naite. zakaj se § ifj poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver S » pisalneera stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez- ^ g nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. jfj S New York, N. Y. s THE OLIVER TYPEWRITER CO. » 310 Broadway, Sfl S, ifi zelo krasnih darov popolnoma dajemo z vsako naših ur ZASTONJ! 'ler^^^j*^ ^ POPolnoma «.tonJ. LeP kom. obesek, pisalno pero. ventr.lofon. po« Jj^udilto.1^epni noiii ogledalo z %-> centov depozita, nakar vam pošljemo po pošti ali eksnresu za on-led teh20 Posp,t= leta kupon ter možko a'i žensko, popolno s plavn.m kolesje^ tit lamino. ^ ka^roje ^ r tZel°, Pozlačeno uro. ura in dvajset predmetov najboljše, kar morete dobiti jo obdržite Ce ne ioTa 1 nhkn ^f w ^°8te x*dovc>,mi t^r se prepričali, da ie kot oslašeno in 8n.o_p~pricH„,d* boste popolno^'^X^'^st^^d^^^ ^Sdi'S^^fcCS Z^o' ^ K a5o vile ta k li^ UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 26, Saint Jfcuis, Mo, Marija Grubbe Spisal J. P. JAKOBSEN. Za Glas N aroda prevel G. P. 23 (Nadaljevanje) GLAS NAHODA. iS. OKTOBRA 1015. ZiišimiHo je v grmovju in Marija Grubbe j»» stala naravnost pred njim za ograjo. ho t;i k rji t za\il« v vrtu. j<- šla naravnost k skupini grmovja, kji-r s.- je r.-dilo st-verne jelene in kamele ter se je od tam vrnila prav k ograji, pri kateri je stal Danijel. K.iiij"l j.- moral napeti vs.- sile. <]a se je obdržal pokonei <>b ograji. Tresel se je po eelem životu. Danijel Knopf, visokorodna madama. ubogi norec. Ne bri-gajte s - za njegovo govoričenje, ker mu gre tako iz ust. pametno in nespametno in vse brez vsakega pomena. — Vi 1 a žete, Danijel! I>a. jnlti Hog. irotovo lažein ter tudi ni nobenega euda. kaj-ti tn. — ni pokazal j«- na eel o, — tu ni vse prav v redu. Pokloni se. Magnillr, pokloni st* spodobno ter povej visokorodni madami Gu-• •Ideloewe. kako bedast sem postal. .Moj Bog. saj imamo vsi svoje n.»pake m majhne grehe! Povej no, Magnille. da nismo nič bolj neumni kot nas je ustvaril ljubi Bog! Ali je v resniei blazen ' — je vprašala Marija. Magnille s,, j,, priklonila, vsa zmedena, prijela skozi ograjo košček obleke Marije Gruhhe ter ga poljubila. Ne. hvala Bogu. on ni tako blazen. , T i1 ona je, - je rekel Danijel ter popisal z roko krog j v /raku. Drug drugega varujeva, oba norca, kot pač moreni.. A. I.jubi I>og. norei vidijo, norci hodijo in z združenimi močmi pi d« j'' trudi >!o groba, a za nje se ne zvoni, ker to ni dovoljeno. V plušnem pa hvala za vprašanje, velika hvala, velika hvala in z Bogom! Ostanite, je rekla Marija Grubbe,— vi niste nič bolj blazni kot se delale. V i morate govoriti, Danijel, povedati vse. I'bog h h i z e 11 e love k sem. — je rekel Danijel ter napravil z roko odklon jeva lno kretnjo. i: