32. Številka. Ljubljana, v soboto 8. februvarja 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, immBi nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejemam za avstro-ogrske deftele sa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec a K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od fltiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga 8t. 12. .Slovenski Narod" telefon št 34. .Narodna tiskarna" telefon st. 85. Boj za Celje. Ljuti boj, ki so ga prouzročili Nemci zaradi Celja, je v prvem stadiju doboje-van. Celjska postavka je bila sicer sprejeta a sprejeta je bila tudi S t u r g -khova resolucija, s katero se zahteva, da se mariborske paralelke ustanove kot samostojna nižja gimnazija in da se celjski razredi popolnoma opuste. Z glasovanjem o StUrgkhovem predlogu so bile razgnane megle in sedaj leži pred nami bojna poljana v vsi jasnosti in lahko je razločevati prijatelje in sovražnike. Zvesto in neustrašeno so stali na naši strani slovanski bratje, predvsem Čehi. Če se posreči v tem težkem boju preprečiti popolni poraz, če se posreči — kar še ni izključeno — prisiliti Nemce k pogajanju s Slovenci, se je zato zahvaliti češkim poslancem. Njihove slovesne izjave, da so z nami brezpogojno solidarni in da hočejo z našimi poslanci, če treba, tudi vstopiti v obstrukcijo, ■o premenile ves položaj, kajti proti združenim Čehom in Slovencem je parlametarno vladanje nemogoče, Slovenci ne bodo Čehom nikdar pozabili tega dokaza bratske vzajemnosti; njihove izjave solidarnosti nam dajo zavest, da se nas proti naši volji ne more oropati, kakor nameravajo nemške stranke. Spoznali pa nismo samo prijatelje, ampak tudi sovražnike in ker je vedno bolje imeti odkrite sovražnike, kakor sovražnike, ki svoja čutila hinavsko prikrivajo, nas posebno veseli, da so bili nemški klerikalci in socialni demo-kratje primorani, odložiti krinko in se pokazati v pravi luči. Pernerstorferju se naposled ne ču dimo. Mož je bil nekdaj tesni zaveznik in prijatelj Schtfnererjev in je v narodnostnem oziru še danes nemški nacionalec. Njegovo postopanje postavlja na vsak način voditelje njegove stranke v jako čudno luč. Če želi Pernerstorfer res, da naj se celjsko vprašanje reši samo v sporazum-ljenju med Slovenci in Nemci, potem je bila njegova dolžnost, da je glasoval proti Stilrgkhovi resoluciji, kajti ta zahteva, naj se odpravijo celjski razredi brez ozira na Slovence, brez sporazumljenja s Slovenci. Pernerstorfer je drugače govoril in drugače glasoval, a da je njegova stranka s tem zadovoljna, to kaže, da ni vsem narodom jednako pravična ter da je njen internacionalizem samo plašč, s katerim prikriva svoj nemški značaj. A kaj šele rečemo o nemških klerikalcih? Ti so zavrgli in zatajili svoje načelno stališče, ki so je doslej zavzemali in se postavili na barbarsko stališče nemškega nacionalizma, na stališče, da se slovanskim narodom sme tudi šiloma vzeti, kar so si pridobili ne po kaki slučajni večini, ampak potom sporazumljenja z legitimiranimi zastopniki nemškega naroda. Pri glasovanju o celjski postavki so si stali nasproti na jedni strani vsi Nemci, od fevdalnega aristokrata do socialnega demokrata, na drugi strani pa vsi Jugoslovani, kar je najznačilnejša signatura dejanskega položaja, kar kaže, da stojimo sredi plemenskega boja, ki se vodi brez ozira na drugačno politično mišljenje. Vlada stoji v tem plemenskem boju na strani Nemcev. To je jasno pokazala izjava naučnega ministra Hartla. Ponavljamo, da so leta 1895. tudi najra-dikalnejši Nemci nam mesto paralelk v Celju ponujali popolno gimnazijo v Žalcu ali v St. Jurju, s tem ko so hoteli, da ostanejo mariborske paralelke nedotaknjene. Sturgkhov predlog zahteva, naj se mariborske paralelke odločijo, da bi kot samostojen zavod kar najhitreje poginile, celjske razrede pa hoče brez kompenzacije ubiti. Minister Hartel pa se je o tem predlogu upal reči, Ha se Nemci še nikdar niso tako blagohotno izrekli glede slovenskih kulturnih zahtev kakor sedaj. To ni samo velikanska blamaža za ministra, temuč ironiziranje Slovencev. Položaj je povsem jasen. Če vlada ne da jamstev, da se v smislu dosedaj tolikrat povdarjenega njenega načelnega stališča, po katerem se smejo zgoditi pre-membe narodno-politične posesti samo potom porazumljenja med prizadetima narodoma, potem morajo slovenski poslanci izpolniti svojo grožnjo in vstopiti v obstrukcijo. Nazaj ne smejo in ne morejo in tudi ni treba, da bi šli, kajti roko v roki s češkimi poslanci gredo lahko zmagozavestni na junački megdan, toliko bolj, ker smo tudi Slovenci med tistimi, katerim je že vse-jedno, če vzame hudič parlament in ustavo. Plačane maše. Nočemo se tukaj dotikati ostre obsodbe podkrajskega župana Trkmana, ki je baje trdil, da dela podkrajski kurat Mezeg pri mašah na ta način dobičke, da jih kmetom zaračunjava po 1 gld., potem pa frančiškanom po 60 kr. odstopa, dasi tri priče, ki niso bile zaslišane, trde, da so bile te besede le pogojno in nerazža-ljivo izrečene, nego čutimo samo potrebo, nekoliko reagovati na pisarjenje naših in tujih klerikalnih listov, ki so to obsodbo priprostoga kmetskoga župana z velikim hrupom kot svarilo v svet raztrobili, do-čim o skoro vsakdanjih obsodbah škandaloznih duhovnikov molče kakor tat v kašči. Namigniti pa hočemo obenem, da ni naša duhovščina v ti točki tako angelsko nedolžna in vzvišena nad vsako pozemeljsko umazanost, kakor se časih misli, nego so jej maše dostikrat takorekoč molzna kravica, ali, če hočete, njivica, na kateri jej raste zlato klasje. Mi radi priznamo, da je nekrvava daritev nekaj tako svetega, da zasluži duhovnik, ki bi ž njo kupčeval, najostrejšo kazen; in s stališča verske morale naravnost trdimo, da ne bi smele priti maše, zakramenti in druga cerkvena opravila nikdar z umazanim denarjem v dotiko. Kristus je molil v beraški halji, zastonj in za vse jednako, ne pa pred vsem za tiste, ki imajo denar, nego je celo pri vsaki priliki siromakom prednost dajal. Naša duhovščina pa se tu preveč postavlja na trgovsko stališče. Kdor ima denar, plača nekaj sv. maš, in po naukih naše duhovščine bo rešen iz mučnih vic nekaj dolgih let prej, kakor gladni siromak, ki si ne more tega priboljška za oni svet plačati. In vendar pravijo, da sta siromak in bogatin vsaj pred Bogom jednaka! Nemoralno je torej, da so maše sploh na prodaj, še nemoralnejše je pa, da imajo jednake slovesne maše različne cene. Tako n. pr. so maše, ki jih je kdo oporočno naročil po 1 gld., neoporočne pa le po 60 kr. Res je sicer, da gre od oporočenih maš nekaj pristojbine plačati — menda 8°/0 — ali v tem slučaju stane še vedno oporočna maša 92 kr., nasproti 60 krajcarski neoporočni maši, in zelo smo radovedni zakaj? V čem se razlikuje maša za 92 kr. od one za 60 kr. ? Nadalje računa se za maše, ki naj bi se takoj čitale, po 1 gld., dočim so maše »za počakati« le po 60 kr. čakanje traje seveda tako dolgo, da ni nič več maš po 1 gld. v zalogi. Kakšna morala je zopet tu odločilna?! Po naukih duhovščine so duše v vicah potrebne nagle in jednakomerne pomoči. Ako si siromak, da ne moreš več kakor 60 kr. žrtvovati za mašo, mora so tvoja duša dotlej v vicah mučiti, da so se izbrale vse maše za tiste, ki lahko plačajo po 1 gld., in šele takrat bliža se tebi pomoč, dasi si je morda bolj potreben; toda ne, tudi sedaj ne, kajti v zadnjem hipu prihiti še kdo zopet s srebrnimi goldinarji, in ti manj premožna duša se lahko še nadalje vicaš in mučiš ... in čakaš! Ali ni to dražilno sredstvo za dražje maše? Kdo da več? — In kaj pa šele tiste pozabljene duše, ki niso zapustile niti denarja za maše, niti imovitih svojcev, ali svojcev sploh? Ob strani stoje in zavistno gledajo, LISTEK. Ljubezen — strup. Izpred sodišča. Ančka je bila dekla pri Kalanovih, Ureh je pa bil brat njene gospodinje. Seveda je prišel Ureh k svoji sestri često »v vas«, in tako ga je Ančka spoznala, čvrst, korenjaški fant je bil, ki je ravno dosegel tisto starost, v kateri prične ljubezen odganjati svoje kali. Toda Ureh tega čuta ni poznal. Ne ve se, kako da je tako zaostal. Bil je boječ, brez vsega fantovskega ponosa, brez samostojnosti, pa tudi mu je manjkalo dokaj duha. Ančka je bila starejša od njega in čeBar je manjkalo Urehu, tega je imela v obili meri, posebno razvito in nemirno jej je bilo Brce j v njem je lopotalo in treskalo baš kakor v kovačnici. Kaj čuda, da ji je pri pogledu zalega fanta zavrela kri in da se je namah zaljubila vanj. Vendar — nekateri moški je kakor les; ne vidi nič, ne sliši nič, ne razumi aič, ne čuti nič. Tak je bil naš Ureh. Njeni Žareči pogledi ga niso osuplih, ajenim sladkim besedam se je sme- jal, ne da bi vedel zakaj ; njene stiske rok prenašal je hladnokrvno, kakor da bi bili gola igrača in druzega nič. To pa je vzbudilo v njej še hujšo strast. Na vsak način je hotela pridobiti ga za se, spraviti ga voljnega, popolnoma udanega v svoje naročje. In tako je prišel slučaj, ko sta bila sama doma. Bilo je na pustno nedeljo. Kalanovi so bili z doma. Peljali so se v sosedno vas k poroki in na svatbo. Tako sta bile Ureh in Ančka sama. Najprej mu je postregla Ančka s krofi, flancati in špehovko. Potem pa je Ančka skuhala čaja, kateri je Urehu posebno dobro del, ker ni bil vajen tako dobrim pijačam. Kmalu na to pa se je v njem vse spremenilo. Postal je nemiren, srce mu je hotelo skočiti iz ozkega oklepa; v glavi mu je šumelo, kakor voda na slapu — kamor je šel, povsod ga je preganjala le ena misel — Ančka, Ančka ! Ta čarovnica! Ta je znala vsaditi ljubezen v njegovo srce. Dosegla je s svojim ljubavnim čajem vse, Ureh je bil njen, popolnoma njen.-- Domačini in tudi drugi so zapazili na Urehu nakrat izpremembo. Izpraševali so ga, kaj, kako, dokler niso izvedeli o ljubavni pijači. Ko so še videli, da so njegova rdeča lica postajala bleda, pre- pad ena, oči neme, brezizrazne, Ureh pa klavern potrt — je nastal v vasi hrup: — čarovnica, čarovnica ! Zastrupila ga je ! Na gromado ž njo! Seveda je morala dekla takoj pobrati šila in kopita ter iti čez hribe in doline tja, od koder svoji žrtvi ni mogla več škodovati. Orožnik je prišel v vas in slišal besede : »čarovnica, mlad fant, strup!« Hitro je sestavil kriminalno ovadbo, in že so nekaterniki računali, koliko ur je brezbožni čarovnici še živeti. Pri sodišču pa se je stvar razvijala naprej. Zapeljani Ureh je stal sodnemu zdravniku nasproti, kateri ga je dobro preiskal. »S čim pa vas je zastrupila?« »Ne vem«. Ureh se je v enomer ta-jinstveno smejal. »Ali je bilo tisto kava, čaj, mleko, voda ; ali je bilo črno, rjavo, belo, zeleno ali kako?« »Ne vem. Hm !« »Ali je bilo trdo ali mehko?« »Ne vem«. »Ali je bilo tekočina ali štupa«. »Ne vem«. »Kakšen okus pa je imelo tisto? Ali je bilo sladico, grenko, kislo, ne-omledno?« »Ne vem. Hm —!« »I, to boste vendar vedeli! kaj pa ste čutili po zavžitku?« »Ne vem«. »Li je Vas kaj bolelo, šČipalo, grizlo, zvijalo--?« »Bodlo me je«. »Torej bodlo — no, da smo le nekaj zvedeli: Kje pa je bodlo ?« »Tukajle«. Pokaže na srce. Zdravnik zamežikne. »Aha, tam je ljubezen doma! Kaj pa ste potem naredili — li je Vam bilo slabo ?« »Nič, samo gnalo me je proč, proč tja noter v Belokrajino«. »Zakaj pa ravno v Belokrajino«. »Šel sem k nekemu možu«. »Kaj ste iskali pri tistem možu?« »Dal mi je neke rože, da sem se z njimi kadil, in blagoslovljenega kruha, katerega sem moral jesti zjutraj, opoludne in zvečer«. »A tako, tako! Pa je Vam tisto pomagalo ?« »Nevem, toda sedaj mi ničesa več ne manjka«. Splošen smeh v dvorani. Ureh je bil odpuščen, čarovnice pa niti klicali niso pred se.-- Tako se je zgodilo v dvajsetem stoletju nekje na Dolenjskem! — Juraj Lubift« kako denar tudi na onem svetu vlada, duše iz vic rešuje in nebesa kupuje! Za te siromake bere se pač le t liko maš, kolikor se jih mora! In pa tiste »večne« maše! Ravnajo se po visokosti obresti, oziroma donosnosti glavnice. Ako padajo obresti, pada tudi svečanost maše, dasi ni padanja obresti zapustnik zakrivil, ki je dal v ta namen, kolikor se je od njega zahtevalo; in ako se izgubi glavnica, izgubi se tudi »večna« maša. častno ravno ni, ali zdravo je. In naša duhovščina v cerkvi prav ginljivo agituje in navdušuje za plačevanje sv. maš, ali z drugo besedo: vzgaja in vzpodbuja ljudstvo, naj njeno njivico prav pridno gnoji, da bo zorel zlati klas! Simonija je sicer strogo zabranjena, in zato nam jo neumevno, zakaj se mora za podelitev zakramenta sv. zakona pristojbina plačevati duhovniku; ako so zakramenti sv. krsta, sv. pokore in sv. Reš-njega telesa — tudi na bolnikovem domu! — brezplačni, ne pojmimo, zakaj naj bi ne bil sv. zakon zastonj, kakor nam tudi ne gre v glavo nauk, da je pokopavanje mr-liČev »telesno delo usmiljenja«, ker je to »usmiljenje« na prodaj le za svitle kronice, in to po premoženjskih razmerah mrliČevih. Sicer sta nam tudi znana slučaja, da je neki kranjski duhovnik delil zakrament sv. pokore proti plačilu 2 kr., in da je drugi tudi kranjski duhovnik prodajal maše celo za kokošja jajca! In pa tisti petkrajcarski očenaši! S kakšno obrtno pobožnostjo se molijo! Pri obilni žetvi se jih kar po 5—10 v enega stlači, da se hitreje in več zasluži. Težko je dobiti odurnejšo sliko, kakor je n. pr. duhovnik na vernih duš dan, ko se iz gole lakomnosti za 5 kr. podi s kotličkom od groba do groba! Mi nismo zoper molitev — da se nas krivo ne razume! — ali ako razmere že tako zahtevajo, da se maše, očenaši itd. plačujejo, opravičljivo je to z ozirom na svetost teh opravil samo takrat, ako ne gre ta denar v duhovnikov žep, marveč se porabi za plemenita dela ali občekoristne naprave verskonravnega značaja. To bi bilo duhovščini in cerkvi v čast. Na misel nam prihaja že mrtev slo venski duhovnik, ki je na očitanje nekega kmeta, da pri »očenaših« on le 2l a kr. zasluži, a druga 2l s kr. da krivično v žep utika, ker polovico verniki odmolijo in zaslužijo, poslej ves zaslužek pri »očenaših« obrnil za zidanje pokopališča. Taki možje so redki. Ob sebi se pa umeva, da mora biti duhovnik stanu in izobrazbi primerno po drugi poti plačan; od strank pa ne bi smel zahtevati nobenih plačil za svoja službena opravila. Proč s štolnino! To se dokaj lahko zgodi. Cesar Jožef II. začrtal je s konfiskacijo bogatih samostanov in z ustanovitvijo verskega zaklada jasno in ravno pot. Vrednost cerkvenega premoženja in kapitalij je danes tolika, da ne bi bilo treba vernikom v bogoslužne namene bržkone prav nič več prispevati, ako bi se to premoženje utelesilo že obstoje čemu verskemu zakladu, iz katerega naj bi se pokrivali stroški za zidanje cerkva in župnišČ, za cerkvene potrebščine in za duhovniške in cerkovniške plače: ako bi pa zaklad ne zadoščal, pokril naj bi se primanjkljaj z gotovo minimalno davčno doklado. Ako je mogoče šolstvo tako vzdrževati, dala bi se dobiti tudi za bogoslužne potrebe primerna pot. Toda duhovščina hoče biti država v državi, in sicer oblastna država. Ako bi se pa to zgodilo, je duhoven navaden uradnik brez kapitala in brez posvetne moči. V tem grmu pa zajec tiči, okolo te kardinalne točke suče se klerikalni boj. Tak položaj bil bi pač skoro izključno le kmetu v korist, ne pa duhovniški bi-sagi, zato pa duhovščina črni, temni in blati svetli spomin cesarja Jožefa, zato kliče in gre navdušeno v boj »za verska načela« zoper »brezverske« naprednjake, dokler se ji »dobro slovensko ljudstvo« da še s takimi bajkami slepiti. Dvojimo, da bi bil župan Trkman od avstrijskih sodnikov obsojen, ako bi bil podobna predbacivanja izrekel, prav kakor gotovo kurat Mezeg ne bo dobil od nas zadoščenja — ako nas bode tožil — kadar objavimo o njem neko vaško idilo »za vero«, ki je pikantnejša od razdražlji-vega kavijara. Toda — nur fttr Herren! V EJublJaiil, 8. februvarja. Avstrijski prestolonaslednik na Ruskem. V Varšavi je bil nadvojvoda Franc Ferdinand v imenu carja Nikolaja sprejet od carjevega generalnega adjutanta princa Dolgorukega, polkovnika Belgardta 26. dra-goskega polka in krilnega adjutanta rit mojstra grofa Šuvalova. V Petrogradu se pokloni prestolonasledniku deputacija 26. dragonskega polka, katerega imetelj je Franc Ferdinand, sestoječa iz 4 Členov. Včeraj je bil avstrijski prestolonaslednik že v ruski prestolici. Slovanski listi pozdravljajo z veseljem ta poset avstro-ogrskega nadvojvode na ruskem dvoru. Prijateljstvo našega dvora s slovansko dinastijo ne more ostati brez koristi za slovanske narode v Avstriji, saj Rusija ne more simpatizirati s politiko, ki protežira Nemce vedno na škodo Slovanov. Don Carlos na Kitajskem. Na kitajskem dvoru se je primerilo baje nekaj doslej nezaslišanega. Prestolonaslednikom določeni princ Putšin, ki je s cesarjem v najbližnjem sorodstvu, je odstavljen. Prestolonaslednik je začel s cesarico, soprogo cesarja Kwangsuja, ljubavno razmerje. To razmerje je postalo zlasti v dobi, ko je dvor pobegnil iz Pe-kina ter prebival v eksilu, intimno. Baje so se pokazalo celo posledice te grešne prešestne ljubezni. Baje bo ostavljena in kaznovana tudi cesarica. Kwangsii ni torej niti vladar niti mož. Vladarica je njegova mati-vdova, in v srcu cesarice ga je iz podrinil Putšin. Zato je verjetno, da je cesar Kwangsu vedno žalosten in bolehen. »Sin božji« s 350 milijoni državi; nov je nesrečen mož, čegar usoda bi da!a izvrstno snov opereti. Vojna v Južni Afriki. Nekateri listi razlagajo odgovor an gleške vlade na predlog Kuvperjev tako, da Anglija sicer neče nobenega tujega posredovanja za mir, da pa je pripravljena pogajati se s Schalk-Burgherjem in Steij' nom v Južni Afriki. Kuvper trdi, da želi angleški kralj vsekakor, da se sklene mir, še predno se vrši njegovo kronanje. Na Angleškem postaja struja za mir močnejša in spravljivosti ne odpravijo iz občinstva niti najfanatičnejši govori in članki. Pariški »Debats« je sporočil, da je veljala vojna Angleže že 5—6 milijard frankov. Toliko [vse zlatorudne jame v Transvaalu niso vredne. Proračun na raste po vojni na 3 milijarde in 750 milijonov frankov. Vsaj 625 milijonov frankov bo veljala vsako leto vojska, ki bo morala tvoriti posadke po južnoafri čanskih mestih. Davkoplačevalci bodo morali torej zelo krvaveti. Dohodninski davek, ki znaša že sedaj 6%, se zviša in se vpelje tudi indirektni davek. Kriiger o miru noče še ničesar slišati in brez neodvisnosti burskih republik miru niti no mara. Baje se jo položaj na bojiščih prav ugodno obrn:l za Bure. Nihče odločilnih moških Burov noče slišati ničesar o mirovnih pogajanjih, ki bi Bure ponižala. Iz Bruslja in Haaga se poroča, da Buri še vedno upajo, da bodo končno zmagali. Kitchener je sporočil v London zopet dva »uspeha«: Pri IIong-Elegenu so Angleži razkropili četo Devvetovo, ki je vzel seboj velikanske zaloge živil ter se umaknil proti jugu. Devvet je torej Angležem ušel dobro preskrbljen. Polkovnika Kekevvicha oddelek je baje ubil 7 Burov Delareve-vega oddelka, ujel pa 131 mož Ako je zadnja vest resnična, se je gotovo vršila velika bitka. A Kitchener ne pove niti kraja niti dneva tega boja, kar je sumljivo. Morda pa je ujel Kekevvich brez boja 131 žensk, otrok in bolnikov. Londonski vojni urad poroča statistiko angleških zgub od početka vojne. Padlo je 19681 mož, pohabljenih so poslali nazaj v domovino 64 334 mož. Najnovejše politične vesti. Ruski car je odlikoval avstrijsko-ogrskega poslanika barona Aehren-thala z AleksandrovimNevskim redom. — V nemškem državnem zboru so včeraj socialni demokrati ostro prijemali državnega tajnika zaradi tajnih priprav za pomnožitev mornarice. — Odstop Pradeja od vodstva nemške ljudske stranke se je izvršil baje zaradi Pradeje-vega nastopa proti VVolfu. V nemški ljudski stranki se pripravlja kriza. — Proti tirolski a v to n o m i j i krožijo po zahodnji Tirolski brošure, ki pozivajo občine, naj odpošljejo pismene proteste. — 16milijonska državna subvencija za Prago se je sprejela v budgetnem odseku z 22 glasovi proti 8. — Pristan Vaj-ha j-vaj na Kitajskem namerava Angleška prepustiti Nemčiji, ker nima za Angleško v komercijalnem oziru nikake prihodnosti. — O nemirih v Afghani-stanu prihajajo zopet nova poročila. Se pač bliža spomlad! — Srbska troboj-nica na Hrvatskem prepovedana. Vsled zadnjih srbsko hrvatskih demonstracij pri cerkveni slavnosti v Gospiću je ondotna okrajna oblast prepovedala srbske trobojnice. Srbi v liškem okraju so proti prepovedi pismeno protestirali. Dopisi. Iz Radeč na Dolenjskem. V soboto, dne 1. februvarja t. 1. sta se dostavila občincema gg. Davorinu Podlesku in Francu Juvančiču častni diplomi, ki jih je prekrasno izdelal gospod Adolf Ruda, c. kr. davčni kontrolor v Kranju. — V nedeljo, 2. februvarja bil je v gostilni pri Podlogarju občni zbor »Narodne hranilnice in posojilnice r. z. z neom. z. v Radečah«, ki je bil vzFc neugodnemu vremenu precej dobro obiskan. Občni zbor se je s primernim govorom, ki je končal s hrupnimi živio klici, zahvalil predsedniku g. Vilko Brunschmidu in podpredsedniku g. Vendelinu Kusselnu za izborno vodstvo denarnega zavoda. — Zvedelo se je, da se vrši shod krščansko narodnih — naš Jaka je celo »djav« »katoliških« — vo-lilcev radeškega okraja v hotelu »Narodni dom«. Klerikalci so zviti in hinavski, potom županstva so dali razglasiti, da se bo popoludne vršil občni zbor kons. društva, a nekaterniki, ki hrepenijo po županskem stolcu, ter jih ima Žlindra na »špagi« kakor mandeljce, so pa po listkih k obilni vdeležbi na ta shod klicali že nekaj dni preje »katoličane«; da, še celo kaplan Žust je pri 10. maši vabil vernike poslušat Šusteršiča, menda zato, ker sv. Duh iz njega govori; a vzlic vsemu vabljenju je bil shod zelo slabo obiskan; kajti zbranih je obilo le okoli 50 ljudij — volilcev in nevolilcev. — Shod se je, kakor po navadi Šusteršičevi shodi, vršil pri zaprtih vratih; na straži so stali znani Rižnar & Comp. in pazili, da pač ne bo vzvišenega katoliškega pridigarja, ki je menda stal na katoliški podlagi — kaki konsumski kisti — slišal kak liberalec. Pa glej čudo; prišel je vendar menda pri zaprtih vratih kakor Šusteršičev sv. Duh med vernike tudi kristjan — župan Brunschmid. Ko ga oče — pardon saj nima otrok — Rižnar zagleda, mu je gotovo srce v hlače padlo; kmalu so bili v Brunschmidovej bližini razun Jakuža tudi kaplan in g. Pele. General »hopla« pravi županu, da se mora odstraniti; a on ga zavrne, da kot župan hoče vedeti, kaj se v občini godi in da ni nikjer zapisano, da se ne sme v to gostilniško sobo vstopiti; sploh pa da je dovoljeno s poslancem se pogo varjati, osobito če so na dnevnem redu stvari, ki se tičejo obč. volitev, katere vodi on; sploh, da drugače ne gre, če mu vladni komisar reče, da naj se odstrani. Drugič naj pa Šusteršič napravi vstopnino, kakor pri kaki »menažeriji« in gotovo bo toliko dobil, da si bo vlak povrnil; kajti nekatero zverine tukaj prav radi gledamo. Ker Brunschmid ni hotel iti, ostal je torej tudi med »srečnimi« zboro-valci, katerim se je Šusteršič, kakor je njegova navada, hvalil, kaj je na Dunaju napravil, kaj jedel in z vsem drugim ljudi 1'arbal; samo z mirnopeškim »šmirom« ne. Njegovih vspehov pa dosihmal pri nas še ni bilo čutiti, pač pa je, odkar Žlindra Radeče posetuje, tukajšnje kmetovalstvo in obrtništvo bolj zadolženo in z davki preobloženo kot kdaj preje in so med našim ljudstvom vedno bolj širi sovraštvo ter se, žalibog, množijo tožbe. Na shodu, bi imel o drugi točki dnevnega reda govoriti drž. poslanec in dež. odbornik g. Franc Povše, kateri se pa shoda vkljub dvakratnemu Šusteršičevemu brzojavnemu vabilu, kakor je sam povedal, ni vdeležil; to pa najbrže zato, ker se sramuje po svetu hoditi s takimi ljudmi, ki imajo od žlindre umazane roke. Kot »veščakf?)« dotikal se je meščan in pravdni dohtar Šusteršič kmetijskih stvari, o katerih je ropotal kakor kak maček, katerega pored- neži z orehovimi lupinami podkujejo; seveda te besede so bile prazne obljube in so se celo v zborovališču Že nekateri kmetje iz teh »storiju norčevali. Žlindra se je zvijal za mizo in preskočil s 1. točke dnevnega reda kar na 4. bodoče občinske volitve, ne da bi govoril kakor je bilo na dnevnem redu dr. Schvveitzer o dež. zboru. Zabavljal je na napredne slovenske poslance, posebno na dr. Tavčarja, nobeden ni bil nič vreden, dr. Šusteršič pa tako mogočen kot sam Bog in vse, kar se je doseglo in kar se bo doseglo, je edino delo klerikalcev: naprednjaki so pa vsi za v gnoj. Župan Brunschmid mu roji tudi po glavi, ker se mu neče pokoriti, hoče ga spraviti iz odbora, čeravno je on nepristranski občinski zastopnik, ki se poteguje za kmetske pravice; vpil je, da ga je Brunschmid prosil, naj ga spravi na županski stol, kar je pa podla laž, ter je Brunschmid županstvo le prevzel brez vsake prošnje, le da je 03tal župan v trgu. Ta korak Brunschmidov popolnoma odobravamo, kajti kdo bo hodil tam po okolici iskat raznih stvari, katere potrebujemo občinci od župana. Ni sicer postavno določeno, da bi moral biti župan v trgu ali to je vendar najprimernejše in bi bilo težko ga po raznih hribih iskati; sploh je pa umestno, da je že radi policijskega nadzorstva župan tam, kjer stanuje največ ljudi; takrat komaj 26 let stari g. Viljem Brunschmid je bil torej po želji Šusteršičevi. ne da bi ga on prosil, voljen s 17 glasovi med 18 volilci rade-škim županom, na kojem mestu je še danes v zadovoljnost večine občincev. Brunschmid je do danes kot župan isto storil kar je obljubil; bil je vsem narodnostim, v 1. vrsti seveda slovenski, pra vičen; kar se tiče županstva, je delal vse vedno v korist svojih soobčanov, zvršil vse odborove sklepe in tudi cerkvenega kneza ljubljanskega je z odborom dostojno sprejel, ko je prišel v Radtče sv. birmo delit: če je pa on kot privatna oseba morda komu kaj neljubega napravil, česar pa ne verjamem, to ni v nikaki zvezi z županom in obč. odborom, in če je prav dobil nezaupnico, ki ni imela nobene podlage in nikakih vzrokov, popolnoma odobravamo, da je ostal na krmilu županstva; sploh pa razni §§ obč. vol. reda kakor tudi obljuba obč. svetnikov natančno zaukazuje, da morajo biti isti županu pokorni, pomožni, da ga morajo spoštovati itd. Torej kdo je kršil zakon, župan ali nekaj odbornikov, ki so mu nasprotovali iz nagajivosti in politike t Župana Brunschmida spoštujejo reveži in bogataši, kmetje, obrtniki in drugi stanovi in že danes smemo reči, da če hoče kandidirati v obč. zastop radeški, zmaga gotovo v 2. razredu, akoravno ga nekateri hinavci brez vzroka pri ljudstvu črnijo. K sedanjemu županu ima vsak pristop, naj si bo berač, kmet ali bogatin, liberalec, klerikalec ali socialni demokrat, kot župan — uradna oseba — on nobenega ne prezira, ampak vsakega dostojno sprejme in odpravi, ter če le mogoče vsakomur rad pomaga. Zato se je pa tudi pri zadnji obč. seji dne 22. decembra 1901 obč. svetovalec gosp. Franc Završnik v imenu obč. odbora županu zahvalil za marljivo, brezplačno uradovanje in so mu tudi isti odborniki, ki so nekdaj radi nekaterih hujskačev podpisali nezaupnico, zaklicali v občinski pisarni glasni: »Živio!« Brunschmid je pa gotovo tudi v mislih Boga zahvalil, da je pri raznih hinavcih prestal dobo 3 let; kajti tisti, katerim je Brunschmid največ zaupal in jim je najbolj na roko šel, ter so bili njegovi največji navidezni prijatelji, lažejo sedaj čezenj. »Dobrota je pač sirota« Klerikalci so sklicali šusteršišev shod, klerikalci ga stražili, da se niso mogli liberalci zborovanja udeležiti, a ko je pričel Šusteršič vleči čez našega rojaka, župana Brunschmida, katerega že od mladosti poznamo, kakor tudi njegove vse prednike, oglasili smo se tudi mi radeški kmetje, volilci in zaklicali: »Zivio Brunschmid! Brunschmid bo naš župan! Ven z žlindro! Kaj pa Žlindra! Dol z Žlindro!« Vladni komisar gospod baron Rechbach je shod razpustil: kmetje so pa besno gledali Šusteršiča in če bi Brunschmid le z mezincem mignil, bi imelo za hinavce slabe nasledke, a on je ljudi miril in prigovarjal. Trije orožniki K3T Dalje v prilogi. "£9 Priloga »Slovenskemu Narodu" St 32, c*n6 8 februvarja 1902 so skrbeli, da se je dvorana mirno izpraznila; Šusteršič jo pa odkuri v Ljuu ljano. In spet se oglasi jih sto: »V hotel nas v gostilno ne bo!« Oj ti ubogi gospod Schvveiger, Vi tega niste zaslužili! Zavedni volici radeškega občinskega zastopa. Izpred sodišča. G. deželnosodni svetnik Hauffen je včeraj predsedoval sledečim obravnavam: 1. Poljaka Jaroš Stanislaus in Anton Muzinskv sedita na obtožni klopi, tožena radi težke telesne poškodbe. Bila sta voznika na Hrušici na Gorenjskem. 5. prosinca sta bila z več drugimi tovariši v svoji baraki. Prišel je tudi voznik Gre-goršek in bil baje siten; šli so vsi v hlev in tam je Gregoršek prosil za cigareto in ker je ni dobil, je sunil Jaroša v nos. Ta mu je povrnil s tem, da ga je vrgel ob tla. Po tem uvodu so se pošteno stepli in naposled je udaril Jaroš Gregorška z vozno »vago« po glavi. Pri pretepu se je udeležil posebno tudi Muzinskv. Sodni dvor je obsodil Jaroša na 3 mesece s postom in trdim ležiščem vsake 14 dni; Muzinskv pa je dobil radi lahke telesne poškodbe 24 ur zapora. 2. Gorenjski špasi. Poročali smo svoje dni že o tej obravnavi, ki je bila takrat preložena. L. 1876 rojeni posestnik Janez Hafner iz Godiš je sunil »v špasu« tovariša Jugovica z nožem v prsi. Včeraj mu je dal sodni dvor za ta »špas« 6 ted nov zapora. 3. Kranjska glava. L. 1863 rojeni oženjeni posestnik Jože Klemenčič v To-polah je imel 16letno, ljubeznivo deklo. Njena ljubeznivost je zapeljala Jurija Be-nedičiča, samskega fantina, da jo je povabil na ples. In šla je in plesala z njim Klemenčič pa je bil silno razjarjen in šel je po deklo v gostilno. Morala je domov, — a kdo ne pozna ženske zvijačnosti! Spomnila se je ljubezniva dekla na potu nakrat, da je pozabila ruto v gostilni; šla je nazaj in plesala naprej. Klemenčič pa je šel drugič po njo in jo odpeljal domov. To je pa fantine razkačilo in nagajali so mu sedaj vedno radi tega. No, končno je moža prijela jeza in udaril je Benedičiča s krepelcem po glavi. Radi tega je dobil danes 4 mesece. Benedičičeva rana je smrtnonevarna in gre do možgan. Vkljub temu je fant prišel neobvezan k obravnavi. Vsi mu svetujejo, naj gre v »špetav«, a on maje s svojo glavo; svojim možganom, ki se skoraj svetijo skozi težko rano, zaupa ta trda kranjska korenina menda več nego vsem zdravnikom. 4. Izpod Šmarne gore je 1. 1874 rojeni mesarski pomočnik Franc Premk v Stoščah. 29. maja je ukradel kot hlapec sr. Detele nekemu tovarišu suknjo, srajco ter niklasto verižico. Junija meseca pa nekemu ribiču 8 lepih rib. Pravi pa, da jih je bilo le 4. Sodnik: »Če je človek pijan, vidi vse topelt, ne pa samo polovico!« — Poleg tega je Premk ukradel nekaj »pintelcov« in obleke, katero mu je dal crospodar za snažiti. Po tej tatvini je spil samo 8 pollitrov vina. Ker je že večkrat predkaznovan, ga obsodi sodni dvor na 10 mesecev, potem pride pod policijsko nadzorstvo. Dne vne vesti V Ljubljani. 8. februvarja — Osebne vesti. Okrajni glavar v Postojni, g. Viljem pl. Laschan, je poklican k deželni vladi kot referent, de-želnovladni svetnik v Ljubljani, g. dr. Lu-dovik pl. Thomann pa prevzame vodstvo okr. glavarstva v Postojni. — Ministrstvo za notranje zadeve odpošlje c kr. deželni vladi prideljenega višjega okr. živinozdravnika g. Alojzija Pavlina v štiritedenski kurz za bakteriologijo in mikroskopijo na visoko šolo za živino-zdravstvo na Dunaj. — Celjsko vprašanje. Praški »Politiki« poročajo z Dunaja, da je naučni minister posl. Robiču obljubil, da celjski slovenski razredi ostanejo nespremenjeni, vkljub temu, če se je tudi Stiirg-khova resolucija sprejela. Slovenci se niso hoteli zadovoljiti samo s privatno ministrovo izjavo ter so baje zahtevali, da se zagotovilo naknadno ponovi oiicijalno v budgetnem odseku, da se uredi celjsko vprašanje levsporazumljenju med Slovenci in Nemci. Ednake izjave pa minister ni hotel dati, vsled česar je stališče slovenskih poslancev napram vladi nespremenjeno. — „Arbeiter-Zeitung" priobčuje o celjskem vprašanju članek, ki temelji na flagrantni neresnici. List pravi, da so bile celjske paralelke dosežene leta 1895 s pomočjo nemških klerikalcev in Sez glavo drugih Nemcev. To ni res- nično. Jeden del slovenskih poslancev je vstopil v koalicijo s pogojem, da se te paralelke ustanove, in poklicani zastopniki ogromne večine takratnih ne mik vU poslancev, na čelu jim Plener in \Vurmbrand, so ta pogoj sprejeli in ga tudi izpolnili. Zato pa lahko Slovenci po vsi pravici rečemo: sedanje stanje je plod po-razumljenja mej Slovenci in Nemci, a vsaka jednostranska prememba je roparski atentat na pravično posest. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslali potom mestnega magistrata peticije na državni zbor: »Krajni šolski svet« in »Učiteljstvo ljudske šole« pri Kapeli blizo Radgone«; »Pevsko društvo« in »obrtnijsko društvo« pri Sv. Magdaleni spodnji v tržaški okolici. — Dragoceno priznanje. Kanonik dr. Andrej Karlin nam ni še nikdar imponiral, a zadnji njegov govor na občnem zboru »Obrambnega društva« nam je pokazal, da je mož nekam precej plitev. Glasom »Slovenca« je dr. Karlin pri re-čenem zborovanju imel govor, v katerem je med drugim rekel: »Branimo se najprej v tem, da prisilimo nasprotne liste, da sami popravljajo svoje laži. Tiskovni zakon daje to pravico, mi lahko tudi prisilimo nasprotni list, da zlagana dejstva popravi« Kanonik dr. Karlin gotovo ve, da so njegove moške besede silno — smešne. Smešne so tudi ne glede na to, da dejstva (Thatsachen) sploh ne morejo biti zlagana, ker to, kar je zlagano, ni dejstvo, nego vedno le trditev ali obdolžitev. Smešno je pa tudi govoriti, da zamore kdo kak list po tiskovnem zakonu prisiliti, da »sam popravi svoje laži«. § 19. tiskovnega zakona daje samo pravico, da udeležena oseba na kako trditev v dotičnem listu priobči popravek, da torej na kako trditev odgovori s pro-titrditvijo. S tem pa, da mora list priobčiti vsak pravilno dostavljeni popravek, če je tudi skoz in skoz zlagan, kakor so nam poslani duhovniški popravki vedno, s tem ni list še prav ničesar sam popravil. Ako se priobči popravek, stoji le t r d i t e v p r o t i t r d i t v i. Ker m o r a j o listi priobčiti vsak pravilno sestavljeni popravek, tudi če so tisočkrat resnico poročali in so pripravljeni, jo dokazati pred sodiščem, je samo smešno in neumno, ako se priobčenje popravka predstavlja kot preklic, kakor je to storil dr. Karlin. Vsi dostojni časnikarji žele že davno, naj se naš tiskovni zakon glede popravkov premeni. Sedaj uredniku, ako neće spre jeti popravka in pride do tožbe, ni dovoljen dokaz resnice. Ako bi bilo dovoljeno, da sme urednik odkloniti popravek, potem pa svoje trditve pred sodiščem dokazati, potem bi se moglo smatrati priobčenje popravka kot preklic, potem bi se morali popravki pnobčevati brez dostavkov, v sedanjih razmerah pa nima popravljanje prav nobenega pomena, ker sme vsakdo tudi resnico tajiti, najsi je jasna in dokazana kakorkoli. In zato so dr. Karlinove ekspektoracije smešne in neumne. Nekaj pa je dr. Karlin vendar povedal, kar smo z zadoščenjem vzeli na znanje. Glasom »Slovenca« je rekel: »K a dar bo kazalo, bo »Obrambno društvo« tudi s tožbami pritisnilo na obrekljive in lažnjive liberalce«. To je jako zanimivo! To je kaj dragoceno priznanje! Društvo torej ne bo vselej pritisnilo s tožbami, kadar bomo koga raz žal ili ali sploh kaj nezakonitega storili, ampak le kadar bo kazalo. To se pravi: Kadar bomo kaj pisali, kar bi se dalo dokazati, takrat nas ne bodo tožili; tožili nas bodo le, kadar bomo kaj pisali, kar bi nam moglo prinesti obsodbo, kar bi se dalo kako zasukati, ali s katoliškimi pričami prevreči, izkratka, kadar bo kazalo. Prav! Mi načelomane pišemo ničesar, ako nimamo dokazovvrokah, ker vemo, kako klerikalci prežo, da bi nas tožili. Imeli smo v treh letih okrog 50 tožba, a obsojeni nismo bili nikoli, tožniki so skoro vedno še med preiskavo odstopili, ker smo že v preiskavi dognali dokaz resnice. Označenega načela se bomo držali tudi v naprej, naši bralci pa vedo po izjavi dr. Karlina, da vselej govo rimo resnico, kadar nas klerikalci ne tožij o. — Dr. Šusteršič proti „Domovini". Celjska »Domovina« je za- brusila svoječasno dr. Šusteršiču v obraz, daje njrgova narodna in verska prepričanost le hlimba ter da se njegovo ime — taČas še ni nosil častnega naslova »dr. Žlindra« — po vsem Štajerskem z zaničevanjem izgovarja. Šusteršič je vložil tožbo zoper takratnega odgovornega urednika gosp. Ante Bega, računajoč na eni strani pa, da bo primoral s takim žuganjem toženega k preklicu ali vsaj k ponižanju. Toda tudi toženi urednik je že poznal zarjavelo Šusteršičevo pištolo, ki bi se pri resnem poskusu — razletela v obraz ožlindrancu samemu. Nastopil je takoj dokaz resnice ter nagromadil za Šusteršiča toliko obtežilnega gradiva, da se je ožlindrana vsemogočnost prestrašil. Predlagal je sicer dr. Šusteršič vsemogoče svoje prijatelje in zaveznike za priče, med njimi celo svojo boljšo zakonsko polovico, a končno je vendar uvidel, da bi ga iz te žehte celo nemški in klerikalni porotniki izvlekli šele prav umazanega. In zato je brezpogojno odstopil odtožbe. Korenitega »kidanja« se namreč dr. Šusteršič boji bolj , kakor v Vatikanu — pometanja. — Tržaška „Edinost" vtika svoj nos v vsako malenkost, pridigujo, joka, zmerja in tarna pa siplje okoli sebe zlate resnice in materinske pouke, dasi je za to nihče ne prosi, še manj pa se za tista vodena modrovanja kdo briga. Zvišenost »Edinosti« je basen, v katero že nihče več ne veruje, zato pa tudi nihče z njo soglašati ne more. »Edinost« ima zategadelj vsak hip boj s tem ali onim sloven skim listom, ki ji pove resnico, da je smešna čenča. Sedaj ima boj s »Sočo«. Vedeli smo, da zgrabi po klerikalnem vzorcu izjavo izvrševalnega odbora narod ne napredne goriške stranke. To izjavo zlorablja »Edinost« proti »Soči«, dasi je tako sama po sebi umevna, da je pravzaprav niti treba ni bilo. Kakšno odgovornost pa naj ima izvrševalni odbor politične stranke nad »Sočo«? Ali urejuje in izdaja »Sočo« izvrševalni odbor? Ali je morda odbor političnega društva »Edinost« odgovoren za pisavo »Edinosti« v vsakem slučaju? Ali je odgovoren tudi za razna intimnopikantna »poslana«? Tudi za »Slov. Narod« ni odgovoren izvrševalni odbor narodnonapredne stranke na Kranjskem. Ako list zastopa načela stranke, je prav, oblika pa je docela postranska reč. »Edinost« se je torej zopet enkrat pošteno vrezala in korenito blamirala. Ali da »Edinost« pride s take vrste izjavo, tega bi ne pričakovali. S takimi sniizmi se hoče »Edinost« izog-niti zagati, v katero je zalezla. Seveda: »Edinost« naj bi dajala vsak hip »Soči« koše svetov, naj bi vtikala svoje prste v vse možne zadeve na Goriškem, ki je nič ne smejo brigati, ker ima doma dovolj hva-ležnejšega posla, in vse to bi morala »Soča« še hvaležno kvitirati. Kolika domišljavost! Čenče in neprestano bevkanje »Edinosti« narodno-napredni stranki več škodijo nego klerikalni spletkarji. — Klerikaci in domači obrtniki. »Za danes dovolj, pisali pa bomo še, kadar bo g. Toman najel — tuje kamnoseke« — tako stoji v »Slovencu« St 30. z dne 6. t. m. Gospodje pri »Slovencu« se hočejo s tem kazati zaščitnike domačinov proti tujcem, so pa pozabili, koga oni in njihovi najvernejši pristaši najemajo za mastna plačana dela. Navedli smo tekom let že vse polno slučajev, kako so ravno ti jezikavi zaščitniki domačinov tujcem oddajali razna dela, dasi so bili na razpolaganje vsaj tako dobri, če ne boljši domačini. Število teh izgledov pomnožimo danes lahko za nov slučaj. Slikarska dela, ki ae bodo letos vršila v šentpeterski cerkvi v Ljubljani, so že oddana tujcu, Nemcu Kastnerju,kibo slikal tudi božjepotno cerkev na Brezi ah in hvaležno odnesel tisočake, ki so jih nanosih slovenski romarji. — Iz črnega brloga. Nekdanja prijateljica dekana Koblarja, poznejša go-stilničarka v »Kat. domu«, Helena Vidali, živi sedaj v siromaštvu v Trstu. Ah, da, kadar izgine sveža mladost, vzame marsikaj konec in izginejo tudi nežna čustva. Helena Vidali je v »Katoliškem domu« prišla ob vse, kar je imela. Po- božni gostje so jo goljufali, kjer so mogli in tudi okradena je bila mnogokrat. Slučaj je nanesel, da nam jn prišlo v roke pismo, v katerem Helena Videli popisuje, kako se ji je godilo v »Kat. dr mu«. Tako ji je ob Šusteršičevi volitvi znmi klerikalni »laufburš« napodil vse polno vo-lilcev v gostilno. Ti so snedli in spili za 23 gld., »laufburš« pa je spravil denar in na vse pozive še odgovora ne da. — Nova tiskarna v Ljubljani. Gosp. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju in tovarne za pletenine na Glincah pri Ljubljani, je dobil koncesijo za ustanovitev nove tiskarne v Ljubljani. Ker ima stvar politično ozadje, bomo o njej o priliki še kaj povedali. — „Edinost" — tožena. Gosp. Zofka Kveder je vložila proti tržaški »Edinosti« tožbo zaradi razžaljenja na časti, storjenega s priobčenjem sramotilnega spisa. — Za Prešernov spomenik. Znani rodoljub gospod dr. Karol Gestrin, c. kr. sodni svetnik v p., daroval je za Prešernov spomenik dvajset kron. — Poročila sta se v Kanalu gospod Adolf Borzi in gospodična Eli za M a n z o n i. — Miglaj s kolom. Iz Kozjega se nam piše: Klerikalni časopisi imajo navado, da pišejo vedno o kazni božji, če se kakemu liberalcu kaka nezgoda pripeti. Če si liberalec nogo zlomi, je to kazen božja; če ga zadene kap, če mu kdo umrje, vse je kazen božja. Sami na sebe pobcžni možje pa ne gledajo! — Pilštanjskega Markota in našega kanonika cenjeni čitatelji gotovo že predobro poznajo iz naših dopisov. Ta dva ugovarjata časih stvari, da je res čudež, da jih no zadene kazen božja. No, pa miglaj s kolom sta dobila oba. Pilštanjski Marko je nakrat obolel, zatekel mu je vrat tako, da niti govoriti ni mogel, požiral pa je le s težavo. Dolgo časa ni mogel maše-vati. Ko pa so bile v Kozjem volitve za okrajno hranilnico, zmagal je hudobni duh, Marko je vstal, prihitel v Kozje, da je vodil volitev. Vrat njegov je bil sicer tak, kakor da bi imel dva krofa, a to ga ni oviralo — pri volitvi je moral biti. Če bi volitve ne bilo — bogve kdaj bi Marko šele vstal iz postelje! Našemu kanoniku pa je neka nevidna roka zmaknila stol, ko se je hotel vsesti, tako da je telebnil na tla, pri tem pa treščil z glavo ob ostri rob mize; vlila se mu je kri. — Pa tudi on je okreval. V obeh slučajih je namreč zdravil naš čudapolni Jankovič. če pa je tudi tema dvema prav mastno računil, ne vem. — O liberalcih se potem navadno piše, da so se po takih kaznih poboljšali, naša dva patentiranca se pa nočeta poboljšati. Smo le mi boljši ljudje! — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo bosta dve dramski predstavi: popoldne se igra Ogrin-čeva veseloigra »V Ljubljano jo dajmo« in gluma »Krojač Fips« ob izdatno znižani vstopnini, zvečer pa se igra po daljšem premoru zopet enkrat priljubljeni »Revček And rej ček«. Naslovno vloiro ima g. režiser Verovšek. Na pusini torek je predstava ob 1/s4. popoldne ter se igra gluma »Vrban Debeluha r«. — Gledališkim abonentom. Vsled tiskovne pomote označena je jutrišnja popoldanska ljudska predstava kot št. 65 (par). Ta predstava pa se vrši, kakor dosedaj vse popoldanske predstave, izven abonamenta ter seje vsled tega št. 66 (t. j. večerna predstava »Revček And rejce k«) vrši kot par in predstava »Vrban Debeluha r« v torek št. 67 kot nepar. — 40. opera. Z uprizoritvijo Do-nizettijeve opere »Favoritinja« se je dosegla sinoči 40. opera na slovenskem odru v Ljubljani. Priznati treba, da je to število za kratko dobo, odkar se vzdržuje slovenska opera, jako častno in za naše razmere jako veliko. — Slovensko gledališče. Včeraj se je pela na slovenskem odru prva Do-nizettijeva opera, in sicer »Favoritinja« na korist g. tenoristu T. Olszevvskemu Opera se je lepo in dovršeno izvajala ter bila prav skrbno vprizorjena. S sinočnjo predstavo smo bili zato docela zadovoljni ker so vsi sodelujoči faktorji prav točno vršili svojo dolžnost Zatorej je bilo tudi občinstvo z opero popolnoma zadovoljno ter je pevce in pevke opetovano odlikovalo. Pridržuje si, da spričo nedostajajo-čega prostora izpregovorimo o Donizetti-jevi operi obširnejše po reprizi, omejujemo se danes le na izvajanje. Uloga Fernanda je pisana za tenoriste prve vrste — partija, ki vsebuje najrazličnejše faze duševnega valovanja od mirne resignaoije vae nijanse do bolestne strasti. Ta uloga zahteva popolnega umetnika — ne le izbornoga pevca, ampak tudi pred vsem mojstra igre in mimike. V tej ulogi ravno lahko pokaže pevec, kaj zna. In tak umetnik, ki si lahko z mirno vestjo izbere take uloge, ker ji je — kos, je naš včerajšnji benelicijant, g. Olszevvski, naš Tannhauser. Pri burnem aplavzu je na stopil ter ostal kakor navadno tudi včeraj ves večer na umetniški višini. Vročen mu je bil krasen šopek in lovorov venec, kojega je po vsej pravici zaslužil, in pa dragoceno darilo. G. U rio h je pel včeraj slovenski, kar z zadovoljstvom konstatiramo, in sicer prvič prav povoljno. Uloga Alfonza sicer ni, Bog ve, kako hvaležna, vendar je tudi v njej g. Urich pokazal svoje vrline in jo prišel njegov krepki bariton do površja. Poleg 01szewskega se je odlikovala po svojih krasnih vele ukusnih toaletah in tudi kot pevka izvrstne šole gdč. R o m a n o v a, dasi je bila očividno bolehna. Uloga Leonore zahteva dobro izšolanega mezzosoprana; dobra šola in fino pred nasanja pa nadomestujeta jakost in veličino glasu. Gdč. Noe mi je izvrstno rešila svojo manjšo vlogo in ravno tako je bil na svojem mestu kot prior Baltazar g. basist Vašiček, ki je prav ugajal. Sploh je bila opera uprizorjena perfektno v vsakem oairu, scenično in pevsko. Opera ni težka ter lahkoum-ljiva in dostopna najširšemu občinstvu. Prav zato je izvestno našemu občinstvu, ki včeraj v svoji apatiji — tega je menda kriv malo tudi Pust, — ni napolnilo gledališča, izredno ugajala in bo napolnila v postnem času večkrat gledališč«; saj naše občinstvo ljubi melodijozno, lahko umljivo operno glasbo, te pa ima »Favoritinja« v izobilju. Razen tega pa ima »Favoritinja« veliko efektnega dejanja, — pozna se ji, da je pisal libretto Srcibe, — in tudi to naše občinstvo uvažuje. J o s. C. Oblak. — Trza & k i inženerji. Da tržaški inženerji pri vsaki priliki imenitne kozle ustrele, je že dobro znano, a da bi mogel en inžener sprejeti 2 stara in jako draga plinometr* za popolnoma nova, kaj takega se rnore le v korumpiranem Trstu zgoditi. List »Avanti«, ta šiba božja za tržaško kamoro, kateremu se imajo vsi nižji sloji in tudi tržaški Slovenci zahvaliti, da je Trst osvobojen raznih para-sitov in tržaško meato diskreditujočih javnih funkcijonarjev in strastnih voditeljev, je priobčil v zadnjih številkah zanimivo vest, da je administracija tržaške plinarne kupila 2 nova plinomera. Veščak dotične plinarn«, Gianduja Sospisijo, je ista kot nova in popolnoma rabljiva spoznal. Radi kontrole pa je poslala še vlada svojega veščaka, da se o resnici sporočenega se on prepriča. Komaj jo pa poslednji s kladivom po dotičnih plino-merih potolkel, že sta »popolnoma nova« (?) plinomera pokazala luknjice... Ta prizor je vladnega inženerja kar iznenadil, do-čim, — tako pravi »Avanti«, navzoči Gianduia-Sospisio niti rudečica ni mogla zaliti, čeravno je moral par krepkih od vladnega inženerja požreti. — Dotična plinomera sta se poslala spet nazaj v popravo. Ali je dični inžener pri nakupu iz nevednosti delal ali iz kacega dru-zega nagiba, še ni znano. Ni pa čuda, če gre vse v Trstu tako rakovo pot. — Mlad samomorilec. V Trstu se je ustrelil 15 let star dijak, sin stavbnega mojstra Jurija Katalana. — Poročilo o poslovanju mestne rešilne postaje v mesecu januvarju 1903. Mestna rešilna postaja posredovala je v pretočenem mesecu 21krat, in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 11 bolnikov, od tujih občin je prevzela v svrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode ali nasprotno 7 bolnikov in trikrat posredovala je pri ponesrečbah na lici mesta. Ponesrečeni bili so: delavka, ki se je poškodovala pri tovarniškem stroju, samomorilec, ki je skočil pod vlak, in delavec, ki se je poškodoval o priliki božjastnega napada. Brezplačne zdravniške pomoči iskalo je v rešilni postaji pri mestnih zdravnikih 49 bolnikov, katerim se je skupno ordiniralo 74krat. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Pred nekaj dnevi smo morali na Dunajski cesti čakati celih 25 minut, predno se je železniška ograja odprla. Tako oviranje prometa je ie od sile. — Vojaški izgred. Včeraj popo-ludne sta dva vojaka v Kolodvorskih ulicah provzročila velik izgred. Razsajala sta že popred na sv. Petra nasipu in ubila na neki hiši okno. V Kolodvorskih ulicah sta z bajonetoma tolkla po zidu. Prišedša v Češnovarjevo gostilno, sta zahtevala pol litra vina, potem pa sta začela razgrajati in razbijati. Razbila sta stol, jeden je z bajonetom rogovilil tako, da so gostje iz gostilne bežali, preklal je z bodalom mizo in naposled je je zasadil v tla. Natakarica je poklicala policaja na pomoč in ko je ta prišel v gostilno in pozval vojaka, naj bo-deta mirna, skočil je jeden vojak k njemu prijemši za bodalo, katero je imel takrat v nožnici. Stražnik je prijel vojaka in mu odvzel bodalo, nato pa skoči drugi vojak k stražniku in mu zagrozi, da ga bode z bajonetom v trebuh sunil, na kar je moral stražnik bežati iz gostilne. Vojaka sta tekla za stražnikom in jeden ga je v veži prijel za vrat in mu raztrgal bluzo in mu odtrgal medajlo. Stražniku je prišel na pomoč c. kr. policijski kanclist pri deželni vladi gosp. Schweiger, a tudi temu se je huda godila. Sedaj sta stražnik in gospod Schvveiger dotičnega vojaka, ki se je lotil stražnika, aretovala. Mej eskortiranjem v vojašnico je vojak grizel okoli sebe, se vrgel na tla in se trgal iz rok. Vojak in stražnik, ki sta bila zdaj na tleh, zdaj pokoncu, imela sta obleko rasstrgano in sta bila vsa blatna. Eskortiranje bi se bilo težko izvršilo, če bi ne bil čudni sprevod srečal slučajno stotnik in aretovancu ukazal, da se mora mirno podati v vojašnico. Ta vojaški izgred je bil privabil v Kolodvorske ulice vse polno ljudstva, ki je spremljalo aretovalce in aretovanca do vojašnice. — Hvaležen sin. Pekovski pomočnik F. M. je včeraj popoldne pred južnim kolodvorom svojo mater pretepaval in metal po tleh. Mati ga \e spremila na kolodvor in mu kupila vozni listek na delo v Jesenice. Sin tega ni hotel storiti in se je vsled tega spri z materjo in jo pretepel. Policaj je surovega pekovskega pomočnika odpeljal v zapor. — Prijeta tatica. V Šolskem drevoredu so danes zjutraj zasačili neko žensko iz Stožce, ki je kradla meso. * Najnovejše novice. Zdravilišče za j etične hočejo ustanoviti na Štajerskem. Predsednik pripravljalnemu odboru je dež. namestnik grof Clary. — V zrakoplovu z Dunaja v Breslavo sta priplava! t, predvčerajšnjem avstrijski nadvojvoda i >eopold Salvator in njegova soproga.— P o n e v e r j a 1 ca in morilca P. Kovača, ki je pri zgradbi predora v Koblencu poneveril delovodju 16.000 mark, vrhu tega pa nekoga umoril, je avstrijska policija v Pasavi prijela. — Enakopravni mestni očetje pač niso oni v Iglavi, ki so sklenili učiteljem na češki šoli iz narodnostne mržnje odtegaiti stanarino. — — »Visoke« zaušnice so se delile v pariški justični palači. Delil jih je princ Savine grofu Jusrevilleju. — Nesreča na morju. Ladja ,Severn' pod poveljstvom kapitana Olsena, se je potopila dne 5. t. m. a celim moštvom v Severnem morju. — Sprehod po Dunavi od Linca do Dunaja hoče napraviti s svojimi morskimi črevlji kapitan Grossmann. Pot upa prehoditi v osmih urah. Za seboj pa še vleče svojo ženo v čolnu, ki ga ima okoli pasu privezanega. * Plemstvo v uradih. Po češkem šematizmu pravnikov je pri najvišjih in ministrskih uradih 190. plemskih višjih uradnikov, več nego tretjina vseh. Vsi so seveda Nemci, Ceha ni nobenega, ki bi dosegel IV. plačilni razred, razun nedavno imenovanega sekcijskega načelnika v ministrstvu bogočastja Kanere. — Število Slovencev v višjih uradih je še manjše. * Birokratična logika. Poštni uradniki neke sosedne velevlasti so dobili tole povelje: »Dopisnic se ne sme čitati«. — »Dopisnice razžaljive ter nenravne vse- bine se ne sme poslati naprej«. — Zdaj naj pa nesrečni uradnik študira, da izumi modus, po katerem bode vedel vsebino dopisnic, koje ne sme čitati. ,,Neuigkeite-Weltblatt", znano senzacijonalno podjetje nekega dunajskega dobrega kristjana, je bojkotiran od tiskarske organizacije. Povod temu bojkotu je, da se krščanski posestnik ne ravna po pravilih tarifne komisije, če pa s druzega stališča pomislimo, kako demoralizira ta neumai list, ki je tudi pri nas na Slovenskem grovito razširjen, potem se razume klic : Proč z njim ! * Avstralski delavci za Bure. V sadnji seji konference avstralske »Po-litical labaur league« se je sprejela resolucija, ki se izreka za avtonomijo Burov, amnestijo kaplandskih puntarjev ter zo-petno postavitev njihovih farm.Resolucija se poda prvemu ministru avstralske zveze in voditeljem liberalne stranke v državnem parlamentu. ' Z balona jo padel. Stotnik pl. Sigsfeld in njegov spremljevalec, metere olog dr. Lincke sta se dvignila v soboto ob V, 10. dop. z balonom. »Berson« pri Potsdamskem observatoriju v zrak. Hotela sta meriti elektriciteto zraka. Ko sta svojo nalogo opravila, sta se hotela spustiti na tla. Toda zagledala sta, da ploveta proti morju. Zato sta balon prerezala, da bi padla hitrejše, a balon ni hotel pasti do-velj. Tedaj sta se odločila, da skočita iz balona, seveda s primerno pripravo. Dr. Lincke je padel na tla in se le nekoliko pobil, stotnik pa je padel na glavo ter se ubil. Balon ga je vlekel še daleč za sabo tako, da trupla ni bilo možno izpoznati. * Grozen roman v dveh dolih se je dovršil nedavno v Monakovem. Mesar Niedermever je imel pred dolgo časa ljubavno razmerje s starika vo žensko, potem je pa zapeljal in se poročil z njeno hčerko, lepo, mlado Vando. Niedermaver je imel v Monakovem hotel »Zum Doppel-adler«, kamor je zahajal večkrat tudi oženjeni ključavničar Raith. S tem je začela gospa Vanda ljubezensko razmerje, sklenila sta, da pobegneta v Ameriko. Prišla sta tudi res do Bremna, toda ker sta imela oba malo denarja, sta se sprla in razšla. Niedermaverjeva žena se je morala vrniti k svojemu možu in tudi Raith je šel nazaj v Monakovo. A od tega časa se ni zmenil več za bivšo svojo ljubico, sklenil je, da hoče popraviti, kar je storil svoji ženi, ki jo je ostavil radi Niedermaverice v blagoslovljenim stanju, in svojim peterim otrokom. Te dni je počakala zapu- { ščena ljubica Raitha na ulici in ga je vprašala, ali jo hoče zopet ljubiti. Ko je Raith to zanikal, ga je z revolverjem nevarno ranila, potem je šla za njim v gostilno in je tam še enkrat ustrelila nanj. Raith je v par dneh umrl, Nieder maverico so pa zaprli. * Za sinom v smrt. Iz Požuna javljajo: Včeraj se je obesila tu žena notarja Jurija pl. Bartala, lepa in jako na-obražena gospa. Pred tremi leti se jo tudi sam usmrtil njen sin, ki je bil huzarski častnik. Od tedaj je bila gospa Bartal vedno zelo otožna in se je menda usmrtila v j hipni blaznosti. * Mazilo zoper pekel. Takšno priporoča znani slovanski list za tretjered-nike. Recept je sledeči: Vzame se pet gramov potrpežljivosti, 15 gramov darežljivosti (gotovo je ta recept skrpal kak božji služabnik ter namenil teh 15 gramov za sebe), 20 gramov čistosti (to je najbrže namenjeno za farovže), 25 gramov ponižnosti. Vse to se stolče v možnarju vere s tolkačem moči. Potem pa se prilije četrt litra upanja ter ocvre na ponvi pravičnosti nad ognjem ljubezni. Vsa ta zbrozga se potem večkrat razmeša s pobožno molitvijo, da ne »plesni, to je, da je ne pokvari posvetna nečimernost. Kdor se stem mazilom vsak dan namaže, se mu ni treba pekla bati. — Prav toplo priporočamo za pustne dneve. * Državi nevarno društvo. Bogati trgovec v Nižjem Novgorodu Alekso Zarubin, ki je hud nasprotnik kadenju, je hotel ustanoviti društvo nekadilcev ter je predložil tozadevna pravila ministrstvu notranjih zadev. Ministrstvo pa je zavrnilo ustanovitev takega društva. Proti zavrnitvi se je Zarubin pritožil na senat, pa tudi tam so ga odbili. Končno je vložil Zarubin prošnjo za ustanovitev naravnost pri ce sarju, pa tudi od tam mu je prišel odlok da se ne more prošnji ustreči. — Kat razloček med nekdaj in sedaj! Ko se j. začel tobak razširjati po Evropi, kaznoval so kadilee v Rusiji s prognanstvom v Si birijo, a na Turškem so jim celo nosove rezali, dandanes pa je propaganda za neka-jenje — državi nevarna. ' Sleparska trafikantinja. Te režija Rifferova na Dunaju je pripovedo vala, da jo je, vstopivšo zgodaj v trafiko napadel neki mož ter jej ukradel kakih 250 kron. No, detektivi so še zvitejši in ti so dognali, da je trafikantinja le fingi-rala roparski napad, da dobi 600 zavarovalnine v slučaju ropa ali tatvine. Zdaj so jo skrili na »dunajskem« Žabjeku. * Krava je preprečila poroko. V neki vasi pri Kraljevem Gradcu so se pripravljali za poroko. Ženin je bil raven kakor sveča, »ona« pa nežna kakor golobica. Ali nesrečni ženinov oče je prodal še pred poroko iz hleva lepo »šeko«, in poroka se je radi nje razdrla. — Nevesta se je izjavila, da brez »šeke« ne gre v novo hišo — in »šeke ne morejo kupiti nazaj. ' Glasboljubni komarji, V časniku »Prometheus« pripoveduje prof. dr. O. N. Witt tole: Ko sem pregledal električno lampo, sem jo našel vso pokrito od komarjev. Lampa ima v sebi tako imenovani »glasbeni obok«, čuje se v njej namreč tiho šumenje dinamičnega stroja. Komarji pa ni privabila luč, nego zvok lampe. Vsi osmojeni komarji so bili moškega spola, kar je značilno. Lampa je namreč izvajala brnenje komaric, in kadar je zabrnela, je priletelo na tisoče komarjev ter se ponesrečilo. Enako se je pripetilo, ko se je z glasbenim vilicami izvedel isti ton, katerega je dajala lampa Torej »cherchez la femme« velja tudi pri komarjih in se ne pravi brez vzroka v nekaterih krajih babjakom »komarji«. Zvit kmetic. V francoskem mestu Narbonnu je bil te dni poklican kmetic, ki je baje ubil na njivi s palico jerebico in 7 mladih odnesel na dom. »Jaz sem nedolžen« se pridušuje kmet. »Ko sem plužil, je skočila naenkrat jerebica ter se besno zaganjala v mojega konja. Konj jo je brcnil ter nevarno ranil. Da bi se sirotka ne mučila, sem jo rajše ubil In ker bi bilo smešno, da bi jo pustil na njivi, sem jo spekel ter snedel. Ker so pa mlade žalostno čivkale, sem se tudi njih usmilil ter jih vzel na dom in dal pod kokljo. Co se je torej zgodilo kaj zoper postavo, je tega kriv moj konj in moje dobro srce; ljubim žival in težko mi dene, ako vidim, da žival trpi « — Sodišče je zvitega kmetica oprostilo, stroške pa mora plačevati državna blagajna. Društva. — Pozor! Vstopnice za Sokolsko maskarado se dobe proti iz kazu vabil v trgovini J. Lozarjevi na Mestnem trgu, in sicer do torka popolu dne 5. ure. Od 6. ure dalje se bodo pro dajele le pri blagajnici v »Nar. domu« Želeti je, da se si. občinstvo kolikor mogoče že poprej oskrbi z vstopnicami, da ne bodo pri vhodu predolgo zadržani Oziraje se na mnogoštevilne prijave skupin, je odbor odredil jako umestno, da st bo pričelo s plesom šele po 10. uri, kakor je to sploh običaj pri večjih maskaradah da se omogoči popolni razvoj in efektn: nastop skupin in mask. VJjudno se prosi, da vse skupine do 10. ure nastopijo Okoli polnočne ure »priženo« »Vinetsk; purgarji« znamenito morsko kačo, katero se prosi počakati v maskah. Prodajo »co riandoli« in »serpentin« so radovoljno pre vzele morske device, katere se že neiz račeno vesele na to podmorsko bitko! — Elite maskarada vrši se jutri, dne 9. t. m. v areni »Nar. doma« Zanimanje za isto je vsestransko, kajt letošnji kratki predpust trka že takorekol na vrata plesaželjnih, ter jih opominja jutrajšnje priložnosti, da se od njega v obilnem številu poslove. Slišali smo od strani, da so celo dimnikarji, opravljajoči svoj posel na »Nar. domu«, jednoglasne sklenili, da se udeleže te predzadnje pustne veselice korporativno v »uni formi« s svojimi nevestami. Od druge strani se nam je pa zopet brzojavilo, da pride slavna američanska godba cirkusa Barnum & Beilev, ki hoče zaigrati še par komadov, potem pa skoči v svoji obupnosti na dno morja. — Plesna dvo rana bo dično okrašena in likana tei gorko kurjena. Vstopnina za osebo 1 K maske in prej kupljene vstopnice 80 h. Začetek ob 7. uri. Sodeluje meščanska godba. 0^£~ Dalje v prilogi. TISa Priloga »Slovenskemu Narodu11 St 32, dn6 8. februvarja 1902. Telefonska in brzojavna poročila. Žalec 8. februvarja. Občinski za-stop trga Žalec je sklenil soglasno energični protest zoper nečuveni napad na slovensko gimnazijo v središčih štajerskih Slovencev. Naši poslanci se poživljajo k najostrejši, neizprosljivi ob-strukciji. Županstvo. Maribor 8 februvarja. Slovenskim državnim poslancem kličemo : Neustrašno naprej! Hvala „Slo-venskemu Narodu", kise je jedini mej slovenskimi listi res z vnemo zavzel za naše zahteve. Dunaj 8. februvarja. Slovenski akademiki protestirajo proti kulturnemu nasilju nasprotnikov, zahtevajoč od svojih poslancev, da pridejo z obstrukcijo na dan! Dunaj 8. februvarja. Na povabilo ministrskega predsednika Korberja prišli so danes zastopniki vseh treh jugoslovanskih klubov na posve tovanje z vlado zastran celjskega vprašanja. Posvetovanje je trajalo celo uro. Čuje se, da ni ministrski predsednik dal pomirljive izjave. Po tem posvetovanju so imeli klubi seje. V deputaciji so bili Robič kot zastopnik hrvatsko slovenskega kluba, K o 1 -kovic kot zastopnik naprednega jugoslovanskega klub ter Borcić, Pogačnik in — Šusteršič kot zastopniki klerikalnega kluba. Korber se ni hotel izjaviti jasno o bodočnosti slov. paralelk, vsled česar je odšla deputacija skrajno razburjena. Dunaj 8. februvarja. Današnja seja poslanske zbornice je bila določena na 10. uro, a se je pričela šele proti 11. uri, ker so bili poslanci vladne stranke skoro vsi odsotni. Cehi in Slovenci bi bili lahko sejo naredili nesklepčno. Razpravlja se o rekrut-nem kontingentu. Govorili so For-manek, Zazvorka in Daszyn-ski, Fressel je mej govorom Zaz-vorke napravil škandal, češ, da je parlament norišnica in trg sužnjev itd. itd, ker je mislil, da se hoče debato skrajšati. Daszinski je razkril vso zadevo princezi nje L ujize Koburške innadporočnikaMa-tačiča-Keglevića in trdil, da je Matačič bil krivično obsojen na 6 let ječe. Razkrinkal je odvetnika Bach-racha, češ, da je s pooblastilom Nj. Ve-, ličanstva mešal to zadeve v Zagrebu Ko je predsednik zavrnil Daszvnskega, naj cesarjeve osebe ne vlači v debato, je dejal govornik: Ljudskemu zastopniku se prepoveduje omenjati cesarja, odvetnik Bachrach pa je smel zlorabljati cesarjevo pooblastilo. Seja traja še. Dunaj 8. februvarja. Proračunski odsek je odobril dispozicijski fond s 25 proti 22 glasom. Razen Poljakov so glasovali vsi Slovani proti tej točki. Laška poslanca Rizzi in Malfatti sta pogumno zbežala, istotako nemški poslanec Elvert. Korber je zopet pel pesem o svoji pravičnosti Glede napitnice grofa Gcesa povodom obiska princa Adalbeita v Trstu je Korber pojasnil, da Gces ni imel nikacih specijalnih navodil. Dunaj 8. februvarja. Vsenemška stranka je izdala izjavo, da "VVclfova „Ostđeutsche Rundschau" ni več njen organ Petrograd 8. februvarja. Nadvojvodo Frana Ferdinanda je v Varšavi pozdravil avstro-ogrski poslanik baron Aerenthal, v Gačini pa deputacija njegovega dragonskega polka. Ob treh popoldne je nadvojvoda prišel v Petrograd in bil sprejet z velikimi častmi. Na kolodvoru so ga pozdravili: car, vsi veliki knezi in vsi ministri ter višji državni funkcijonarji. Nadvojvoda je napravil carici vdovi vizito. Zvečer je bil dvorni dine in galapredstava v Eremitaži. Narodno gospodarstvo. Zborovanje zaupnikov društva za varstvo avstrijskega vinarstva v Ljubljani. Koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca, bode v Ljubljani zborovanje vseh na Kranjskem bivajočih zaupnikov gori omenjenega društva. K temu zborovanju imajo seveda pristop tudi vsi za povzdigo kranjskega vinarstva zani-majoči se vinogradniki in drugi intere-sentje. Društvo, ki to zborovanje priredi, ima svoj sedež na Dunaju in je izvolilo iz Kranjskega razun 20 zaupnikov, ki mu pošiljajo mesečna, pol- in celoletna poročila o napredku vinarstva na Kranjskem, dež. poslanca in grajščaka v Bršlinu pri Novem mestu gospoda viteza Langerja še odbornikom svojega centralnega odbora. — Poleg tega, da to društvo preskrb-ljuje svojim členom razne vinogradske potrebščine po prav nizkih cenah in da daje potrebne nasvete in navodila pri regeneriranju vinogradov, si posebno prizadeva, da bi se obnovitev za avstrijsko vinarstvo nesrečne vinske klavzule, ugodno rešila. Zato nabira to društvo podpise in izjave raznih društev in zborov iz vinorodnih krajev in s tem namenom priredi tudi zborovanje v Ljubljani v središču med Dolenjsko in Notranjsko. Razun te točke se bode sklepalo tudi glede postavnega postopanja pri napravi poluvina, petijota in žganja iz vinske in sadne drozge ; in dalje tudi glede uvedbe pravega časa za trgatev. — Prostor za zborovanje sicer še ni določen, a najbrže da se bode zborovalo v Mestni dvorani (na Rotovžu). Darila. Uprsvništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 20 K £0 vin., nabrala v veseli družbi, praznujoč god vrlega rodoljuba. — Gospića Tinica Grebenčeva v Velikih Laščah 10 K iz nabiralnika v gostilni Grebenčevi tam z ge3lom: Za družbo svetega Cirila in Metoda Denarja naj ne bo nikdar nikomur skođa! Če tudi nisi grof in ne baron. Na leto dati moraS nekaj kron! Zato Slovenka naj bi vsaka le pazila Ter goste zmeraj brez pardona nahrulila. Za družbo svetega Metoda in Cirila. — Bralno druStvo v Radomlji 5 K kot darilo družbi. — Gospa Josipina Čudnova 5 K, meato venca na krsto g. Frana Rutar-ja, Trs t-Lj ubijan a. — Skupaj 40 K 50 vin. — Živeli! Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo j ristnega „MoII-ovega Seidlitz-pra*ka", ki je pref uSeno domače zdravilo in vpliva na želodec kre^ ino ter pospe-fiilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLIL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlautien 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 5 (12—2) I4n«l najolijlli crna»li. ^ Kupuje in prodaji staro rlniko posodo. | mm Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato aalogo »iedllnih ognjišč najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, ■ Solto medjo ali mesingom montiranih sa obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro isvrse. Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-7) Anton Deghenghi lesni trnovo o Mprl Itjrovcu" v tjubljani, Dunajska cesta. Eckertnažlahtna kupa (Edelra-ate) (871—25) —Jr<- dij etični naravni liker Iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domare sredstvo. Ces. kralj. dež. priv. tovarna za likšrje AH Ecliert,Građ8G. Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obntalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernohndt creveljsko črnilo; za svetla obutala samo FernolBDut crems za naravno usnje. Dobiva se povsodl. C. kr. w« pnv. iovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. ToTRrnižka zaloga: (103—5) Dunaj, I., Schulersirasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime St. Fernolendt. "IW V najem se da na več let dobra trgovina z gostilnico. Ponudbe pod „Trgovina 4000" na upravništvo »Slov. Naroda«. (343- 2) Pri poštnem uradu na Gorenjskem sprejme se v samostojna Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. 000000000000000 i mm *r$* Kirurjgične pase. sugpenzo-rlje. Kline pase In banduže vsake vrste v Izpričani prikladni napravi izgotavlja podpiaanec po meri in naročilu. Prizadeval si bode na vse načine, da vstreže vsem zahtevam, ki spadajo v njegovo stroko. K. Picifrft€jwski orthopedist (uravnavalec pohabljenih udov) in bandažist (51-2) Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. St. 4255. R&zg (361- 1) Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem rojenim leta 1879., 1880., 1881. in 1883., ki stopijo letos v vojaško, odnosno črnovojniško dobo: 1. da se bo dne 26« t. m. ob 9. uri dopoldne vr»šilo žrebanje v smislu § 32. vojnega zakonika i. del, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1881.) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2. ) da se od 18. do 25. t. m. v uradnih urah imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — veakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za nabor v kraju bivanja, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu; 3) da so od 18. do 25. t. m., v navadnih uradnih urah, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1883. rojenih, z letošnjim letom v črno vojno pristopivših mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki Eaj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. februvarja 1902. -S Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril v Vegovih ulicah št. 15 3 novo sedlarsko obrt. HI Prevzemal bodem vsa v svojo stroko spadajoča dela in popravila ter H| ista izvrševal fino, solidno in trpežno. Skrbel bodem tudi, da vsa naročila do ^3 določenega časa točno izvršim. ^| Nadejajoč se vsestranske naklonjenosti bilježim ^| z odličnim spoštovanjem Anton Benedičič sedlarski mojster in izdelovalec vozov. P* w (355—1) Radi opustitve obrti se proda po nizki ceni več polovnjakov starega Bizeljca in Dolenjca. Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda« (332—2) Ugodno se proda v nekem trgu na Spodnjem štajerskem, kjer je rudokop (326—4) hiša z gostilno in trgovino mešanega blaga z zraven spadajočim hlevom za 14 konj in vrtom. Hiša je v prav dobrem stanju blizu cerkve. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: L. K. št. 5000. Gt^AND PRIX PARIŠ V ■ - af* aLi 4*N m*\ I A s. m rj ■ t C3I_ A l'r . • - y • j rSUCHARD CACAO Dr. Gerstner-Jev postavno zavarovana in večkrat odlikovana izborna pijača zoper ,,mačka". V aamoprodaji ima Gustav Fischer izdelovalec soda-vode. (213-3) alanda Cevtoti-čaj Je Jedrn««, sroaiiiitieen, elat, St. I v zavojčkih a K —'20, K -'50, K l'25 Št. 2 „ „ „ „ -'24, „ -'60, „ P50 St. 3 ii „ n n '32, n '80, n 2. h*s dobiva v vseh veejlh »peeerljHklh trgovinah. (2593—18) > t*ti tn fiT> tar- Tih — ,tM i pil inn ICasnlj LE COUTER CEST L' /\DOpTER utolažijo preizkušeni in fino okusni (2M415) Kaiserjevi b prsni bonboni. 07 M II notarsko overovljenih / | ZLII s|irirev»l Janiri s.\* zim*\ Mm I i U ih|m>Ii pri kaHlJu, lirlpa-vomtl. halarjii in zaMliženJu. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni MIlana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevic. Gostilna 7raun Glinee, TrajaEisslc«. oesta sst. S priporoča: Vino rndece i*-lrljanslko I901 liter 34 kr. crno rumeno teran rumeno hrvatsko rebula goriško cvieek dolenjski l»OI 190I 1901 l»OI 1BOO 99 99 98 V* i O 4 O 4S SO 99 99 99 99 99 9* 99 99 99 99 99 -'9 99 99 (286—2) •* rumeno Maru staj. Pivo Puiitiieaniftko..... isto tak o po naj nižji ceni butcljska vina, kakor Refoško, Maršala, Muškatelec, Vermoiith, lllbezel, Gračeviaa in Šampanjec. Dobivajo se tudi mrzla In a;orka Jedila po naj nižji ceni. 3vana Stzjaka ftermaline-pecivo z varstveno znamko v Cjubljani, poljanska cesta štev. 25. Naznanjam velecenjenemu občinstvu, da izdelujem od 1. januvarja 1902 Bermaline-pecivo, in sicer: Bermaline kruh, Bermaline namizni kruh, Berma-line kolače, Bermaline prepečenec I. in II. in Bermaline biskuit. To pecivo ima poleg okrepčevalnega svojstva tudi izvanredno redilno moč ter pri pravilnem zavživanju jako povspešuje moči pri zdravih in bolnikih. Ima obenem prav posebno redilno moč za malokrvne, bolne na želodcu, na živcih, bledične, jetične in okrevajoče. (286—2) Edino jaz imam na Kranjskem pravico, tako pecivo izdelovati. 91 Original Singerjevi šivalni stroji. la svetovni razstavi v Parizu 1 i»O• prianalo se je Singerjevlm šivalnim strojem ' „GrRATND PRIX" najvišje odlikovanje na razstavi Vzorni v konstrukciji in izpeljavi. Nedosežno v izvrševalni zmožnosti in trpežnosti. Čer 17,000.000 Original Singerjevih strojev izdelano in prodano. Čez 700 specialnih šivalnih strojev za obrtnijske namene vsake vrste. Naši najnovejši rodbinski šivalni stroji so najpopolnejši, kar je sploh industrija šivalnih strojev dozdaj izdelala za domačo rabo. Imajo jako lahek, miren tek, z njimi se lahko ravna ter so ne-prekošni za vsa doma se izvršujoča dela, kakor za moderno umetno vezenje, slikarijo s šivanko, vezenje monogramov in za tako imenovane »llohlsaum-« in »Durchbruch « izdelke. Šivalni stroji tvrdke Singer Comp. imajo se zahvaliti za svoje svetovno ime izborni svoji kvaliteti, katera že od nekdaj odlikuje vsak izdelek t<> tvrdke. Vedno naraščajoče spečav•■ nj», znamenita odlikovanja na vseh razstavah in blizoma 501etni obstanek tovarne jamči najbolje za dobroto naših strojev. Brezplačni poučni tečaji, tudi v modernem umetnem vezenju. Singerjevi elektromotorji, specijalno za gonite* šivalnih strojev v vsaki velikosti. Singer C©« delninio društvo za šivalne stroje. Ljubljana, sv. Petra cesta št. 6. (364) Za žrebanje oba.« f -d. f ebrnm us^Ja 10022 priporočamo : aW 3 avstrijske zemeljske srečke z 1. 1880. ki so na leto 4krat vlečene in sicer: 15. fsbmvarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra, vedno z glavnim dobitkom : 2* O. O O O fišl in postranskimi po 4000 in 2fiOOO Bat. Najmanjši dobitek, katerega mora tudi v najneugodnejšem slučaju vsaka srečka dobiti, znaša 200 K in poleg tega se izroči lastniku dobitni list. kateri daje pravico so udeležiti še nadalnjih žrebanj ter se more tudi prodati (sedanji kurz približno 40 K). 3°;0 zemeljske srečke z 1. 1>80 so papilarno varne in služijo jako dobro kot kavcija za državne urade, k vlaganju denarja sirot i. dr. Prodajamo jih za gotovino po dnevnem kurzu (okoli 266 50 K) in ravno tako za dnevni kurz 0SST na a* račun. ~~£M V tem slučaju plača kupec predujem samo 50 K na jedno srečko, ostanek kupnine, katera se mu v tekočem računu vpiše v breme, pa mora plačati prav kakor sam želi, v poljubnih obnosih in obrokih. \adr)o na dobitek, zapadle kupone, kakor tudi V3e druge prednosti, ima od dne, ko je srečko kupil, kupec sam. Pismena naročila izvršimo z obratno pošto. Promese 3 . zemeljskih srečk prodajamo po 4- K. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. (350) .O/M Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 kron. «&\ Mestnem tr*^« zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre do-poludne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitain. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracnnila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lr.stnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev. IZdšT Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. ~tS-U (13-6) jY(ate Cepernič c. fa. evidenčni gcometer Jsofka Cepernič f0jSna Modrijan rojem Ošžr poročena. ~^£) U Gorenjem Logatcu, dne 9. februvarja 1902. Trebnje. Planina. Mesto vsacetja posebnega ohcestila. (267) Častiti ggf. ženini in neveste! Največja izbera lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck), svečniki itd. Veliki novi ceniki s koledarjem gratis in franko. Uljudno vabim in se priporočam (114—9) l^r-^iim O ticlem urar, trgovina z zlatnino, srebrnino, šivalnimi stroji in biciklji v Lijubj&ni, Mestni trg št. 25. Pomagajte si do mlinov brez vode! R* A, Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje ponuja posameznikom ali občinam mline na motor brez vode ali pa na ročno moe pod povoljnim! poboji. f sfoiako vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo. Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov! (278—2) Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. | Prave ruske a>«S Ov jaoa iz ftige z znamko zvezda «LJ. nc cloliljo po nizki cen i Varstvena znamka. na debelo in (IrobllO ^nns> pri: Ant. Krisper-ju in Vaso ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven. Jesenice: Anion Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar- telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. Petricič-u v Ljubljani sledeCih tvrdkah : (2486 -18) Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barborič. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fiirsager, Friderik Homann, Oton Homann. Skofja Loka: J. N. Koceli. Prodaja na drobno in debelo, Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam po nigihi «2*&mmM.m J. S. Benedikt 6 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. 1 Darila za vsako priliko! rid. Hoffmarm v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrsi žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični z J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: »Luč v žepu!" *k±±±±±±±dk±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±m r . -i Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga suknenih ostankov. I ____A 37 tT *% tf^T*#* Na travniškem kongresu je konstatoral prof. pl. Levden, da je samo v nemški državi okoli 1,200 000 ljudi j stalno bolnih za jetiko, izmed katerih jih umrje na leto okoli ^IOi JvliOllU« 180 000 za to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzročajejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo. Te bacile vdihava sicer vase vsak Človek, zakleniti jih ne moremo. Afco pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neskodnimi. Ondi, kjer se sapnik ra'teguje v fine vejice — tako imenovane „bronchie" — ki vodijo v pljuča, leze* dve žlezi, tako .imenovani bronchial- ah' pljučni žlezi", k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavanj drja Hoffmana, da ti žlezi napravljati „čisto posebni sok"; ki uničuje boleznične kali, predno morejo iste pričeti svoje razdizjajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi »sled podedovane bolezni, slaboBti ali drugega crganičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika. 1 " Pametna misel je torej nasla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile. Tega se je oprijel dr. HofTmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katarhe in jetiko), katero je imeaoval GlanduK-n. Glanduk'n ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temveč se napravlja iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniSkim nadzorstvom zaklanih koStrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti sufie v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete. Vsaka tableta tehta 0 25 g. ter obsega 0U3 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna. Ako se rabi Glandulun po predpisu, potem povspesuje tek, razvedruje, moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati. Veliko Število z iravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zoper jetiko. — Kjer niso že druga sredstva pomagala, tam je pomagal Glandulen. GUndult-n se izgotavlja v kemični tovarni dr. IK.ttoianna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi MM. Vi-agner-Ja^ c kr. dvornega zaiacratelja, Traga 203,111, v steklenicah po 100 tablet a 6 50 K, 50 tablet a 3 K. — Natančne broSure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. a (362—1) Pf af f -°vi šivalni stroji so zaradi svoje lepe oprave in nepoltoneljlve trpežnoatl izvrstno pripravni za rabo v rodbinah, pri obrtih, kakor tudi pri vsakovrstnih kvač-k arij ah. — Pouk brezplačen. — Stroji se dobijo v ednomesečno poskušnjo. Jamstvo 10 let. Zaloga Pfaffoviti šivalnih strojev v Ljubljani, Sv, Jakoba trg (170_4) F. TSCHINKEL. Najcenejša popravilu šivalnih strojev vseh sistemov, kakor tudi biciklu v. O q %0 €j, ej, pil sem ga, prijatelj, pil, in tudi tebi dobrohotno svetujem, da se včasih oglasiš v gostilni „pri Mačku", S&3E ne za to, da bi od tam odnesel — mačka, — ampak da si privoščiš izborno kapljico, katera se tam toči po sledečih cenah: (349) Istrijanec, črni. ...... liter 28 kr- n bel«....... n Jg n Cviček .......... >f 32 ,, Bizeljanec ......... » 36 Rebula.......... ,, 40 ,, Čez ulico dobiš vsa zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje. Francoski velekapitalisti kupujejo posestva z industrijo ali brez nje. Ponudbe prevzema zastopnik gfosp. J. lUsi$5, QrCIZ, Tl>en«tl>of, pfarrgo^e ? o *j a _, oq rt S •C 3 - & ° t** «-» cz ■—' o — •S-g ® 03 • *.~ 09 £ P.TH to tO C p, priporoča: j* —- m o a •3-5 1 S»S2S25 S o. _ .M »?* c g-3 •a -s "3 S °\| o a- » 3 m o - 3 r" o g I ta geo -m č3 -a . v - S* -e M — --gP O O O) M rt p#iia* (571-48) Kdor trpi na padavi bolezni, krCu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brofiuro o tem. Dobiva ee brezplačno in poitnine prosto v Kfliuanen-Apolhrk«, Frankfurt a. VI. Glasovir proda se po nizki ceni. Natančneje poizve se pri tvrdki A. & E. Skaberne, Mestni trg St. 10. (339-2) Fant. zsuika: Sidro. LINIMENTCAPS.COMP. iz Kirhterjrt«* lekarne v fraajl priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h , K 1'40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlcht.rJ.v. lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—11) ^ Klehterjev* lekarna f jSL pri zlatem levu V | v Pragi, I. Elizabet« centa 5. I 1 t)Ca prodaj j« majhno posestvo (za K 6CXX)) v Laškem trgu (Markt Tttffer). Več pove gospa Oisterscheg v Laškem trgu. _(336-2) S Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626-21) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. g| Or. Rose balzam želod< iz lekarne B.FBAGMEB-JavPragl je že več kakor 30 let občno znano domača zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuja in obdržuje v pravem teku. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. (■lavna zalog-»* lekarna B. Fragnorja v ftvfc*Č£S^ ,,prl iniini orlu** Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulica. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja io vsak dan. = Proti vpoSiljatvi K 256 se posije velika steklenica in za K 1 60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zalog« v lekarnah Avstro-Ogerska. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-3) Vsak dan sveže pustne krofe ^iporoča pekarna in slaščičarna Jakob Zalaznik Ljubljana, Stari trg 21. (38-6 m m m m * i VABIJO k —€• domačemu plesnemu venčku kateri bode v nedeljo, 9. februva ja t. I. v gostilni S „prt znamenju". s * K obilemu obisku vljudno vabita ?g (275) Terezija in Karol Lexander. i i i i i i i a n i i i i i Važno! Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletna predmete, f otografiene aparate in po-Irrlttrinr, kirurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velka zaloga najfinajiega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 6 Oblastv. konces. oddaja strupov. Zam ilvlnorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, selite-, enejan, kolmoz, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila Lzvršui«'o se točno in solidno. Drogerija Anton KanC Ljubljana, Sslen^orgove ulice št. 3 Pranja Meršol priporoča svojo bogato zalogo pričetih, in izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograini In ris arije ae v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. A Ini7ii U r2P7nw jn izposojevalnica siasovirjev in liarinonijsv nlUjLl] IVI duZ-lllUl Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop (home tvrdke bratov Stingl na Dunaju. Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter ..Filharmončno društvo" v Ljubljani. Lastna delavnica za popravljanje. r : I X Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 S nasproti cerkve sv. Jakoba priporoča svojo Fran Bergant i ♦ špcerijstoifl delikatesno £ Ha debelo i l Na drobno. 1 f ulit« (.^ ■ Doma žgana kava. Šunke in salame. Garantirano pristen rum, konjak, ruski čaj ter raznovrstna južna vina. i** m ♦ c i Pristno vino zastonj ne more zahtevati nikdo, a po čudovito nizkih cenah dobi vsakdo le pristna, dobra vina pri Cenkarjt v Gradišči! Priporoča se torej vsakomur, da se prepriča in poskusi. Cene so te-le : Istrijansko novo I liter 28, čez ulico 24 kr. Rihenberger nov Cviček rudeč Istrijansko staro j, ii ii Crno vino Refoško Muskatelec Stara bržanka Pelinkovec (vermut) ii ii ii ii ii ii ii ii n 32, 36, •40, 40, 64, 56, 80, I—- ifeST" Kdor pa vzame 10 litrov skupaj, dobi I liter zastonj! Obvestilo. podpisanca naznanjata, da Je odvetnik dr« Dragotin 7reo prevzel z dnem 20. t. m. pisarno odvetnika dr. Josipa Staniča v Gorici, Gosposke ulice št. 4. v hiši »Jffonte di plete". Prej skupno pisarno v Gorici. Gosposke ulice št. 7, v hiši ..Goriške ljudske posojilnice", pa je prevzel odvetnik {M7) dr* JCcnrik 7ttma* 0r. $ragotin 7rco. Dr. Henrik Turna ji V poljanskem predmestji , se proda * 16 stavbnih parcel J ležečih med 5 cestami, izmej katerih so tri, namreč Elizabetina cesta, Streliške ulice in Kuhnova cesta že izpeljane, t. j. kanalizovane ter vodovod in električna razsvetljava že napeljana. Izvrsten stavbeni prostor (gramozna tla), izvrstna, jako zdrava lega, ker je prostor od vseh strani obdan z vrtovi in njivami. Vse leto ves dan solnčno. V okolici ni nikakih tovarn, zato ni dima in zrak ostaja čist. Samo eno minuto oddaljeno od postaje električne železnice. Parcele merijo od 500—800 m2, cene pa so vrednosti primerne. Zidati je po sklepu ljubljanskega občinskega sveta: V odprtem stavbnem sistemu, v jedno nadstropje in brez predvrtov. Natančneje se poizve pri: (310-3) Antonu Dečman-u tvrdka F.P.Vidic & Co., Ljubljana. t i izdajatelj in odgororni urednik: Anke Beg. Laatnina ia tiik »Narodne tiakarne«, 12