Lato VI., štev. 258 LJubljana, sreda 4. novembra 1925 Poitniaa paviallrana. Cena 2 Din m »»h«)« rt 4. mjwtfwt. i £tan« mesečno Dta >j —; u tao- sem»tre Din w— otobrusoi Ojrlu* pe Uuihu Urednifttvo i Dnevna redakcija« Mikictiie*« cesta Me v. (6/1. - Telefon lt»* 7». Notna redakcija 1 »d io_ ure naprej t KnafloTi ul, »t j/L — Telefon *t J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnUtvo: Ljubljana, Prešernov« olics 4L S4- — Telefon kt. 36. tstcrainl oddelek 1 Ljubljana, Prcler-nov» ulica ii. v — Telefon It 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica kt. 1. — Cel|«, Aleksandrova cesta. Račun pri poltnem tek. uvodu 1 L|ub-IJana »L 11 84« - Praha tisio 78.180. Wien, Nr. ioj «41. Ljubljana, 3. novembra Gosp. dr. Kulovec ic v beograjski Širši Javnosti skoraj neznanem «Pokre-tn». za katerim ne stoji nobena politična stranka, našel članek, čegar pisec toži. da je v Sloveniji preveč gimnazij in to *sa siovenačkim dialektom kao nastavnim jezikom«. Primitivni nazori neznanega pisca so dali gosp. Kulovcu po vod. da ie dvignil v .Slovencu« velik rslaTn. češ. da se hoče slovenščino sploh brisati, česar pa da gosp. Kulovec ne ho prinustil. ker «smo se znali braniti v Avstriji. Pa se bomo v Jugoslaviji tudi«. Mi sicer nismo nikoli čuli. da se le v Avstriii gosp. dr. Kulovec boril proti nemškemu armad temu jeziku in tudi med javnimi boritelii za slovenščino v uradih in gimnazi!ah nismo zapazi!) tega gosooda. Junaštvo, ki ga sedai razvila. smo videli že tedaj, ko ie predseo-nik parlamentarnega • Jugoslovanskega kluba* lastnoročno rezal cirilski napis iz :able. nameniene oriientacijl posetni-šom Narodne skupščine. V očitni strastni želji, zamotati odno-3 a je med nami in Srbo - Hrvati, pripisuje gosp Kulovec Predstavnikom srbo-nrvatskeea dela našega naroda naravnost peklenske nakane "roti slovenskemu jeziku in članek v »Pokretu« mu seveda popoln »dokaz« za to. Mi bi p» skoro reklu da se naši srbski ln hrva. ski brane prav malo zanimalo za vsa ta vprašania. naimani pa za problem naših književnih jezikov. Zal. da gre »a jesinteressement tako daleč, da čulemo često tudi besedo, da Slovenci lahko gremo, odkoder smo prišli, če mislim«, da nam ni dobro. Gosp. Kulovec »e morda spominja, da ie bil srbski odgovor na slovenski avtonomizem — amputacija aH z drugimi besedami: .Ce ste res zatirani in zasužnjeni, slobodna vam pot!» Nam se to stališče zdi silno pofrrešno in povsem nezrelo, a značilno le hi nit si ne zapiraimo oči pred deistvom. oa je zavladalo v precejšnjem delu srbskega in hrvatskega razumništva. Srbi jt S Problemom narodnega edinstva zaenkrat prav malo ln gotovo premalo pečajo. Država ie napram niemu pravzaprav pasivna. Gosp. Kulovec vi to prav dobro, vendar, če pride kak stbsko-hrvatskl snis iz centralnega urada, zardi kakor puran, isti hip na zahteva, da se v vsej državi sprejemaio vloge v knjižni slovenščini in bi rad videl, da bi vsi centralni uradi reševali slovenske spise slovenski. Nairaie svetuje uradom v Sloveniji, da naj eventualno cirilsko pisano rešenie. Id bi ga Imela dobiti slovenska stranka, leno prepišejo v slovenščino in šele potem dostavijo. Iz časov črkarskih pravd smo Slovenci vaien Iskati dlako v lajcu in gosp. Kulovec bi bil z vse n svojim zavezništvom srečen, samo če bi mogel zavesti pozornost Slovencev na veterne milne iezikarskega dlakocepstva. Danes Pa se kljub tem malenkostnim stališčem že kristaliziralo pravilni nazori o problemu Slovenstva kot kulturne edinice v .lugoslovenstvu. Naš slovenski kniiževni iezik ni noben dialekt, kakor ni dialekt srbohrvaščina. O.i je rezultat dolgoletnega kulturnega razvoia in dela. Ali bi se bil lahko razvil edinstveni kniiževni jezik Srbov. Hrvatov in Slovencev, in aH le škoda, da se ni. to so povsem teoretska vprašanja. ki so žal že rešena rn prejudicirana. jugosloveni imamo torei dvoie knfl-žev.nih iez'kov. Ako kdo kniiževni slovenščini reče dialekt, ie to nenoznante noložaia. vendar pameten človek radi rega ne bo skočil iz kože. Vakor ie to stori! gosp. Kulovec. Mi nasprotno ona-•amo. da so Srbi in Hrvati zelo taktni v tretiraniu teh in Pa verskih vprašan!. Ker vedo. da so med .nami 1iud>e. ki podnevi s svetilko hodito Iskat dokazov, da so Slovenci strahovito preganjani. Ako se ie že enkrat stvar tako razvila. da imamo noleg kmiževne srbohrvaščine tudi kniiževno slovenščino, nas fo nič ne ovira, da se čutimo s Srbi l.i Hrvati kot en narod Naš kulturni zaklad odi skupen. Želimo in delamo na to. da bo vsai bodoča slovenska generaciia or>-sem obvlndnia oba svo'a kniiževna jezika 'n bo lahko delala v širšem in ož-c-m delokrogu. Naša nacionalna idoia zahteva, da se tudi med Srbohrvatl o našem iez;ku in našem kulturnem delu poučuje. Mi razumemo, da ie že fz številčnega odnosa 1 proti in samo od sebp dano neko razmerie glede ocene oben iezikov. vendar se nam zdi. da bi Srbo-hrvatov ta številčni odnos ne smel zavest!. da W tudi o.nl ne proučevali In vzliiibUi našega kulturnega dela bi ga uvažava!!. Ako že ne moremo predlagati. nai se vsak srbohrvatsk! lnte1'gem nauči književne slovenščine, kakor zahtevamo od slovenske inteligence, da se popolnoma nančJ srbohrvatski. nai se slovenščina goli vsai toliko, da se bo v vseh šolah po vsel državi učilo s knjigami. kier bo obravnavana slovenska književnost kakor lastna, v katerih se bodo nahaiali natisnieni slovensk' sestavki. profesorji nai bi slovenščino vsai razumeli, vsekakor na bi se na' na univerzah in drueod gledalo, da srb-skohrvatska inteligenca dobi pravilno Važni dogodki v Beogradu Ministrski svet pod predsedstvom kralja. — Radičeva avdijenca. Sestanek Radiča s Pašičem. Beograd, 3. novembra, p. Dopoldne od 10. do 13.30 se je vršila na dvoru se. ja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Na tej seji je min. predsednik Pašič obširno poroča! o delu vlade in Narodne skupščine. Nato so resortni ministri referiralj o zakonskih predlogih, ki jih nameravajo predložiti skupščini tekom sedanjega zasedanja. Posebno obširno poročilo ie podal minister prosvete Velja Vukičevič o svoji prosvetni politi- tuacijl in da je bilo vprašanje rekonstrukcije vlade v načelu rešeno pozitivno. Tekom popoldneva je sprejel g. Pašič večje število osebnih prijateljev in se z njimi posvetoval. Posebno zvečer je bilo pri njem več ministrov na dabši konferenci. Do sestanka med Pašičem in Radičem danes še ni prišlo. G. Radič je dopoldne poseti! prometnega ministra Radoieviča potem pa ie imel sestanek Dvomljiva zaupnica Painlevčevi vladi ki. minister ver Miša Trifunovič pa o | z ministrom dr. Sunerino. Vodstvo ra-sklepih glede navodil delegatom za po- j dičevcev je imelo sestanek v kabinetu ministra za šume in rude, ki je trajal skorai ves dan. G. Radič se je včeraj prijavil v avdJ-jenco ter je bil nocoj ob 6. sprejet od kralja. Avdijenca je traiala skoraj do 8. Novinariem ie Radič izjavil, da ie govoril z vladariem predvsem o zunanjepolitičnih vprašanjih. Jutri dopoldne se Radič sestane z min. predsednikom Pašičem. gajanja z Vatikanom radi zaključitve konkordata. Finančni minister dr. Stojadinovič in minister sociiaine politike sta poročala o invalidskem zakonu. Zatrjuje se, da .ie ministrski svet v celem obsegu odobril ukrepe ministra prosvete glede redukcije srednjih šoi. Ministri so bili po seji jako rezervirani. Smatrati je, da se je vršila tudi kratka razprava c notranje-politični si- Pred demisijo celokupne vlade? Demisija kot sredstvo za obširno rekonstrukcijo vlade. — Radič o svojem vstopu v kabinet. — Pašič in Jovanovič. — Odločitev že danes? Beograd, 3. novembra, p. V političnem življenju je danes ves dan vladala velika napetost. Dopoldanska ministrska seja pod kraljevim predsedstvom, konference rarličevskega vodstva ln sestanki pri Pašiču ter večerna avdiienca g Radiča so znaki, da se pripravljajo že dolgo napovedane odločitve glede sprememb v vladi. Tekom jutrišnjega dne bo situacija predvidoma že popolnoma razčiščena. Vstop St.iepana Radiča v vlado je svršena stvar G. Radič ie našemu ko-respondentu na tozadevno vprašanje sam izjavil: «To je sklenjeno in odločeno. V vlado stopim še ta teden. Moj vstop v kabinet mora učvrstiti sporazum. ne ga pa oslabiti.» Nerešeno pa je ostalo kakor izgleda, še vprašanje, v katerem svoistvu nai bo Radič član vlade. Zdi se. da se je gospod Radič odločil, da bi bil raie minister brez portfelia. nego resortni minister. Zlasti se v krogih HSS ne smatra za oportuno. a bi prevzel sociialno politiko. ki ie sedai obremenjena z invalid-kim zakonom. Povrh spada to ministrstvo še med ona. ki jih hočeio radikali ukiniti. O tem se bosta očividno iutri de-finitivno dogovorila Pašič in Radič. Za slučaj, da postane Radič minister brez portfelia računajo radičevci tudi s tem. da bodo obdržali vse svoje dosedanje resorte. Ako prevzame Sti. Radič soci-.ialno politiko, izpade iz vlade Pavle Radič. Medtem ko politični krogi računaio z Radičevim imenovanjem za ministra kot z gotovim dejstvom, pa je še povsem nejasno, v kakšnem obsegu namerava Pašič sprovesti druge izpretnembe v vladi. V zvezi s tem se ie danes ves dan govorilo, da so se nasprot-stva med posameznimi skupinami v ra-dikalskem klubu tako poostrila, da niso izključena velika presenečenia. Raznesla se je celo vest. da bo Pašič demisiio-nira! in se umaknil iz aktivne politike. Pokazalo se je. da so te govorice neos-novane in je nasprotno res. da sta se Pašič in Ljuba Jovanovič baš v zadnjem času znatno približala. Vest o Pašičevi demlsiji izvira očividno iz dejstva, da je stopilo v ospred le vprašanje širše rekonstrukcije vlade. ki bi jo Pašič Izvedel potom demi-slje celokupne vlade, ki hi mu dala svobodne roke za nameravane večje osebne spremembe. V tem slučaju se mora s sigurnostjo računati, da vstopita v vlado I.iuba Jovanovič in Ljuba Zivkovič. Radičevci bi želeli, da se umakne iz kabineta notranji minister Maksimovič. katereca resort bi prevzel g. Jovanovič. G. Zivkovič bi posta! minister pravde, sedanji minister pravde g. G.iuričič pa bi prevzel zopet predsedstvo radikalskega kluba. Računa se tudi s tem. da izstopi iz vlade minister prometa g. Radojevič. Ako bi g. Jovanovič ne posta! notranji minister, bi prevzel prosveto. v katerem slučaju bi g. Vukičevič izstopil iz vlade. Nava.ia- in znanstveno podlago glede slovenščine. IntePgenca. ki služi v Sloveniii. na.i bi uporabila čas. da se priuči književni slovenščini. Problem slovenščine v Ju-goslovenstvu ie čisto singularen pota v in ga treba tretirati z izrednim taktom in mirom, ter morda zahtevati od Srbn-Hrvatov več. kakoT bi zgoraj omenjeno številčno razmerje za prvi hip velelo. Pri nas ie toliko zastrupitvama vodnjakov. da ni pravega razumevanja za ves ta problem. Huiska se in aiinn'n. samo da se povzročao ner^oraznmTJe-n.ia. Članek bererajskeea «Poki;eta» te iste vrednosti, kakor članek gosp. Ku-lovca. io se še obširnejše spremembe, ki pa nimajo druge vrednosti, nego da so več ali manj posrečene kombinacije. Vsekakor pa je sigurno, da sedanji minister poljoprivrede Krsta Miletič. o katerem se tudi govori, da bo Izstopil, ostane v vladi. Ne da se ugotoviti, ali ln koliko je že dozorela odločitev glede rekonstrukcije. Smatrati pa je za sigurno, da bo odločitev padla v najbližjih dneh, verjetno že jutri. Radie o vlogi Italije in o uradnikih Zasreb, 3. novembra, a. V jutrišnjem »Domu. objavlja St. Radič uvodni članek pinl naslovom .Italija prevzema napram nam vlogo pokojne Avstrije«. V tem članku navaja Radič najprej Mussolinijev govor p-jrvodom tretje obletnice lašistovske-ga pohoda v R m, nato pa italijansko revv jo »Ecchl e Comenti«, to pravi, da ie treba z ozirom na intransigentno zadržanje fašistovske Italije Izvesti politiko sporazuma hitro in odločno. Radič zahteva radi tega .naj se odstavjo vsi uradniki, ki ie danes smatrajo radičevce kot protidržavne hr. nezanesljive elemente. Pri tem ostro napada splitskega velikega župana radikala Peroviča, kj ea radikali kljub radičevski-m zahtevam nočejo odstaviti, m zahteva, da se morajo odstran a «vsl PerovičU, če S da morajo zaradi Italijanske nevarnosti voditi državne posle v naii državi najboljši in najsposobnejši ljudje, kar bo edino dostojen odgovor Mussoliniju. Vojaška amnestija Beograd, 3. novembre, r. Včeraj je kralj podpisal ukaz. s katerim se amnestirajo »si vojaški obvezniki, ki niso zadostili vojs* škim dolžnostim, ako sc prijavijo v vojaško službovanje do l. januarja 1926. Nove instrukcije za konkordat-ska Dogajanja Beograd. 3. novembra, p. Proti večeru je imel ministrski predsednik Pašič konferen. co z vsemi onimi deligtti, ki so včeraj iz» delali navodila za nadaljna pogajanja z Vi> tikanom zastran konkordata. Navodila so s tem zadobila svojo sklepno obliko. Avdijenca pravoslavnih škofov Beograd. 3. novembra, p. Jutri dopoldne sprejme kralj Aleksander v avdijenci ves arhierejski sabor pod vodstvom patrijarha Dimitrija. Avdijenca je v zvezi z izdelavo ustave arhierejskega sabora. Volitve v Jugosl. akad. podpornem društvu v Zagrebu Zagreb, 3. novembra, n. Danes je bil uki« njen komisarijat nad Jugoslovcnskim aka» demskim podpornim društvom. Kakor zna« no. se je vršil vpis članov v to društvo pod kontrolo policijskega komisarja, ki je danes zapust:! svoje mesto. Dne 15. t. m. se bo vr> šila volitev novega odbora Jngoslovenskega akademskega podpornega društva. Fi*i KH2£j8V pOJ .Moskva, 3. novembra, s. Danes se je vršil na Rdečem trgu z velikanskimi svečanostmi pogreb voinega komisarja Frunzeia. Pogreba se je udeležila vsa vlada, diploma-tični zbor. vsa posadka Moskve in na stoti-soče ljudstva, ki so do večera defilirali pred Frunzejevim grobom, ki se nahaja v bližini Ljeninovega mavio.eia. Ko so bile pogrebne svečanosti končane, so zndoneli z vseh strani mesta topovski streli in žvižgale so tvorniške sirene v mestu. Kot naslednik Frunzeia se imenuje v prvi vrsti Džcrdžinski. V slučaju njegovega imenovani bo Trockij imenovan za gospodarskega šefa. Vladna izjava podčrtava v prvi veduje premoženjski davek. — bila vlada 32 glasov večine. — Pariz, 3. novembra, s. »Agence Ha-vas« poroča: Zbornica ie izrekla FJn-levčjevi vladi zaupnico z 221 glasovi proti 189. Socijalni demokrati so sklenili vzdržati se glasovanja pri glasovanju o zaupnici. Za Adado so glasovali radikalni socijalisti. republikanski sociiallstl. levičarski radikali in nekaj poslancev ostalih skupin, proti zatipmci na republikanci demokratične Unije, komunisti, demokrati ln republikanci demokratične lev'ee. Sklep socijalnlh demokratov, da ne glasujejo za zaupnico novi Painlevčievl vladi se razlaga tako, da je padec vlade neizogiben. Pariz, 1 novembra s. Vladna Izjava, ki je prečitana na današnji seji poslanske zbornice, naglaša, da ie nova vlada trdno odločena Izvesti svoj program. Imaioč pri tem v prvi vrsti pred očmi splošne interese naroda, ki zahtevajo čim prednjo obnovitev dežele. Življenjsko vprašanj« Francije so sedal finančni problemi, haterlh rešitev le nujna, a obenem zelo težavna. Položaj le sicer resen, vendar pa se nikakor ne srre pretiravati. Potrebne so denarnt žrtve, dolgovi se morajo zmanjšati z žrtvami naroda, za katere morajo biti pripravljeni vsi »k>jt brez Izjeme. Oddaja premoženja se bo Iztekala v avtonomno amortizacijsko blagajno, ki bo neodvisna od države. Proračunsko ravno-težle bo skušala doseči vlada i navadno amortlzacPo kapitala Javnih dolgov, t zvišanjem vojaškega službovanja na eno le»to vrsti finančne probleme in napo-Pri glasovanju o zaupnici je do-Socijalisti so se absentirali. — hi zopetno uvedbo volitev po »rondismanih. Predložila bo zbornici tudi zakonski načrt o sociialnem zavarovanju. Da pa svoj program tudi dejanski uresniči, namerava izvesti v prvi vrsti stabilizacijo valute. Zato bo nadaljevala t Londonu In Wa$htng. tonu pričeta pogalanja In upa. da bodo tudi uspešno zaključena. Pinančnl projekti naj nikogar n« vznemirjajo, vsakdo naj iir.a vedno pred očmi splošen dobrobit. Glede Maroka Ima Francija edino žello, da sklene i nasprotnikom « resnici lojalen mir. da ne bo znova Izpostavlena zavrat-nemu napadu. Kar te tiče Sirije, namerava francoska uprava delovati z vsemi svojim! močmi na to. da se čimprej doseže ono sta-nje. ko se bodo mogli narodi Sirije sami vladati. Mednarodni položaj Franclie ie zelo ugoden. Čeprav še vedno krvavi ln tudi še ni popolnoma zavarovana pred nevarnostmi, se Je Franclia postavila v Londonu In Ženevi kakor tudi v Locarnu na čelo narodov ki streme po svoji varnosti. Evropski kontinent je očiščen stare atmosfere, kar pomeni. da Je era težkoč zaključena In napočila nova doba, kl odpira pot k resničnemu miru. Pranclia Je ponosna na svojega državnika, ki le dosegel varnostno pogodbo v Locarnu in znal doseči tudi njene sadove. Pariz, 3. novembra s. Ob 3. popoldne se Je vršila seja senata, na kateri je namestnik ministrskega predsednika prečita! vladno Izjavo. Senat Jt poslušal Izvajania popolnoma mirno In ploskal le pri odstavkih, v katerih sta bila Imenovana maršal Peatin ln zunanji minister Briand. Luthrova okrniena vlada ostane na krmilu Vladne stranke so se izrekle proti veliki koaliciji in za izvedbo locarnskih sklepov. — Luthrova neodločnost. Oeriach piše v am Montag«: Lu- throva vlada le brex tal. Izgubila |e svojo najmočnejšo stranko, ne da bi dobila zanjo nadomestila. Nemški nacljonald no lzvrš:H zločin na nemškem narodu, ko so najprej poslali svojo viade v Locarno. potem pa so Berlin. 3. novembra, s. Pod predsedstvom državnega kancelarja Luthra In v navzočnosti državn h ministrov Brauna, Stlenga in Stresemanna se Je vršila danes konferenca z zastopniki strank, ki so ostale v vladi. Prt razpravljanju o splošnem poio-žaju Je bilo doseženo popolno soglasje. Tako zastopniki vlade, kakor tudi vladn'h •strank so naglašali, da Je ustvaritev temelja za končno odločitev o sklepih konference v Locarnu sedaj najvažnejše vprašanje, proti kateremu morajo stopiti vsa ostala vprašanja v ozadje. Zastopniki strank so -idločno odobravali ukrepe vlade za nadalj-no izvrševanje poslov, ki so bili potrebni vsled Izstopa nemških nacijonalcev iz vlade Jo pustili na cedilu. Vočiglrd temu zločinu Je imel Luther dvoj« možnosti: aH takojšen razpust državnega zbora, ali pa takoj* šen poskus sestave nove viade na temeljg velike koalicije. Lutl er ni stnrl ne enega in ne drugega. Ako bi bil Luther takoj rax-pustll parlament, M Imel za locarnsko politiko ogromno večino. Luther Je s svojim zavlačevanjem mnogo Izgubil za Nemčijo. Občinske volitve v Angliji Nazadovanje meščanskih strank, napredovanje socijalistov. London, 3. novembra, s. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v približno 300 mestih in podeželskih občinah, so bili doseženi sledeči rezultati: London: socijalisti pridobili 35 sedežev, izgubili nobenega: municipalni reformisti pridobili 4, izgubili 29; naprednjaki oridobili šest. izgubili šest. V podeželskih okrajih so pridobili konservativci 2(\ izgubili na 40 mandatov, socijalni demokrati pridobili 73 in izgubili 25. liberalci pridobili 11 in izgubili 33 mandatov. Veliko število xe-zultatov še ni znano. Pred stavko državnih nameščencev v Avstriji Dunaj. 3. novembra, s. 2e več tednov trajajoča pogajanja med zastopniki državnih nameščencev in vlado so se končala brez uspeha. Vlada 'e izjavila, da ie pripravljena privoliti le v izplačilo iz.rednejra prispevka v znesku četrt mesečne plače. Za 5. novembra z.iutrai ie bila sklenjena splošna stavka državnih nameščencev v Avstriji. Položai Je kritičen, vendar pa kljub temu upajo, da bo vlada v skrainl sili dovolila še nekatere koncesi'e v prilog rodbinam, da prepreči splošno stavbo. Narodne proslave v Italiji Rlin, 3. novembra, e. Jutri se bo vršila po vsej Ital ji proslava sedme obletnice Italijanske zmage v svetorvni vojni. V Rimu bo glavna proslava s slu/.bo božjo v cerkvi S. M. degli Angeli Na povabilo udruženja vojnih invalidov bo imel ministrski predsednik Mussolin: v gledališču Costan-za velik govor, v katerem bo podal sintezo politične obnove v Italiji od 1. 1915. do današnjega dne. Mussolinijevemu govoru bodo prisostvovali vsi kraljevski princi, talijanski maršali in admirali ter v Rimu navzoči generali. Trst. 3. novembra, e. V proslavo vkrcanja prvih italijanskih vojakov dne 3. novembra 1918. v Trstu Je bila danes opoldne odkrita na pomolu «Audace» (bivši moto sv. Karla) spominska plošča. Ceremoniji so prisostvovali tržašk prdfekt Maronl. škof dr. Fogar, general Pugliese, župan dr. Pitacco, vsi funkcionarji fašistov in ogromne množice ljudstva. Siavcostnl govor Je imel župan dr. Pitacco. Zaključek mednarodne konference o izenačenja zasebnega prava Beograd, 3. novembra p. Danes se je povrnil Iz Haaga iugoslovenskl delegat dr. Ivan Subotič. kl ie z dr. Ninkom Peričem zastopal našo državo na mednarodni konferenci v Haagu, na kateri ie k razpravljalo o Izenačenju zasebnega prava.. Naš drugI delegat dr. Perič ostane še nekai dni v Haagu. Mednarodne konference so se udeležile vse evropske države razen bolgar ske, kl nI poslala svoiega delegata. Delovanje konference je bilo razdeljeno na štiri sekcije. Prva se ie bavlla z izenačenjem konkurznega prava. Definitlvna konvencija nI bila Izdelana, ker obstoj« velike razlike pri zakonodaji v posaimeznlh državah, zlasti na Angleškem. Sprejet pa je bil osnutek konvencije, po kateri naj bi se ravnale vse zainteresirane države. V drugi sekciji so razpravljali o Izvršbi sodnih razsodb. Tudi tu niso mogli doseči popolnega sporazuma. Tretja sekcija je razpravljala o dednem pravu. Popolna rešitev zadeve se je odgo-dlla do prihodnie konference. V četrti sekciji ie bila na dnevnem redu revizija obstoječih haaških konvencij, ker se je pojavila potreba po reviziii zlasti med vojno. Veliko važnost so posebno polagali vprašanju zakonskega prava. Tudi ta sekcija nI dosegla popolnega sporazuma. Italijansko-ameriska pogajanja Wash!ngton, 3. novembra, e. Danes se je vršila prva seja italijanske in ameriške komisije za ureditev italijanskih dolgov. Zakladni minister Mellou je izjavil, da Ze-dinjene države prav dibro poznajo sedanji položaj Italije In žel Jo, da se doseže sporazum, ki bo zagotovil gospodarski mir. Načelnik italijanske komisije finančni minister Volp; Je predložil 24 monografij o italijanskem gospodarstvu. Ameriška komisija bo predložene dokumente čimprej pro""'Ja. V sredo ob 11. dopoldne se vtS druga plenarna seja. Bivši bolgarski kralj v Vatikanu Rim, 3. novembra, k. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je prispel v Rim in je sprejel d«» nes poset papeškega državnega tajnika kar* dmala Gasparriia. Zvečer ga je sprejel p«» pež v privatni avdijcnci. Interparlamentarna konferenca o narodnih manjšinah Zaključitev XXIII. interparlamentarne konference. — Anglija, Francija, Mala antanta, Poljska in Grška proti resolucijam o narodnih manjšinah. Ottawa (Kanada), 14. oktobra. Prvi del programa interparlamentarne kon fercnce je bil izvršen v Washingtonu od 1. do 7. oktobra, nakar so delegati odpotovali preko Ne\vyorka in Niagarskih slapov v Ottawo v Kanadi, kjer se je 13. t. m. vršila zadnja seja interparlamentarne konference, ria kateri se je razpravljalo o narodnih manj šinah ter o vprašanju opija. Zasedanje v \Vashingtonu je poteklo spričo neštevilnih izjav o svetovnem miru in ljubezni raed na. rodi mirno, zadnja seja pa je bila precej burna. Sejo, ki sc je vršila v federalnem parla. mentu Kanade, je otvoril predsednik ka. nadske skupine Interparlamentarne unije se. nator Beleourt, ki je izrazil željo, naj bi se v \Vashingtonu započeto delo srečno dokon« čalo. Ta želja se ni izpolnila. Že prvi go« vornik, nemški poslanec rimskega parlamen. ta Tinzel, je ostro napadel italijansko poli. tiko napram narodnim manjšinam, ki jih hoče popolnoma uničiti. Odgovarjal mu je Italijan Barzilai, ki je izjavil, da je Italija narodna država, katera nima niti 5 odst. ne. italijanskega elementa. Trdil je, da so po ita lijanskih zakonih vsi državljani enakoprav. ni in da postopa Italija napram neitalijan. skim manjšinam zelo dobrohotno, zahteva le, da so napram njej lojalne. Zanimiva je bila izjava Angleža Bootnbvja, ki je dejal, da se manjšinsko vprašanje nc bo rešilo na nobenih konferencah, ker se na njih še bolj poostruje. Za zgled je treba vzeti, kako so v Angliji rešili Škoti manjšinsko vprašanje Ti so sprejeli angleški jezik in skupno z Angleži sodelujejo pri razvoju angleške dr. žave, kar je edino pravilen način rešitve manjšinskega vprašanja! Češki Nemec dr. Medinger jc zahteval v svojem govoru re. vizijo mirovnih pogodb! Odgovoril mu je češkoslovaški senator dr. Brabee, ki je iz« javil, da je češkoslovaška država dala svo. jim nemškim državljanom iste pravice ka. kor ostalim, zato pa zahteva od njih, naj bodo lojalni. V obeh zbornicah feškoslova. škega parlamenta so narodne manjšine so« razmerno po svoji moči zastopane ter se v svojih parlamentarnih govorih poslužujejo tudi svojega materinskega iezika. Otroci manjšinskih narodnosti se šolajo v materin, skem jeziku od osnovnih šol do univerze. Zato je odločno zavrnil napade dr. Medin. gerja ter izjavil v imenu delegatov Rumuni. je, Grške, Jugoslavije, Poljske in Češkoslo. vaške, da ne morejo »prejeti predloga stalne komisije Interparlamentarne unije za pro. učevanje narodnih in kolonijalnih vprašanj, ki zahteva: 1.) da se v državah z narodnimi manjši, nami osnujejo paritetne komisije, sestavijo« ne iz enakega števila članov narodne večine in manjšine, ki bi imele nalogo reševati kon. flikte med večino in manjšino. 2.) da se vprašanja, ki se nanagajo t -jpo« rabi mirovnih pogodb na narodne manjšine, odstopajo v rešitev mednarodnemu sodišču v Haagu, katero naj v spornih vprašanjih izdaja nasvete, pa tudi končne sklepe. Dr. Brabee je utemeljeval svojo izjavo, Ješ da so paritetne komisije odveč, ker vži. vajo manjšine iste pravice kakor večine in se ne more dovoliti, da bi imele več pravic kakor večine. Madžar dr. Lukacs se je izjavil za prvi del predloga komisije, četudi ne pričakuje mnogo od njega. Madžari ne zaupajo v Zve« zo narodov, ker gredo vse peticije v kož. Treba je, da se da vsakemu članu Zveze narodov in ne samo svetu Zveze narodov pravica, da izzove anketo o položaju manj. šin v gotovih državah. Istotako je treba omogočiti vsakemu članu Zveze narodov, da predloži sporno vprašanje naravnost mednarodnemu sod'šču v Haagu. Madžar, i-kega delegata je zavračal Rumun dr. Ma. tej.-., ki je opozoril Madžare na njihovo pro« svetno politiko. Trije delegati iz Poljske, en zid in dva Nemca, so govorili proti politiki Poljske v vprašanju narodnih manjšin. Odgovorila sta jim Poljaka Kviatkowski in Dymovski, ki sta naglašala, da so Poljaki v preteklosti izkusili nasilje večine napram manjšini in da zato ne delajo istih napak. Predsednik mmunske delegacije Botez se je dotaknil postopanja velikih držav napram narodnim manjšinam. Napadajo se male države, ki izpolnjujejo obveznosti mirovnih pogodb, nikdo pa ne vpraša, kako postopajo velike države v vnrašnnju narodnih manjšin. Nemec dr. M-'ttc!man je izjavil, da želi Nemčija dobrih odnošaiev z vsemi država« mi in da je dala narodnim manjšinam vse pravice glede uporabe njihovega jezika in sodelovanja v upravi. Dr. Voj2 Marinkovid je pri tem zaklical: »Kakor ste jih dali n. pr. f.»žišk:m Srhom!* Bolgar Semerdžiirv je izjavil, da ie treba na vprašanje manjšin na Balkanu gledati z drugimi očmi kakor v ostalem svetu. Na Bal kanu ne gre samo za kulturno avtonomijo, temveč za golo življenje narodnih manjšin, ki morajo zapuščati svoje domove in bežati v sosedne države. Makedonije ni omenil, dasi je očividno meril na njo. V imenu naše delegacije je izjavil Ljuba Nešii. da ie iz potrka razprave najbolje razvidno, kako kočlrvo je vprašanje narodnih manjšin. De« legftelja Jugoslavije h istih razlogov, ki jih je navedel senator dr. Brabee. ne more spre« iefi predložene resolucije. Obveznosti goto« v'h držav in pravice manjšin so urejene s konvencijami o manjšinah, ki je integralni tlel mirovnih pogodb. Določena ie tudi kon« tfola teh obveznosti z isto konvencijo. Zato Jugoslavija ne mo^e prevzeti nobenih novih obveznosti niti v načelu, niti formalno, ker svoje; obveznosti točno vrši. \n»'e$V delegat '''an delavsko stranke P "n Rilev ie napadel našo državo, čez da razume, za'-aj nore sprejeti resolucije o manjšinah. Temu da ie vzrok na! režim v Mii^e.doTiiji, iz katere di h"ži na tisoče dru« žin v Bolgarsko! Zavrnil ga je dr. Vellzar Jankovič, ki j -ra ni beguncc-pač pa se mnr žavo, kar ie : na Jugosiavij in neresnični, našo državo, jotovil, da po zaključku mi« naše dižave v Bolgarsko, rgunci vračajo v našo dr. :ijši dokaz, da so napadi /.-.radi Makedonije krivični jsl. Bcn Riley, ki je napade! bil pred dvema letoma v Bolgarski, kjer je sklenil dogovor s Todo. rom Aleksandrovom, radi česar so razum. Ijivi njegovi napadi. Pred glasovanjem o predlagan! resoluciji je dr. Brabc izjavil, da se delegati Rumuni« je, Jugoslavije, Poljske, Grške in Ceškoslo« vaške vzdrže glasovanja. Na vprašanje pred sednika, kdo glasuje za resolucijo odbora, so vstali delegati Nemčije7 Madžarske(ll), Bolgarske, Avstrije, (menda radi Koroške!), Norveške, Švice, Danske, Švedske ter neki delegati južnoameriških držav. Delegati Ma. Ie antante, Poljske, Grške, Anglije in Fran. cije so obsedeli, medtem ko so italijanski delegati že prej odšli iz dvorane. Pri proti« glasovanju ni nihče vstal, ker so se omenje« ne države abstinirale od glasovanja. Resolu« cija je bila tako sprejeta z malo večino glas sov. Po glasovanju je predsednik angleške delegacije zahteval, naj se ugotovi, da se je angleška delegacija abstinirala. Iz tega se sklepa, da se Angleži z ozirom na potek de« bate niso hoteli odločiti niti za desno niti za levo Francozi so se abstinirali radi soli« darnosti s Poljaki in Malo antanto. Po gla« sovanju je vladala v dvorani velika nervoz« nost. Kot smo že večkrat naglašali v »Jutru«, zastopniki naše države žal ne obravnavajo vprašanje nacijonalnih manjšin vedno pra« vilno. Na zasedanjih Zveze narodov kot na drugih mednarodnih forumih le prepogosto delamo usodno napako, da se samo branimo, namesto da bi tudi napadali. Življenje na« rodnih manjšin v Jugoslaviji je neprimerno boljše kot robovanje naših ljudi v sosednih državah. Primerjajte usodo banaških Nem« cev in koroških Slovencev! Usporcdite pra« vice par dalmatinskih Italijanov z onimi Ju« goslovenov v Julijski Krajini! Vrh tega ne gre nikdar pozabiti, da so naše manjšine v Avstriji. Italiji itd. nasilno odrezane od nacijonalna celote, da se Jugo« slavije neposredno dotikajo, dočim so n. pr. Nemci pri nas le doseljenci, kot njihovi so« bratje v Severni in Južni Ameriki. S tega vidika bi morali nastopati naši za« stopniki in bila bi jim prihranjena mučna vloga obtoženca, ki se mora braniti. K preobratu v Perziji Azija se probnja, o tem ni več dvoma. Razvija se politično in kulturno, postaja moderna in evropske ideje postajajo teoretično in praktično last tudi azijskega kontinenta. Japonska je že daleč spredaj in se je v teku par desetletij uvrstila med svetovne velesile. Turčija je v teku par let pod Kemalovim vodstvom tako energično odvrgla azijat-stvo in postala najmodernejša med modernimi državami: kar se je zgodilo od 1. 1918. do danes, to ie skok ne čez desetletja, marveč preko stoletja. In vse to se je posrečilo energičnemu delu močne osebnosti Kemalove. Kitajska se še bori v svoji notranjosti. aH jasno se vidi, da ideje in stremljenja, ki jo danes prevevajo, morajo prej ali slej privesti do zmage in notranje konsolidacije ter vnanjega povzdiga. V Indiji, v Egiptu se še bori stremljenje po kulturni in politični emancipaciji z angleškim odporom. K tej vrsti narodov, ki se nahajajo na poti osamosvojitve, stopa sedaj tudi Perzija. Tudi Perzija se uvršča v krog narodov, ki so v stremljenju po temeljiti notranji reformi dosegli prvo, brezpogojno potrebno stopnjo. Tako je presojati najnovejši preobrat v deželi, odsta. vijev šaha in nastop Rize kana. Predvsem je naglasiti, da tudi Perzija ni v narodnem oziru enotna država. Tu vlada nasprotje med arijskimi Per-zijci-domačini in turško-mongolskimi priseljenci, ki so udrli v deželo fn ostali v njej. Najmočneje pleme med temi turškimi ljudstvi so Kadžari, katerim pripada tudi odstavljena dinastija. Njen prednik Muhamed kan je s svojim divjim ljudstvom podvrgel Perzijce. izbral si Teheran za prestolico in od leta 1795. vladal v državi. Odtlej je bila ta dinastija na vladi neprestano, ali nikdar se ni mogla zliti v eno z narodom, in tudi Perzijci se niso popolnoma sprijaznili z njo. Tekom zadnjih treh desetletij so pričele moderne ideje demokratizma in parlamentarizma prodirati in pričele pri dobivati pristašev med izobraženci, ki so prihajali z evropskih šol. V Perziji se je pričela borba med absolutizmom in demokratizacijo, med reakcijo in parlamentarizmom. in takorekoč avtomatično se je ta borba naprednih elementov obrnila tudi zoper šaha in njegov rod. Toda v oni dobi je imela carska Rusija v Teheranu, ki se je nahajal v ruski interesni sferi, odločilen vpliv in kadar se je šahu godilo slabo, je poklical na pomoč ruske kozaške divizije, ki so kmalu postavile nepremagljivo barijero težnjam demokratizacije. S propadom carizma je izgubil tudi šahov absolutizem svojo močno zaščito. Mladi šah Ahmed se je skušal nasloniti na Anglijo ter je skleni! 1. 1919. z njo pogodbo, lfi je dala Angležem izredno velik vpliv v deželi. To je povzročilo splošno ogorčenie v deželi, osobito so mogli ruski boliševiki podžigati ta odpor s svoio spretno, nesebično radikalno propagando. Slovita nemška igralca Lil Dagover in Hans Mieren-dorf nastopata v filmu »Otrok varijetejas po slovitem romanu »Berliner Illustrierten Zei. tung» «Der Demiitige und die Sangerin® od Felix Holiander.ja. Pride v kino «Dvor». Nadaljno je logična posledica tega razvoja. Riza kan, izborni vodja perzijskega nacijonalizma. je že lani pripravil odločilni udarec zoper šaha. ki se je v svrho večje varnosti držal raje daleč od Perzije, v prijetnem in zabavnem Parizu. Že dne 21. marca 1924. se je imel šah odstaviti in se proklamirati re. publika. Toda Riza kan vendarle ne razpo'aga s tako močnim aparatom kot Kemal paša v Turčiji: uprli so se izvedbi tega načrta muslimanski pravniki, ki imajo po ustavi pravico, kontrolirati, če se novi zakoni ne nahajajo v nasprotju z nauki Mohamedovimi. Glede reouh"ke so imeli pomisleke z verskega stališča. Sedaj se je Riza kan izognil problemu na ta način, da ie pač odstavil šaha in njegovvo turško-kadžarsko dinastijo, ni pa proglasi! republike, marveč se je dal sam postaviti na šahovski prestol. Njegova zmaga pomeni osvoboditev Perzije kadžarskega gospostva, temelj za popolno osamosvojitev Perziicev in za razvoj perzijskega nacijonalizma. Ruska zunanja politika Senzacijonalen članek sovjetske »Pravde«. Moskovska »Pravda« priobčuje senzacijonalen uvodni članek o bodočih smernicah ruske zunanje politike. V zvezi ocenjevanja locarnskih pogodb. pravi člankar. da se ne bodo nikdar več ponovili časi diplomatskih ln finančnih blokad in da so v bodoče vojaške intervencije izključene. V okvirju locarnskih pogodb je dovolj prostora zi sporazum glecle gospodarskih in političnih interesov sovjetske uniie. Vse drŽave. ki so podpisale locarnske pogodbe, moraio priznati, da ?e zagotovitev miru proti Rusiji ln brez Rusije samo reakcl-jonarna utopija. Komur je za resnično zagotovitev miru. mora odstraniti diference med sovjetsko unijo in ostalimi državami. Člankar izvaja nadalje dobesedno: Kdor odkritosrčno priporoča vstop Rusije v Zvezo narodov, nas mora pred vsem v mednarodni politiki spraviti v položaj, da nas ne bodo smatrali za državo z omejenimi pravicami. Ako se to zgodi, tudi Zveza narodov ne bo potrebna. da se ustvariio med nami in drugimi državami oni minimalni normalni od-nošaii, ki bodo omogočili novo etapo v razvoju svetovnega gospodarstva !n zavarovanca svetovnega miru. Politične beležke -f Proil redukciji srednjih šol. Poslanci Juraj Demetrovič. Stevo Kalember, dr. Ljudevit Pivko in Večeslav Vilder so vložili v Narodni skupščini interpelacijo zaradi ukimenia višjih razredov na posameznih srednjih šolah, med drugimi tudi v Murski Soboti. Interpelacija opozarja na škodljivost te odredbe, ker se ukinjajo razredi med Šolskim letom, s čemer so prizadeti poleg dijakov tudi starši, ki se jim povzročajo stroški, medlem ko se mnogim siromašnim dila-kom sploh onemogoči šolanje. Minisr>-ska odredba pa bo povod tudi mnogrm premeščanjem učnih moči. Če pa je začasnega značaja, pomenia to. da se bodo morali letos mnogi profesorji preseliti, potem pa se prihodnje leto zopet vrniti nazaj, ako se javi zadostno število dijakov. Tako bi imela država plačati dvojne selitvene stroške. Interpelacija naglaša nadalje, da bi bilo treba pri ukinjenju posameznih zahtev tudi ipoštevati. kateri zavod-' so opremljeni z vsemi učnimi pripomočki, zlasti pa bi se ne smeli ukiniti posamezni razredi tam, kjer so občine izjavile, da prevzamejo same njihovo vzdrževanje. Upoštevati bi se morale tudi socijalne in gospodarske razmere staršev. Interpelai?! vprašujejo prosvetnega ministra, ali hoče preklicati svojo naredbo. ki nasprotuje ideji demokratizacije prosvete. ki jo je izvaiala dosedanja prosvetna politika. + Radikalska izjava proti spahovcem in klerikalcem. V pondeljek sc je vršilo v Zagrebu zborovanje zaupnikov tamkajšnje radikalske organizacije, na katerem je govoril delegat glavnega odbora NRS, bivši minister dr. Laza Markovič. Govornik je med drugim izjavil, da se radikalna stranka s sporazumom RR nikakor ni odrekla delovaniu v kateremkoli delu naroda in je napoveda! živej-šo akcijo v tej smeri. Obširno je polemiziral proti Svetozarju Pribičeviču. katerega je dolžil. da ustanavlja »prečansko fronto.* Posebno odločne izjave pa je podal dr. Markovič glede odnošaiev NRS napram spahovcem in SKS. Radikalna stranka se je odločila sprovesti proti tema dvema strankama najostrej-šo borbo. Z dr. Korošcem se je dalo sodelovati, dokler ie »klerikalne stvari zadrževal v ozadiu: toda v momentu, ko on klerikalstvo povdarja kot svojo prvo točko, se neha vsako sodelovanje...« 4- SLS za Nemce. Medtem ko Slovenci na Koroškem bijejo obupen boj in se jim vsiljuje nemško šolstvo., premešča zadnie ostanke slovenskega učiteft-stva v nemške kraie. v slovenske pa uvaža za rabelisko delo rad našim narodom posebej vzgojene Nemce, se našim Nemcem, zlasti pa Kočevcem iz- vrstno godi. Imajo svoie šole. Ko so bili 1 Pflka Rusii« ie> & vedno ne ve!i __t__x__: ___,----1 Irfria mirovnptffl crihflnia v Pvmni Ol^n nekateri učitelji Nemci iz kočevskega okraja drugam premeščeni, ker pač ni nikjer zapisano, da bi Kočevci imeli pravico baš na te učitelje in to istočasno, ko Celovec razsaja proti Slovencem, sa ie našla izdajalska stranka, ki je skočila za hrbet državnemu interesu in interesu koroških Slovencev. Ni treba mnogo ugibati, kdo je ta stranka, ki ji je narodnost samo slepilo za naivne »kulturne delavce«. SLS je začela dalekosežno akcijo v korist Nemcem s prozornim namenom. loviti njih kroglice, za plačilo pa dati narodnostne koncesije. Ista SLS si upa sodelovati na »Koroških dneh* tn pri manjšinskih drudštvih! Hinavstvo tn dvoreznost te stranke gre čez vse mete. Za nadaljne informacije v tem oziru nai se obrnejo obrambna društva na poslanca SLS župnika S k u 1 j a. -f Težko obsodbo nad Radičevo neiskrenostjo izreka »Hrvat«, ki pravi v uvodniku: »Za federalizem ie ves'hrvatski narod. I Stjepan Radič ni dobil kroglic hrvatskih volilcev za centralizem. Tudi v bodoče jih ne bo dobil za centralistično politiko. To dobro ve i RadiC i celotno vodstvo HSS. zato oni govorijo svojim najintimnejšim pristašem, da ostanejo pri svofi stari politiki in da je sedania njihova Politika samo taktična potreba. Oni to govorijo zato, ker vedo. da se Pristaši, katere še imajo. nadejajo, da se bo čudotvorni predsednik izvlekel iz sedanjega ujetništva in da bo lepega dne zopet okrenil nazaj. Radičevl pristaši zato verujejo, da je v duši vsaj federalist in da mu bo uspelo, da z nekako lokavo in vijugasto taktiko udej- kega mirovnega gibanja v Evropi. Glede boljševiške propagande v inozemstvu je iz« javil, da z ozirom na Anglijo ni preveč tre« gična. Iz Trbovelj t— Žaloigra orožniškega komandirja. V Ijubljan. vojaški bolnici je umrl splošno pri« ljubljeni komandir orožniške postaje v Hrastniku g. Franc Hočevar. Naj v miru po« čiva! — Pred več mesci mu je umrla mlada žena. Zapustila sta petletnega sinka Slav« ka. Dogodek je vzbudil v hrastniški kotlini vobče sočustvovanje. t— Rok za vpogled v volilne imenike. Rok za \-laganje reklamacij v volilne imenike pr: dobnini zavezanih po stanju 1. junija t. I. ki bodo volili za davčno službo štirih raz« redov v priredbenem okraju Celje dežela 6 članov in 6 namestnikov, je poteke! s pr« vim novembrom t. 1. Sedaj smejo davčni zavezanci pregledovati volilne imenike še nadalje do 5. t. m., če se primerno legitimi« rajo. da se jim na ta način omogoči izbrati kandidata iz kroga volilnih opravičencev. Natančnejši čas, kraj in način volitev se bo objavil s posebnim razglasom. t— U postavijenje .reda pri voznikih. Izšla je naredba za voznike, v kateri se jih cpo. zarja, da morajo biti vozovi opremljeni s tablicami, na katerih so natančno označeni gospodarji in njihovo bivališče. Poleg tega pa morajo ponoči imeti vozovi svetilke. Kdor se bo pregrešil proti temu, bo občut« no kaznovan. t— Zgradba občinske tehtnice v Hrastnh ku s pripadajočo škarpo bo v kratkem do« .v..-.v,.................. .... ( končana. Pri tem pripominjamo, da hodijo Stvi hrvatske nanodne aspiracije. Ko b! gospodarji sedaj ie vedno tehtati na Dol, Radičevi pristaši podvomili o tem. bi ga v hipu ostavili in ob Radiču bi ostalo le nekoliko karijeristov. kar pa ne bi zadostovalo niti za en mandat.« Razum-ijivo .da »Hrvat« pretirava, toda v ob-dolžitvi. da Radič in njegovo vodstvo preko intimnih pristašev Še vedno zavajajo svoje ljudstvo v stare zmote, bi bilo želeti dokazov in konkretnih no-vedb. ne pa oavšainih trditev. -r »Hrvatski blok.« Kakor smo že javili. so v soboto zastopniki Hrvatskega seljaškega republikanskega saveza m Hrvatske stranke prava ustanovili v Zagrebu »Hrvatski blok« pod pogojem, da obe stranki obdržita svoj program, ki temelji v političnem oziru na zahtevi po samoodločbi hrvatskega naroda, popolni hrvatski narodni in državni suverenosti na podlagi konfederativne ureditve države. »Hrvatski blok« namerava skupno nastopati v vseh političnih akcijah, predvsem pa pri občinskih volitvah. Po sklenjenem dogovoru prevzame med seljaki vodilno ulogo Hrv. seljaški republikanski savez, v mestih pa stranka prava. Vprašanje je seveda, ali bo polomu Radideve republike med hrv. seljaki sploh še našla odziva zahteva po hrvatski »samoodločbi« in »državni suverenosti«, četudi upajo skrahirani politični voditelji novega bloka, da se jim bo priključil tudi dober del ravno tako skrahiranih zajedničarskih politl-kov. Po svetu — Hindenburg in nemški nacijonalci. Ber. linski »Tag«, glasilo nemškonacijonalne stranke poroča, da je državni predsednik Hindenburg ob priliki demisije nem ikon a« cijonalnih ministrov resno premišljeval ali bi ne kazalo tudi njemu podati ostavko na državno predsednUtvo. — Madžarska oktoberska revolucija. Ma« džarski emigranti na Dunaju so priredili ob obletnici oktoberske revolucije (31. okt©« bra) spominsko proslavo pod predsedstvom Aleksandra Garbaisa. Na proslavi, katere se jc udeležilo okrog 1000 Madžarov, je imel spominski govor bivši finančni minister v Karo!yjevi vladi Szende. — Težke obtožbe proti nemškemu poslant cu dr. Heirnu. Vodja bavarskih separatistov grof Bothmer obtožuje v časopisju poslane« bavarske ljudske stranke dr. Heima, čei da je spomladi 1920. skušal stopiti v stike s francosko in italijansko vlado, pri čemur se je skliceval na trditev, da je on edini pravi zastopnik bavarske politike. Dr. Heim se je 1. maja 1920. sestal v nekem župnišču v Kol. nu z voditeljem renskih separatistov dr. Dortenom ter ga je prosil, naj posreduje za razgovor s kakim pooblaščencem pariške vlade. Nato je ministrski predsednik Mil. lerand pooblastil generala Degouttea za raz. govor z dr. Heimom. Razgovor se je vršil 4. junija na gradu v Mainzu. Po razgovoru je bil dr. Heim Dortenov gost ter se je dne 5. junija vrnil v Regensburg. — Iz nemške žurnalietike. Glavni urednik dnevnika »Deutsche Allgemeine Zeitung« profesor dr. Pave! Lensch je iz zdravstvenih ozirov odstopil, vendar pa ostane še nada« Ije stalen sodelavec lista. Vodstvo lista je prevzel dr. Fric Klein. — Volitve v Kanadi. V četrtek so se vr. šile volitve v kanadski parlament V tem britanskem dominijonu, ki je urejen na fe« derativni podlagi, so si tudi ženske izboje« vale volilno pravico. Vseh volilcev je tri in pol milijona. Volilni boj se je vodi! v glav« nem okoli vprašanja obvezne vojaške služ« be in carinske zaščitne politike. Vladajoča liberalna stranka je bila temeljito poraze« na. Pri volitvah je propadel sam ministrski predsednik Mackenzie King in štirje člant kabineta. —- Splošna stavka v Palestini. Na vernih duš dan so ob priliki osme obletnice Bal. fourjeve deklaracije proglasili v Palestini splošno stavko kot protest proti angleški politiki. — Macdonald o sovjetski Rusiji. Bivši angleški ministrski predsednik Macdonald ie izjavil uredniku »Berliner Tagehlatta«, da je po njegovem mnenju sovjetska vla. davina v mnogih ozirih najbolj tipičen bur« žtijski vladni sistem v Evropi. Največja na. kamor jim je bližje kot v Trbovlje. t— Nova vinarna na Vodi. G. Anton Markovič, mizar na Vodi, preureja svoje Io« kale za vinarno z dalmatinskimi vini. Sedaj so se gostilničarji splošno začeli preskrbo« vati z dalmatinskimi vini, ker jim je pričel delati vinotoč g. Crnkoviča v Lokah veliko konkurenco. Tako n. pr. stoje ob plačilnih dneh pri tem vinotoču kar cele procesije delavstva, ki potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Iz Primorja • rlmena. ki morajo izginiti». Razna pod« jetja in številne vile v Opatiji nosijo ime« na, ki niso italijanska. Tako se zovejo vile n. pr.: rila Slatina, Zora, Nada, Dražica, Marica, Danice, Mir, Lada, Milena, Moja Nada, Mila. Mirna, Vinko, Jelica. Triglav, Zornica, Liburnija, Morava, Bogdan, Slava. Nekatere vile imajo nemška imena, kakor Friedrichhof, Goethe, Rosenhof itd. Vsi kraji imajo seveda čista jugoslovenska ime« na, ker je pokrajina pač od nekdaj na.ša zemlja. Sedaj so faiisti zdivjali proti doma« čim Imenom ril in podjetij. Imenujejo na« pise »eksotične« in zahtevajo, da se nemu« doma odstranijo, češ, da je Opatija italijan« ska in ne morda kaka »avstrijska ali jugo. slovenska oaza«. Fašisti pravijo, da morajo vsi »eksotični« napisi do prihodnje sezone izginiti. Kako pa je z imeni raznih gospo« dov italijanskih fašistov? Ali ni med njimi nifi »eksotičnih« imen in ali nima tudi sc« danjl tindaco «un nome che deve sparire?« • Bolnica v Triifu Dne 4. t. m. se otvori ▼ Tržiču velika bolnica, ki bo nosila ime »Vittorio Emanuele III.« Na vidnem mestu nad vhodom so napravljeni fašistovski zna« ki, ki »o zapovedani za vse nove javne zgradbe. • Dar goriškega mesta D' Annunziju. Za praznovanje zmage te dni podari, kakor na« znanjajo Italijanski listi, mesto Gorica D' Annunziju sliko sv. Frančiška Asiškcpa. ki je vredna 30.000 lir, seveda ako se je nabra« la pravočasno ta gvota. Mestni komisar je določil prispevka 3000 lir. • Milejša naborna praksa na Goriškem. Na letošnjih naborih se je uporabljalo v Julijski Krajini milejše merilo kot prejšnja leta. Dočim se je prva leta po okupaciji po« stopalo z naborniki naravnost kruto in brez« obzirno (potrjeni so bili napo! gluhi, slepi in šepasti) je bila letos potrjena za vojaško službo komaj ena tretjina fantov. • Izprememba v goriškem *Dramatičnem društvu*. Dosedanji režiser »Dramatičnega društva« v Gorici je odšel v Jugoslavijo, poskrbljeno pa je za dobro nadomestilo, ta« ko da bo društvo lahko še naprej uprizar« jalo dobre igre s sposobnimi igralci. • Himen. Poročila sta se g. Jos. Skolaris, rodom iz Vipolž. sedaj učitelj v Kozani ter gdčna Milena pl. Reya iz narodne družine poštarja Reye. Mnogo sreče! • Konkurz Konsumnega društva v ToU minu. Konsumno društvo v Tolminu je na« povedalo konkurz. Baje je prišlo do tega radi slabe uprave in slabih gospodarskih razmer po vojni. • Odvisni izključno od vladajočega nai roda. Goriški poslanec dr. Besednjak je na zborovanju narodnih manjšin spregovoril v imenu slovensko«hrvatske manjšine v Italiji izvajajoč: Mi Slovenci in Hrvatje v Italiji i smo vključeni v državo, ki ni obvezana k j zaščiti svojih narodnih manjšin po nobeni mednarodni pogodbi. Nam ni pravno za. jamčen ne pouk v maternem jeziku, ne vpo« raba naše govorice pred sodnijo in uprav« nih uradih države, dežele in občine. Mi spadamo k onim narodnim manjšinam, ka« terih usoda je tudi na polju njihovih na« ravnih pravic odvisna izključno od vo!jc in mnenja vladajočega večinskega naroda in i njegovih vlad. Pritožbe na Zvezo narodov ' so za nas nedopustne. Zato pozdravljamo zahtevo, da naj se pravna zaščita narodnih manjšin razširi na vse države brez izjeme. Tudi mi hočemo kulturno avtonomijo! Sa. mouprava kulturnega življenja je edino za« nesljivo orožje, s katerim se more svobo« da narodnega prepričanja izvesti in zava« j rovati... Vprašanje narodnih manjšin se mora rešiti. Le dva izhodna pota sta na iz« bero: ali iredentizem s sledečimi vojnami ali pa narodna svoboda v obliki avtonomi« je. Na eni strani nasilje, na drugi kultura in človečnost. Odgovorni voditelji držav naj se odločijo in izberejo. Občni zbor Srp ske Matice" v Novem Sadu Matica dobi muzej .loče Vujiča. kup! tisksrno fn bo zidala novo palačo, V nedelio. dne 1. novembra je tmeta šn!m pritne varnem ter je bilo naloženo odboru, nai stori vse potrebne korake za dosego tega cilia. Končno se ie pretresalo vprašanje novega poslonia Matice Na mestu, kter stoii zdai Matična hi?a. se otvor! skoraj nova ulica 7grndbo bo treba radi tega podreti. Tako ie dana Matic! pri lož/i ost, da nride do nove stavbe na lenšem prostoru. Novi dom pa mora biti "sestransko popoln. Odgovarjat! rmirn svojemu namenu na zunal bi znotraj on prostorih. ured;tvi. opremi in zu-ramem licu. Matica bo v novi palači uredila iavno čitalnico in knjižnico, fki šteje že danes nad .VI tisoč zvezkovV namestila bo v nil muzej Joče Vnilča te< bo imela v pritličju tiskarno Pa'ača bo ?fq!n predvidoma kakih osem njMHnnov Din Ker ne razpolaga Matica s tolikimi lastnimi sredstvi v gotovini, bo moral, n^ieti primerno pnsoiilo. Zhnrovalcl %n tudi ta načrt odobril! hi narcčill odboru, nai poskrbi za primarne proiekte ter na: razpiše iaven natečaj zanje. Kr so bila IzpremenVna pravila, ie skupščina volila nov odbor v katerem *e nahaiaio- predsednik' Ra-divoj Vrhovac: odborniki: Oinka Ve!tč Stanko Aranickl. ?Jvoiin Rogdanovii Laza Mirosavlievid. Trxlor RugarsVi Oragomir Raikovlč. dr. Milan Matič dr. Branko Petrovič, dr. Branko Roro ta. dr Sima Aleksič. dr. DiiSa-n Meda kovič. Pran'0 Malin. Nenad 1 ancoš. Mi-hailo Pa ik o vič in Ljuba 7unanski. V k-»'i ževnem odhorn za poslovno leto IQ?S-26 pa so: dr. Milan Petrovič. Va«a Sta-jič. Veliko Petrovič. Mirko Ralnbžič. rt' Fmil Popovič. dr. l.inba Trifkovlč. 0!i»? Mikič. Sveti«'av Ranica, dr Mirko Ko-sič. Mileta lak?ič in Andriia Mirkovič. »Srrvska Matica« v Novem Sadu bo rlasnm izrave nienih voditeljev nadatie-'-*a!a svoio prosvetno akcilo za izobraževanje liudstva t«»r omogočala čim tn-tenzi^neišn kniiževno produkciio volvo-dinskih Pisnteliev in pnblieisfnv. Skuhala Pa bo obenem skoncentrirat! vojvodinsko kniiževno živ!>»la venske akademije. DruKa slika: Tribuna v Umetniškem paviljonu z vitrinam! ln zastavo Zagreba Iz doNs kr | , Kari* III. Tragedija ob Sotli Sinova umorila očeta — Šele čei leto dni odkrit zločin — Otrok Izdal očeta Raz• prava v Zagrebu. — Bo) (tbtožencev na življenje ln smrt. ž« od petka n vrši pred zagrebškim »o« diščem razprava proti .Vzletnemu čevljarju Martinu Sulerju iz Harmice ob Sotli na Sta. )ersko.hrvgt»ki meji, ter proti njegovemu 2.Sletn«nu bratu čevljarju Slavku, ki sta ob. tožena, da st« dn« 3. juniji 1924. umorila na zverinski način svojega lastnega očrta. Z njima »red ie na zatožni klopi tudi Marti nova žena Josipina, ki je obtožena, da je vedela za zločin in ga prikrivala. Za raz. pravo vlada med občinstvom izredno zani. mstnje. Dvorane je nflb'to polna občinstva, posebno vaščanov iz llarmiee. ki so prihite. Ii, da prodro pred sodiščem v tajnost, ki je celo leto mučila to vas. O strašnem dogodku in niegovem zanimi. vem odkritju smo svoječasno v našem listu it obš;rno poročali. V h'ši Sulerjevih sta vladala mir in slo. H«, dokler ni umrla žena starega Sulerja. mati obeh obtoženih. Oče. tako pravita »i. nova, je ime! potem odnošaje z raznimi ženskami in zalagal z živežem ter denarjem posebno neko vdovo, ki je imela več otrok. Samo 4e par de: se predvaja pte-ras '.<> delo velifanstveni Svrso Se par dm „QUQ VADIŠ.. ?" H. de' je posebna celota in si ga lahko ogleda tudi oni. ki prvega dela m videl. Kolo- salna režija ter prekrasna lera vseh sodelujočih pekaš« vsako pričakovanje . . . Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker se ta velifanstveni film predva.a nepreklicno samo do vttevil petke. Predstave se vtše ob: 4., '/i6., '/j8. ln 9. Blagajna je odprta od 10 — pol 1 in od 3. naprej Hitite da ne zamudite v EHtnl Ktn® Ma* C^s vodlini kino v Ljub'jani. (Telefon 1241 Marti t Id Slavko *t» ee bala, da oc hi bili pri dedščinl prikrajšana, in »ta začela zato mrziti avojega očeta ii dna duše. Martinov« žena Josipina )u Je hujskala. tako da ni bilo nikdar miru. Končno »ta Martin In Sla* ko sklenila, dt »pravilu avojfga očeta » po. ta. Dne 3. junija 1924. sta mu pripravila z«, vdo. Ko »e je oče vrnil oh 9. zvečer z del« domov, ga je mlajši sin Slavko počakal na pragu in sunil z železnim drogom » prs«. V tem hipu ie priskočil starejši ain Martin, in udaril očeta z vso silo s sekiro po glavi. Stari Sular »t- je zgrudil takoj nezavesten na tla. i'hiialcn sta ga položila nato na po. steljo. kjer ga je Martin še davil in udaril še parkrat s sekiro po glavi. Mrtvega oče. ta sta morilra zakopala najprej v srno. trz osem dni pa ga iz strahu, da ne bi nastal prehud smrad, zopet izkopala in ga Zagreb« la potem na koruzni njivi. Da izbrišeta vsak sled. je odšel Martin po dogodku v Celje, od koder je pisal oče. tovi sestri Mariji Vuk imenom očita, da »e preseli v Gradec., kjer ima na razpoiago dobro službo. S tem pismom je skušal ovreči vse govorice, ki so se med tem pričele raz. širjati po vasi o Sulerjevi smrti, češ. da je bil umorjen od lastnih sinov. Orožniki so se mesece in mesec zaman trudili, da bi iz» slcdJi starega Sulerja. Šulerjevi so od tedaj živeli v večnem strahu. Brata Martin in Slavko sta skrbno skrivala grozno tajnost, ki je visela nad njima, kakor Damoklciev meč. Celo leto ju je grizla vest in plašili so ju strahovi strašnega junijskega vrfera. Mlajši brat Slavko se je med tem oženi!. Ljudje prij*j. vedujejo. da ie na dan poroke neprestano jokal: nikdo pa ni vedel zakaj in nikomur ni hote! razjasniti čudnega pojava. Ko st« morilca že mislila, da je izbrisan vsak sled o zločinu, pa je prišlo strašno dejanje nepri. čakovano ns dan. Meseca julij« letošnjeg« leta se je Martinov otrok » igri spr! s svo. iim tovarišem in mu zagrozil: «l'bil te bom, kakor je moj oče ubil stareg« očeta 1» Orož« niki so takoj zvedeli za to in aretirali Mar. tina in Slavka, ki sta kmalu priznala, da sta umorila svojega očeta in tudi povedala, kje je zakopan. Vpričo vaščanov in orožnikov sta morala potem sama izkopati truplo oče. ta, ki je gnilo že nad leto dni na njivi. Grozna in tajinstvena smrt Ivana Sulerja iz Harmice. ki je padel kot žrtev lastnih otrok tudi pred sodiščem še ni popolnoma razjasnjena. Dosedaj je bilo zaslišan h že veliko število prič, ki obtožence deloma obremenjujejo, deloma pa razbremenjujejo. Vsekakor vesta le Martin in Slavko, kaj se je usodnega večera god Io v domači hiši. Toda onadva pripovedujeta o dogodku sc. daj čisto drugače, kakor sta izpovedala ta» koj po aretaciji. Dočim sta orožnikom in preiskovalnemu sodniku priznala, da sta se dogovorila, da bosta očeta umorila, pa se branita sedaj, da sta ga ubila nehote, bre/ premisleka, v prepiru in pretepu. To sta dve kardinalni vprašanji, ki ju mora razči. stiti sedanja razprava. V dvorani je prišlo ponovno do naravnost pretresljivih prizo. rov. V pondeljek je neka ženska prinesla najmlajšega Martinovega otročička. Oče je glaso zaplakal, ko ga je zagledal, se nagnil čez klop in ga poljubil. Mali je neprestano resno in silno žalostno gledal očeta, po obra zu so mu tekle solze, nagnil jc svojo glavi, co proti očetu.zločincu in ga objel z roči. cami. Ženske so pričele plakati in tudi mno« go moške so oblile solze. Ravno ista puhli, k* pa se ie že kmalu nato porogljivo in hi. n«vsko smejala, ko je ena izmed prič izpo. vedala. da je hodila priležnica umorjenega šulerja iz Brcganc v Harmico «na Aus. gang». Umorienčeva sestra Marija Vuk, mati štirih otrok, ki živi sedai na bratovem domu, je skušala na vse mogoče načine re« Siri vs*j sinove svojega nesrečnega brata. Izpovedala je o njim samo dobre stvari in skušal« zvrniti vso krivdo na fiulerjevo pri. ležnico. V obrambi ubijalcev lastnega očeta je šla celo tako daleč, da je na neko vpra. šanje odgovorila: »Glavni krivec je stari, ker ni hotel poslušati svoje dece. naj se ra. je oženi, kakor da dela sramoto družini, ker je vzdrževal priležnico.« Najzanimivejša je bila izpoved žandar. merijskeg« narednik« Slovenca Dominika Macarola, vodje orožniške Staniče * Ssw •ketn Marofu. Ta je povedal, kako je prišel nekaj dni po smrti svojega oč>et» Martin Suler k njemu m povedal, da je oče izginil. Pripomnil je še, da ga je neka ženska iz Bregane videla, kako je šel preko Sotle s paketom v roki v smeri proti Jaški. Čeprav je videl tudi ono pismo iz Cel j«, pa je Se *«ino »umil. da tu ne more biti vse » redu. Imel je dogodek stalno v evidenci in obte žena brata neprestano opazoval. Kasneje »o našli v Sotli neko truplo, ki ie bilo zelo podobno staremu Sulerju. Poklic«! je Marti, na, ki p« je rekel, d« to ni njegov oče. Ko le čez leto dni Martin« izdal njegov lastni otrok, ie še s tremi orožniki aretiral Marti, n« in Slavka, ki st« takrat delala na polju na Štajerskem. Odvedel ju je v klet. kjer «e je na nicgov ukaz poprej skril orožnik Per. kovid. ne da bi aretirane« z« to vedela. Mi. sleč. da ju nikdo ne čuje. st« se brat« ži. vahno r»zgovarjal« in je Martin med dru. gim rekel Slavku: »Vse bo dobro, aamo složna morava biti. Enako morava govoriti in orožniki nama ne bodo prišli do živega, pa čeprav Si naju še tako pretepali!« Pri zasliševanju jima ie nastavil »e več »pret. nih pasti, v katere sta »e kmalu ujela in končno priznalo da sta umoril« lastnega očrta in tudi povedal«, kie je zakopan. Razprava se danes nadaljuje. Usmrtitev mcriVa £«aoovica Novo mesto, 3. novembra. Milan F.saj>ovid. oz kakor se je »«m ime. novaJ .Junak iz Like«, je plačal danes zju. traj zverinski umor zakonskih Vrdelov v Vrbinski vasi pri Vidmu z lastnim živije« niem. Sel je mirno in skesano v »mrt. Nje« gove zadnje besede so bile: »Pravo (dobro) je!« Ko je dobil v pondeljek dopoldne ohve. stilo, da je njegova protnj« z« pomilosti. tev zavrnjena, so ga odvedli zopet v njego« vo celico ter mu sneli verige, v katere je bil vea čas uklenjc«:. Prosil je zs cigarete iz izrazi! ohener želio. naj mu pošljejo du. hovnik«, da sc spravi z Rogom. Pravoslav. ni prota iz Li ibljane. Dimitrije .lankovid. ga ie zato posetil še tekom dopoldneva in pripravljal na smrt Popoldne se je razgo. varial Esapovič samo s pazniki in hišnim nadzornikom. Na željo so mu prinesli juho in pečenko, ponoči p« še belo k«vo. Po« poldne je ie prosil, naj ga fotografirajo ln pošljejo po eno sliko njegovi prvi leg;t'mni ženi, sinu ter materi, kar se je tudi zgodilo. Sloviti roman »Berliner lllustricrtcn Zeiti;ng», oOtrok va» rijeteja« (Der Demiitige und die Sengerin) pride te dni v kino «Ljubljanski dvor*. Noč je pojiolnonia prebdel, globo' . zami. šlien in zatopljen. Bi! je sicer močno potrt, vendar pa se ie pogumno pripravljal na zad» njo not. Danes, ob 4. zjutraj, ga je prota .lankovid posetil še enkrat, mu dal zadnj3 tolažila ter ostal potem pri njem. Točno ob 7. zjutraj sta pripeljala Esapo« vida nadzornika Skobe in Krampclj v sprem stvu štirih orožnikov na dvorišče sodnega poslopja, kjer so bila postavljena vešala in kier ga je že pričakoval senat, obetoieč iz dež. sod. svet. Kudra. viš. dež. sod. svetni« ka Kozine, dež. sod. svet. dr. Romiha, drž. pravdnika Barlcta, višiega državnega pravd nika dr. Kremžarja iz l.jubliane, zap:snikar« ia Malešiča ter sodnega zdravnika dr. Pav« liča. Predsednik Kudcr je obsojenca resno nagovoril z besedami: »F.sapovič! Sedaj je prišla ura. da zadostite pravici'« in r>o7val takoj nato r?blja Mausnerja. naj izvrši svo« jo službo. Fsapovid je močno prebledel, ostal pa ie ves čas miren. Ko ie stopil pred vešala, kjer sta ga prevzela rahel i in nje gov pomočnik, je rekel: »Pravo jel« To so bile njepove zadnje besede. Štiri minute na« to je rabclj Mausner sporočil senatu, da je že zadoščeno pravici, sodni zdravnik Hr. Pav lič pa je ugotovil, da ie čez 11 in pol mi« nute nastopila smrt. Prota D:mitrije Jan« kovid je obešenčevo truplo blagoslovil, na« kar so je sn
  • varllam bi nezgodam. Ministrstvo trzovtoie !n industrile prost zbornico za trgovino, obrt b Industrijo V Ljubljani, da zbere vzorce vseh (lavnih poljedelskih Is Industrijskih proizvodov, t zla*r takšnih. Id pridejo v poštev u nai tzvoz, kakor tudi onih. ki se v Sloveniji posebno gojijo in proizvajalo. Zato prosi Zbornica za trgovino, ohrt hi industrijo v Ljiibliani, da se | prijavijo vse tvrdke. ki bi Jelele sodelovati na razstavi v Filadelfiji, vendar se usoja zbornica Drl-pomniti, da pridejo za razstavo, pri kateri b.>do sodelovale skoro vse države sveta, v poštev samo v vsakem oziru prvovrstni predmeti, ker bi mogl« sicer udeležba naši gospiKlarsk' propagandi v Ameriki, ki naj bo glavni smoter raz>t»ve. več škodovati nego koristiti. Da bo mogla zbornica sporočiti ministrstvu vsa) prIMžno število razstavlialcev prosi da II Interesenti prijavijo svojo udeležbo tekom 8 dni Danes veliki ruski umetniki Ivan Možuhin Nikola Kolin Natalija Lisjenko v lepem francoskem filmu f>o Aleksandro Dumas. star. »Komedijant Kean" Oglejte si ta film — in vstvarite si sami sodbo — ker prepričani smo. da bo na vse napravil na iglobokejši utis. Vsled velike dolžine filma predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Kino «Ideal» Kulturni pregled Gledališki repertoarji Llubljanska drama Sreda, 4.: »Krpan mlajši«. 1xt. Četrtek, 5.: »Ifigenija«. A. Petek, 6.: »Zimska pravljica«. D. Sobota. 7.: »Za narodov blagor«. F. Nedelja, 8.: ob 3. pop.: »Vdov« RoSlinka«. Ljudsk« predstav« pri znižanih cenah. Ob S. zvečer: »Krpan mlajši«, izv. ljubljanska opera Sreda. 4.: »Mrtve oči«. F. Četrtek, 5.: »Nabor«, »Povratek;«. B. Petek. 6.: Zaprto. Sobott, 7.: »Don Ju«n». E. Nedelja. 8.: »M«non». Ir». Pondeljek. 0 • Plesni večer (gdč. Vizjakor« in g. VI če k.) 1*». fremiiera Mllčinskega nove. Izvirne »derske Ivstorlje bo danes, v »redo ob S. zvečer v Iniblianskem dramskem gledališču r-.a kar opozartamo mlado In staro gledališko publiko ki »« hoče priletno zabavati. Ma.š priljubljeni humorist g. Trldolln Zolns opisuje v tej novi privljičnl Igri vnuk« ».»v nega Krpana na nJemu lasten vesel način. Kratkočasni zgodbi seveda ne manjka tudi 11 i re. Pri premiieri bo gospod avtor nav-zoi. Slikar R Marčič (Razstava naših primorskih pejsažev v za« grebškem oficirskem domu.) Zagreb, koncem oktobra Polagoma, toda sigurno se začenj* v zu» nanjeir. svetu kakor tudi pri nas uveljavlja, ti ropet »leps umetnost« ali umetnost, ki nam je vsem razumljiva. Mi smo vedno oj>o našali zunanje »mode« in »smeri« in tako »e je zgodilo, d« je tudi naša umetnost, specijalno mlajša zašla n« znana stranpota: »edaj, »eve. ko se opaža vidni obrat v sve> tovni umetnosti k resnobi in sobdnosti, so taki umetniki v nemali zadregi. Treba pač na iti potov, ki vodijo zopet nazaj k pravi umetnosti in to je težko... Dekadentni čas. v katerem je marsikdo mogel sloveti kot »veličina« in v katerem ie našel »oboževal, ce« med dekadentno publiko, polagoma mi. nev« in zoj>et stojimo pred časom, ko bode. mo s zanosom stali pred »lepim« kipom in »lepo« sliko ali risbo. Prorokom dekadentn« umetnosti, razva« jenim vseled svojih umišljenih uspehov, se danes maje pod noganu, njihova dela nas ne zanimajo več, v njih nc najdemo nobe« nega užitka. Bili so potrebni , ki ga jc zahteval čas v katerem »o živeli, a danes izginjajo v istem tempu kakor so prišli na površje. Evo rimske in venezijanske mednarodne umetniške razstave, v katerih prihajajo »modni« umetniki vedno manje v obzir, evo nam reške mednarodne umetniške razstave, v kateri so zastopani umetniki oele Italije, da nam povedo, da so prijatelji lepe umet. nosti in plemenitih barv. Mardič na Reki ni bil zastopan, a prilikom otvoritve njegove kolektivne razstave v Zagrebu moramo re« či, da je škoda, da ga nismo videli n* re« ški razstavi, kajti niegova dela so vredna vse pažnje in vsega priznanja. Nimamo tu namena opisovati posameznih Marč'čevih slik, a ero moramo nagl-asifi: vsa njegov« dela iz našrga Primorja dokazujejo, da je naš umetnik zdrav talent, v l.aterega kri ni zašla nobena klic« kuhističnega morfija ali kokaina. To ie prednost niegovih del. jvisebno onih. ki «o s'ikana v gouacheitch« niki, v kateri je posrhno jak. Gouache je ena najrežrh trhnik. V niei ie tako dobro slikal slavni Mcnzcl 'n v niej ie ustvaril Svoja najbolišn dela. Malokdo mrd i 'gos!o» venskimi umetniki obvladuje to tehniko, v kateri je Marčič na zavidni višini. Priporo* čali bi mu, da se odloči enkrat k raz-stavi. ki bi pokazal izključno dvl« v tej tehniki. Marčič un« v svojih slikah, kakor to tudi pričakujemo od dobrega slikarja, barve, ki vplivajo ugodno, lepo in naravno. Z majh« nimi sredstvi rešuje barvne probleme dohro in skladno. Nekatere njegovih slik so zelo dekorativne, polne rumenih in rdečih to« nov, druge mehke in nežne kakor ona me. glen« z l.ovčena. o katerem je vladika Ra. de pel svojo »večno pesem«. V akvarelih je Marčič mojster in to posebno v akvarelih manjšega format«. Te minijature izdajajo veliko dušo tega slovenskega pokrajinarj«. ki s tako ljubeznijo slik« hrvatsko Primor. je 'n njegove otodiče. Mardičev« razstav« je dosegi« v Zagrebu veliko pažnio in priznanje, čemur je dokai mnogoštevilni obisk. Kot član vpoštevsne. ga in solidnega kluba »Vesn«« sodeluje Mar čič aktivno v slovenskem umetniškem živ. lienju, daleč od vsakega »»irma«, sam z« sebe « prepričan o svojem jvištenem delu, katero je nam normalnim blizu in razum, ljivo. Prof. Af. Gjurič glavni urednik »Umetnosti« in slikar. Nova !nterprerac"a Ibsenovlh »Strahov«. igralski ansambel Rettv Nansenove Iz Ko-dania ie nedavno gostoval na Švedskem v Stockiiolmu v gledališču »Dramatiska tea- tern«. Na sporedu so bili Ibsenovl »Strahovi«. katere je Igrala Nansenova na svoj poseben način. Napravila ie Iz drame tragedijo A!wingove matere, ki liuhl svoiega sina. Osvvalda je Interpretiral Henrik Ben-človeka, ki ljubi življenje a mu manjka po-zon ki ni predstavljal paralitika temveč trehna finoči. In odličnost, ki mu onogoča kretanje v družbi Predstava ie bila ba;e nadpovprečna. Tako slede tudi ?kandinavcl Ar.gležem in obiavliaio In popravlialo svoiega Ibsena. kakor Angleži Sliakesp :ara. Za ravnatelja dunajske Glasbene akademije ie imenovan dunaiski skladatelj prof. Schmldt. avtor opere »Notre Dame« ki se ie Izvajala pred časom tudi v ljubljanskem gledališču. Kulturne pridobitve Splita. V Splitu se je osnoval odbor, ki hoče preskrbeti splitskemu občinstvu koncertno dvorano za 700 oseb. — Akciia za Olasbeni zavod v Splitu napreduje povol no in ie venetno. da se bo šola ustanovila. Doslei se ie prijavilo že nad sto goiencev za razne glasbene predmete. Dve novosti Reln^ardtoveea gledališča na Dunaju. Režiser Maks Relnhardt pripravlja v svoiem Josefstadskem gledališču dve zanimivi novosti: dramo »Nadvojvoda« katero ie napisal Italijan Borgliese ter Mel-lovo »Igro apostolov«, v kateri nastopilo najboljši člani njegovega ansambla (med diugimi tudi Thltr.igovl ln Igralec Hololka). Domače vesti Obupni klic vojnih žrtev Te dni se odločuje v Beogradu usoda največjih trpinov, ki jih je grozna pošast svetovne vojne pahnila v telesno in duševno propast. V zadnjem trenutku prosimo našo javnost, naj saj za kratek hip posveti vso svojo pozornost našemu vitalnemu vprašanju. Baš sedaj potrebujemo vso moralno oporo našega ljudstva brez razlike mišljenja, da ob dvanajsti uri rešimo, kar se še rešiti da. Ker naša javnost ni dovolj poučena o našem bridkem vprašanju in niri ne ve. zakaj plačuje visoko odmerjeni invalidski davek, sklicujemo javno sejo o svojem položaju. Ta seja se bo vršila v petek dne 6. novembra ob 6. nri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. K seji vabimo vse korporacije, da se je udeleže po svojih zastopnikih, dalje vse invalide, bivše vojake in vso dobro mislečo javnost. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov * Iz državne službe. Veterinar Matija Kolarič je imenovan za inšpektorja odseka za veterinarske zavode ministrstva za kmetijstvo. * Imenovanje državne izpraševalne komisije za osnovne in aiira sorodne strokovne šole v Ljubljani. Za osnovne šole: predsednik Anton Dokler, ravnatelj drž. moškega učiteljišča; za podpredsednika dr. Ivan Orel. ravnate!' drž. ženskega učiteljišča in Nande M a r o 11, prof. drž. moškega učiteljišča: za člane komisije; dr. Gregor 2 e r i a v, prof. verouka na drž. ženskem učiteljišču, dr. Josip Demšar, prof. verouka na drž. moškem učiteljišču. Emil A d a m i č, učitelj glasbe drž. moškega učiteljišča Adolf G r o b m I n g, učitelj glasbe drž. žen. učiteljišča; Josip Bačič, prof. drž. moškega učitel:išča; dr. Josip Šmajdek, prof. drž. moškega učiteljišča; Ludvik Vazzaz, proi. drž. moškega učiteljišča, Ivan Baj-želj, prof. drž. moškega učiteljišča; Leo-poldina K u m p, učiteljica drž. ženskega učiteljišča za ženska ročna dela, Viktor Jaklič Anton Lenarčič, Josip Pav-Čič in Ernest Sirca, vsi vadnišld učitelji na drž. moškem učiteljišču. - V komisijo za pomožne šole: ravnatelj dr. Ivan Orel kot predsednik; za član«: Ivan Dimnik, upravitelj pomožne šole; Angela Vodč, učiteljica istotam; Pran Grm, ravnatelj drž. zavoda za gluhoneme; dr. Mav-ricij Rus, mestni fizik. — V komisijo za gluhoneme: prof. Nande M aro!t kot predsednik; dr. Fran Ramovš, vse-učiliškl profesor; dr. Pave! Krajec, In-stitutnl zdravnik; dr. Mavriclj Rus, mestni fizik In vseuč. docent; Fran Grm, ravnatelj na drž. zavodu za gluhoneme. Za francoski Jezik: dr. Stanko Škerlj, prof. na mestni ženski realni gimnaziil. * Revizija šolskih knjig. Ministrstvo pro-»vete je odredilo, da se vse šolske knjige osnovnih, meščanskih, učiteljlščnih In srednjih šol, ki so bile odobrene pred letom 1921 In pozneje, ali Pi sploh še niso odobrene, četudi se že uporabljajo v šolah, predlože Slavnemu prosvetnemu svetu, ki Jih bo ponovno pregledal. * Rndoll Pileplč f. Včeraj zjutraj je umrl v Zagrebu g. Rudolf Pileplč, predsednik Osred. urada za zavarovanie delavcev, veletrgovec z vinom in lesom, znan strokovnjak v gospodarskih krogih. Pokojnik Je bi! več let predsednik pevskega društva »Kolo«, predsednik Saveza trgovcev, občinski svetnik itd. Rodil se je I. 1873 na Reki Zadela ga je srčna kap. * Razpis ustanov trgovca Antona Ko-ler.ca v Celiu. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za visokošolce po nastopnih določilih: I. Iz občih določil: Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru iaki pridni, potrebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom Kolencem. veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini in gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci brez ozira na spol. Za posamezne štipendfe ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz giavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. II. Posebna določila za visokošolce: Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij L dr. brez ozira na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. Prošnje za zgoraj navedene ustanove naj se vlože izključno pismeno na naslov »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju«, do dne 12. novembra 1925. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo o Izpitih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoe tiditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada). Tudi je treba pri prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na doiični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bo po vsej priliki traial študij; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočltl z uradno listino (ubožnim Izpričevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje: osebna intervencija Je brezpogojno izključena. Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju: dr. Ernest Kalan s. r. * Konzulat češkoslov. republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, bivajoče v kraljevini SHS na prijavo terjatev proti poštni hranilnici v Budimpešti, ki se vrši na podlagi razglasa ministrstva financ v soglasju z ministrstvom pošt CSR št. 166 Zb zak. in naredb z dne 9. VII. 1925. Češkoslovaški državljani, ki stalno stanujejo v Jugoslaviji in so lastniki terjatev lz hranilnih vlog, ček. računov, računov v go-tovini itd. pri poštni hranilnici v Budimpešti. laliko dobe pristojne Informacije radi Na potovanju po Evropi se krasna ustavi nekaj dni v Ljubljani Ža njen slo« vesni sprejem v Zagrebu so priprave v pol« nem teku. Ne zaostanimo za Zagrebom! priiav od konzulata ČSR v LJubljani Pri pismenih vprašanjih se mora priložiti potrebna svota za kritje poštnine. Prijavni ter min konča dne 30. novembra. * Zbor lekarniških pomočnikov. Uprava slovenske sekcije Zveze lekarniških pomočnikov je sklenila, da skliče na dan 22. novembra v Maribor zbor lekarniških pomočnikov Slovenije. * Nova bolnica na Sušaku. Novo poslopje za bolnico na Sušaku je dograjeno ter se vrše sedaj notranja dela za opremo in razne instalacije. Ministrstvo za narodno zdrav je je dovolilo potrebne kredite za ureditev operacijske dvorane. Nova bolnica se otvo-ri končen prihodnjega meseca. * MeroizkusnI urad v Slovenski Bistrici. Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani je pri ministrstvu posredovala v zadevi zopetne otvoritve meroizkusnega utada v Slovenski Bistrici. Ukrenilo se ie baje vse potrebno, da bo zače! meroizkusni urad v kratkem zopet poslovati. * Udruženje lastnikov častnikov. V pondeljek, dne 9. novembra se bo vršil v Beogradu sestanek lastnikov glavnih dnevnikov v Beogradu, Zagrebu in Liubljani, na katerem se ustanovi udruženje lastnikov časopisov. O načrtu pravil novega udruženja bo poročal g. Jovan Tanovič. * Notar Karel Pieiwelss naznanja, da se nahaja njegova notarska pisarna v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 5 v pritličju levo. * Amnestija vojaških beguncev. Kralj Je podpisal ukaz, po katerem so oproščeni kazni vsi oni vojaški begunci, ki se do 1. januarja 1926. prostovoljno javijo pristojni oblasti. Ukaz o amnestiji se nanaša zlasti na mnogoštevilne voiaške begunce, ki so bili zaslepljeni po intenzivni protivojaški propagandi. Taiiih beguncev je baje približno 15.000. * Mlkrosporla v Zagrebu. V Hrvatu« piše dr. Janko Božič, da se je zadnje tedne v Zagrebu pojavila mikrosporia, kužna bolezen na laseh. Doslej je bilo opaženih 20 slučajev te bolezni na otrokih od 3. do 12. leta, dočim se odraslih ta bolezen ne prime. Posledica je popolno izpadanje las v obliki dvodinarskih novcev. Ker ie ta bolezen naglo nalezljiva so šolski faktorji ukrenili vse potrebne mere, da preprečijo to epidemijo: Obolela deca se ne pušča v šolo, a šolski ambulatorij premore Rontgenov aparat, s katerim jo bodo uspešno in brezplačno ozdravili. * Beograjska sekcija JNU. V nedeljo se Je ponovno vr?il občni zbor beograjske sekcije JNU. Pri volitvl nove uprave anketnega odbora za proučitev obtožbe proti pedpredsedniku JNU, Miloju Sokiču. in upra ve novinarskega kluba, so beograjski novinarji bfll razdeljeni v dve skupini. Nosilec liste starejših novinarjev je bil direktor »Vremena« Kosta Lukovič, mlajši pa St;epo Kobaslca. Zmagala Je druga lista. Občni zbor se nadaljuje še prihodnjo nedeljo ln sicer z diskusijo o poslovanju novinarskega kluba. Kakor navajajo listi, obstoja opas-nost, da se velik del beograjskega članstva oddeli od sekcije in da se posebej organizira kot poseben del JNU. * Vinska razstava s sejmom se bo vršila dne 10. decembra v Ivanjkovcih v restavracijski dvorani tik kolodvora ob 9. dop. Pripuščena so vsa vina, pridelana v ormoškem in ljutomerskem okraju, izvzemši necepljene vrste. Ob tem času se bo dal letošnji letnik že dobro presoditi in bodo imeli interesenti tako najlepšo priliko, da sklenejo ugodne kupčije. Železniške zveze so najugodnejše. Za popust na železnici zaprošeno. Prijave za legitimacije naj se po-šliejo z 10 Din na vinarsko zadrugo »Jeruzalem čan« Ivanjkovci. * Zahvala. Dne 18. oktobra je priredila sekcija Cakovec-Ormož-Ptuj »Udruženja žel. činovnikov SHS« v Ormožu v prostorih g. Bauerja sestanek članstva. Po sestanku se je vršila družabna prireditev in »vinska trgatev«, ki je vsled naklonjenosti občinstva in prijateljev društva ter res skrbne priprave nad vse pričakovanje uspela. Posebno zahvalo za to smo dolžni cenjenim damam, odličnemu kvartetu g. Serajnika čakovskim tamburašem in tovariškemu kvartetu iz Zidanega mosta, kakor tudi vsem onim, ki so z darili, s sodelovanjem in s posetom samim pripomogli k lepemu uspehu. — Predsedstvo UŽČ. 2057 * Naši v Ameriki. V Clevelandu, glavnem mestu države Ohio v severni Ameriki, se vrše te dni volitve mestnih odbornikov ali — kakor jih imenujejo Amerikanci »coun-cilmanov«. Slovenska naselbina, ki šteje pri Mlžno 40.000 duš. se udeleži volitev in je kot svojega kandidata postavila našega rojaka Ivana Miheliča. urednika »Ameriške Domovine « Volilno pravico imajo sicer samo oni uaši rojaki, ki so postali ameriški državljani, vendar ie upati, da postane člati cleve'andske mestne uprave tudi Slovenec Mihelič. — Naša rojakinja gospa Avgusta Danilova se po triletnem bivaniu v Ameriki vrača v Ljubljano. Dne IS. oktobra ie priredila v Clevelandu svoj poslovilni koncert z Igro, ki je združil velik de! ntno-številne slovenske kolonije. Slovo ugledne naše umetnice je bilo prisrčno. Slovenski Amerikanci ji ohranijo hvaležen spomin. * Zopet mrzla zima In vroče poletje. Znani francoski astronom abee Moreux ie v rvojl zvezdarnici sprejel te dni nekoliko pa rlških novinarjev ter jim tekom razgovora izjavil, da bo letošnja zima zelo mrzla, pri-htdnje poletje pa toplejše takor v zadniih desetletjih. Moreux je mnenja, da se letne dobe vračajo v ono pravilnost, ki ie vladala zadnjih 25 let preteklega stoletja, da mrzli zimi sledi vroče poletje. * Hruška, kl tebta IJ0 kt Na vrtu protestantskega župnišča v Zemtmu se nahaja hruška, ki je rodila letos neverjetno velik sad. Mlada hruška je imela letos 7 sadov. Izmed katerih je en sam tehtal 1.60 kg. To ogromno hruško so poslali kot rariteto narodnemu poslancu Schuhmacherju v Beograd. * ZeleznISka nesreča pri NI šil V torek ponoči Je zavozil na postaji Niš brzovlak. prihajajoč !z Sofije v tovorni vlak, ki ie stal na kolodvorskem tiru. Trije železniški uslužbenci so obležali mrtvi, več potnikov je ranjenih. Brzovlak ie imel dve uri zamude. * Zagonetna pošiljka orožja. V G evgjeli-io ie prošlo soboto prispelo 37 težkih zabojev, kl so dešli z Dunaia za tvrdko »In-terkontinenta!« v Solunu. Ker je bila pošiljka sumljiva. Je dal uradnik Djoklč zaboje odpreti: vsebovali so moderne strojne puške. Spremljevalec pošiljke je pobegni! preko grške meje. Pošiljka Je vredna 4 milijone dinarjev. * Smrtna obsodba v Kragu evcn. Pred porotnim sodiščem v Kragujevcu se Je vršila zaidnje dni obravnava proti razbojniški tolpi, ki Je bila obtožena, da Je tekom lanskega leta Izvršila več umorov in 17 roparskih napadov. Vodja tolpe Mašan Ka-stratovič, (e bil obsojen na smrt In na sto let ječe v težkih okovih, njegov glavni po-magač Dragoljub Vučičevič na 150 let ječe, ostali na zaporne kazni, nekateri pa so bili oproščeni. * Ponare'enl dolarski bankovci. Poslaništvo Zedinjenlh držav v Beogradu je obvestilo, da krožijo po mnogih državah In tudi v Jugoslaviji novi dolarski falzlfikati po 5 in po 20 dolarjev, ki so prav dobro izdelani in jih je težko razločiti od pravih bankovcev. Občinstvo naj bo torej previdno. Moderni riamski, plesni tn prontenaflni čevlji i Lak 283 Din. ševro 195 Din, moški lak 298 Din, bokskalf !6r> in 220 Din. Ljubljana, nasproti Mestnega doma. * Rop pri Črnomlju. V zadevi roparskega napada na oesti med Črnomljem in Kiniža-rico, ki je bi! izvršen v soboto na ravnate-lia premogokopne dr-.-žbe Jurija Novotne-ga. se nam poroča še nekaj podrobnosti: Roparja sta bila oborožena ; eden z dolgim nožem in drugi s samokresom. Stara sta bila oba 25 do 30 let Eden je bil visoke, šibke postave, podolgastega obraza ter je imel male črne brčice. Oblečen je bil v tetnnovišnjeve hlače in suknjič, na glavi je imel športno čepico iz sivkastega blaga ter js nosil čevlje oa zadrgo. Drugi b bil srednje postave, plešast in se drži nekoliko naprej. Oba sta govorila slovenski v dolenjskem narečju. Eden izmed roparjev bi utegnil imeti na glavi na levi strani znak udarca s palico, ki mu ga je prizadejal napadeni Novotny. Ugrabljeni denar se je nahajal v črni usn-ati torbici, poleg denarja pa pa jc bil v torbici tudi vozni red za Slovenijo v obliki knjižic z raznimi računi. Denar Je obstojal Iz 100, 10 in poldinarsklh bankovcev. * Zagonetna smrt na železniški prosi V Virovltici se Je odigrala prošlo nedel;o na železniški progi Osjek-Virovitica grozna tra gedija. V bližini Josipovca so našli truplo neznanega moškega, raztrgano na več delov. Sledovi kažejo, da so ga kolesa vlekla na tiru kakih 600 metrov. Neznanec Je bil boljši človek, lepo oblečen in približno 50 let star. Kako je prišel pod kolesa, se ni moglo ugotoviti. Tudi identitete doslej nI bilo mogoče dognati. 110! ili izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila snre-iema in oddaia že nrvl zvezek založnica Za« družna gospodarska banka v Ljub-422-a Ijanl in mene podružnice. Vsakdo ve, da proda:a Teksfilbazar v Lnfcljani Krekov trg št. 10 I. nadstropje OSTANKE oblačilnega blaga nafeene e. če ne verjamete, da eden par nogavic t žigom In znamko (rdeče, modro ali zlato) JJ traja kako: itirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre-' pričajte se. Dobivajo te v prodajalnah, o« rV Največje podzemsko delo v Postojnski lami dovršeno. Iz Postojne nam pišejo: V svetovno znani Postojnski jami so dovršena otvoritvena dela, katera so bila zasnovana že leta 1915. Zadnji del rova, med orjaško votlino podzemske Pivke ia 2.8 km dolgo črno jamo so prebili v noči od 30. na 31. oktobra. V mnju 1926. bo dostopnih nič manj kot 6 in pol km novih podzemskih hodnikov za mednarodno občinstvo. Skozi »Rajsko jamoi, brezdvomno najlepšo kapniško jamo na svetu, dalje skozi 500 m dol go Bertarellijcvo galerijo bo obiskovaiec dospei v fčrno jamo>, tako imenovano po črni kapn šk: plasti, k' pokriva stene, strop ia orjaške stalagmite. Odtod še skozi 106 Posorl Navadne cene I Berite Da si vsak lahko ogleda veSefils »Deset božjih zapove predvajamo danes 4. t. m. zadnjikrat pri : navadnih cenah in sicer Din 6'—, 8-—, 10-—, 12'- in 16'— r n & a Predstave po 2 uri in sicer ob 3., 5., 7. in 9. uri. Mladini vstop dovoljen samo ob 3. in 5. uri. Kino ,,Ljubljanski dvor" Telefon 730. metrov dolg rov ln nahajal se bo v Pivki-jami, ki je pravzaprav struga podzemskega Pivkinega toka. Kakor znano, se Pivka zliva pr! Postojni v 23 km dolgo Postojnsko jamo, teče 15 km pod zemljo in pride pri Planini kot Unec zopet na dan. Stotine neustrašenih rudarjev Je s pomočjo pnev matičnih vrtalnih strojev zgradilo široka pota v navpične in pred zija Izgoršek, mizarjeva vdova. 51 let — Danica Stojkovič, rejenka, 10 mesecev. — Ivaa Eržen, delavec v tobačni tovarni, 60 let — Fran Dular, fcočijaž, 41 let — Ljudmila Mrhar, novoroj etika, 6 ur. — Ivan Pušljar, orožniški narednik v pok., 50 let — Antonija Koprivec, služkinja, 27 let u— Dva recltacijska večera. Dne 9. in 10. novembra se vršita na šentjakobskem odru dva recitacijska večera. Na prvem fii-tajo svoja dela Silvester Škerl, Ivo Gra-hor, Vinko Košak, Janez Žagar, Srečko Kosovel • Na drugem večeru recitirajo Milan Pirnat, Slavko Jam, Janez Žagar, Ciril Debevec slovenske pesmi tn odlomke Le domače ln tuje dramske literature Začetek obeh večerov točno ob 20. url Predproda-ja vstopnic v Matični knjigarni in pol ure pred nastopom pri večerni blagajni. Več na plakatih. u— Okradena delavka. Pri precblačeaju v baraki zadruge cStan in dom» na Tržaški cesti je pozabila delavka Marija Brovet v pondeljek svojo ročno torbico z vsebino tisoč Din na omari. Sponroila se je na denar šele tekom dopoldneva in hitela nazaj. Nemalo pa se je začudila, ko Je videla, da Je omara prazna, kajti medtem se je ie nekdo polastil njenega težko prisluženega denarja. u— Policijske prijave Od pondeljka na t-rek so bili prijavljeni policiji sledea slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 2 poškodbi tuje lastnine, 2 prestopka zglaševalnih predpisov. 3 nezgode, 10 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi tatvine. u— Tatovi posegajo tndl skozi odprta okna. Akademik Ludov k Duh, stanujoč v Akademskem domu na Miklošičevi cesti, se je pritožil v nedeljo popoldne na policiji, da mu Je nepoznan dolgoprstnei ukradel bržkone skozi odprto okno v pritličju rim-skl suknjič in telovnik. u— Kar tri nezgode. 2elezniSkj uradni Radoslav Velušček Je v poodeljefc zvečer v gostilni «Z3atorog= v Gosposki ulici pri Izhodu tako nesrečno padel, da si je zlomfl nogo in so ga morali prepeljati z rešllnhn vozom v bolnico. — Izredno smolo je imel istega dne tud: 12-letni Jakob Hynčik, so-darjev sin iz Šiške Igra! se Je z otroci na stavbi nove Uičarieve hiše na Vodnikovi cesti, se povzpel na okno še nove in mokre stavbe ter se oprijel za žice električne napeljave. Tok pa je dečka nakrat tako močno stresel, da je padel v 6 metrov globok Jarek pod stavbo. Pri padcu je dobil Hyn-čik nevarne telesne poškodbe in je moral tudi on v bolnico. — Popoldne v pondeljek pa se je ponesrečila na Gosposvetski cesti Katarina Koprivec, stanujoča v uboi-mci na Japljevi ulici Na vlažnem daku ji Je spodrsnilo tn je pri padcu dobila težke poškodbe. Odpeljana je bila istotako v bolnico. Iz Maribora a— Narodni poslanec dr. Pivko se Je mudil čez praznike v Mariboru in se danes vrne v Beograd. V nedeljo pa bo zopet v Mariboru, da poroča o političnem položaju na seji oblastnega odbora SDS, ki se vrši ob 10. uri v Narodnem domu. Na tem zborovanju bo poročal tudi gosp. dr. Kramer iz LJubljane. a— Zaprisega vojnih obvezancev od letnika 1875. do 1905. se vrši za mesto Maribor danes dne 4. novembra (1875. do 1890.) In jutri 5. novembra (1891. do 1905.) v vojašnici kralja Aleksandra v Melju. Prisege se morajo udeležiti vsi moški teh letnikov, kl še doslej niso prisegli, ne glede na to, če so svoječasno služili v avstro - ogrski armadi ali ne. a— Smrtna kosa. V S mar jed pri Pesnici Je v pondeljek po daljši bolezni umrl veleposestnik Jode Schicker. Rajni je pri zadnjih skupščinskih volitvah kandidiral na listi g. PucUa. a— Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico ima v četrtek dne 5. t m. ob 15. uri v deški meščanski šoli zopet zborovanje, na katerem bosta med drugim poročala £.- Cibic ln g. Grča? o pouku nemščine v osnovnih šolah. a— Sbod zasebnih nameščencev sklicuje za fietttek 5. t m. ob 20. uri v gostilni «Ro-tovl» Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. Poročali bodo o kongresu ujedinje-nih strokovnih organizacij v Jugoslaviji iai o konierenci vseh organizacij privatnih nameščencev, Id se je vršila v Beogradu dne 18. ta 19. oktobra. a— Privatna bolnica »Sanatorij v Mariboru* v Vnarski ulici (se odcepi od Trubarjeve) poleg vinarske Soie se ie zopet otvorila hi Je dostopna bolnikom (bolnicam). Dnevna oskrba stane 3. razred 30 Din, 2. razred 60 Din, 1. razred 90 Dic. Iz Celja e— Mestno gledališče. Po mestu krožijo govorice, da se je vodstvu našega dramatičnega društva vendar posrečilo prid ob'-J ljubljansko opero ta dramo za stalna gostovanja. Prva predstava bi se Imela vršiti že sredi tega meseca Občinstvo bo gotovo vzradoščeno od te novice ©— Poroka. V Celju se Je poročil g. dr. Orest Žunkovič, zdravnik v Javni bolnici, z zdravnico go. dr. Stevko Kožuharevo, Bc'-garko z SiHstre v Rumuniji. e— Zikovcl v Celin. Dne 21. t m. nastopi v Celju znz.rri Zikov kvartet Zikovcev so se Celjani, ki so bili ob nj:hovem prvem nastopu zelo skeptični, tekom let tako navadili, da Je njih redki nastop za mesto dogodek velike važnosti e— Iz zdravstvene službe. Iz bolnice v Mariboru Je bil premeščen v lavno bolnico v Celju kot zdravnik - pripravnik g. dr. Franc Breznik. t— Sokolske plesne vaje. Kakor vsako leto bo imelo tudi letos sokolsko društvo svoje lastne plesne vaje, katere .bo vodil predsednik kluba plesovodij v Ljubljani br. Ljubo černe. Dostop k vajam bo pa imelo le članstvo Sokola. Društvo vabi članice ;n člane, tudi starejše, da bi se vaj udeleževali Odločiti se treba takoj, kajti sprejemanje se bo vršilo dne 7. novembra ob 7. uri zvečer v društven! telovadnici. Obja va kr. generalnega konzulata italijanskega v Ljubljani. Vsak dober državljan, ki živi daleč od domovine, pozdravlja z veseljem in z otroj ško ljubeznijo narodne praznike, ki mu n :» dijo priliko, da poživi svoja domoljubna čustva. Tako morate storiti tudi vi, Italijani, ki v tej plemeniti deželi proslavljate domovino z mirnim, pridnim in pametnim delom in tako v visoki meri prispevate k dobrim in koristnim odnošaiem med državo, ki vas je gostoljubno sprejela, in med svojo lastno državo. Ker praznujemo 11. t. m. rojstni dnn Ni. V. kralja Viktorja Fmanuela III. vas vabi« mo. da se istega dne udeležite v naiodličnej šem številu proslave, ki se bo vršila v pro« štorih kr. generalnega konzulata italijanske« ga v Ljubljani, da se poklonimo ljubljene« mu vladarju in po njem tudi svoji domo« vini. Kr. gen. konzulat naproša vse rojake, ki bi želeli prisostvovati proslavi, pa njih na« slov ni znan. posebno, ker morebiti stanu; jejo izven Ljubljane, da čimpreje prijavijo svoj naslov tukajšnji konzularni pisarni. jim zamore poslati vabilo za nroslavo. Ljubljana, dne 3. novembra 192.5. Kr. generalni konzul". Lodovico Gavotti življenja in sveta Žalne ceremonije v Parizu Tudi letos je proslavil Pariz nadvse slovesno spominski dan svojih mrtvih. Na grobu nepoznanega vojaka so se vršile ves dan oficijelne ceremonije ob ogromni udeležbi prebivalstva. Rano v jutro je general Gourraud otvoril svečanosti, nakar je položil predsednik republike Dotimergue v imenu francoskega naroda šopek cvetlic na grob nepoznanega vojaka. Njemu je sledil ministrski predsednik Painleve in ostali ministri. Pred spomenikom so ves dan defilirali predsedniki vsakovrstnih delegacij. Dve siroti pa sta prižigali večno luč na grobu. Francozi niso pozabili nobenega groba. Vsi grobovi, kier počivajo kosti francoskih, zavezniških ali sovražnih vojakov, so bili okrašeni. Zlasti pa so bili okrašeni spomeniki padlih zaveznikov na pokopališčih na Montmartre in Baugirardu. Na grobovih nemških vojakov je priredil nemški poslanik posebne oficijelne ceremonije. Po uradnih ugotovitvah pariške policije ie 530.000 ljudi obiskalo grobove na pariških pokopališčih. Število obiskovalcev predmestnih pokopališč pa se ceni na 520.000. Jamska katastrofa na Nemškem 17 mrliče v. V soboto zvečer med 8. in 9. uro se je pripetila v gelsenkirchenškem premo, govnemu revirju huda katastrofa, ki je nastala radi eksplozije v holandskem rovu. Nesreča je zahtevala 17 človeških življenj. Dva rudarja sta vrho tega težko poškodovana in se ne ve, če bosta prebolela rane. Katastrofo so povzročili treskavj plini. Takoj po eksploziji so odšle v prizadeti rov rešilne eksoedicije. V rovu je ob času nesreče bilo zaposlenih kakih 50 rudarjev, ki so delali v slepi ulici, ki je brez zveze z drugimi podzemnimi hodniki, sicer bi bilo število žrtev mnogo večje in razdejanje ogromnejše po obsegu. Mrliči so večinoma poogleneli. Plasti zemlje ki se je vsula nanje, so jih zmečkale. Nekateri so se hoteli rešiti z naglim begom, toda smrt iih je dohitela na potu. Zadušili so jih strupeni plini. Rešilne ekspedicije so rove hitro izpraznile in v nedeljo ob štirih zjutraj so bila že vsa trupla prenešena iz rudnika na prosto. Ko se je razvedelo o nesreči, se je zbrala pred vhodom v holandskl rov velikanska množica ljudstva. Dohode k žrelu je policija morala zapreti in zastra-žiti, ker se je bilo bati razburljivih prizorov. Ko so bila izklicana prva Imena ponesrečenih, so se odigravale pretresljive scene. Matere in žene ubitih delavcev so se metale na tla in so si pulile lase v obupu. Reditelji so imeli težko delo preden so jih pomirili in spravili domov. Zadnia nesreča se je pripetila v istem rudniškem revirju pred dobrimi desetimi leti, 1. 1915. Takrat je izgubilo življenje 12 mož. Železniška nesreča na Švedskem Redkokdaj se bere o železniških nesrečah na Švedskem, kjer vlada v prometnem oziru naravnost vzoren red in natančnost brez primere. Vendar pa se je zgodila te dni na postaji Malmo huda katastrofa. Ko je odhaial stockholmski brzovlak. takozvani kontinentalni vlak proti Trelleborgu. sta se odtrgala dva zadnia vagona, ki sta bila namenjena v Kopenhagen. Prvi voz ie bil spalni vagon ter je bil po'n oosažiriev. drugi vagon je bil voz II. razreda. Vagona sta se prekucnila. Sprevodnik se je ubil in dva potnika sta bila težko ranjena. Na mesto nesreče je takoj prihitela komisija in zdravniška ambulanca ki je ranjene potnike obvezala. Zdravi pasa-žir.ii so izstopili in se preselili v nove vagone, nakar ie vlak s tričetrturno zamudo oddrdral dalje. Po čudnem na-kliučiu ie bilo število človeških žrtev v primeri z nesrečo naravnost malenkostno. Nesreča se je pripetila radi nepravilno postavljenih tračnic. Maks Linder Čudno, nepojmljivo: najnesrečneiši so v življenju tisti ljudje, ki nam umelo s svojo veselostjo in z duhovitim humor-iem pregnati s skrbi polnega lica trpki odsev vsakdaniega življenja in nam nrt-čarati nani vedri izraz vse težave po-zab':a'očega smeha. Maksa Linderia ni več. Odšel je od nas, prostovolino nas ie ostavil, ostal nam ie le še spomin nani. prijeten ni veder spomin na niegov smeh . . . Maks Linder. s pravim imenom Maks I.euvielle. je bil rodom južnjak. Dokončal ie svoie gimnazijske Studile v Bor-deaiitu, nakar se je posvetil kinematografu. Takrat bilo je leta 1905.. je bil film šele v povojih. Maks je bil prvi, ki ie igral za film vesele in zabavne ko- medije. Bil je oče tiste panoge kinematografske umetnosti, ki doseza danes v Charlieju Chaplinu svojo najvišjo popolnost. Kot filmski komik je kmalu dosegel svetovno slavo in ž njo premožeme. Leta 1916. je obiska! Zedinjene države, kjer so ga Dovsod sprejeli z navdušenjem in ljubeznijo. V svoji domovini je užival vsesplošni ugled. Predsedoval ie dlje časa Udruženju francoskih kino-režiserjev, pred nekaj tedni pa ie to častno mesto odložil obenem z vsenn funkcijami, ki jih je opravljal v Udruženju. Prijatelji so se že takrat bali zanj. Njih bojazen je bila žal upravičena. V soboto zvečer je v hipnem napadu živčne depresije prerezal nit svojega življenja, v nedeljo zjutraj pa ie po več-urnem umiranju vzlic zdravniški pomoči izdihnil. 2 njim je šla v smrt tudi njegova mlada žena. 2e pred dvema letoma je kazal Maks Linder znake nevrastenične depresije. Početki bolezni so se pojavili na njem nekako v oni dobi. ko se je ponoči!. Njegov zakon je bil srečen le par mesecev, potem pa so se v hiši začeli domači nre-piri Njegova žena. ki je bila celih dvajset let mlajša od svojega moža. je bila strastno zaljubljena vani. Maks se ie seznanil ž njo v Švici, ko je štela jedva sedem let. Cez deset let se je Lilli Pe-tersova nenadoma pojavila v Parizu. Linder ni nikdar mislil na poroko s toli mlajšo deklico, in bržčas bi Je nikdar ne bil poročil, da mu ni deklica zapreti-la s samomorom, če je ne vzame. Tako trdi er.a verzija. Drugi. nezanesljiveiš; glasovi pa zagotavljajo, da je bilo baš obratno: Maks se je zaliubil v mlado (ievofko. in ker so ii starši branili, jo fe ugrabil z doma in io odpeljal naravnost pred oltar. Naj bo že tako ali tako. dejstvo je. da je bil zakon za Linderja usoden. Mlada žena ie svojega slavnega moža neprestano zasledovala z ljubosumnostjo, kar ie na njega vplivalo vrlo deprimirajoče. Prišlo ie celo tako daleč, da je je! Linder izgubliati veselje do svojega poklica. Lansko leto. ko je Maks Linder igra! na Dunaju v »Kraliu cirkusa® ie prišlo med obema zakoncema pogosto do razprtij. in že takrat sta skušala nesrečni igralec in njegova žena z morfijem končati si živlienie. Kmalu po tej epizodi, ki Pa je srečno iztekla, mu ie žena porodila dekletce, in zdelo se ie že. da bo veseli dogodek prinesel miru v nesrečni zakon. Zgodilo pa se je drugače . . . Z Maksom IJnderiem izgublja Francl-'a svoiega prvega in naivečiega filmskega umetnika, ki ie zna! zagotoviti fnn coskemu filmu uspeh tudi v deželi filmske industriie. v Ameriki. Charlie Chap-lin je Linderia visoko cenil in kadar le govoril o njem, ga je vedno naziva! »svojega učitelja in vzornika®. Ali Linder ni slovel samo kot igralec, užival le vseohčo liubezen in spoštovanje kot vo likodnšni dobrntvorec in filmski mecen. Niegovi priiatelii ga slikaio kot zvestega. dobrega in plemenitega tovariša, ki je imel napram bednim in nesrečnim vedno odprto srce in roke. V Ljubljani smo spoznali Linderia v treh njegovih naibo'iših filmih. Filme: »Bodi moia ženica!«. »Sedem let nesreče«. »Kralj cirkusa« smemo mirne vesti uvrstiti med nalboljše produkcije kinematografije. kar smo iih videli v Ljubljani. Nas vse. ki smo velikega komika poznali zgolis platna, je niegova tragična smrt zadela nič mani globoko kakor one. ki so mu bili osebni znanci tn prijatelji. Naj mu bo lahko v domači francoski zemlji!__ Dragocena glasbena najdba Največje mladostno delo nemškega skladatelja Karla Marije Webra je »Velika maša», katero je te dni odkril glasbeni zgodovinar dr. Konstantin Schnei-der v Salzburgu. Usoda te skladbe je zelo čudna. Weber sam je smatral stvar za izgubljeno. Kompozicija je nastala 1. 1799. v Mo-nakovem. izgubila pa se je meseca maja 1S02. par tednov pred begom skladatelja iz Salzburga. Francozi so tedaj nadlegovali deželo in ljudje so bežali pred njimi, da jim ostanejo prihranjene muke, ki spremljajo običajno vojne pohode. Webrovim je v tistem času zgorela omara z notami in rokopisi in komponist ie smatral, da se je nahajala med drugimi deli, ki so bila uničena, tudi »Missa solenne«, katero je mladi Carlo Maria di Weber posvetil salzburškemu knezonadškofu. Weber se je namreč hotel šolati kot enajstleten deček v knezonadškofovem zboru v Solnogradu, kjer je tedai poučeval deški zbor kapelnik Mihael Havdn, brat slavnega skladatelja Jožefa Haydna. Zmešnjave pa niso dovolile, da bi ostal nadarjeni deček dolgo v Salzburgu. Odšel je kmalu v Monako-vo. skladbo pa je pustil v Salzburgu. S posvetilom knezonadškofu si je hotel pridobiti Weber njegovo naklonjenost, a politične razmere so njegov načrt raz. drle in uničile. «Velika maša«, ki pomeni dragoceno najdbo za glasbene kroge, je pisana za štiri glasove, velik orkester in orgle. V tehničnem oziru kaže. da je hote! mladi skladatelj pokazati svoje kontraounk-tično znanie. Stvar se bo izvajala prihodnje leto in je v tem oziru oosebno dobrodošla, ker se bodo 1. 1926. vršile velike svečanosti v spomin stote obletnice skladateljeve smrti. X Tutankamenova vdova se fe hotela možiti. Profesor Speiser na univerzi v Perm« svlvaniji v Zedinjenih državah je po veli« kem trudu prečital kamenito ploščo, ki so jo bili našli v Tutankamenovem grobu. Na tej plošči je zapisano, da je vladarica po smrti svojega moža snubila sina kralja He» titov. Kralj, ki ni hotel ničesar vedeti o možitvi, je objavi! pisma Tutankamenove vdove. Prvo pismo se glasi: »Moj mož je mrtev. Sama nimam sina, ti pa jih imaš več. K°@rko*' sem hodil, k:er sem bit.. . povsod sem nezadovoljen odšel. Najboljše In naieeneše sem pa vse'ej bi! postrežen pri tvrd;l DRAGO SCHWA3, Ljubljana, (Mr.ogo jih je, k! tako vzklikajo! Prosim te, da mi daš enega za moža. Jaz sama ne morem vzeti sužnja in ga napra« viti za moža, ker se tega zelo bojim.* V drugem pismu je faraonova vdova podrob« neje utemeljevala svoj predlog in zagotav. Ijala, da postane njen mož egipčanski kralj. X Nansen — rektor ikotske univerze. Za mesto rektorja univerze St. Andrews na škotskem se žc več tednov vrši boj med Galsworthyjem kot kandidatom liberalcev in Shawom. kandidatom delavske stranke. Kot protest proti temu, da bi se znanost in veda vlačila v politično areno in zase« dala taka -lesta s političnega stališča, so kandidirali konservativni dijaki inozemca, in sicer Fritjofa Nansena. Shaw se je nato odrekel kandidaturi v prid Norvežanu, ki je bil v soboto tudi izvoljen z 216 proti 160 glasovom, ki jih je dobil GaIs\vorthy. S tem je Nansen prvi inozemec, ki je postal rektor univerze St. An !re\vs. X Velika dedščina države. V Aporki na Madžarskem je pred kratkim umrl velepo« sestnik Kegl, ki je zapustil vse svoje pre« moženje, vredno kakih deset milijard ma« džarskih kron (približno osem milijonov di« narjev) državi. V svoji oporoki je določil, naj se njegovo nad 500 oralov veliko po« sestvo uporabi za državno žrebčarno. Kegl je bil zelo naobražen človek in je imel ogromno knjižnico, obsegajočo nad 11.000 knjig, večinoma orijentalskih del. Vso svo« jo veliko knjižnico je zapustil Madžarski akademiji znanosti. Socifalna politika K I. glavni skupščini Bratovske skladnice Dopis tajnika Delavske zbornice gosp. Uratnika. K našemu poročilu o I. glavni skupščini Bratovske skladsnice nam pošilja tajnik Delavske zbornice c. Filip Uratnlk. daljše pojasnilo, v katerem poudarja, da na skupščini ni govoril niti o vprašanju višine prispevkov, niti o naknadnem sistemu, temveč da se je udeležil debate le glede sprememb v pravilniku, ki so bile na anketi 7. in 17. aprila soglasno sprejete. Pač pa je k vprašanju prispevkov in dajatev delegat g. Šo-ber načelno izjavil, da naj bodo dajatve zadostne in da se morajo v zasiguranje dajatev prispevki zvišati. O naknadnem kritju se pa tudi delavska delegacija ni izjavila. Nadalje izvaja g. Uratnik: Kdor ve. da so znašali prispevki za bratovske skladnice pred vojno 9 — 10 odst. zavarovane mezde, sedaj pa se jih je potisnilo na 5 odst (sicer nekoliko zvišane) zavarovane mezde kdor dalje ve, da našim rudarskim podjetjem dosedaj ni šlo slabo, se ne bo pridruževal izjavam, kakor jo je pedal na skupščini gospod ravnatelj Trboveljske premo-gokopne družbe. Proti takim izjavam in iz nje izhajajočim posledicam je naperjen rav no ves boj delavske delegacije. O naknadnem kritju bomo govorili kon 5-noveljavno takrat, ko bomo imeli pred seboj tozadevno zavarovalno tehnično poročilo. Ni res, da bi bil predlagal jaz kot izhod iz obstoječih težav »naj se poskusi z naknadnim kritjem za 5 let*. Res pa je. da o tem na skupščini sploh nisem spregovoril in da gledam na prizadevanja, ki upajo najti tu izhodišče teikoč, za enkrat zelo skeptično. Normalno morajo biti pri naknadnem kritju prispevki višji, kakor pri kapitalnem kritju, ker odpadejo tu obresti naloženega kapitala kot faktor za kritje rent Le v izrednih razmerah, v katerih po vojni živimo, Je prav če proučimo tudi take predloge. K naknadnem kritju se zatekajo danes ponekod zato. ker dela naglo se spreminjajoča valuta kapitalno kritje neuporabno. Po drugod zopet zato, ker omogoča naknad no kritje prva leta res manjše prispevke kot kapitalno. Vedeti pa moramo pri tem — da predpostavlja to za poznejša leta toliko večje prispevke, do-sti večje kot so potrebni pri kapitalnem kritju. Pr! podjetjih, ki imajo trenutno slabo konjunkturo, je mogoče priporočiti ta sistem, ako je upati, da bo ta konjuktura v bodoče toliko boljša. da bo zmagala ne samo prispevke, ki bi bili potrebni za naknadno kritje, temveč še večje. V našem slučaju ne more govoriti za naknadno kritje ne prvi, ne drugi razlog — zato je na mestu, da smo napram naknadnem kritju previdni. Rudarska podjetja imajo danes dobro konjunkturo, gredo pa po vsej priliki sJabš:m časom naproti. Valuta pa ne pada, temveč je stalna, oziroma se počasi krepi. Pač pa prihaja v po-štev dejstvo, da so izgubile v vojni in po vojni bratovske skladnice vse kapitalno kritje, ki so si ga pred vojno nabrale. Ker je treba bratovske skladnice sanirati — prihajamo tako dejansko že danes vsaj deloma do naknadnemu kritju odgovarjajočih prispevkov. Delavstvo mora presojati vso zadevo še z enega vidika. Danes država ln javnost ne najdeta časa in sredstev za popravljanje socijalnih krivic. Bratovske skladnice so izgubile ves denar v vojnih posojil'h in devalvaciji — med tem ko se je premoženje, ki ga reprezemtirajo delnice celo povečalo. Pri tem položaju pa Izjavljata država, ka- kor tudi reprezentanca delničarjev — dane moreta žrtvovati za sanacijo starostnega zavarovanja delavstva ničesar. Ni mogoče, da bi tako stališče ne zadelo prej ali slej na protest javnosti. Javnost pa ima v rokah sredstva, da prisili vsakogar, da pri sanaciji socijalnih krivic sodduje. K razpravi o bolniškem zavarovanju delavcev Kakor znano se finance Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ne nahajajo v posebno dobrem stanju. Vkljub temu se gra di in kupuje, kakor da bi bile na razpolago sto milijonske rezerve. Letošnje upravoo leto bo vkljub visokim prispevkom zaključilo s primanjkljajem v bolniško zavarovalni stroki. O vzrokih se obilo debatira in računa. Glavni vzrok Je pač brezposelnost, ki sili v simulantstvo, radi česar zavarovalni zavod nosi velik del bremena tega socijalnega zia. Tembolj seveda bi trebalo šteddti povsod. Upravni stroški so ogromni. Zlasti zdravniški stroški so nenavadno narastli. Primanjkljaj bo še mnogo večji, nego se računa, ker bo odstotek neiztirljivih predpisov vsak dan večji. Mi smo napake v upravi našega delavsko zavarovalnega zavoda že večkrat ugotovili in označili, kaj smatramo, da je v zakonu pretirano. Toda zadeli smo vselej na gluha ušesa. Posebno naši klerikalci so tekmovali v demagoštvu in licitiranju. Zato ni nezanimivo ako danes opozorimo, da je pri SLS nastopila nenadoma zanimiva izprememba. «Slovenec v od 1. novembra odločno graja pogodbo, ki jo je sklenil Okrožni urad ljubljanski z zdravniki, češ, da znašajo radi nje zdravniški stroški 19.4 odst. Izdatkov. Da so pa to pogodbo skrpucali in prikrojili »Sloveačcvi« prijatelji in zavezniki, tega glasilo SLS noče dostaviti Kadar smo ml poJožill prst na rano, je bila proti nam fronta ogorčenih »pravih prijateljev delavstva«, med katerimi je SLS s svojimi priveski nosila zastavo. Ako je prodrlo sedaj spoznanje, kakšna bremena si Je natvezil brez potrebe ljubljanski okrožni urad, je to vesel napredek, a krivda zadene ljudi, ki jih je SLS neprestano ščitila. Še bolj zanimivo pa je, da Je začela krščansko - socijalna struja napadati zakoo o zavarovanju delavcev, češ, da so ugodnosti, ki jih nudi za te prispevke — predrage! Glasilo gg. Kremžarja in Gosarja očita, da nižji mezni razredi dobe ugodnosti na račun višjih. Na potu so mu zlasti pcrodntae in zobozdravniki stroški Ko pa je bila v zakonodajnem odboru o tem razprava, so Isti klerikalci razsajali, da je to vse premalo. In prepričani smo, da bodo klerikalni demagogi zopet lkitiraH, ako pride do ponovnih razprav. Zato je prav, da pr'bijemo, da SLS javno napada porodnlne in zobozdravriške stroške in se pritožuje, da h varijo vajenci in delavke račun pravim industrijskim delavcem Zakon o zavarovanju delavcev je na podlagi triletnega izkustva nujno potreben novele. Ako bi bilo ministrstvo socijalne politike le za trenutek v rok? SDS, bi bila ta sprememba gotovo že pred Narodno skupščino. Toda tudi tako bo moralo priti do nje, škoda je le, ako se čaka še dalje. Spremembe bodo morale priti glede celokupnega ustrojstva zavoda, glede sestave uprave in kontrole nad gospodarstvom zavoda, redukcije gotovih dajatev, redukcije v upravnem aparatu. Lokalne faktorje treba zainteresirati v boju s simulantstvom, za prave brezposelnike pa drugače zadostno poskrbeti. Čim manj bo ob tem reformnem delu strankarstva, demagogije in zaščite nesposobnežev, tem več bo uspeha. Fr. 2.: K današnji premijeri Pepe. ta ki sedi v uredništvu in sedi zadnja dva tedna v rubriki za »Kulturo in prosveto«. ie deial nai grem iaz. on da nima časa. Pred vrati naj si obrišem čevlie in potem navrtam gospoda avtorja zastran luči sveta, kdaj jo je zagledal. in kdai da namerava čil in čvrst osrečiti slovenski narod s svojo sedemdesetletnico. Itd., itd. Reč da naj malo sfriziram in na čisto spisano nrinesem uredništvu — ne bo zastonj! Kadar gre on no takih potih, ie deial. že nrei doma načečka vso stvar, še predno gre nad avtorja Kajti, ie dejal, edino tako poročilo, ki ga črpaš zgoij iz globine duše in ne da bi ponrei znal delo in pisca --ed no tako poročilo, je dejal, da ie čisto obiektivno. Čim pa poznaš avtorja, te deial. in poznaš delo. je dejal, že obo*e valiva na tvojo sodbo in nisi več objektiven. Pepe ima iako bogat zaklad življen-skih izkušenj. 2elel mi ie srečno pot. še to mi je povedni. k'e ima gospod avtor svojo pisarno. in me ie vrgel venkai. Na ieziku mi ie bi!a skromna želja po mahnem nr*duimu. Toda. kakor rečeno. Pepe fe bogat živijenskih izkušeij in me je bil vrgel venkaj. Jako me je zanimalo spoznati pisatelja. ki ima pisarno. Z nekaterimi pisatelji že imam čast lr. mi včasi natočiio kozarček vina. da jim ga oopijem na zdravje. V kinč so vesoljnemu narodn. kaiti že od pamtiveka k-poeziia dar nebeški! In mi je znano, da lekateri pisatelji niso neoblagodarjeni s posvetnim imetjem in da imaio pisalne mize. Ali kar pisarne nima nobeden. laz n. pr.. iaz ne tajim, da ne bi bil pisatelj — tudi Pepe ie dejal, čemu bi tajil! — toda kar se mene tiče. jaz pišem svoje stvari koi na kolenih, morebiti se jtm oozna. da jih. Zelo sem tedaj koprnel, iz zob v zobe spoznati odličnega gospoda avtorja Jn liegovo pisateljsko pisarno. Jesenski dan je bil po starodavnih ulicah ljubljanskih, ko me je noga zanesla na lice mesta. Pozdravljeno mi. lice mesta! Na hiši ob vhodu je pritrjena tabla z imenom gospoda avtorja. Ne vem, ali si jo ie naklonil sam. ali mu jo je še pred smrtjo vzidal hvaležni narod . . . Temu bodi kakorkoli — vstopil sem. Resnično, bila ie pisarna! Tri ženska bitja so sedela notri in so trkala na stroie. Dehtelo ie no muzah ... Iz oza- dja se ie čulo rezgetanje pegaza . . . Obrisal sem si čevlje in vprašal, ali imam čast . . . Ena izmed muze ie odgovorila, da ne. in mi je velela, naj se izvolim potruditi naorei v drugo sobo. S svetim strahom sem odprt pokaza-na vrata, že sem stal v svetišču peresa in si brisal čevlie. Jako zanimivo! Takoi se spozna: tukaj živi. tukaj deluie Pisatelj, ki ima pisarno. Knmor rog'edaš — naoir in svint niki in črnilo in radirke! Vsak najmanjši predmet odmeva 1'teraturo. Gospod avtor ie sede! za široko pisalno mizo in je še dokaj mlad mož. toda čil In čvrst na d'iši in telesu. Lica ie obritega in malce plešast, kadar ntma na glavi klobuka. Imel ga ie na na glavi. V roki le držal telefonsko slušalo in je klical: «Hal6!» Vmes me ie pozval, rtai le sedem, zato da ne bo nič dražje. In je vnovič zaklical: »Hal6!» Zaklical ie «haW» s krepkim, moškim glasom, ki si mahoma osvoji simpatije naiširših krogov. Telefon se ni odzval klicu. Pa le gospod avtor ponovni: »Hdloo!« m je ponovil ta klic v vprašujočem tonu. vzpodbu ja jočem hkratu, očltajočem in vendar orizanašajočem. kakor bi re- kel: »Kdo božji me kliče tukai in ob te.' uri in se potem ne oglasi, kdo? Naj ne odlaša, naj se javi!« Občudoval sem. koliko izraza ie moči položiti v eno samo kratko besedo. Koi se vidi. kaj je avtor, ki ima pisarno. Še enkrat: »Haloo!« Nič odgovora! Simpatični gospod avtor pa se ni ne za korak umaknil od telefona. Vnovič je zadonel njegov glas: »HaI6. ha!6!« i.1 ie zadonel to pot rahlo, tajinstveno. nežno. — tak6 bi v »Malih oglasih ,J idealen golob vabil idealno golobico na vkupen izlet v večerno naravo in ne bi bil zakon nikakor ne izključen. Ce ie bilo onkraj telefona žensko srce i,i je čufc) klicanje, kar kolena so se ma morala šibiti. v ustih se mu zbirati sline. Tak6 očarljivo jc bilo klicanje gospoda avtorja. Onkraj telefona ni bilo ženskega srca ali pa je bilo baš zasedeno — ni se odzvalo vabečim glasom. Pa ie gospoda avtorja minilo potrpljenje m je zabrenknil na struno možate odločnosti? »Halrt! HaliV« Niegov glas je obetal bližaioče se dogodke. Se en hip je čaka! in poslušal, še en hip. — Potem pa je z moško pestjo udaril ob mizo in zagrmcl v telefon? »Sa krament! Kdo ie z<-on;!? Kdo zvoni in potem ne da odgovora? Ali mislite, da svoj čas kradem? Kaj?— Nič ne poro-stim. nič! To je škandal! Pritožil se bom!« In je obesil poslušalo in petkrat navil telefon in me vsega prepadenega priiazno vprašal, kako se je to zgodilo, da sem svoiega starega s sekiro česnil pio glavi Poklonil sem se, da imam čast, in naj mi dovoli, da mu že ob tej priliki Čestitam na sedemdesetletnici, ki jo bo praznoval v tako mladih letih! Kar se Pa tiče sekire in starega, pa da jako obžalujem in da nimam časti . . . Začuden me ie pogledal gospod avtor. mokrocvetoče rožice poezije so mu odmevale iz gbbokih oči. Vpraša! me ie. mar nisem Alotzij Rohnč iz Tepene vasi. tega da je bil klical danes na ta dan in danes na to uro . . . Ce nisem, kdo Pa sem? Povedal sem. da ima ugledno uredništvo čast in me je poslalo, da bi mi vc-lecenieni gospod avtor izvolil razložiti zaradi luči sveta, kako ie bilo s tisto lučjo, ko io ie zagledal, in ali je velece-njeni gospod avtor še čil in čvrst na duhu in telesu in . . . »Stojte!« ie zaklical gospod avtor. ^Naredite piko in nnv odstavek! — Ko-gn on pravzaprav iščete?« Iz>avi! sem, da imam čast in da iSCem odarstvo Jugoslovenska sladkorna kampanja Pabrikacija sladkorja v naših sladkornih tvornicah je v polnem teku. Pesa daje letos 10 do 12 odstotkov sladkorja. Za primerjavo navajamo, da pesa v Češkoslovaški daje letos 18 odst. Kvantitativno je pridelek sladkorne pese v naši državi letos manjši, ker se je zaradi znanega spora med producenti pese in tvornicami sladkorja obdelalo manj polja s peso. V lanskem letu se ie v naših sladkornih tvornicah proizvedlo 12.400 vagonov sladkorja, in sicer v Crvenki 2315, v Vr basu 20S0, v Velikem Bečkereku 1913, v Osiieku 1634. v Belju 15.39, v Beogradu 1198. v Cupriji 1048 in v Usori 674 vagonov. Za letošnje leto se računa s produkcijo 7500 vagonov. In sicer: V Osijeku 1200. v Velikem Bečkereku 1150 v Crvenki 1050, v Vrbasu 1050. v Beogradu 880. v Bel.in 880, v Cupriji 720 in v Usori 550 vagonov. Po tej cenitvi bo letošnja produkcija sladkorja za 4900 vagonov manjša kakor v lanskem letu. Konzum sladkorja se je v Jugoslaviji znatno dvignil in je v letu 1924. znašal okrog 8000 vagonov napram 6500 vagonom v letu 1923. V inozemstvu se je v lanskem letu izvozilo okrog 1000 vagonov. V začetku letošnje kampanje ie bilo v omenjenih sladkornih tvornicah še okrog 3000 vagonov starega sladkorja. Ako seštejemo stare zaloge in letošnjo predvideno produkcijo, je za domače potrebe dovoli sladkorja brez tuiega cvoza in še za izvoz ostanejo znatne količine. Banke v lanskem letu Ministrstvo za trgovino in industrijo je objavilo pred kratkim podatke o poslovanju bančnih zavodov v naši kraljevini tekom leta 1924. Število bančnih zavodov, samo onih v obliki delniških družb, je znašalo koncem I. 1924. 651 napram 654 koncem leta 1923. Koncem leta 1922. jih je bilo 641. koncem leta 1921. 533, koncem 1920. 586. Največ bank je v Srbiji, kjer je mnogo lokalnih denarnih zavodov in imajo beograjske banke le malo podružnic. Koncem leta 1924. je Imela Srbija (brez Beograda, kjer so bile 103 banke) 201 banko, koncem 1923. 206. koncem 1922. 192. koncem 1921. 162 in koncem 1920. 178 bank. V Hrvatski in Slavoniji je bilo koncem 1924. 120. leta 1923. 132. leta 1922. 132 ter leta 1921. In 1920. 134 bank. Ste vilo torei pada. V Bosni in Herceeovlnl se veča število bank Leta 1920. jih le bilo 46, dočim Jih ie bilo lansko leto že 59. Isto velja za Vojvodino, kjer iih je v letu 1920 bilo 117, a v letu 1924. že 127. V Dalmaciji ln v Sloveniji se število savodov skoro ne spreminja. V Sloveniji so bančni zavodi ki Imajo svoi sedež izven Slovenije, že opustili večje Itevllo podružnic. V Ljubliani se je lani ustanovil en sam maniši bančni zavod. Skupno je 651 bank v državi imelo 306 podružnic napram 357 v letu 1923. in 374 v letu 1922. Kakor vid:mo, število podružnic zelo pada. Največ pač opuščajo podružnice srednji in manjši zavodi. Vplačana glavnica vseh bank (razen Narodne banke. Državne hipotekarne banke in 24 zavodov, ki še niso obtavili bilance) je znašala 31. decembra 1924. 1959 milijonov dinarjev napram 1784 milijonom v 1. 1923. Omenjamo še. da so vloge na knjižice pri teh zavodih narasle lani za okrog 800 milijonov na 2938 milijonov dinarjev. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (3. t tn.) Pšenica: baška, 5 vagonov 247; Sotn-bor, 2 vagona 250. Turščica: baška, Kelebija. 3 vagoni 12.50; baška. Tisa, 40 vagonov 136; baška, Donava, 20 vagonov 137. Moka: baška,, «0», kombinirana, 1 vagon 400. Tendenca mlačna. Som bor ska blagovna borza (3. t m.) gospoda avtorja nove isre. ki bo imela te dni premijero. Pa je pričel gospod avtor kričati: «Ni ga. ni tal Neizrecno mu Je žal gospod.] avtorju nove i*re. da ga ni. toda ni ga in ga ni!« Prosil sem. kam da ie Sel. m ali kmalu zopet pride tn ob kateri uri bi sme) imeti čast . . . Pa mi ie gospod, ki ni bil avtor, odrekel Čast. da je rie bom imel. in da se k velecenjeni gospod avtor neznano kam odpeljal v meglene daljave Zdravniki da so mu prepovedali vse premijere !n Intervjuve ln kritike in sploh in vse. Le špinača da mu ie še dovoljena, prežgan-ka in »Uradni Hst». Ta novica me Je potrla. Gospod pa. ki ni bil avtor, k dejal, da Je gospod avtor pred svoiim odhodom pooblastil njega, gospoda namreč, ki ni avtor, da mesto gospoda avtorja deli strankam vse zahtevane Informacije. bodisi zastran luči sveta, bodisi za-stran duševnega stanla. bodisi zasfra.i česarkoli. Seveda proti plačilu oblčatne odvetniške takse. Tedai. ako želim . . . Toda hitro, hitro, hitro, škoda Je za čas! Dva dinaria sem Imel v žepu. za cigarete sta bila namenjena. Pa sem se opravičil, da mi kri teče Iz nosa in sem bil lato? vesel, ko sem stopil iz hiše na cesto S plsatelfi. ki imajo pisarno, ne kaZe Smeti opravkal Pšenica: »omborska 240 — 245; aovo-»adska 240 — 245; subotiška 242.50—247.50 osiješka 235 -- 240; sremska 235 — 240; banatska. pariteta Zenta 237.50 — 242.50; begejska 240 - 245. Ri: baška 160 — 165; slavonska 160 — 165. Ječmen: za živinsko krmo 140 — 150; za pivovarne 190 do 200. Fižol: beii, originalni 180 — 200. Proso: 140 — 150. Turščica: sombor-ska 170 — 175; aovosadska 170 — 175; subotiška 172.50 — 177.50; sremska 177.50 do 182.50; v storžih 162.53 — 167.50; nova, december - januar, kasa, 100 — 105; nova, december - januar, duplikat kasa 110 do 115. Moka: «0ss> 410 — 430; «0s» 400 do 420; «2» 350 — 370; «4» 300 — 320; «6» 230 do 250; «7» 1S0 — 200; «8» 150 — 180. Promet: v pšenici 8 vagonov, v ječmenu 1 vagon, v turščici 22.5 vagona, v moki 5 vagonov, v ovsu 2 vagona in v fižolu 2 va-Eona; skupno 40.5 vagona. Tendenca mlačna. Dunajska borza za kmetijske produkte (2. novembra.) Razpoloženje za nakupovanje vedno slabše. Ponudba precejšni a. Cene popuščajo. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingh: pšenica: domača 37 — 38, madžarska s Potisia 41 — 43; ječmen: domači 34 — 41; turščica: 28.75 — 29.75; oves: domači 29 — 31. Dunajski goveji sejem (2. novembra.) Dogon 2845 komadov; od tega iz Jugosla-vtje 521. Cene dobrim kakovostim čvrste, slabšim malo popuščajoče. Notirajo za kg žive teže v Šilingih: voli 1. 1.70 — 1.90 Cz-jerrmo 2 - 2.25>. H. 135 - 1.60, lil. 110 do 1.30, biki 1.10 - 1.55, krave 1.10 — 1.50 (1.65), s!ai>a živina 0.50 — 0.95. Hmelij Nurnberg, 2. novembra. Neznaten dovoz. Prodanih 100 bal. Nespremenjene, čvrste cene. = Ustanove za obrtnike In vdove obrtnikov. Zbornica za trgovino, obr« In Indtfstrl-lo v Ljubliani razpisuje za leto 1925: a) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike ali trgovce in siceT pst po 100 Din in p« po 50 Din; b) pat ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnje nai se pošljejo Zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani do 15. i. tn. Priloži na> se iim od občinskega In župnijskega urada potrjeno dokazilo, da ie prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da te ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika a'! trgovca. = Položaj na tržiščih |ajc js v glavnem nespremenjen v državi kakor v inozemstvu Pri nas Je povprečna nakupna cena 1.40 do 1.60 Din za komad. Na inozemskih tržiščih je zabeležiti obilne dovoz« jalc Iz Rus4Je. V Londonu nocira sveže blago 19 šilingov za 120 komadov, v Švici In Nemčiji se tr-guje na baz! 230 do 240 švicarskih frankov za zaboj franko Buchi Na Dunaju sc plača komad povprečno po Ji 'io 22 grošev. Na drobno so pri nas cene večinoma po 1.75 do 2 Din komad. = Naša letošnja žetev pšenice. V lešoS-njem letu Je biio v Jugoslaviji obdelanih 1,773.428 ha zemlje s pSenico napram 1.789.115 ha v letu 1924 Po začasnih cenitvah ministrstva za kmetijstvo In vode se je pridelalo 22.403.157 metrsk'h afcvtov pšenice. Po mišljenju nekaterih privatnih strokovnjakov je ta množina cenjeni previsoko, vendar pa tudi II cenijo letošnji pridelek pšenice za znatno večji, kakor Je bil lanski, ki Je cenjen po uradnih podatkih na 15.722.496 metrskih stolov. Za domače potrebe odpade 14 milijonov metrska stotov, tako da ostane za irvez še znatna količina. = Povijanj« delniške glavnice v Zagrebu Hrvatsko - slavonska banka za parcelaclju i kolonizacija v Zagrebu bo Imela 17. t m. izredno glavno skupščino, na kateri se bo sklepalo o povišku delniške glavnice tat o spremembi pravil = Zgraditev nov« tvOrnJce sladkorja t Banatu. Kakor poročajo Ii Zagreba, bo Zveza prod učen tov sladkorne pese začela v najkrajšem času eraditi sladkorno tvor-nlco v Banatu. V to svrho se Je ustanovila zadruga fn so pravila že odobrena. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljublja/nl sprejema do 10. t m. ponudbe za dobavo 2000 kg kristalne sode. Predmetni pogoji so na vpogled prt ekonomskem odelenju t« direkcije. Direkcija državnega rudnika v Banjalukl spre'ema do 21. t m. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. Komanda pcmorskog arsenata r Tlvtu sprejema do 26. t. m ponudbe ta dobavo šolskih potrebščin. do 28. t. m. ponudb« za dobavo električnega materijala ter ta dobavo raz tega rraterliaia (plošnato želelo, železni vi) »ki z maticami, karbolinej. katran itd.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne ilcltacij-j: 19. t m. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Gajeva ul. 30a) glede dobave 750.000 kg pšenice (pogoji so pri Intendanturi komade Interesentom na vpogled; 28. t m. pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani gied« dobave elektro-mohila (pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji soba St. 54) 30. t. m. pri direkciji državnih železnic y Subotici glede dobave signalnih sredstev; pri direkciji državnih že Isznlc v Zagreba glede dobave električnih strojev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v LJubljani na vpogled. — Polom dunajske bank«. Na Dunaju Je prišla v plačilne tež koče banka Hlrth, in sicer zaradi nakupa delnic Kurz - Rischelo-v« delniške družbe na Dunaju. Pastva znašajo po sedanji cenitvi 25.5 milijarde aK napram aktivom v znesku 8.5 milijarde aK. = Povišanje osebnih železniških tarff v Avstriji Kakor znano se bodo s I. Jamuar-leas 1926. zv^aJe osebne tarife avstrijskih »vernih železnic, ki dcer x* 15 odst Porvt- ianje se utemeljuje s prlmantkUajera hodkov od prevažanja potnikov, obenem pa se namerava dc! dohodkov iz tega povišanja uporabiti za obnovitev gornje stavbe železniških prog. S 15-odst povišanjem so avstrijske osebne tarife prišle na polno predvojno višino. V zvezi s povišanjem tarife bo razmerje treh razredov, ki Je bilo doslej 1 : 2 : 3, znašalo v bodoče pri osebnih vlakih 1 : 1J5 ; 2.25 in pri brzlh vlakih 1 ; 1.82 : 2.49. = Znižanje tovornhts parobrodarsfee družbe Lloyd Triestino. Lloyd Triestlno Je izdal novo tarifo ra Orč:jo. Levanto, Egipt. Cnto tnoTje in spodnja donavska pristanišča. Nova tarifa pomen j?, znatno znižanje tovonvm. = Olajšanje devizne trgovine. V svrho olajšanja deviznega prometa je odrejeno, da od 1. januarja 1926. pooblaščenim zavodom ne bo treba več pošiljati tedenskih poročil o prodaji deviz ifl vaiut. Vendar oa se bodo morali dalje voditi kontrolnikl, k' bode na vpogled inšpektorjem tl.iaačjiega ministrstva. = Žetev pšenice v Avstraliji. Po statističnih podatkh je ocenjen pridelek pšenice v južni Avstraliji na okrog 32 milijonov bušeloy nspram 30,5 milijona bušeSov v lanskem letu. Torej je letos žetev boljša tudi v Avstraliji, kar bo znatno vplivalo ns razvoj cen, ki v Evropi sprčo ugodne žetve že dalje časa pokazujejo padajočo tendenco. 3. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja druge ponudbe In v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 80—o Voina škoda 331—0, za december 0— 337. zastavni listi Kranjske 20—22. kom. tadolž-nlce Kranjske 20—22. Celjska posoiilnlca 201—204. LjubVanska kreditna 225—0. Praštediona 0—970. Kreditni tavod 175-I8S Strojne 120-121 (120). Vevče 120—127. Niha« 0—40, Stavbna družba 100—110, Sešlr 146—0. — Blato: les: bukova drva, suha. fco nakl. post. 1 vagon 21.50—21.50 (21.50): bukova drva. suha, 1 m dolž.. (do 10% okrogllc). fco Postojna 2 vagona 25— 23 (25); bukovi hlodi tia tanišem koncu od 30 cm naprej., lepi. ravni, zdravi, sveži z 15%, od 2.50 do 3.90 m, fco vag. Postolna tranz. 0—375; lelove deske, paral. 20, 2t. 30. 42. 52 4 m dolžine, od 16 cm napr., fco vag. nakl. post. 0—550; jelove deske, konič-nlčne, kakor zgoraj fco vag nakl. post. O— 475; letve. 20/42. 26/42. 26/52. 32/52. 4 m In tudi krajše, fco vajj. nakl. post. 0—480: remeljni 50/80. 80/80. 70/70, 90'90. l00'1OO, 4 m, fco vagon nakl. postaja —550; tram! monte, fco vag. nakl. post. 0—277.50; — poljski pridelki: pšenica: domala, fco Ljubljana 260—0, nova. fco prefcm, post. 0—275; turščica: nova. promptrA, gar. zdra va do LJubljane ali Postoine. fco sremska postaja 0—130. stara. Par. Ljubljana 0— 212.50. nova sušena, par srem. postaa 0— 160. medjim., fco Cakovec 0—175. umetno sušena, fco slav. post. 1 vagon 160—160, (160). umetno sušena, par. Postolna 0—205. stara. par. Postojna 0—232. nova kval. r,sj\ do Ljubljane, fco Novi Sad 0—117-50. stara fco banatska postala 0—177-50; ajda: medji-rrurska, par. Ljuhliana 0—275, nova. fco prekm. postaja 0—270; otrobi: pšen. drobni, fco medjim. post. 0—145. drobni, par. Postojna 0—170; proso lepo rumeno-zrnato. fco prekm. postaja 0—220; rž nova. prekm. po-staia 0—210; oves. fco slav. postaia 0—170; fižol: beli ban.. 2% pr., fco ban post 0—215. beli ban.. 2% pr.. v vrečah b/n. par. Postojna O—285. rumeni. 21 pr. par. Postojna 0— 270; krompir: beli. fco prekm. post O—76J0 Staj., fco Stal postaja 0—80. kostanj ledllnl. fco Sta), post 0—300; laneno seme, fco Ljub ijana 500—0; laneno oije, fco Liubliana 1650 —0: iežfce. zlat«, fco nakl. post 250—0. — krma: seno: sladko stisnjeno, fco itad-postaja 0—80, kislo, stisnjeno, fco štaj. post. fr-60. ZAGREB. Položaj r bančnih paptriih »»-spremenjen. L« y Eskomptnl le bilo nekaj več zaključkov po 124.SO—I26. industrijski papirji popolnoma tanemarjenl. Na tržišču državnih vrednot )e padel tečaj Voine škode za 15 dinarjev. Po.net v tem papirju le bil precelšen. Začela se ie trgovati Vojna škoda, promptna. po 324, a do konca sestanka je padla dalte na 317. Za december se le trgovala po 322—325. Investicijsko le nazadovalo na 78. Agram« go t« ponujale po 49. — DI c a r v Curihu nespremenjen. Tendenca ae zagrebškem deviznem tržišču Se bila nekoliko čvrstejša, vendar v končnih tečajih v glavnem ni bilo sprememb. Le Newyork Je zabeležil majhen skok zaradi večjega popraševanja. dočim yt devlza na Pariz mednarodno oslabela, kar se je odrazilo tudi v Zagrebu, kjer Je Pariz oslabel na 235. Drugače je bilo blaga dovolj Narodna banka nI Intervenirala. Skupni promet Je znašal 8.6 milijona dinarjev. Notlrale so deviz«: Dunaj 791.7—801.7. Berlin 1340—1350. Budimpešta 0.0788—0.0798. Jta-H:a Izplačilo 222.4— 224.8. London izplačilo 272.85—274.85. Newyork 56.16 In pol—55.76 in pol. Pariz 233—237. Praga 166 in pet os-mink — 168 in pet osmink. Švica 1085.9— 1093.9, Madrid 795—805; valute: dolar 55.45—56.05, Kč 164-166: efekti: bančni: Eskomptna 125—125.75. Poljodlelska 19—21. Kreditna Zagreb 131—134. Hi do 71.50—72. Jugo 109-110, Ljubljanska kreditna 220-0, Obrtna 82-90, Praštediona 960—975. Sla-venska 49—30, 4300—4500; industrijski FVsploatacila 51.50—53. Dubrovačka, zaključek 525, {sls 62-65. Sla\eks 140—145. Slavonija 4<">—48. Trbovii« 330—340. Vevče I2O—0; državni: Investicijsko 76—80. agrarne 47—49.50, Voina škoda promptna 311—316, za december 322—325 BEOGRAD. Devize: Amsterdam 0-2280, Dunaj 796.50—797.50. Berlin 1347— 1349, Budimpešta 0.0792-0.0794 Bruselj 255—257.50. Italija 232.50—225. London 273.75—273.85, Newyork 56.15—50.47, Pariz 238.7»-*», Praga 167.50—167.65. Svfsa 1088—1089 CURIH. Beograd 0.20. Beriia 123.50, Nem. vork 518.75, London 25.1425, Pariz 21.45, MIlan 20.45, Praga 15.375, Budimpešta 0.00727, Bukarešta 2-47, Sofija 3.75, Varšava 85.50, Dunaj 73.15. DUNAJ. Beograd 12.54 — 12.58, Berlin 168.65 - 169.15, Budimpešta 99.19 — 99.49, Bukarešta 335.75 - 337.75, London 34.3175 do 34.4175, Milan 2795 - 2807, Mewyoxk 708.05 — 710.55. Pariz 2922 — 293S, Praga 2098 — 2106, Varšava 117 — 117.50, Curib 136.50 — 137.50; dinarji 12.49 — 12.55. Praga. Beograd 50, Curih 651.25, Milan 133.75, Newyork 33.75, Dunaj 478. BERLIN. Beograd 7.42, Newyork 4.195, Praga 12.42, Cur h 80.82. LONDON. (Opoldne) Beograd Z73, New-york 484.56, Italija 122.50, Dunaj 34.35, Švica 25.13. NEVVVORK (zaključno 2. t. m.) Beograd 1.77 In pol, Newyork 4.84 ln pet osmink. Italija 3.9C in pol. Dunaj 14, Švica 19.2S. Sokolsko društvo Ljubljana II. Prvič se bodo izvajale v javnosti proste vaje za vse-sokolsk! zlet v Pragi teta 1926. na akademiji Sokola H., k! se vrši v nedeljo, dne 8. rcvembra v veliki dvorani Narodnega doma. Začetek akademije ob 8. url zvečer. Za torej ne zamudite lepe in ttadvse zanimive prilike, kier se bodo tehnične priprave našega Sokola za zlet prvič predoCile v javnosti. Po akademiji se vrši zabava in ples. K števibii udeležbi vabi odbor. — Zdravo! Idejno-upravnl tečaj priredi, kakor smo že poročal), mariborska župa 8. t. m. v Pre-valjah za društva koroškega okrožja Na t« čaju bodo predovall: br. Bajžeij o zgodovini Sokolstva ln sokoVski Ideji. br. Švajgar o organizaciji, br. Jeras o prosvetnem delti. br. dr. Sekula pa o vplivu telovadbe na telo in dušo. Tečaj bo tra;«l 7 ur (9.—i2 in 14.—18.). Društva naj ga smatrajo za nekak duševen zimski zlet In nai poskrbe za iim številnejšo udeležbo članstva. V Prevalje naj pridejo udeleženci i vlakom, ki prid? tja ob 8.31. vrnejo m lahke ob 18.14. Polovična vožnja te naprošena, prošnja pa še nI rešena. Dajte si ta vsak slučaj žigosati vozn« listke ob odhodu Iz domačih postaj. Cc pride rešitev p^sd 8. novembrom. r«z-ziaslmo to * časopisju. Priglase zt skupen obed v Prevatjah zbira br. Oačnik. učitelj v Guštanju. Pošl it« mu število reflek-tantov tako, da bo Imel tozadevno obvestilo v rokafc naikasnele dne ft. novemhrs Poznejših prlglasov ne bo mogoče upoštevati. Brat Josip Turk. gerent ljubllanskf je ponovno daroval svoj mesečni honorar v znesku Din 2000 za zgradbo Sokolskega doma na Tabora. Brat Turk — prava mrav lis pri nablranlu. sam največji dobrotnik. nenadVriljiv delavec, vzor vztrainostl In nesebične požrtvovalnosti — Je najlepši in naj Ih Itši vrsled Mikoisk! čutečega človeka in svetel vzor brata ki nai bo vzor zlasti tudi mladini. Sokolska zahvala TI, brat Turki Razpis mladinskih bazenskih lekem za prehodni pokal LHP. 1. LMP. rnzpisuie * »vrho rszvoj« h»xcne med našo Jensko mladino ter r svrho *»pod hude klubov, da ai preskrb« zadosten n»r»« 5f»j mladih deklic, bre« keteregj je razvoj bazene brez izgledov, mladinske tekme tt podMverai prehodni poki! Tekme vrJe vsako leto t jesenski sezoni. Z Pokal preide v trajno posest klube, ki rmagi v teh pokalnih tekmah trikrat pored ali Itirikrat prekinjeno. Do prehod* T trajno pnorst enega kluba ostani pokal » začasni posesti vaakokratnfga iroagova!« c«. ki pa mor« nuditi radostno jamstvo sa njegovo ohranite-*. Ako to jamstvo ni po> dano, ciatan® poka! » varstvu LHP»«. Z*, fasnl imejitelj pokala je dolfan Istega *r» niti tri tedne pred vsakoletnimi novimi tek« mami LHP«u. 3. Pravico oziroma dolžnost tekmovati V mladinskih pokalnih tekmah imajo vsi v LHP včlanjeni kluhi. 4. Starostna meja ?.a tekmovalke je 16 let. (za letos v letu 1909. roje« ali mlajše). Tekmovalke se morajo pred podetkom tek« me sodniku oziroma podsavezr.emu tluJbu. jočetnu odborniku Izkazati t dijaško knji« žico oziroma rojstnim listom ali pa Irpis-kom Iz rojstnega lista. Tekmovalka, ki se ne izkaže, se ne sme pripustiti k tekmi. So» delovati morajo vse igralke pod*aveznih klubov, ako niso prekoračile predpisane starosti, ne glede nato, «il bo verificiran« eii ne. Sodelovati smejo tudi igralce, ki stalno nastopajo za klub v prvi družini. Vsaka tekmovalka more igrati v eni sezon! samo za en klub. Drufina. ki k tekmi ne nastopi, oziroma se drugače pregreši proti tem določilom, iz. gubi tekmo s 6 : 0. Protesti proti upravi. ?cno3ti nastopa kake igralke se morajo pis. meno in f dokazi predložiti LHP. tekom 8 dni po tekmi. Pozneje dospele proteste se a« upošteva. 5. Tekmuje se pop ravilih jHS. v koliko; ni posebnih določii v razpisu sameru. Igr* sc po sistemu na točke, in sicer igrata liufc. Ijansko in mariborsko okrožje vsak za sebe ter nato prvaka obeh okrožij med seboj. Ako ostane finalna tekma neodločena. ^ podaljša za dvakrat po 10 minut; v slučaju da ostane tekma tudi nato neodločene, do« loči zmagovalca žreb. Družina. i:i zapusti med tekmo samolastno igrišče, zg;:bi tek. mo par forfait ter »t jo izključi od nadalj. nega tekmovanja v pokalnih tekmah dotii. ne sezone. Oprem« poedinih družin mora biti enotna. V »lučaju poškodb posameznih igralk ie dovoljeno s privoljenjem sodnika postaviti do konce igre rezervo, to pa :e v enkratnem slučaju. Žrebanje tekem izvr, ši u. o. LHP.. kateremu imajo pravico pri. sostvovaii klubi po enem delegatu. Dele. giranje sodnikov izvrši u. o. LHP. 6. Igrišče določa podssvez. ter ime turi: režijo tekem. Prebitek tekem pripade pod« savezu. V stvareh, ki niso izrecno omenjane v tem razpisu odločuje u. o. podsaven Službene objave LNP. Nadalje se sporoča vsem klubom, aa so neveljavne sledeče podsavezce izkaznice bivših gg. odbornikov LNP.. Kepec (št. 13: 25.26), Bari (št. 8/2.V-26). Bregant (št. 19,25. 26), Vončina Miloš (št. 15/25.2(0 tn Kregdj (št. 20(24,25). Na mesto odsotnega g Kos« »e delegira za službujočega odbornika (za nadzor nad redit, službo) g. Zaje. — Pred, sedstvo. NaSa nogometna reprezentanca se je odpeljale v poedeljek z večernim brzovla-kom in ne z opoldanskim, kakor smo »če, raj poročali. Ne kolodvoru j« predsedstvo LNP. ter mnogo ekesfen-.ikov oozdrevilo ic pogostilo s čajem reprezentanco. Reprezentanca JNS : rTpresenftnct LNP Jugoslovenske nogom. reprezentenca bo bržkone ob povretku 1» Italije odigrala prijateljsko tekmo * tlmom LNP. Tekms se bo vršil« najbrž v »redo, 11. t m. Natančnejše bomo *e poročali. Velike kr>le*arakt dirke v Ljubl/ani pri, redi ASK. Primorje v nedeljo. 15. t. m. na klubovem dirkališču ob Dunajski ceati. Dir« k« obsegajo naslednje točke: juniorji (3 krogi), najtežji (od 90 kg naprei, 3 krogi), I krog pe*. 1 kroge * kolesom (3 krogi). peh«. Prafkt Sparta ne turnefi PraSVa Sparta odpotuje dne N. decembra t. I. na dvomeseč no turnejo. Igrale bo nejprej » Raroelrvni proti F. C Evropi in F C. Barreloni, nato t>a Se več teketn » Bilheo. Madridu In Pari« eu. Pred povratkora se ho ustavile le » Svi. el, kjer nastopi proti P. C. ZGrlchu. Utodni pttgrelkt nogometnega »ndnu ka. Pri neki prvenstveni tekmi » Hamhur« gu je sodnik storil pogreško. rsd' katere je bila tekma rarveljavljena. Ko je žvižgal, da se atrelja kot ie dotični igralec še enkrat popravil žogo, ra kar te sodnik odredil ks» renski strel, krr je igro'e rakrivil roko. — Pozabil pa je., da ie foga šele » igri. fe »e enkrat zasuče okoli svoje osi Ker je ostale tekma skoraj neodločen* in je od omenienr« g* kazeoskegs etrels ravise! več e!( manj leid tekme, je nogometna rveze odredile po oovno odigran je te tekmo, LVP (Slufbenn ) Danes, v sredo, o*> 20 seje keienskege odbora Poziveio se na to sejo igralci" Kosec. Budia. Gaherščik (SK. Svoboda). Ob 20 30 se ia p. o Nato seio »» poživlja g. Korošec, predsednik SK. Slavi« je. Obe seli se vršita v sobi Športne Zvez«, Nerodni dom. — T»inik fl. T K Sknln obvešča svoje članstvo, da priredi v nedelio. 8. novembra. sk»pen Met na Kum. kier »e vrši sestanek s T S Sije« me ii Zsgreha. Ker je namen izleta med« aebojno spoznavanje in poeloHtev prijatelj« skih stikov med obema kluboma, »e po. žive članstvo, da se udeleži izleta v čim ve?« iem številu. Odhod z Jutrenjim vlakom ob 5.27 min. S. K. Illrlfe nogometni trening do na. daljnega vsak. torek ln četrtek ra I. moštvo, »redo In petek za ostale. Vedno od 15 30 dslje. V petek 6. t. m. ob 18. sestanek reze.-« ve iuniorsVe skupine v garderobi. Načelnik. izjava Ker reznašajo nekateri moji sovražniki o meni neresnične vesti, jih opozarjam, da bom proti vsakemu, ki hi jih rernašai še naprei. nastopil v svrho dokaza resnice sod« nim potom. Zg. Šiško, dne 3. novembra 1925. IV AN C 4RMAN tovarnar remen»ko porodi i o I.iubljana, novembra 1925. LitihHsns 30« m n»d morjem Kra; : onazovunja oo /račr, tla* Zračna temperatura Veter Oblafno 0-10 Zadavim ; mm | Ljubljana . , » 7. 765-4 8-2 ."»S obl. Ljubljana . . # 14. 765-9 10 0 brezv. S Ljubljana . . e 21. 767-1 94 • *»gieb . . . • 7. 766-4 90 vzhod več. ias. Beograd , . • 7. 766 5 7-0 jug. vzh. m Dunaj , . , • 7. 763-5 Praga . . . 7. 8-0 jug. zap. obl Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 6'40, zahaja ob 16-46, luna vzhaja ob 1816 zahaja ob 9 14. Barometti viijl. temperatura visoka Dunajsko vremensko poročilo z.-> sredo; Megleno, milo vreme; lahke padavine niso izključene. Kulturno zgodovinska razstava v Zagrebu Že par tednov je v Zagrebu otvorje-na kulturno-zgodovinska razstava, ki vzbuja vedno širši interes, posebno odkar jo je posetila tudi kraljevska dvojica. Da interes zanjo ni že od vsega početka bil jačji v vsej državi, posebno pa pri nas najbližjih sosedih Zagreba. je deloma krivda na pomanjkljivi reklami, ki je razstavo obeležila kot izključno domač, hrvatski slavnostni aranžman ob tisočletnici hrvatskega kraljestva. Toda razstava zasluži pozornost vsakogar, ki ga pot nanese v Zagreb, kakor ie mene. in nedvomno bodo utisi po celotnem ogledu nadkrilili njegovo pričakovanje. Otvoritev razstave se je na svečan način izvršila na nedeljo. 11. oktobra, in tu ie zagrebški župan v kratkem otvoritvenem govoru spretno očrtal priprave za razstavo in njen pomen v nastopnem: Jedva pred nekaj meseci je v krogu zagrebških ženskih društev niknila misel, da se v proslavo tisočlet-nice hrvatskega kraljestva priredi kulturno-zgodovinska razstava. Lepa zamisel je bila takoj z odobravanjem spre. jeta v vseh krogih. Mestni svet je prevzel pokroviteljstvo, a zeodovinarn in strokovni predstavniki zagrebških kul-turno-zgodovinskih ustanov so takoj ponudili svoje sodelovanje. Obsežni prireditveni odbor, razdeljen v celo vrsto speciialnih pododborov in sekc" se je pod vodstvom znaneea starega zgodovinarja dr. Klaiča takoj oprijel dela in mu je uspelo, da ie v razmeroma kratkem času zbral razstavljeno gradivo ter ga razmestil v Umetniškem paviljonu, v prostorih Jttroslovenske akademije, v tresoru Vseučilišne knjižnice, v Učiteljskem domu in v foyeru Narodnega kazalištva. Razstava torej ni enotna, ker radi nreobsežnosti ni mogla biti koncentrirana na enem mestu; in dasi je obsežna, ni popolna, ker — kakor je deial zagrebški župan — predočuje 'e del kulturno-zgodovinskih vrednot. Toda to naj med seboi precenijo hrvatski kritiki in strokovnjaki. Za nepristranskega opazovalca ie vsekakor že ta ide!> velik, ker nudi častna sve-dočanstva hrvatske prošlosti. Središče razstave je Umjetničld paviljon, ki je po arhitekturi in namenu predestiniran za take prireditve. Toda mene so standarte in apartni plakati (po osnutku akademskega slikarja prof. Ljube Babiča, z znamenitim prospektom Zagreba izza leta 1822.) povabili z Zri-njevca predvsem v palačo Jugosloven-ske akademije, kjer je (poleg Stross-mayerjeve galerije) nameščen arheološki muzej in kjer zato upravičeno pričakuješ zbirko najstarejših zgodovinskih predmetov, da nato v drugih razstavnih poslopjih postopnjema slediš ohranjenim dokazom hrvatske zgodovine izza davnih iet do danes. Vstopnina je 10 Din in velja za celotno razstavo; a tudi katalog, okusno opremljen s celo serijo slik in z uvodnimi razpravami treh zagrebških zgodovinarjev, je vreden svoje cene (40 dinarjev). V prizemlju Jugoslovenske akademije se takoj znajdeš sredi p-ed-zgodovinskih in rimskih najdenin. spomenikov, prislonjenih ob stene, orožja in orodja, posod in šlemov. dočim so velike steklene vitrine polne starega denarja, drobnih dragocenosti in filigra-nov, dokumentov in pečatnikov, a stene preobložene s slikami starih mojstrov. Nikakor ne utegneš podrobneje preštudirati vseh raznoterosti, le sredi bežnega ogleda se ti morda oko da"e pomudi na pečatniku našega Zagrebčana Stanka Vraza, na Miickejevi zgodovinski sliki, kako je Ljudevit Posavski sklepal zvezo s slovenskimi knezi, in na ljubkih čašah iz pravih rodoljubnih in preporoditeliskih časov z napisi: «Bog poživi vse Ilire — nek se slože i razšire . . .« ali pa: «Živila Domovina — trojedna kraljevina.« In tako dalje. Z močno impresijo hrvatskega kulta veljakov, banov, Zrinjskih. Jelačiča in vseh, ki jih je hrvatski rod dvignil na ščit svoje stare borbenosti, se odpraviš Iz te pestre in prenatrpane historijske zbirke v prvo nadstropje, kjer se domala oddahneš. Tu se na hodniku okrog vrstijo vitrina za vitrino, menda iih je trinajst, in v njih so razloženi pravi kultumo-zgo-dovinski spomeniki starega Zagreba: urbarji, statuti, sodbe, brevijarji, letopisi, stari misali. dokumenti in vsemogoči manuskripti izpred stoletij. Celo glagolica: v popisu sel in seljakov žune Ščita r je vačke iz let 1524.-26. Naravno ne manjkajo prvi natisi hrvatskih knjig in raznih tiskovin; šaljivo žde med njimi popularne bukvice o hrvatskem po-tepuškem študentu egrabancijašu«: Ma-thias Grabantzias, diak, vu trojem do-godu izpe!yan po Titnssn Brezovatsky, prevendaru szv. Ivana 1804 ... A iz zgodovine hrvatske visoke šole Imaš na ogled prvo Smodekovo predavanje v zagr. Akad. znanosti (1832): »Navu-chanye Jezika horvatzkoga«. Blizu tam visi tudi prva imenitna doktorska diploma, katere je leta 1877. bil deležen Robertus nob. Vernič-Turanski. Dragoceni so prvopisi nekaterih hrvatskih klasičnih literarnih produktov počenši pri Oajevem ožganem panirju z «Još Hrvatsko« do Mažuraničevega velebne-ga epa o smrti Smail-age Cengtča. Tik ob niem pa so v knjigo povezane Vrazove «Diulabije» iz leta 1F63. Ko sem se že odpravljal iz Jugoslovenske akademije, da pohitim še vse drugo ogledat, me je mladi slovenski doktor-zgodovinar (asistent ravnatelja arheološkega muzeja dr. Hoffillerja, ki je uredil opisano historijsko zbirko) še kratko zadržal in mi iz kor>'"e dokumentov. ki niso mogli biti razstavlieni. pokazal slovensko pismo banu Jelačiču. To epistolo (v obliki diplome) je 6. grudna 1848. poslalo takratno Slovensko društvo, donašajoč na ta način svoj obo-lus k proslavljanju velikega bana: «Va-ša prevzvišenost! Noč tisočletna je krila slovenski narod in ni dala razplame-nit se njega dušni iskri. Bratovski narod hervatski junaških Hervatov, zbran pod zmagonosno zastavo svojiga vitežkiga za pravico navdušeniga Bana, otrese nevredne verige, stopi mogočno na polje . . .» itd. itd. »Zato spozna podpisano Slovensko društvo za svoio dolžnost tem gorečim občutam slovinskega naroda izras dati, v negovem imenu Vaši Prevzvišenosfi nezmerno občudenje in iskreno zahvalo izreči, zraven pa krepki brambi in zaštiti vekoslavniga jugoslavjanskiga vodja ga priporočiti.« — Sledi 16 podpisov, prvi naravno oče. ta Bleiweissa, med ostalimi na tudi grofa Gustava Auersperga, Hofferna. Bur-gerja. (Dalie.) Dopisi ŠIŠKA. V soboto in nedeljo je priredila Čitalnica igro »Mlinar in njegova hči». Pred stava je Ma obakrat dobro obiskana posebno v nedeljo in so bSe že pol ure pred pri-četkom razprodane vse vstopnice. Želeli pa bi, da starši ne vodijo svojih otrok k igTara, ki končajo pozno v noč. Radi tega blazajna ne bo čisto nič trpela in izostali bodo tudi razni neprimerni pojav L V najboij tragičnih trenotkih na odru se je v nedeljo razposajena mladina smejala, na hodnikih pa so delali razni zastonjkarji velik šum :n nered. Brezobzirno je treba zabraniti vstop onim, kj vsled neumevanja igre ali iz osebne razposajenosti motijo razvoj predstave. VIČ. Sokolski gledališki oder na Viču je uprizoril v nedeljo v letošnji sezoni že tretjo predstavo, ki je sijajno uspela. Uprizoril ie Heyeduesovo fantastično dramo »Mori-lec« v spretni režiji brata Rernsa. številno občinstvo, ki je skoro docela napolnilo sokolsko dvorano, je prišlo na svoj račun. Predstavi je občinstvo pazno sledilo in dajalo z viharnim ploskanjem duška svoji za-dovoljnosti. Glavni vlogi sta prav dobro rešila br. Petre (Jurij Serban) in br. Rcrr.s (dr. Danieli). Brat Petre ie s svojim nastopom občinstvo naravnost irapiral. V vseh treh dejanjih se je popolnoma vživel v svojo vios:o, bodisi kot veletrgovec, bodisi kot obupanec in kot blaznik v norišnici. Njegove kretnje in maska so bile prav posrečene. Ravnotako častno je rešil svojo vlogo br. Rems. Njegov nastop, mimika in izgovorjava je bila na višku. Kadar se ie pojavil na odru, je v dvorani zavladala tišina in čtrl se je sarro njegov proroški glas — glas vesti — kot najvišjega sodnika človeštva. Brandner (br. Belič) je ugajal ter je častno rešil svojo vlogo. Ljubka in simpatična :e bila soproga bankirja Rajnerja, Klarlsa (s. Thalerieva) posebno v zadnjem dejanju na vrtu norišnice. Božo Rajner (br. Marinčič) kot bankir, ki špekulira ln končno propade je bil prav dober, samo glas mu ie bil nekoliko pretih. Primarii (br. Kokolj) prav dober. Ostale vloge so zadovoljile, omeniti pa moramo, naj igralci prihodnjič govorijo pravilno slovenski, kajti k tako resni drami, kakor ie »Morilec«, ne spada prav nič ljubljanski dijalekt. Režlia In scenerija je bila prav okusna, samo tisto bliskanje v drugem dejanju naj vdrusič raje odpade. Pavze so bile kratke, red v dvorani še vedno ne tiajboljši. Reditelji naj drugič opo-zere dotične, ki se v najresnejših momentih smejijo, da v dvorani ni mesta za one. j ki s smehom motijo še druge. Predstava je I v moralnem :n gmotnem oziru popolnoma uspela. — V nedeljo 8. t. m. priredi gledališki oder burko »Velika repatica«, na kar ž« danes opozarjamo ljubitelje smeha in zabave! — Zdravo! JEZICA. Sokolsko društvo jc priredilo v soboto v šol: predavanje g. prof. Dolža-na «0 vesoljnem potopu«. Obisk je bil zelo velik zlasti mladir.a le pokazala, kako všeč so ji svobodna razpravljanja o stvareh, ki jih pozna dosedaj samo z ene strani. Preda vatelj ie iz sv. pisma prečital zgodbo o vesoljnem potopu, katera je sicer v toliko resnična, da je kaka večja katastrofa uničila kje kako pribrežno pokraj no, v zgodbi pa je marsikaj izmišljeno in pozneje dodano. Predavatelj smatra za nemogoče, da bi toliko vodovja zalilo celo zemljo in meni, da nobena sila tega ne zmore. Pač pa je omenil velikanske morske viharje, ki za-neso vodo na pokrajino, omenil je potrese, ki poženo cela otočja na dno morja in zlasti opozarja na usoden izbruh ognjenika Krakatau, ki je pahni! v morje mnogo suhe zemlje in nad 50.000 ljudi. Debata po predavanju ie pokazala, da celo pri neizšo-lairih kmečkih fantih vlada velik dvom v popolno resničnost sv. pisemske zgodbe. Želimo, da vse naše občinstvo kmalu uvidi, kako potrebno je napredno prosvetno delo ln da prične v vseh ozirih podpirati Zvezo kulturnih društev, ki s tolikimi žrtvami in tako zaničevana od nasprotnikov vrši ta težek posel. Naši obiskovalci pa naj bodo v prihodnje še bolj točni! ROGATEC. Ponovno je razpisana oieirt-na licitacija glavne zaloge tobaka. Na razpolago so primerni lokali. Narodnjaki, po-zot! TRŽIŠČE PRI MOKRONOGU. Prvo gospodarsko dobrodelno društvo se Iskreno zahvaljuje vsetri gospodarjem za lepe dobitke za veselico, ki se je vršila dne 25. oktobra, posebno g. Prijatelju za njegovo izredno požrtvovalnost, kakor tudi Kmetsk-posojilnici v Ljubljani, ki se je z lepim darom spomnila našega novo ustanovljenega društva. Darujmo za sokolski Tabor! $7$ Mali oglasi, ki služijo v posredovalne fn socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjtl tneseb Din > Žcnltve, dopisovanje ter oglasi strog« trgovskega značaja, vsaka beseda Dia I'—. Najmanjši znesek Din 10-—s Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf U c ^ o c fl I b 8 K K L-Job-»ana. Valvizorjev trg 168 Pozor, trgovci! Za božično ikoio csdi po konki.-renčnih cenah cvetličarna .Palma, .»oje Ustne Izdelke kakor, rstlc«, evet- lilnc listje. cvetlic« In ve« r to stroko spadajoče pred-m<-:* Zahtevajte brezplačno rsnik. Se priporoča Frane Stres, cvetličarna. Podčetrtek, Stijereko. 280(19 Kuharica iobra ln snažna. ki razume rsa gospodinjska dela is j« dobra in skrbal gospo-iliais se sprejme takoj * b o i j I o hi So k družini S ojpb. Starost do 85 let. — Ozira ge samo aa dela tmoža« in dostojne oseb« Plača 300—1(10 Din. Naslov » aoravi »Jntra«. 27924 Kuharica f*rfekina. snažna in varč-ca se sprejme v večjo trgovsko hišo na deleii. — Vešča mora biti tudi vrt-earstva. PlnČ3 500 Din me* lečno. ponudbe ca npraro »Jutra. rod »Stev. 222». 27920 Mizar, vajenca i vso oskrbo sprejme Stejfco. Zg. Šiška Eter. 85. Ljubljana. 27902 2000 Din mesečno U procente dobi perfekina frizerka in manikirka Dopise na našlo*: Kummer-kr.imer, Sombor. Eanat. 27688 Mladega uradnika ■ kavcijo 6000 Din. ki bi obenem tndi potoval sprejmemo takoi. Naslov v npr. «Jutra». ' 2S041 Vajenca u krojaško obrt sprejme lakoj A Presker, Ljubljana. Sv. Petra cesta It 14. 28050 Čevljar, pomočnik rtobi takoj namešB,-nJe. — Anton Mihelsč Stara vas, Videm ob Savi. 28054 V^ilne akviziterie 'prejmemo — tfajlov pove »rrtva • Jntra, 88088 Čevliar. pomočnik dober delavec., ae sprejme *akoj. TTrana tn stanovanje * bi.ii. pia^a po dogovoru. Alojzij Pajk. Pevljar moj-««, ViSnja gora. 29021 Gospodično • kavcijo 1500 Dia «b U-•oj sprejme v trgovino fevljev. Naslov pove npr •Jntra. 8WMO Dva čevljarska pomočnika zz. različno stalno <1elo iič« Knei Franc, čevljar t Sevnici cl> Sivi. Hrana ia stanovanj« 7 M3L, plača po dogovoru. £8016 Krojaške pomočnike dobro !xve4b*ne u vaiike komade sprejme »Elegance, oblačilna draibs 8 o. s. na Aleksandre vi cesti Jtev. tt 88017 V mannfaktari is konfekciji 1 m rje a Is epr«t«s prodajalec ter dobra, kavcije tmožaa blagajničarka dobita mesto v Ljubljani. — Ponudbe na poStni prodal 160. 27975 Prodajalka uaerijŠTa ttarejia moč. z najmanj lestletnlm službovanjem la kvacljo se sprejme za podruinlco. Ofertom Je priloJIti sliko H. Rol-man. Smarjeta. p. Celje. 2800« Vajenec se sprejme takoj za elektrotehnični obrat. Ponudbe na upr. »Jutra« pod Iifro »Aatomat 42>. 28018 tlšlelot Knjigovodja perfekten bilanciat. nastopi primerno mesto proti mesečni plaži 17.V Din — Ponnihe na npravo «Jatra» pod cPrvoTTstna mo5 19959» 27944 Mlad trg. pomočnik priden in poSten, isveihan v trgrovini meftane stroke ičče službe Najraje v mestu — Ponndbe na opravo «Jstra» pod ogl. ft. 27963 Skladiščnik trezen in zane..lj v. mlajša moč ieli spremeniti službo. Ore tudi na deželo k večjemu podletiu Dopise na apravo .Jutra, pod značko »Skladiščnik 25,. 27865 Prodajalka vešča tudi v livanju želi premenitl mesto. — Cenjene ponudbe ea upravo »Jutra, pod Iifro »Prodajalka 9». 28061 Plačilna natakarica z večletno prnkso ter letnimi »p-lčevali i*če službe Dopise na upravo »Jntra, pod »Zanesljiva 14026» SSPM Sobarica Iič« mesta, event v pomoč gospodinji. Gre tsdl k otrokom Dopis« pod Iifro »Sobarica 14024» aa spravo »Jntra,. 28034 Uradnik s kavcijo IIČ« službe Ore tsdl na deželo. Ponudbe pod Iifro »Kavelj« 14081» aa sprava »Jutra* S8M4 Kot ekonom ilčem službe za vinograd, sadjerejo, živinorejo i« poljedelstvo. Ponudbe na upr. »Jutra, pod ogl. it. 28042 Pekovski pomočnik leli spremeniti službo kot delovodja ali predpečnik. Ponndb« ca upravo »Jutra, pod »1'ekoveki oomočmk». 28014 Inteligenten fant Ilče mesta pri kaki lesni tadsetriji na' deželi. Vešč vseh poslov v pisarni ia skladišču, kakor tudi r kmetijskem knjigovodstvu. Dopise na spravo »Jstra» pod značko »Takojšnji nastop 14.002». 27984 Kuharica popolnoma vešča samostojno kuhe. poštena in pridna kj ima veselje do otrok in bi opravljala tudi druga gospodinjska deli se iiče za Ljubljano k boljli rodbini. Starost do 85 iet. Nastop po dogovoru. Služba stalna. Naslov pove uprava »Jutra*. * 27978 Mesto za učenca krepke postave in poštenih staršev se ISČo v trgovini mešane stroke na deželi. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Priden dečko.. 27974 Prodajalka išče kjerkoli mesta v trgovini. Voljna je pomagati tudi pri hišnem delu. Cenj. ponudb« na upravo »Jntra» pod Iifro »Vestna 1925». 27996 Prodajalka s prakso išče mesta v trgovini z meš. blagom. — Ponndbe na npravo «Jntra» pod Iifro »Veselje l.WS». 2797? Deklica 7. večletnimi spričevali išče slnžbe pri mirni rodbini. Dopise r.a upravo «.Tntra> pod »Zanesliiva 1000». 27983 500 D?n dam tistemu, ki eti preskrbi službo šoferja. — Ponudbe pod »Trezen* na npravo «Jutra». 27987 Krojaškega vajenca iš^e »Elegance*, oblačilna dražba i o. »., Aleksandro-va cesta 15. 27988 Izprašan stroinik In ksriač iič« službe. — Naslov pove sprava «Jntra» 28000 OOSPOOiČNA zmožna vseh pisarniških de! išče službo, gre tndi na deželo. Sprelme tudi mesto hlagalnlčarke aH pa oroda.la^ke. Ponndbe na upravo »Jntra« pod značfco »Marljiva 1928.» Skladiščnik Trgovski pomočnik, »tarej-la moč Seli stalno mesto skladiščnika pri večji tvrdki. Ceaj. ponudbe na npr. »Jstra» pod «Tvrdk3». 28004 Francoščino temeljito poučuje učiteljica Naslov pove spravi «Jctra» 27909 Pouk v nemščini daje učiteljica. Naslov v spravi «Jutra». 27908 Pouk v siovenski in samčki trgovski korespondenci leti gospod. Ponunb« z navedbo honorarja na upr. «Jstri» pod »Pouk 14042». 28062 Matematiko poučujem. — Vprašanja na upravo «Jstra» pod caačko »Matematika 14012». 28025 D RVA — ČEBIN Wolfov» m. Telefon: M. 481/H Opreme za neveste store, rastore, J»dltn« in spalne garnitur« namizni in post«1jni pregrinjala ter vse vrste »erenin veže roino najceneje K. Zor Ježek. Ljubljana. Ftritar jeva ulica 7 Prevzame vse kombinacije iz motivov — Predtiskanje. Največja Iz-bera načrtov. 468 Vrhniško oneko premog ta drva dobite najceneje nri Vinko Kržetu Trnovski nristan štev 22 850 Špago dreto in vs* vrste vrvar skih izdelkov ter v to »tro ko spadajoče blago dobite v skladišču »Konopjuta* v Ljubi fani. Qospo«vetska c It 2 227 Sfelaže in pult ra špecerijsko trgovino takoj nanrodaj ra Valvazor-jevem trgu 7'TTT. levo — nasproti Križevn. cerkve 27916 Salonska obleka dobro »hranjena se proda. Naslov pove uprava »Jutra* 27914 Javna dražba. V torek 8. novembra ob 2 nri popoldne ee bo prodala spalna oprava, obstoječa iz 2 omar, S po>t«lj. 2 nočnih omaric iz konkurz-ne ms se Stejko. v mizarski delavnici na dvortlčn. Trnovski pristan 4. 17908 Bela fc«fvni. oprava z ometalirktml »Tfkam! s« nroda, ev. tudi na obroke. Karel H o j s. mizarstvo. Oornla *»*g«n» I/999 Prodam pokrito kočijo, asgt. konjsko opremo, sedlo, komat« in razne vozovne potreb-Ičino. Naslov ee liv« pri Aioma Company. Ljubljana Kongresni trg 8/1. 27728 Trgovci, pozor! Vsled opustitve eagros trgovin« se prodi ramo galanterijsko blago pod listno c«no. — H Kendi. Ljubljana, Mestal trg Štev. 17. 27501 Pozor, trgovci! Dobro idoča partija blagi: črnila v različnih barvah, arab. gsmi itd. se preda. Poln« la prazne steklenice vseh velikosti, po telo nizki ceni. Razv«n t«ga pisalna miza in nova olagajaa (Wertheim). — Naslov pove epriva f dnpriiž: SfituB Sant sinoia i »uhUsna, Židovske u!iw iirv S- ia la Gi-o- jer 3 TiSsftes" sši». Caini masiac, samo pu-nom?st.in si: uz dnevne ctjene razoši!:e poštom • žetieznicom Ksdo l^vckv DežasdB&BC3 Slavon. IlM M iS fifii Jooavija prompmo j :n najugodneje tvidka M.PETREč^ LjuSiSjana Oojpo^vetsks cest^ > n Telefon 341 g ss^jsaBšaSiiS^ji Mehi tšsmmn® špsga (ai0t?32), lfrwlc« m vrvi, Gisrte š?. Inte in motvoza? Čevifarska ffireta, Slamnjače (StrobsScke). 2a vozove, gorska trava« 35692 Žima vseh vrst, in vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v z&log-i nri tvrdki Koroška cesta si. 17. Sesia na der.elo i avtomat, svinčv« fft*HTlC£M C KM ZLATO MALfV peRO Eidni neslišni pisalni stroj L C. Smith i Bros, -m. a. Is. BAEMil I cirio* CI Mb UDB3.JAH& ' J Satenburjoifs uitcs it f i felrfos st Sesfna eSehtr srna n C«8ju sprejme monter s, popolnoma Izveibanega v hišnih instalacijah po nem>kih predpisih Oseb*?, kl ne ra polagajo z dolgoletnimi spričevali se ne vpoStevaio. 6587« £2 P5 Železuato viao Ir. iek».ree dr. G Ficcoli, Ljubljana. Dunajska e. 6 krepča mslokrvoe. Dfrvoi-De tftr oflahplo odrsMe in otroka. NaroČila ae to5no ir7-&uj«jo. 480/11. Cenienemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem začel na Aleksandrovi cesti 31 (popreje g. Feliks Pucko) MF freovmo z delikatessml 1 £.3|yiigSy I katero bom vod'l in izvrševal p. d spodnjim naslovom. — Založi sem se z najboljšim v to stroko snadaiočirn blagom ter bo mo;a največja skrb, zadovol iti cenjeno občinstvo s prvovrstnim blagom po zmernih cenah. Posebno se oriporočam gos'ilriaTi!, restavracijam in hotelom t veliko izblo raznih sirov, salam ild. no en gros cenah. Priporočam se naklonjenosti cenj. občinstva ter pros tn za obilen obisk: Ivan SrhUanit«, tpgavsrja deUkates W?ribcsif, A!eke ndpov i csssža SJ, M Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni mož, sin, brat, svak in stric, gospod ('potnik), ki je v Sloveniji pri krojačih dooro vpeljan se, išče za prvorazredno trgovino za blagove. Ponudbe pod .Za - 6598" na PubUcitas tf. d, oglasni zavod, Sagreb, 8b .dallče^p. ul. 1!» t* »»o« ««««*« Svojemu ljubljenemu možu Francu JCcmar ob obletnici njegove smrli.' Minulo je leto dni. odksr Te mi je ugrabila krute, neizprosna smrt ra vedno... Ir. od tedaj je bolečina moj stalen gost Spo. min za spominom vstaja v duši; vse moje hrepenenj« hm moja Ifubav fs posvečen2 Tebi. Se vedno tako. kot nekoč... O. Franc, ako Te dnseit moI glas preki groba, povej: Ali le ljubezen močnejša od smrti? Odgovori svoji ženi. ki It vse svoje življenj* vso rvojo veliko Ifuhav derm-a'n samo Tebi, Tebi, Ti edino Ifirhljeni moti. TVOJA ALMA. Ljubljana, 4. XI. 192S. kugsnsše po najvišjih cenrt toierft® Židovska uiica prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja tatto^ in po cen mehanična sodarn« 1FL Psehiet« & sln? Maribor, Frančiškanska ulica 11. # # muon Sj/fj %f POPISUJE OR. IVAN LAH, Anton lesni trgovec danes ob 4. zjutraj, po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 29. letu starosti umrl. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v Pjbnici v četrtek, dne 5. novembra ob 9. uri dopoldne. Prosimo tihega sožalja. Ribnlea-Šmarje, dne 3. novembra 1925. Rodbini: Pariar-Kiinar. NOV I. DEL % U—- NflBBBBIBSVi SROšiR na vtuc dw 35-—. v tao '{f »L6TK0 VtlUHR 45"-. POiTKIHO 2 DIM. TISKOM V^