^^1 i#|^|	8	M	«■}	71.
Naročnina za Jugoslavijo:	graj	luMMR B	HB	MS	8819g	88	BBS	BH	Uredništvo:
celoletno 180 din (za ino- Hj	lBvf	...	JBrj	88	^8	88	98	^ cfSfK KM Gregorčičeva 23. Tel.
zemstvo^lOdiru.zaVileta 88 H ^BBk ^888^8	Mm	88	98	88	KB	HBHt	88	25-52. Uprava: Gregor-
00 din, za ‘/« leta 45 din,	88	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Izdaja za celo leto 50 din. *m	■	_	-»_________■	—	2	_■	_	_	_	«	-	■	_	_	a	m	■__	■	______	2	X	■»	■-	-	-	Račun pri poštni hranil-
Plača in toži se v Ljubjani. Časopis za	trgovino,	industrii
nlci v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja	  Ljubljana,	ponedeljek Cena	1'50
Ščitite domačo podietnost
Da je treba domačo podjetnost Posebej negovati, to spoznanje je že splosno poudarjeno in je uveljavljeno tudi v nekaterih zakoni. Še vedno pa se v praktičnem življenju dogajajo primeri, ko se nekateri uradniki ne zavedajo, da s svojim pretiranim birokratizmom ovirajo domačo podjetnost.
Tako se zlasti pogosto dogaja, da se predpisuje podjetniku, ki je tvegal svoj denar za ustanovitev novega podjetija, za vsako malenkost nova komisija. Vsaka takšna komisija velja denar, pomeni velik izdatek in vrh tega jemlje časa, a ustanovitveni stroški novega podjetija so že itak tako visoki, da je treba res imeti pogum, da se kdo odloči za ustanovitev novega podjetja.
Najbolj žalostno pa je to, da so nasi upravni organi dostikrat posebno natančni, kadar ustanavlja novo podjetije domačin, da pa so mnogo bolj liberalni, kadar gre za dovoljenje tujemu podjetju. Ti zadnji sledovi naše nekdanje nesvobode so pač naijbolj žalostni.
Pa tudi sicer mora vsak, ki začne novo podjetje, premagovati silne težave. Na vsakem koraku treba plačati kakšno novo pristojbino, na vsakem koraku treba Premagati kako novo težavo. Vse Pa bi se laže izvršilo, če bi se vsi uradnik^ brez izjeme zavedali, kako velike važnosti je v fiskalnem in socialnem pogledu vsako novo podjetje. Že davno vendar niso pri nas direktni davki glavni dohodek državne in samoupravnih blagajn, temveč indirektni. Ce podjetije ne plača niti pare pri-dobnine ali družbenega davka, vendar ima od njega državna blagajna velik dobiček. Davek na poslovni promet plača prav vsako podjetje — in ta davek nikakor oi majhen —, vsako podjetje plačuje nadalije celo vrsto taks in ob ustanovitvi so te še posebno velike. Kakor hitro je podjetje ustanovljeno in ima nameščence, dobiva država tudi uslužbenski davek itd. Poleg tega dobe svoje dohodke tudi samouprave in socialne ustanove. Vsako novo podjetje je za davkarijo pridobitev, pa čeprav ima izgubo. Zato pa je treba, da že enkrat res zavlada v vsej naši upravi prepričanje, da se mora domača podjetnost pospeševati.
Zato bi bilo tudi treba, da bi se tudi zmanjšala ploha predpisov, ki kar neprestano dežuje na vsa podjetja. Res ni treba, da se iz-daijajo predpisi celo za čisto tehnične zadeve, ki se naj rešujejo v tehnikah, ne pa z zakoni. Višek upravne pretiranosti je, če se predpisuje celo velikost opeke, kakor da podjetniki sami ne bi gledali na to, da uporabijo najbolj prikladno opeko. Že celo nezaslišano pa ije, da se uporabljajo ®tarj predpisi za nove iznajdbe.
elinika napreduje tako hitro, da je ne more dosegati niti najbolj Popolna moderna zakonodaja. Upo-rf*bljati potem za novo tehnično Pridobitev predpise, ki so bili 1Z(lani, ko še nihče pojma ni imel ° tej pridobitvi, ije vendar malo Preveč predrzna zahteva. A tudi *akšni primeri so se pri nas že dogodili in seveda tudi z vsemi smešnimi posledicami.
Pri nas so razmere majhne in zato so srednja podjetja v večini. Mnogo teh srednjih podjetij ima
vse pogoje, da se razvijejo v velika, a se ne morejo razviti zaradi predsodka, ki ga imajo nekateri odločujoči faktorji do srednjih podjetij. Ti činitelji mislijo, da morejo napraviti dobro kako delo le velika podjetja, zlasti ona, ki so v tujih rokah. Zato oddajajo predvsem tem podjetjem vsa dela. Dostikrat razpisujejo tudi oddajo del tako, da jih v resnici zmore le velepodjetje. Mogli bi pa raz-
Pred dnevi so poročali listi, da je Anglija dovolila Turčiji po zelo ugodnih pogojih veliko posojilo. Listi so nadalje poročali, da se bo tudi modernizacija grške vojske in mornarice izvršila z angleško denarno pomočjo. Nadalje smo čitali o dogovoru, ki je bil sklenjen med Anglijo in Romunijo, ki tudi priča o finančni pomoči, ki jo je začela izkazovati Anglija podonavskim in balkanskim državam. Pa tudi zadnja izjava angleškega ministra Simona dokazuje, da Anglija nikakor noče dopustiti, da bi bila Podonavje in Balkan gospodarska domena le ene evropske politične velesile. Zato je začela nalagati Anglija svoje kapitale v te države, zato se njeno zanimanje za Podonavje in Balkan stalno veča.
Mnenja smo, da hi morali to preorientacijo angleške gospodarske in finančne politike izkoristiti tudi mi. To tembolj, ker nam je zunanja finančna pomoč v današnjih časih naravnost nujno potrebna. Vidimo vendar, kako se vlada naravnost z vsemi silami trudi, da poveča domačo delavnost. V ta namen se razpisuje veliko notranje posojilo, izdala se je uredba o nalaganju poslovnih rezerv v državne papirje, ustanavljajo se družbe z več stomilijonskimi glavnicami, predpisujejo se novi fondi, da se more z njimi zboljšati naše cestno omrežje, toda vsi ti napori le še ne zadostujejo, ker so potrebe prevelike in ker se na drugi strani nalagajo s temi predplisi gospodarstvu tako velika nova bremena, da ne bodo mogle izostati tudi slabe posledice, ki bodo zavrle domačo delavnost.
Vse te odredbe bodo sicer nedvomno domači delavnosti v korist, toda popolnoma ne morejo doseči svojega namena, ker je pri nas kapitala premalo in ker se pokaže takoj pomanjkanje denarja na drugi strani, če se preveč posveti pozornost eni strani. Mi nujno potrebujemo finančno pomoč iz tujine in zato bi morala veljati naša prva skrb, da izkoristimo trenja med velikimi silami m zainteresiramo zapadni kapital za naložbe v naši državi.
Seveda pa pripominjamo takoj, da je čisto nepotrebno, da bi nudili tujemu kapitalu poleg dobrih obresti še tako velikanske privilegij6) kakor jih imajo n. pr. bor-ski rudniki in druge tuje družbe. Zadostuje, če nudimo tujemu kapitalu tako visoko obrestno mero, kakor v zapad n ih državah ni običajna, nikakor pa no smemo najemati tujih posojil po pogojih, ki veljajo za kolonije. Naš položaj je danes mednarodno tako važen, da bi mogli napraviti iz tega vsaj dobiček.
pisati dela tudi tako, da bi jih izvršilo več manjših naših podjetij, ki bi s tem tudi dobila možnost, da se usposobijo za večja dela in da si za taka dela nabavijo tudi potrebne stroje. Ne sme se zahtevati od srednjega našega podjetja, da ima vse stroje, če pa sploh ne dobi nikdar možnosti, da te stroje uporabi.
Danes se izda mnogo javnega denarja za razna javna dela. Ves
Dri tej priliki pa je treba opozoriti še na naše trgovinske od-nošaje s tujino. Dosedaj je bilo v glavnem tako, da smo izvažali v tujino polnovredne surovine in deželne pridelke ne po posebno dobri ceni, uvažali pa tuje industrijske izdelke, ki niso bili vedno tudi polnovredni. Ce se je pripetilo, da je naše blago le nekaj zaostajalo od predpisane vrednosti, se je to takoj v znatni meri vračunalo v ceno, če pa smo uvozili tudi očitno manj vredne tuje fabrikate, pa se to Ina ceni ni mnogo poznalo. Bilanca je bila za nas tako dejansko deficitna celo v onih letih, ko smo oficialno izkazovali veliko trgovinsko aktivnost. Dasi sami reven narod, smo delali, kakor da bi imeli vsega v takšnem izobilju, da moremo celo bogatejšim narodom poklanjati darove.
Moramo zato svojo zunanjo trgovino spremeniti in gledati na to, da nam prinese več dobička, kakor pa smo imeli doslej od nje. Naš izvoz nam mora ne samo prinesti več direktnih koristi, temveč nam more biti v korist tudi indirektno pri iskanju tujih posojil. Naše žito, naše rude, naš les so vendar vrednosti, ki imajo svojo ceno in katerih cena bo najbrže še narasla. S tem svojim izvozom
V »Socialnem arhivu« za prve štiri letošnje mesece obravnava Bogdan Krekič »Delavsko nezaposlenost« v Jugoslaviji in ugotavlja presenetljivo visoko število brezposelnih, ki se kljub delnemu gospodarskemu zboljšanju še ni pričelo vidno manjšati, marveč bržkone še narašča. Žal pa naša uradna statistika sploh še ne obsega vsega delovnega trga, kar onemogoča popoln pregled zaposlenosti ter vsega gospodarskega razvoja.
Pisec je upošteval gospodarsko zboljšanje v letih 1935., 1936. in 1937., dvig v obrtni, industrijski in kmetijski proizvodnji, v notranjem in zunanjem prometu, v zbiranju hranilnih vlog, v delniških kapitalih in v javnih blagajnah. S to prosperiteto vzporeden je naravni dvig cen na vseh področjih, tako da je zboljšanje koristilo vsem posedujočim slojem.
Tudi večja zaposlenost je bila naravna. Od 538.826 v 1. 1933. je število zavarovanih naraslo lani na 721.051 ali za 183.225. V tem številu pa še niso všteti rudarji in
uspeh teh javnih del je polovičarski, če se ta dela ne oddajajo tako, da se z njimi pospešuje tudi domača podjetnost, če ne dobe ta dela tudi naša domača srednja in manjša podjetja. Načelo, da se mora domača delavnost pospeševali, naj ne velja le v teoriiji, temveč tudi v praksi in naše vrhovne državne ter samoupravne oblasti morajo skrbeti za to, da se bo to načelo izvajalo z vso doslednostjo.
moremo dati tudi jamstvo za plačilo zunanjih posojil. Ni nam treba iskati posojila s praznimi rokami in za vsako ceno. A tudi velikanski dobički, ki jih že dosegajo tuje družbe pri nas, so razlog, da se nam iz tujine posodi denar.
Moramo zboljšati cestno omrežje, dvigniti naš železniški promet, zboljšati naprave v naših pristaniščih, izvesti moramo velikanske regulacije in melioracije, elektrifikacija dežele zahteva tudi velika finančna sredstva, izvršiti moramo še celo vrsto drugih velikih javnih del — a za vse to nam manjka denarja. Ni misliti na to, da bi moglo naše preobremenjeno domače gospodarstvo spraviti skupaj vsa ta potrebna sredstva, saj naše gospodarstvo samo potrebuje pomoči, saj se večina naših domačih podjetij naravnost bori za obstoj.
Zato ponavljamo, da je za pomembno povečanje domače delavnosti neobhodno potrebno, da dobimo posojilo iz tujine. Čim prej se bo to zgodilo, tem prej bo oživljeno naše gospodarstvo, šele potem pa bodo dale pravi učinek vse one odredbe, ki jih izdajamo sedaj, da bi dobili sredstva za dvig domače delavnosti.
lo nad 920 tisoč registriranih delavcev. Ob tem dvigu zaposlenosti bi pričakovali, da brezposelnost popolnoma izgine, kar se pa ni zgodilo, čeprav so naše statistike kazale nižje število brezposelnih nego je sedanji prirastek zaposlenih. Pri samih borzah dela je bilo registriranih lani 186.445 brezposelnih, ki so iskali podporo. Drugi so za borze nedosegljivi, zlasti po deželi. Razen tega pa niso všte-tu tudi taki, ki niso imeli pravice prijaviti se na borzi dela. Teh je bilo še enkrat toliko; vseh skupaj pa je po Krekiču 491.139. In še to ni popolno število, ker je dejansko delokrog borz zelo omejen.
Slab razvoj zaposlenosti dokazujejo tudi številke o nezaposlenih registriranih strokovnih delavcih v važnih mesecih 1937., in sicer je bilo teh junija 20.480, oktobra 2C.308, novembra 24.211. V grafični stroki Bosne je bilo brezposelnih 346 oseb ali 31'05%, podobno pa velja za vse stroke v državi. Velja, da je bila nezaposlenost
kvalificiranih delavcev lani vsaj dvakrat tolika ko po uradnih podatkih.
Kaj povzroča stalno nezaposlenost?
Vzroki nezaposlenosti so po pi-ščevem mnenju dvojni: rastoči prirastek prebivalstva, ki se ne more več izseljevati, in racionalizacija ter mehanizacija v vsem našem gospodarstvu. Tako znaša prirast prebivalstva letno povprečno po ‘212.579, skupaj v 15 letih 3,188.697. Zadnja leta dosega prirast gotovo že po četrt milijona, ki se mora uvrstiti celotno — ne samo del — ngospodarstvo. Razen tega imamo zaposlenih še 26.694 inozemcev in vračajo se nazaj mnogi naši izseljenci. To dokazuje, da moramo vse naše delovne sile zaposlovati doma in temu primerno se mora urediti in voditi vse naše gospodarstvo. 70% novih moči mora sprejemati kmetijstvo, 30% pa mestno' gospodarstvo, to pa pri vedno večji racionalizaciji in mehanizaciji ter ,ob vedno večjem prilivu iz pasivnih pokrajin. Zato se mora najti čimprej pot za razbremenitev delovnega trga. ,
Pisec poslavlja nato nekatere predloge in perspektive. Dodati pa moramo, da se tako veliko vprašanje ne bo moglo rešiti brez soodločujočega sodelovanja vsega gospodarstva in da moramo zato nujno zahtevati, da se takoj oživo-tvori v ustavi določeni vsedržavni gospodarski svet.
Občni zbor Zveze trgovskih združenj
XVIII. redna letna skupščina Zveze trg. združenj dravske banovine
bo v nedeljo dne 10. julija 1938. ob 9. uri (lop. v dvorani Sok. doma v Logatcu.
Dan preje, t. j. v soboto, dne 9. julija ob 14. uri v istih prostorih predkonferenca. Dnevni red skupščine:
1. Otvoritev in pozdrav predsednika.
2. Poročilo predsednika.
3. Računski zaključek za leto 1937.
4. Proračun za leto 1938.
5. Sprememba zvezinih pravil.
6. Predlogi in resolucije.
7. Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri bo skupščina v smislu določila čl. 10., točka 1. zveznih pravil eno uro pozneje prav tam in z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepala o predmetih dnevnega reda, ne glede na število navzočnih delegatov.
Vsak delegat se mora na skupščini izkazati s poverilnico, ki mu jo izda uprava njegovega združenja.
Udeležba delegatov je tudi na prcdkonforcnci brezpogojna in nujna, ker se bo na predkonferenci razpravljalo o predlogih združenj glede reorganizacije Zveze in spremembe pravil v smislu te reorganizacije. Ravnotako bo na predkonferenci razprava o zveznih dokladah in predlogih združenj, ki so letos izredne važnosti. Zato prosimo vse zastopnike združenj, da prisostvujejo in sodelujejo polnoštevilno na predkonferenci. Ljubljana, dne 27. junija 1938.
Predsednik Zveze trgovskih združenj dravske banovine: Stane Vidmar s. r.
Zunanie posojilo potrebujemo
za dvig nase gospodarske delavnosti
Brezposelnost še vedno narašča
Uradni podatki dokaiuieio nezadostnost delovne preskrbe
železničarji, s katerimi vred bi bi-
Seja predsedstva Zveze trg. | združenj
bo v soboto dne 9. julija 1988 ob I 8. uri zjutraj v dvorani Sok. doma v Logatcu
s tem dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Predlogi predsedstva za skupščino.
3. Obračun in proračun.
4. Reorganizacija Zveze.
5. Personalije.
(j. Predlogi združenj.
7. Slučajnosti.
Radi važnosti dnevnega reda prosim vse člane, da se te seje gotovo udeleže, da se pripravimo za popoldansko predkonferenco.
Uredba	o	ust
poslovnih rezerv
Politične vesti
Stalni svet Male antante se se-
Na podlagi § 104. finančnega zakona za 1. 1938/39. je finančni minister predpisal uredbo o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah posebnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah ko tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne vrednostne papirje. Uredba se glasi: § 1. — Vsa zavarovalna podjetja, vse ustanove socialnega zavaro-V Ljubljani, dne 27. junija 1938.1 vanja in humanitarne socialne
Predsednik Stane Vidmar s.
r.
ustanove, zasebni denarni zavodi zadružne organizacije morajo
II!
Carinjenje ročne prtljage potnikov
Ker carinski organi, da ne povzročijo zamud vlakov, ne mo-1 le za časa svojega poslovanja.
ustanoviti svoje rezerve oz. rezervne fonde, s katerimi bodo redno in pravočasno zajamčevah svoje pogodbene obveznosti oz. krili vse morebitne izgube, nasta-
rejo vedno pregledati blaga potnikov, so dostikrat prisiljeni, da | carini podvržene predmete zadržijo na obmejni postaji proti re-verzu ter jih potem z domačim tovornim listom pošljejo po dispoziciji potnika oni carinarnici, ki naj ocarini blago. Da bi se mogli tudi I ti potniki poslužiti ugodnosti, ki veljajo za blago, ki ga nosijo pot-
§ 2. — Vsa zavarovalna podjetja, ki opravljajo katere koli posle v državi, morajo ustanoviti svoje matematične rezerve v roku in v višini, ki je predvidena v uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji.
Vlaganje po § 8. odst. 1. toč. a) in b) uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami v višini 25% njih
niki s seboj, je odredil finančni matematičnih rezerv se mora v
minister, da morajo carinski uradniki, ki zadrže tako blago, izdati potnikom potrdilo, v katerem se more označiti: da je blago oz. so stvari, ki se naj ocarinijo, prišle kot ročna prtljaga potnika in da so njegova lastnina, da je dotični potnik dopotoval iz tujine z vlakom, pri čemer morajo carinski uradniki navesti, iz katere države je prišel potnik, številko njegovega potnega lista ter oblastvo, ki je izdalo potni list. Carinarnica, ki ocarini blago, sprejme tak tovorni list kot potrdilo o izvoru blaga iz ozna-
celoti izvršiti v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila v roku, ki je določen v uvedbi.
Od prirastka matematičnih rezerv morajo vse zavarovalnice začenši z dnem uveljavljenja te nredbe ter po odbitku zneskov dovoljenih posojil zavarovancem na njih lastne police življenjskega zavarovanja vložiti najmanj 40% v notranja državna ali po državi zajamčena dolgoročna posojila. Te naložbe se morajo izvršiti za preteklo tromesečje najkasneje tekom
čene države. Ce vrednost potniko-1 prihodnjega tromesečja. Ostanek
vih stvari ne presega 3000 din, izvrši carinarnica uvozno ekspedicijo po uradni dolžnosti in v knjigah za malenkostne stvari. Če pa je vrednost potnikovih stvari večja, potem se carinarnica posluži predpisov za carinjenje blaga večje vrednosti. Finančni minister pa
matematičnih rezerv se more naložiti v druge vrednosti na način ki je predviden v uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami.
Prav tako morajo vse zavarovalnice, ki izvršujejo katere koli zavarovalne posle v državi, nalagati
nalaga carinskim organom, da najmanj 40% prirastka statutarnih kljub tem predpisom skušajo po rezerv in fondov v notranja dr-možnosti ocariniti blago potnikov žavna in po državi zajamčena do -ob prihodu na mejo in da se na-1 goročna posojila.
vedeni način ocarinjenja uporabi le v izjemnih primerih.
Dospelost davkov
Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih v III. četrtletju 1938 v plačilo
a) dne 1. julija 1938.: III. četrti, obrok zgradarine, pridobnine, rent nine, družb, davka, davka na po slovni promet, davka na neoženje-ne osebe in vojnice;
b) dne 15. avgusta 1938. — I. polletni obrok zemljarine,
Podrobnejša pojasnila so raz-
Podružnice tujih podjetij
§ 3. — Poleg obveznosti po § 2. tc uredbe morajo podružnice tujih zavarovalnic, ki opravljajo katere koli zavarovalne posle v državi, naložiti v notranja državna ali po državi zajamčena dolgoročna posojila celoten znesek njih do-tiranega kapitala po uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami, in sicer v roku 5 let po uveljavljenju te uredbe v enakih letnih obrokih.
4. — Državni vrednostni papirji, ki jih tuje zavarovalnice po-
50% razpoložljive gotovine zavarovalnih rezerv in svojih fondov.
To nalaganje se mora izvršiti postopno v vsem letu ter izkazati 30 dneh po odobritvi letnega zaključnega računa.
Vse te ustanove morajo na isti način postopati tudi z gotovino, ki je bila naložena pred uveljavljenjem te uredbe v razne plodonos-rm vrednosti, v kolikor postanejo te naložbe razpoložljive za nove naložbe.
Rezervni fondi zasebnih podjetij
§ 6. — Vsi zasebni denarni zavodi morajo imeti svoj rezervni fond, iz katerega bodo krili izgube, nastale v času njih poslovanja.
Višina rezervnega fonda mora znašati najmanj 50% vplačanega osnovnega kapitala.
Fond se ustanovi na ta način, da se vanj vnese vsako leto najmanj 10% čistega dobička, dokler se ne doseže prej navedena višina. V primeru trošenja glavnice fonda za kritje nastale poslovne izgube, se mora takoj nadaljevati nalaganje iz čistega dobička, dokler se ne doseže zahtevana višina fonda.
Dohodki fonda služijo za povečanje njegove glavnice do dosege prej navedenega minimuma.
Z ustanovitvijo tega fonda ugasnejo obveznosti ustanavljanja občne rezerve po predpisih trgovinskega zakona.
Od vsot, ki služijo ustanavljanju fonda se mora naložiti najmanj 50% v notranja državna ali po državi zajamčena dolgoročna posojila. Ostanek se more naložiti nepremičnine ali v katere druge vrednosti.
Nalaganje v državne vrednostne papirje v smislu prejšnjega odstavka se mora izvršiti najkasneje v 6 mesecih po odobritvi zaključnih računov.
§ 7. — Zasebni denarni zavodi, ki so že pred uveljavljenjem te uredbe ustanovili svoje rezervne fonde, se morajo, če že niso vložili 50% teh fondov v notranja državna ali po državi zajamčena dolgoročna posojila, prilagoditi predpisom te uredbe v roku 5 let po uveljavljenu uredbe, in sicer na ta način, da nalože vsako leto v no-tvanja državna ali po državi zajamčena dolgoročna posojila primerne zneske, oz. najmanj petino predvidenega odstotka.
dolfmrnčns nosoiiln Ostanek se |stane dne 20. avgusta v Beogradu, dolgoročna posojila, us tanek se Na	redu konference so
more naložiti v nepremičnine ali naslednja vprašanja: pogajanja z
druge vrednosti.
Nalaganje v državne vrednostne papirje v smislu prejšnjega odstavka se mora izvršiti najkasneje v 6 mesecih po odobritvi zaključnih računov.
Bilansiranje vrednostnih papirjev
§ 10. — Izjemoma od veljavnih zakonskih in statutarnih predpisov se morejo izkazovati vsi državni in po državi zajamčeni vrednostni papirji, nabavljeni v smislu predpisov te uredbe, v let-
Madžarsko, vprašanje oborožeVa-Irija in skupna izjava vseh treh držav MA o manjšinskem vpra-] šanju.
Posvetovanja češkoslovaške vlade z zastopniki nemške sudetske stranke glede narodnostnega sta-| tuta še niso dala nobenega uspeha, ker so sudetski Nemci nepopust-| ljivi. Pogajanja pa so zastala tudi zaradi vsesokolskega zleta v Pragi. | Listi pišejo, da je kljub vsem težavam vendarle pričakovati, da bo sporazum dosežen še v juliju.
Na zasedanju izvršnega odbora čsl. republikanske (agrarne) stran-| ke se je govorilo tudi o preureditvi uprave v zvezi z zahtevami sudet-|skih Nemcev, češkoslovaška vlada je pripravljena izvesti decentrali-
nih zaključnih računih v isti vred- zacijo uprave in povečati jezikovne
nosti, po kateri so bili nabavljeni
od dotičnih ustanov ali po nominalni vrednosti, če so se nabavili po višji vrednosti.
§ 11. — Vrednostni papirji no-
pravice manjšin, vendar ne sme zaradi tega trpeti državna suvere-niteta.
Med Francijo in Turčijo je bil
dosežen glede aleksandretskega sandžaka popoln sporazum, ki je bil še posebej potrjen s sklenitvijo
tranjih državnih ali po državi za- prijateljskega pakta med obema jamčenih dolgoročnih posojil, na- državama. Ker je tudi med An-bavlieni v smislu te uredbe, se Bu3o in Turčijo doseženo popolno •’	.	-t. j.; soglasje, o čemer najbolj zgovorno
ne smejo otujiti, založiti niti dati prlfia vepko angieško posojilo za
v zalogo brez predhodnega do- turško oboroževanje, je s tem za-voljenja ministra za trgovino in gotovljeno ozko sodelovanje za-industrijo oz. pristojnega ministra. I Padmh demokracij^
Podrobnejša določila o tem se predsednika Daladiera in zahteval, do predpisala s pravilnikom, pred- da Francija še nadalje podpira re-videnim v	§ 14. te uredbe.	publikansko	Španijo z orožjem.
8 12 —	Kot vrednostni	papirji	Daladier pa	je njegovo zahtevo
x	~	>v-	odklonil, ker temu nasprotujejo
notranjih državnih ali po držav Angleži. Kljub temu Blum ne bo
zajamčenih dolgoročnih posojil, o nastopil proti Daladierovi vladi.
katerih se govori v tej uredbi, se Madžarski ministrski predsednik
smatrajo poleg notranjih državnih imredy bo odpotoval v spremstvu
in po državi zajamčenih dolgoroč- zun. ministra Kanye v Rim, cdko-1	. ..	. ,.J	, .v .	r	i.	der odpotuje	v London, da se serih emisij	tudi zadolžnice	in	ob-	Rt,ane z angleškimi državniki. Ma-
vcznice zunanjih državnih in po džarski drž. upravitelj Horthy pa
državi zajamčenih posojil, ki so v
obtoku v državi in v kolikor so njih kuponi izplačljivi v dinarjih in morejo biti predmet borznih transakcij na domačih borzah.
Odgovornost vodilnih organov
vidna iz razglasov, nabitih na | lagajo kot kavcije za dovoljenje
poslovanja v državi, se ne smejo upoštevati kot nalaganje v držav-[ na in po državi zajamčena notranja dolgoročna posojila po §§ 1. in | 2. te uredbe.
Socialne ustanove
§ 5. — Ustanove socialnega zavarovanja in humanitarne socialne ustanove (Osrednji urad za za-
uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani.
Konknrzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Conradija Riharda, trgovca v Slovenski Bistrici, ker se je poravnalno postopanje ustavilo. Kon-1 varovanje delavcev ter njegovi kurzni sodnik dr. Muhič, upravnik krajevni uradi, pokojninski zavo
mase odvetnik dr. Pučnik. Prvi zbor upnikov dne 8. julija ob 9., oglasitveni rok do 20. avgusta, ugotovitveni narok dne 3. septem bra ob 9.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju neprot. trgovca z mešanim blagom Joška Beraniča v Litiji. Poravnalni sodnik Ivan I notranja dolgoročna posojila naj Tratnik, poravnalni upravnik od- manj vetnik dr. Šlibar. Narok za skle- 60% razpoložljive gotovine kopanje poravnave dne 1. avgusta ob pitalnoga kritja in premijskih rc-9., rok za oglasitev do 25. julija. | zerv
11 in fondi, bratovske skladnice, podporni fondi idr.), ki izvajajo obvezno socialno zavarovanje zu primer bolezni, nesreče ali onemoglosti, starosti in smrti, mo rajo začenši z dnem uveljavljenja te uredbe naložiti v notranja državna ali po državi zajamčena
Denarni zavodi pod zaščito
§ 8. — Zasebni denarni zavodi, ki so pod zaščito, morajo v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov postopati po določilu § 7. te uredbe v roku let, ko preneha njih zaščita ter z ozirom na stanje, v katerem se bo nahajal tega dne njih rezervni fond.
Ta rok pa se ne nanaša na nova poslovanja zavoda pod zaščito, za
katera velja v celoti predpis § 6. te uredbe.
Rezervni fondi kreditnih in zavarovalnih zadrug
§ 9. — Vse kreditne in zavarovalne zadruge, o katerih je govora v § 1. zakona o gospodarskih zadrugah in ki morajo ustanavlja ti svoje rezervne fonde v svrho kritja možnih poslovnih izgub, morajo v smislu § 60. zakona o gospodarskih zadrugah nalagati rezervni fond najmanj 20% vsakoletnega poslovnega presežka. Z zadružnimi pravili pa se more ta odstotek svobodno povečati.
Od zneskov, ki služijo za ustanavljanje fondov, se mora naložiti od dneva uveljavljenja te uredbe najmanj 50% v notranja državna ali po državi zajamčena
odpotuje v Nemčijo, kjer se na povabilo nemške vlade udeleži splovitve nove nemške vojne ladje.
Turški parlament je sprejel zakon o amnestiji za vse politične delikte. Amnestija velja tudi za one, ki so pobegnili v tujino.
Gen. Franco je odgovoril na angleške note zaradi bombardiranja angleških trgovskih ladij. General Franco naglaša v svojem odgovo-
13. — Upravni, nadzorni in 1 ru, da so angleške ladje vozile ti-
v/vHlni oroa n! vseh ustanov ob- hotapsko blago in da so zato same vodiln organi vsen ustanov ou I krlv€ 7a posledlce tega tihotapstva.
sezemh po tej uredbi, so osebno I ponudd je angleški vladi, da se
odgovorni za pravočasno in pravil- določi pristanišče Almeria kot nev-
no izvrševanje in uporabljanje tralno zatočišče za angleške ladje.
veel. teh določil	Francov odgovor angleške vlade ni
vseh teh določil.	.	zadovoljil. Zlasti pa odklanja an-
V primeru neizvrsevanja ali kr- gjeRka Vlada zahtevo, da se pri-
šitve teh določb se morejo posa- zna gen. Franco kot vojskujoča
mezne odgovorne osebe individu- se stranka, dokler ni rešeno vpra-
alno kaznovati z globo od 5000 do I šanje odhoda prostovoljcev iz špa-
50.000 din ter s pogojem, da se Ker so hoteli Japonci zasesti ki-
izrečena globa ne more v nobenem tajski otok Hainan, da bi mogli
primeru prenesti na breme same na ta način popolnoma blokirati
‘	tu<4i južno kitajsko obalo in s tem
ustanove.	preprečiti, da bi Kitajska še na-
Kazen izreče finančni minister. dajje dobivala po morju orožje,
Proti njegovi razsodbi je dopustna sta vložile angleška in francoska
pritožba na državni svet v roku vlada oster protest pri japonski
30 dni no «noročitvi kazni	vladi ^ zagrozile, da okupacije te-
ou oni po sporočitvi Kazni.	i otoka ne w mo?le trpeti Da
14. — Finančni minister bo bi bil protest še ibolj učinkovit, so
izdal v sporazumu z ministrom za poslali Francozi pred otok svoje
tnrovino in todustriio ter s uri- v°ine ladie- katerim so se nato tigovino in .noustnjo ter s pri priključile ^ angieške vojne ladje.
stojnimi ministri s posebnim pra- Po vsej verjetnosti bo francosko-ilnikom podrobnejša določila in angleški nastop zalegel, postopek za izvrševanje te uredbe. Listi objavljajo japonske mirov-i, 1	..	,	,	,	, v-, ne pogoje s Kitajsko. Ti pogoji
& pravilnikom se bo tudi določil vset>Ujejo naslednje štiri točke: 1. način izvrševanja potrebnega nad- Kitajska mora vstopiti v protiko-zorstva nad vsako v zakonu obse- munističen blok. 2. Med Japonsko, ženo ustanovo	Mandžurijo in Kitajsko se ustano-
' s -iv _ vsi zakoni in zakonska V1 carinska unija. 3. Japonska sme *	,	.	x-..	„	dni„	imeti se nadalje svoje posadke na
•določila, ki so v nasprotj	-	Kitajskem. 4. Kitajska mora pla-
čili te uredbe prenehajo veljati z čati vojno odškodnino. —. Nobe-«tn p m ko stopi ta uredba v ve- nega dvoma ni, da Kitajci o teh i-0,	’	pogojih ne bodo hoteli niti razil^0- •	,	.	.	j.	pravljati.
Veljati prenehajo tudi vse dose- y Gdinji je bil izredno slovesno danie obveznosti v uredbi orne- proslavljen poljski dan morja. Na
uj.uih ustanov, ki se nanašajo na	SovS?
obvezno nalaganje njihovih sred- je ’vojno brodovje in da je v ta stev v državna in banovinska po- namen vlada že sklenila, da bo v sohia.	vsakem državnem proračunu 50
„	,	.	..	milijonov zlotov za povečanje polj-
8 ib. — la uredba stopi v velja- ske mornarice, vo z dnem njene objave v »Služ-1 Iz Varšave se demantira vest
benih novinah«.
nekih francoskih listov, da namerava Hitler priključiti Gdansk Nemčiji. Demanti naglaša, da so to vest objavili listi, ki hočejo poslabšati poljsko-nemške odnošaje.
Med Anglijo in USA je bil podpisan nov dogovor o vojnih ladjah. Po tem dogovoru se poveča naj-
»Službeni list«
z dne 29. junija objavlja: Navodilo
za sestavo proračiona	0	uem uogovocu ^ T
čin za proračunsko leto luou/m.	višja dopustna mera za vojne ladje
Pravilnik o delu pomožnega oseh- ocj 35.000 na 45.000 ton, dočim je is v zdravstveni javni in privatni naj višji kaliber topov določen še
službi - Pravilnik o fondu xa b>"fpS."XpraSa<,0g'>V" vajanje regulacije v ljubljanski prvi poljski vlak je prišel dne mestni občini.	11. julija v Kovno.
Denarstvo
Podaljšanje roka za položitev efektivnih šilingov pri Narodni banki
Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja, da bo Narodna banka (tako centrala, kakor vse podružnice) sprejemala od pooblaščenih zavodov efektivne avstrijske šilinge radi zamenjave za dinarje pri nemški obračunski blagajni do vgtevši 6. julija 1938. Pooblaščeni zavodi bodo radi tega efektivne šilinge sprejemali po odredbi Narodne banke le do vštevši 5. julija 1938.
Vloge so narasle
V maju 1938 so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 6.326.116 din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v maju za 6,326.116 din n a 1.070,846.022. Od tega odpade na vloge na knjižice 636,488.573 (porast za 1,842.349) in na vloge v tekočem računu 434,357.449 (porast 4,483.767). Vloge na knjižice so narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10 in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah.
Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 31 na 127.425 (porast pri 6 zavodih), v tekočem računu za 54 na 6,507 (porast pri 9 zavodih) in skupno število za 85 (porast pri 7 zavodih) na 133.932. Gibanje vlog je torej vedno ugodno in dokazuje, da zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode stalno narašča.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. junija navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0,59 na 1.829,1.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so narasle za 53.6 na 395.26. Zato pa so parila razna aktiva za 58.5 na 2.208,7. Sprememba obeh postavk je nedvomno v zvezi.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 13.6 na 455,9.
Posojila so se skupno zmanjšala za 7.5 na 1.521,66, in sicer so padla menična posojila od 1.294,3 na 1.291,0, lombardna pa od 234,9 na 230,6.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 78.59 na 5.837,7.
Obveze na pokaz pa so narasle za 64.6 na 2.607,5.
Razna pasiva so se povečala za 15.3 na 362,5.
Skupno kritje je naraslo od 27'66% na 27'83%, samo zlato kritje pa od 27'37% na 27'58%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpromenjena.
*
Uradni tečaji za julij
Po odločbi z dne 28. junija 1938., št. 36.900/vni., veljajo od 1. do 31. julija 1938. naslednji tečaji:
1 napoleondor 1 zlata turška iira 1 angleški funt 1 ameriški dolar .’
1 kanadski dolar . j 1 nemška marka . .
l zlot.................
1 belg.................
1 pengo ...............
1 braziljski milreis .
1 egiptovski funt . .
1 palestinski funt 1 urugvajska pezos .
1 argentinski pezos .
1 čilski pezos . . •
1 turška papirnata lira 190 albanskih frankov 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov |00 italijanskih lir . .
100 nizozemskih gold. .
100 bolgarskih levov .
100 romunskih lejev .
100 danskih kron . .
100 švedskih kron . .
100 norveških kron . ._______________
100 pezet..................... 250’—
100 drahem................... 39-—
100 češkoslov. kron	.	.	„	151'—
100 finskih mark	.	.	„	95'—
100 letonskih lat .	.	.	„	810'—
100 iranskih (perz.)	rialov	.,	100-—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«).
Mož pisma
Zanesliivo pravilo za uspeh
din 29850 339'70 238 — 43'30 43'10 15'— 8'20 7'40 8'60 2'60 240 — 237'— 15'— 11'60 1'20 34'50 1410 — 133'— 1000 — 227'— 2400'— 44'50 32'40 960'— 1110 — 1085'
Samo nekaj korakov je tja do poštnega nabiralnika — napišite pismo! Odkrhnite drobec od svojega srca in spravite ga v stik s papirjem; nedogledna je pot pred njim.
Napišite pismo svoji materi ali svojemu očetu, svoji sestri, svojemu bratu, svoji ljubici, svojim daljnim sorodnikom. Jih imate radi? Potem to dokažite s svojim pismom. So daleč od vas? Potem skrajšajte razdaljo med seboj in njimi s pismom. Napišite ijim pismo: napravili jim boste prav tako veliko veselje, kot ste ga doživeli sami, ko ste zadnjič dobili pismo od njih.
Spomnite se radosti, ko vam pismonoša dostavi pismo, katerega naslov je napisan z vam ljubo roko. Koliko srečnega presenečenja užijete, ko dobite na vas naslovljeno pismo. Zato napišite — napišite pismo!
Napišite pismo oni stari sorodnici, ki bo učakala samo še malo dni, prijatelju svojega očeta, prijatelju svoje družine, vsem onim, ki so členi verige med preteklostjo in med sedanjostjo. Ne čakajte, da te dobre duše uinro. Napišite jim zdaj pismo, da jim z njim vli-jete nekaj veselih ur v njihove stare dneve. Sedite in pričnite takoj pisati.
Pišite o pisatelju, čigar knjiga vam je snoči prinesla toliko sreče in radosti. Napišite pismo karikaturista, čegar slika vas je danes zjutraj spravila v tako razigrano razpoloženje; učitelju, ki vas je pred 20. leti navduševal za vse dobro, zdravniku, ki je rešil življenje vašega otroka; svojemu prejšnjemu gospodarju: dokažite mu, da vaju nekaj več druži kot samo plačilna kuverta. Bodite človek — napišite pismo!
V javnem življenju poznate gotovo moža, ki se zanj navdušujete in ki mu verujete. Napišite mu pismo, polno hvale in dajte mu vzpodbude. Da ste z njim »v duhu« istega mnenja, ni zadostno — razlijte svojo duševnost v pismo. Nikakor ne moremo biti vsi pionirji, pa tudi ne križarji in zvezni svetniki, toda pomagati jim moremo, da vztrajajo na prav poti, da dosežejo uspehe, če jim pokažemo s pismom, kako zelo jih cenimo.
Napišite pismo in bodite darežljivi! S pohvalo, z navduševa-njem; razkrijte svoje zanimanje, razumevanje in svojo hvaležnost.
Najprisrčnejša, najdobrotnejša in najodkritosrčnejša vseh umetnosti — je umetnost pisati pisma. Veliki možje kot Washington, Franklin, Lincoln, pa tudi vsi največji možje vseh narodov so zelo radi in redno pisali pisma. Napišite pismo. Napišite ga s svinčnikom, s peresom ali pa s pisalnim strojem. Poslužite se kakršnega koli že papirja in četudi ne znate slovnice. Kajti ni važno, kaj pripovedujete in kako pripovedujete; lepota in zlato leži v pismu.
Pismena napaka se more spremeniti v stisk roke in packa v solzo veselja.
Ali se vam morda nudi možnost nastavitve? Ali morda kakega naročila?
Ali je vaša bit zrastla z vašo trgovino? Napišite pismo! Potem napišite drugo pismo. Ni je trgovine in ne človeka, ki je zaupal v pravilo:^ »Napišite pismo!« pa bi bil deležen neuspeha. Kajti edino prava pot je, da napišete pismo.
Poskusite, potreba pisanja pisem bo prišla sama od sebe. Veliko veselja in mnogokatera prijetna iznenadenja vas čakajo. Prejemali boste pisma. Nepričakovano vam bo kdo nudil pomoč. Vse, kar v pismih nudite, se vam bo tisočkrat povrnilo.
Napišite pismo! če hvalite ali če se zahvaljujete, ali če priznavate: »Ljubim te«, ne pozabite nikoli: za nobeno pismo se vam ni treba opravičevati.
Ta članek je napisal James Mangan. Ameriška poštna uprava je sestavek porabila s pridom za pospeševanje pisemskega prometa. — Kaj niso ti-le Američani čudni ljudje, da delajo reklamo za povečanje pisemskega prometa? Pri nas se brez reklame na ljubljanski pošti zbere toliko pisem, da so jim poštarji komaj kos.
»Napišite pismo« — ta nasvet velja v prvi vrsti za trgovce. Na dan moremo govoriti morda z 20 ali celo s 50 ljudmi, toda pisati moremo 2000 ali 5000 osebam. Če pismo napišemo z razumom in če ga navdahnemo s svojimi prodajnimi izkušnjami, bomo dosegli uspehe, ki bi jih sicer smatrali za nemogoče.
Wolfer, specialist za prodajo s pomočjo pisem, pravi: Med mojimi naročniki je nekaj trgovcev, ki so pred 10 leti pričeli s trgovino, danes pa zaradi rednih pismenih prodajnih prizadevanj vodijo v svoji stroki.
Kako naj izrabi v svoj prid trgovec to pravilo za uspeh?
Ako ste tvorničar, preglejte spisek vseh svojih naročnikov ter sestavite spisek podobnih trgovin, ki si jih želite iza svoje odjemalce. Potem napišite pismo. Pripovedujte jim, zakaj naj bi pri vas nakupovali. Povejte jim, zakaj vaši dosedanji odjemalci od vas kupujejo. Isti razlogi, ki so vaše današnje stranke privabili k vam, vam bodo tudi one druge trgovine spreobrnili v naročnike.
Čc morda ne dosežete uspeha s prvim pismom, ga boste morda dosegli s tretjim ali s petim. Pet pisem še vedno manjši strošek kot pa oseben obisk!
Pišite vedno in vedno pisma onim ljudem, ki jih obiskujejo vaši potniki ali zastopniki, kajti taka pisma se posebno izplačajo!
Pišite redno tudi svojim odjemalcem. Ne pošiljajte samo okrožnic ali pa morda samih cenikov, temveč osebna pisma. Zahvalite se onim naročnikom, ki redno plačajo, z nekaj prijaznimi besedami; opominjajte one, ki ne plačujejo o pravem času, s človekoljubnimi pismi, in vaš denar bo tudi v težkih časih kaj pravilno prihajal v vašo blagajno.
Pišite onim strankam, ki ne kupujejo toliko, kot so prej kupovale in marsikatera bo bolj na vas
mislila. Pišite pismo tudi onim nezvestim odjemalcem, ki se že pol leta ali morda celo leto niso več pri vas zglasili, in — z nekoliko dinarji boste svoj promet močno poživili. Saj je vendar veliko lažje pridobiti nezvestega naročnika kot pa prikleniti nase novega odjemalca!
Pišite svojemu naročniku za novo leto, ali če je dosegel kak uspeh ali če je svojo trgovino povečal, pišite pa mu tudi, če ga je doletela nesreča v trgovini ali če je morda obolel.
Nikar ne mislite, da morajo biti ta pisma pisana na pisalni stroj; tudi čedno in lično razmnožena pisma učinkujejo enako dobro, če iz njih izhaja osebnostni prizvok in če so prijazno pisana ter razodevajo vaše polno umevanje tujega položaja.
Če ste (letajlist in če nimate nobenega spiska svojih odjemalcev, napravite si ga. Zlata je vreden. Če vam pa morda ni znan 'naslov katerega izmed rednih kupcev, recite mu ob prvem nakupu: »Ali bi mi ne hoteli povedati svojega naslova? Tu pa tam se dogodi, da morem kaj nuditi po posebno ugodni ceni, pa bi tako blago v prvi vrsti rad prodal svojim rednim odjemalcem.« V kratkem vam bodo znani vsi naslovi.
Nabavite si spisek naslovov družin, ki bi mogle postati vaši odjemalci. Pošiljajte na naslove obeh spiskov prijazna, osebnostna prodajna pisma, in če boste ta na-
Dcnarni zavodi v Sloveniji ne
bodo na dan Sv. Cirila in Metoda poslovali.
Nemško finančno ministrstvo je odredilo, ida se avstrijska zlata krona pri preračunavanju carinske tarife ne računa več po 1.22 marke, temveč le po 0'90.
Po objavi angleškega zakladnega urada je imel angleški izravnalni fond koncem marca 42,5 milijona unč zlata. Angleška banka pa vrhu tega še 76.8 milijona unč zlata v skupni vrednosti 835 milijonov funtov ali okoli 200 milijard din.
boste videli, kako zelo se taka pisma izplačajo.
Največja napaka, ki jo trgovci velikokrat zagreše, je, da nimajo s tem delom pravega potrpljenja in da ne vzdrže do konca. Preveč pričakujejo od prvega pisma, dasi bi po treznem premisleku morali sami priti do tega, da prvo pismo ne more prinesti več uspeha kot pa na primer prvo potovanje sposobnega zastopnika.
Premislite pa tudi, kako velika možnost uspeha čaka one trgovce, ki se ne strašijo in vzdrže, ki ne vržejo puške v koruzo in ki odločno gredo za svojim postavljenim ciljem! Ni ga bolj zanesljivega pravila za uspeh kot: »Piši redno lična, prijazna in prepričevalna pisma svoijim odjemalcem in pa tudi nestrankam.«
Ne napravite si prevelikega spiska naslovov. Vzemite v seznam samo tiste naslove, ki za vašo trgovino res pridejo v poštev — tako rekoč elito naslovov.
Potem se odločite, koliko denarja morete za pisemsko obdelovanje strank v letu izdati. Ne hranite pri tem! Kajti pisanje pisem, ako jih pošiljate v rednih rokih, se zelo izplača! Zato dokončajte svoj letni načrt z železno energijo. Ne dajte se begati in ne popustite! Lahko izvršite spremembe v svojem letnem načrtu, če so potrebne, toda v glavnem pojdite po začrtani poti za vsako ceno!
Ni važno, kaj prodajate, ali če ste lastnik male trgovinice ali velikega podjetja. Vedno bo poštna znamka še najcenejši izdatek za vabljenje k nakupu, če se med vašimi reklamnimi sredstvi nahaja tudi pismo, prijazno prepričevalno, polno navdušenja in izkustev, pismo, ki vas napravi za sposob-
por vzdržali samo nekaj mesecev, nega trgovca.
I. državna razstava	v
Obrtniška zbornica v Beogradu organizira s sodelovanjem drugih obrtniških zbornic v državi I. drž. obrtno razstavo v Beogradu, ki naj bi bila od 8. do 25. oktobra 1938.
Namen razstave je pokazati ustvarjajočo sposobnost naših obrtnikov ter zlasti predstaviti razvoj našega umetnega obrta. Drugi namen razstave je, da seznani ijav-nost z izdelki naših obrtnikov ter da napravi za te izdelke potrebno reklamo. Zlasti pa bo skušala razstava odpraviti razne predsodke, ki jih goji znaten del naše javnosti proti domačim obrtniškim izdelkom. Razstava hoče vplivati vzgojno na obrtnike, da jim pokaže dovršeno izdelane izdelke, na Hrugi strani pa tudi na občinstvo, da se to prepriča o visoki kvaliteti izdelkov naših obrnikov.
Razstava bo imela več oddelkov, tako: kulturno-historičen, organizacija obrtništva, obrtniški tisk, vzorne delavnice idr. Organizatorji razstave nameravajo prire-
diti za časa razstave tudi več prireditev, tako modno revijo, nagradna tekmovanja, razstavo pomočniških in vajenških izdelkov itd.
Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejel Nj. Vis. knez Pavle, ki je
s tem vidno poudaril pomen obrtništva in obrta za naše domače gospodarstvo.
Pogoji za razstavljalce so naslednji. Kvadratni meter razstavnega prostora v paviljonih se odda po 30 din, kvadratni meter na odprtem prostoru pa po 15 din. Revnim obrtnikom se bo omogočil tudi potreben prostor brezplačno. Posebne ugodnosti bodo dovoljene obrtnikom za kolektivno razstavo izdelkov ene stroke. Razstavljeno blago se bo brezplačno poslalo nazaj razstavljalcem. Razstavljalci tudi ne bodo plačali nobenih mestnih taks. Vse podrobne informacije daje Zanatska komora v Beogradu.
Naročajte »Trgovski list«!
..Branka"
Besedo »brunka« v »mostu« črnomaljskega »kola« — (v Črnomlju govorč vsi: črnomaljski, a ne: črnomelijski; Črnomelj [Črnbmalj] je analogna tvorba, kot n. pr. Ba-tomalj [Hrv. Primorje], Drgomalj [vrh v Gorskem kotarju], kakor je tudi sicer belokranjska nomenklatura v mnogih primerih sorodna, ali pa enaka bližnji hrvatski; o tem več na drugem mestu!) — razlaga g. A. D. v »Življenju in svetu«, 23. maja 1938., iz nem. »Wrucke« — brukev (repa); tudi razlaganje iz nem. »Brucke« se mu ne zdi nedovoljeno; le moja razlaga (v dolenjski štev. »Trgovskega lista«) v smislu vidovite (modre — weise Frau) žene v zvezi s starogermansko Albruno se mu zdi predaleč.
Odgovarjam g. A. D. na kratko:
Menim, da zadostuje navesti poljsko »brunčadlo«, ki pomeni nekakšno »divje dekle«, da moja vzporedba »brunke« z »Albruno« (Tacit, Germania, 8. pogl.) ni baš nemogoča. Beseda »brukev« pa je Belokranjcem čisto tuja in jo menda poznajo samo Poljaki; saj je Belokranjcem celč beseda »češplja« (iz bavarske Zwetschke) nedomača; govorimo samo — sliva. Tudi »prungar« metliškega kola ni iz »Brucke«, temveč — verjetneje — iz »Baumgarten« — pun-gart, ki se menda ponavlja tudi v primorskih krajevnih imenih, kot n. pr. Brgud (pri Benkovcu) in Brgat (pri Dubrovniku).
Toda »Brunka« ije kot žensko ime dokumentirana v ženski narodni pesmi iz Perasta v Boki Kotorski, Vukove zbirke narodnih pesmi 1. zv., 495: »Jadna mi se pomamila, Brunko.« O tem navaja »Rječnik« Jugoslav. akad. zn. i umj., Zagreb: »Brunka f. ime žen-
sko u jednoj pjesmi iz Perasta; može biti da i nije pravo ime, nego je tako nazvano crnoinanja-sto čeljade, kao crnijka, tada bi bilo od brun.« Čakavska beseda »brun« pa pomeni (v. Berneker-jev etim. slovar) — črnkljast, bri-net; — brunka: brinetka. »Brunka« mostu črnomaljskega »kola« se torej vsekakor nanaša na »di-vojko« v »zeleni gori« — pred-plesa (prim. »predples« in »ples« z nemškim »leich«-om; lajhati).
Tudi belokranjskemu »Zelenemu Juriju« (ki pa ga poznajo tudi Hrvatje) ne bi jaz iskal sorodnika v (pre-) erotičnem Jarilu (kot ju vzporeja F. Marolt), marveč se mi zdi, da mu je bližji nemški »Mai-kOnig« (Pfingstkonig); črnomaljski »Zeleni Jurij« je včasih naravnost nastopal v zvezi z mlajem (Maibaum). — Kot pri vsem, tako so tudi na tem področju najprva — dejstva.
Dr. Martin Malnenč.
Gospodarski
vlade
Izjava min. predsednika dr. Stoiadinoviea
Dobave - licitacije
umammmmmmmmmmmmm
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 7. julija ponudbe za dobavo 220.000 kg negašenega apna.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo gume za kolesa; 16. julija 5500 m konopne-ne jadrenine; do 25. julija 20.000 kg testenin in do dne 1. avgusta raznih cevi.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo steklarskega in mizarskega kleja ter lesenih držajev za lopate, krampe in kladiva ter kompletnega pred-signala s svetilko.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 13. julija ponudbe za dobavo vodovodnih pocipkanih cevi, kavoukastih spiralnih cevi, volt. ampermetra, mazalic in do 20. julija transformatorjev, jamskih kontaktov, signalnih zvoncev i. dr.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 13. julija ponudbe za dobavo jeklene pocinkane vrvi, 1000 m dvožilnega gumenega kabla ter 100 kg elektrod.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 14. julija ponudbe za dobavo 10.000 kg negašenega apna; do 21. julija smrekove skorje; do 28. julija emajlirane posode, raznih kož ter oddajo 220 kom. starih pil za brušenje.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 11. julija ponudbe za dobavo raznih pisalnih in risalnih potrebščin; do 18. julija krp za čiščenje; do 19. julija stekla, celuloida, bele kovine, su-kna, ripsa, stekla za okna, vodovodnih potrebščin in potrebščin za kopalnice, strojne bronce, bele zemlje, čopičev, raznega papirja, konopnene vrvice, kaustične sode.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v' Kragujevcu sprejema do 29. julija ponudbe za dobavo olja za mazanje, do 30. julija kartona; do
1.	avgusta cevi in ventilov; do
3. avgusta žice, okovja, žebljev; do
4.	avgusta	razne	pločevine;	do
5. avgusta krp in bombaževine; do
6.	avgusta	raznega jekla	in	do
8.	avgusta	raznega	orodja	in	pri-
bOTa za merjenje.
;»■	LICITACIJE:
Razpisane so ofertne licitacije
za dobavo ovsa, in sicer dne 11. julija v intendanturi divizijske oblasti v Zagrebu; dne 14. julija v Ljubljani in dne 16. julija v Osijeku.
Dne 12.	in 13.	‘julija	bo	pri
Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo sanitetnega materiala (vate), dne 22. julija za dobavo dvokolic za ranjence.
Dne 14. julija bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za nabavo amonijakovega solitra.
Dne 14. julija bo pri garnizijski upravi v Mariboru licitacija za oddajo del električne instalacije^ v vojašnici v Mariboru; dne 28. julija za popravilo kopalnice.
Dne 15. julija bo v pisarni referenta inženjerije dravske divizijske oblasti v' Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu vojašnice v Mariboru.
Dne 15. julija bo pri komandi podvodnega orožja v Kumboru licitacija za dobavo alkaličnih akumulatorjev.
Dne 16. julija bo pri direkciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za napravo visokega dimnika pri glavni žel. delavnici v Sarajevu; dne 19. julija za dograditev žel. zgradbe v Sarajevu.
Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 23. julija ponudbe za dobavo raznega usnja.
Dne 22. julija bo pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo manometrov in rezervnih delov; dne 25. julija železa za izdelavo vijakov in matic in 26. julija jekla za vzmeti.
Dne 22. julija bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo naprave za centralno kurjavo; dne 29. julija za dobavo električne naprave.
Dne 3. avgusta bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu pismena licitacija za nabavo po-trošnega materiala.
PRODAJE:
Dne 25. julija proda Vojno-sani-tetski zavod v Zemunu z ofertno licitacijo 6.000 kg stare konjske grive.
Dne 28. julija proda Vrbaski žandarmerijski polk v Banji Luki z ofertno licitacijo odpadke od sukna, bombaža, usnja, železa i. dr.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
V Borskem rudniku je bila slovesno blagoslovljena elektrolitična rafinerija bakra. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je imel pri tej priliki daljši govor o gospodarskem programu vlade. Med drugim je dejal:
Minister za gozdove in rudnike je pred dvema letoma objavil naše gospodarsko načelo, da se mora naše rudno bogastvo predelovati le z našimi domačimi delovnimi močmi. Takrat je mislil v prvi vrsti na pridobivanje aluminija, bakra in železa. Ta naš program je sedaj v celoti izveden. Postavljene so bile železarne v Zenici, tvornica aluminija v Šibeniku in danes odpiramo livarno za elektrolizo bakra v Boru. Teh rud ne bomo več izvažali kot surovine.
Končan je prvi del našega programa in sedaj se mora začeti takoj izvajati drugi. Ta program zahteva, da dosežemo isto, kar smo dosegli glede bakra, kmalu še tudi glede svinca in cinka. Temu cilju bosta služili novi topilnici v
Radi enotnega in pravilnega pobiranja skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka ob carinjenju poštnih pošiljk, prispelih iz inozemstva, je predpisal finančni minister na podstavi prvega odstavka člena 14. uredbe o skupnem davku na poslovni promet in člena 273. carinskega zakona tale postopek za pobiranje skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka ob carinjenju poštnih pošiljk, prispelih iz inozemstva:
1. Če pri pošiljki iz inozemstva ni računa ali ga prejemniki blaga ne predlože carinarnici pred opravljeno ocarinitvijo, se morata skupni davek na poslovni promet in luksuzni davek preračunati in pobrati po petkratnem znesku odpadajočih carinskih davščin.
2. Če je pri pošiljki iz inozemstva račun ali ga predlože prejemniki blaga carinarnici pred opravljeno ocarinitvijo in je vred-
Doma in po svetu
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je napravil potovanje po južni Srbiji. V Skoplju se je udeležil slovesne blagoslovitve temeljnega kamna za novo bansko palačo in novo žensko realno gimnazijo.
Ministrski svet je izdal uredbo o zmanjšanju carine na nafto, ki jo uvaža kartel (»Standard«, »Astra« in »Shell«) na 1'50 zlat. dinarja za 100 kg.
Za novega češkoslovaškega poslanika v Beogradu je bil imenovan dr. Jaroslav Lipa, dosedaj čsl. poslanik v Letonlji.
Srbski književnik Milan Rakič, ki je bil tudi naš poslanik v Rimu, je v Zagrebu nenadoma umrl.
Ustanovi se novo poslaništvo Jugoslavije v Riu de Janeiru in generalni konzulat v Hamburgu.
Zopet se objavljajo vesti, da pride dr. Maček v kratkem v Beo-
v	barva,	pleatra	In
7p v 21 urahkem,ino
LG f £4 Ul Ull 0bleke, klobukr itd. Skrobi In (vetlolika »rajee, ovrat nike In maniete. Pere. mil, monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. f Telefon »L 82-72.
Kosovski Mitroviči in v Šabcu. Hočemo pa tudi, da se proizvaja doma zadostna količina jekla in to nalogo bo izpolnila z državnim kapitalom ustanovljena delniška družba »Jugoslovenski Čelik«, ki bo imela 600 milijonov din delniške glavnice.
Pri Bakru bomo postavili novo tovarno za izdelovanje telefonskih kablov. Ne bomo kupovali več kablov v tujini, temveč jih sami izdelovali doma. Stotine milijonov bo s tem ostalo doma v državi.
Za razvoj naše bogate države potrebujemo predvsem kapitala. Iskali ga bomo zlasti na domačem trgu in temu namenu služi štiri-milijardno notranje posojilo.
Še dolgo pa bomo navezani na tuj kapital. Ta pa ne sme biti za nas izžemalec. Tudi zanj mora veljati načelo, da so državni in narodni interesi nad vsemi drugimi. Uprava borskih rudnikov je to pravilno razumela in ustanovila novo tovarno, da bomo sedaj doma pridobivali čist baker.
nost, navedena v računu, višja od vrednosti, navedene v tuji deklaraciji ali z njo enaka, se morata skupni davek na poslovni promet in luksuzni davek preračunati in pobrati po vrednosti, navedeni v računu.
3. Če je pa vrednost v prispelem ali predloženem računu manjša od vrednosti, navedene v tuji
deklaraciji, se mora vzeti v osnovo za preračun in plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka vrednost, navedena v tuji deklaraciji.
4. Če misli carinarnica, da je vrednost po računu ali po tuji deklaraciji očitno prenizka, je vzeti za davčno osnovo petkratni znesek odpadajočih carinskih davščin.
5. Ob overitvi računa zaposleni uradniki so poleg ostalih podatkov dolžni zapisati nanj tudi vrednost, ki je vzeta v osnovo za preračun in plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka.
grad. Vest pa ni dosti verjetna, kar potrjuje tudi »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da bo sicer prišlo do sestanka med dr. Mačkom in združeno opozicijo, da pa kraj sestanka še nikakor ni določen.
Na vsesokolski zlet v Pragi je odpotoval minister za telesno vzgojo dr. Miletič.
V nedeljo so se začele v Pragi glavne svečanosti in prireditve X. vsesokolskega zleta. Udeležba na zletu je celo za Prago izredna in je samo v soboto prišlo v Prago 150 posebnih vlakov. Po mnenju praške policije je naraslo število praškega prebivalstva v zletnih dneh za četrt milijona. Na zlet so poslale skoraj vse države svoje posebne zastopnike. Veliki svetovni listi so poslali na zlet nad 200 posebnih poročevalcev. Zanimanje za zlet je povsod izredno. Od gostov je praško prebivalstvo posebno toplo pozdravljalo jugoslovanske Sokole. Najbolj pa je bil aklamiran oddelek jugoslovanske vojske, ki ga vodi general Kukavičič. Naši vojaki so se pripeljali po Donavi v Bratislavo, od tu pa so odpotovali skupno z oddelkom romunske vojske v Prago, kamor so prišli danes v ponedeljek. — V nedeljo ob 3. popoldne je bil na ogromnem stadionu prvi javni nastop, katerega se je udeležilo 300.000 ljudi. — Jubilejni vsesokolski zlet v Pragi je prekosil vse dosedanje.
Pri mednarodnih telovadnih tekmah v Pragi, ki so bile ob priliki sokolskega zleta, so dosegli češkoslovaški Sokoli I. mesto, švicarski gimnasti 2„ jugoslovanski Sokoli 3. in Francozi 4. mesto. Pri tekmah ženskih vrst so dosegle 1. mesto
Cehoslovakinje, drugo Jugoslovanke, 3. Poljakinje in 4. Bolgarke. V , ugoslovanskih tekmovalnih vrstah so bili skoraj samo Slovenci in Slovenke.
Na skupščini zveze knjigarniških organizacij kralj. Jugoslavije v Zagrebu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se izreka proti vsaki etatizaciji in monopolizaciji zlasti šolskih knjig ter zahteva, da velja za gospodarsko življenje načelo svobodne tekme.
Univ. docent dr. Roman Kenk v Ljubljani je bil povabljen kot profesor na univerzo v San Juan v Portorico v Združenih državah Sev. Amerike.
V sredo je bil slovesno odprt Poštarski dom na Pohorju, ki bo služil kot okrevališče za poštne nameščence. Poštarji so si postavili s tem svoj tretji dom ter imajo sedaj morsko okrevališče v Kaštel-Lukšiču, gorsko na Pohorju in kopališče v Vmjački banji.
Pšenična letina v Vojvodini bo po sedanjih poročilih srednje dobra. Ker se je žetev že začela, je padla cena pšenice in notira sedaj na novosadski borzi potiška pšenica po 22250 do 22750, do-čim je še pred enim tednom bila po 255 do 257'50 din. Romunija bo imela letos prav bogato žetev ter bo mogla izvoziti okoli 150.000 vagonov pšenice.
Rafinerija mineralnega olja »Ipoil« v Osijeku je sklenila, da se spremeni v delniško družbo z delniško glavnico 2 milijona din in da prenese svoj sedež v Beograd, ker so v Beogradu davki mnogo manjši.
Družba »La Dalmatienne« bo postavila letos šest rotacijskih peči najnovejšega sistema za proizvodnjo feromangana. Kapaciteta teh peči bo znašala 10.000 ton na leto. Družba je imela dosedaj le eno rotacijsko peč.
Vinaria, d. d. vinogradnikov v Ptuju je stopila v likvidacijo. Likvidatorja Franc Vidmar, ravnatelj mestne hranilnice v Ptuju in odvetnik dr. Fermevc v Ptuju.
Zunanja trgovina
Poljsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja so se začela v Beogradu.
Prihodnji sestanek nemško-jugoslovanskega lesnega odbora bo
8.	avgusta v Jugoslaviji.
V Beograd je prišel portugalski delegat Roque de Costa, da prouči možnosti poglobitve trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Portugalsko.
V Beograd pride angleška komisija strokovnjakov, da prouči možnost povečanja trgovine med Anglijo in Jugoslavijo. Zlasti bo komisija posvetila svojo pozornost vprašanju, katere predmete bi mogla Anglija v večji meri uvažati iz Jugoslavije.
Naši uvozniki avstrijskega blaga so že do konca maja poravnali vse svoje obveznosti v višini okoli 30 milijonov din. Naši izvozniki v Avstrijo pa še niso prejeli niti četrtine svojih terjatev plačanih.
Angleško-nemška gospodarska pogajanja so se nepričakovano ugodno zaključila. Nemška vlada je izjavila, da priznava avstrijske dolgove, za katere je jamčila Anglija, in se zavezuje, da bo redno
»Službeni list«
z dne 2. julija objavlja: Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko 1.1939/40. — Uredbo o spremembah v uredbi o obsegu poslovanja stavbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona o obrtih — Postopnik za pobiranje skupnega in luksuznegadav-ka pri uvoznem carinjenju poštnih pošiljk — Navodila za uporabo odločbe ministrskega sveta M. S. br. 50/1938 o spremembah uvozne carinske tarife — Ukinitev čl. 5. pravilnika o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvodov — Popravek v naredbi min. za soc. politiko in ljudsko zdravje o določitvi nevarnostne tabele — Razglas banske uprave o volitvah obč. odbora v občini Sv. Križ pri Kostanjevici.
Občni zbori
Redni občni zbor tvrdke Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. v Domžalah bo dne 12. julija ob 11. v Ljubljani, Beethovnova ul. 14.
Občni zbor Narodne tiskarne v Ljubljani d. d. je sklican za 11. julij ob 10. uri v uredniških prostorih.
Terjatve se morajo prijaviti v treh mesecih.
Angleška vlada je dovolila družbi Trepča Mineš Limited, da sme
povečati svojo delniško glavnico za
400.000 f im tov. V ta namen bo družba izdala 1,000.000 delnic po 5 šilingov. Z novim kapitalom bo družba postavila topilnico svinca v Zaječarju in topilnico cinka v Sabcu.
' Ravnateljstvo železarne v Zenici objavlja, da so vsa mesta kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev zasedena in da se nihče več ne sprejema.
Angleški listi objavljajo poročila o češkoslovaškem trdnjavskem pasu, ki so ga izdelali najboljši francoski strokovnjaki. Zunanji pas utrdb je vzdolž državne meje. Glavni trdnjavski pas pa je ob češki jezikovni meji. Ta pas sestoji iz okoli 1000 utrdb, ki so med seboj povezane s podzemeljskimi rovi. Vsaka trdnjava je sezidana tako, da se more braniti več mesecev tudi sama. Vsaka trdnjava ima velike zaloge živil in municije ter lastno električno centralo in posebne naprave za čiščenje zraka, da se more v primeru plinskega napada tudi hermetično zapreti od zunanjega sveta. Posadka v teh trdnjavah šteje danes 75.000 mož, more pa se v 24 urah povečati na
250.000 mož.
Hitler namerava baje izdati novo knjigo, ki bi izpopolnila njegovo prvo knjigo »Moja borba«. V knjigi bo baje Hitler pojasnil nastanek nar. socialistične stranke ter podal nar. socialistični svetovni verski nazor, ki naj bi se iz Nemčije razširil na vse nordijske države. Baje bo Hitler v knjigi tudi pojasnil stališče Nemčijo do Italije in do drugih držav.
Friderik Vanderbildt, ameriški kralj železnic, je umrl v starosti 73 let.
Japonsko notranje ministrstvo uradno objavlja, da sta zadnji tajfun in njemu sledeča povodenj podrla ali poškodovala 300.000 hiš in da je izgubilo življenje 1200 ljudi. Nad 100 mostov je bilo porušenih.
skrbela za amortizacijo obveznic, ki so last angleških državljanov, nakar je bil sporazum takoj sklenjen. Angleški minister Simon pa je izrečno poudaril, da se sporazum ne tiče gospodarskih odnošajev 1 z balkanskimi in podonavskimi državami ter je s tem jasno demantiral vesti, kakor da bi Anglija priznala Nemčiji glede Podonavja in Balkana kakšne posebne pravice.
Italijansko gospodarsko ministrstvo je sklenilo, da bo centraliziralo uvoz živine. V ta namen namerava po nemškem vzoru ustanoviti poseben uvozni urad za živino. Živina, ki se uvaža iz Madžarske, se že prodaja po tem uradu.
Iz Italije se uradno poroča, da žetev ne bo tako slaba, kakor se je prvotno mislilo, ker bo hekto-litrska specifična teža žita boljša kakor pa lani. Dočim je znašala 1. 1937. le 70 kg, bo letos dosegla baje 80 kg. Kljub tem optimističnim poročilom pa računajo strokovnjaki s tem, da bo morala uvoziti Italija velike količine žita in italijanska vlada se je dejansko tudi že začela pogajati zaradi nakupa pšenice z drugimi državami.
Predsednik Roosevelt je podpisal odlok o uvedbi minimalnega delovnega časa.
Radio Ljubljana
Torek dne 5. julija. 12.00: Ploščo — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zaibave — 20.00: Mississipi, suita (plošče) — 20.10: Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem (Jože Gregorič) — 20.30: Koncert rad. orkestra — 21.15: Brahmsova ura. Sodelujejo: gdč. Ročnik Dana (alt) in g. prof. Marjan Lipovšek (spremljava in solo) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«.
Sreda dne 6. julija. 12.00: Angleški mojstri (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Magistrov trio — 18.40: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Flotow: Aleksander Stradella, uvertura (plošče) — 20.00: Kvartet mandolin — 20.45: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« — 21.30: Bolgarska plesna glasba (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Harmonika solo, Rudolf Pilih.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Pobiranje skupnega in luksuznega davka
pri uvoznem carinieniu poštnih pošiljk
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani